PR VI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN Nakv L> — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DkUZi>£l SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 128. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 14. AVGUSTA —- WEDNES DAY, AUGUST, 14, 1924. LETNIK XXXIII. Velik kat. dan na Eveleth-u, Minn. (Izvirno). (Dalje.) Predstavitelj Mr. Peterlin je nato Mr. Ordinata zahvalil za krasne besede in navzočim je priporočal, naj se njegovih lepih naukov držijo. Nato je poklical k besedi Mr. John Germa nadzornika K. S. K. J., ki je nastopil burno RAZNE VESTI. POLITIČNI GLASOVI. if kot so škofe, duhovniki, županje in drugi odlični možje. V kolikor je meni znano, so to samo tisti Slovenci in Slovenke, ki taborijo pod zastavo K. S. K. J.! Med te dragi' moji prihajajo škofje, duhov-j niki in drugi odlični ljudje,; pozdravljen. Njegovega govo-i kar je znamenje da ima K. ra tudi nimamo v celoti, kar je tudi škoda, ker Mr. Germ je govoril o bodočnosti naše slavne K. S. K. J. On je govoril o Mladeniškem oddelku K. S. K. J. Povdarjal je s prepričevalnimi besedami, kako je potrebno, da hitimo zbirati našo ameriško slovensko mladino pod zastavo dične K. S. K. J. v Mladinski oddelek. Potom naših slov. cerkva in potom slov. farnih šol se vzgaja naša mladina intelektu- S. K. J. velik vpliv tudi med Amerikanci. G. Zalar je nekaj omenil ,kako se je ustanovila K. S. K. J. Tudi drugi večkrat govore o njenem za-J četku. Toda noben pa prav, natančno ne ve. Jaz pa vem J ker sem bil zraven predno jej bila o K. S. K. J. izgovorjena ali zapisana kaka beseda sem bil jaz zraven. Bilo je pred kakimi 32 leti. Father Šušteršič, rajnki mgr. i Buh — oba že v večnosti —i alno. Za bodočnost skrbečega' in jaz od nju še edini živ, smo človeka pa vzgaja naš Mla-jse zbirali okrog Amerikan-i dinski oddelek pri Jednoti. Tu skega Slovenca. Tam smo se takorekoč že v mladih le- sprožili in sicer leta 1892. prtih naveže otrokovo srce na vo misel za katoliško sloven-K. S. K. J. katero potem lju-,sko jednoto. bi celo življenje in jo le red-; Veste, ko je človek mlad je kokedaj zapusti. Kajti K. S. poln navdušenja za narod. K. J. ima za nekako ta drugo Tak sem bil tudi jaz, kar go-mater, ki mu je najbolj pri rel sem za narodno stvar. Pri ki mu srcu za prvo telesno materjo. Če resnično želimo, kar gotovo vsi, pravega napredka in dobro bodočnost za našo dič-no K. S. K. J. tedaj z vsemi' Amer. Slovencu, katerega sem urejeval smo imeli tedaj tudi težave, zakaj Slovencev je s bilo še malo v Ameriki. Tedaj ! ni bilo tukaj po Rangu toli- močmi na delo za Mladinski slov. naselbin, kakor jih oddelek K. S. K. J. Iz tega od- je sedaj . sploh nobene ni bi- delka se bo dvigala naša K. S. K. J. močnejša in močnejša.' njeni bodoči člani aktivnega oddelka se bodo rekrutirali iz mladinskega oddelka, zato je ta oddelek tisti studenec za K. S. K. J. kjer bo na bodoča moč iz naraščaja. Mr. Germ je nato pozdravil vse navzoče na shodu v i-menu vrlih pueblskih Slovencev in obenem je povabil vse navzoče ali vsaj tiste, katerim je mogoče na enak veličasten kat. shod v Pueblo, Colo., kij lo ne amerikanske, ne slov V Tower ju in pa v Kraintovv-nu so se najprvo začeli zbirati naši ljudje. Nekoč sva z rajnkim Fathrom Buhom prišla na Eveleth zdravit. Veste izvirala nje-; Father Buh je bil velik doma-! domačega či zdravnik. Doma je imel vse 1 polno flaš zdravil in različ-1 na zelišča. In kadar se je kdo kaj pobil je samo posegel po tako flaško namazal in povil in bilo je kmalo dobro. Takrat sem bit prvič tu na tem svetu, kjer se danes razprostira, iskoro najbolj prijazno mesto se je vršil teden pozneje dne;na Iron Rangu. Takrat ni bi- 27. julija. (Govoru je sledi-!1° še m6' Prerija m gošča je lo živahno ploskanje.) J rasti a, kjer danes stoji lepo p_nj , ... moderno mesto. Železnic ne t redstavitelj je govornika , , , , . , . u..ol:i i • • avtomobilov takrat tudi ni bi- na- zahvalil za lepi govor in to je še on opozoril navzoče občinstvo naj resno vsaka slovenska družina skrbi, da bo < do njih otroci pod okriljem Mladinskega oddelka K. S. K j J- Nato je pa naznanil občin- lo. Ljudje so hodili iz Dulu-tha peš na Range. Včasih so to pot naredili v dveh dneh, včasih tudi več, kakor je" bilo vreme. Tukai sva s pokojnim Fa-stvu, da sedaj pride na vrsto throm Buhom, kateri je že, najboljši govornik, katerega j prejel svetniško krono za že gotovo vsi nestrpno čaka- njegovo vzorno duhovsko živ-j mo, da se oglasi in nam o-| ljenje spregovorila prve be-' sebno pove, o tistih časih, ko; sede, ako bi ne bilo dobro u-so Slovenci pokladali našo K. stanoviti eno katoliško jedno-S. K. J. kot dete v zibelko. Ta to. Prvotno sva mislila samo govornik bo Very Rev. dekan na Iron Range. Father Buh so M. Šavs ustanovnik danes ta- rekli, bo težko in bilo je re^ ko mogočne K. S. K. J.. Ko- težko. Ko se je potem misel' ^aj je predstavitelj izgovoril sprožila so začeli delati zaT ime Fathra Šavsa, je že za- stvar Rev. Father Šušteršič/ grmelo burno ploskanje med; Rev. P. Ciril Zupan, O. S. B., občinstvom. Kot tak silno pri-; Rev. Father Buh in jaz. Za liubljen, kar je pričalo ne- čeli smo. V Towerju smo ime- jenljivo ploskanje, ko je nastopil. Škoda, da tudi njegovega govora nimamo v celoti, ker vsebuje velevažne podatke o početku K. S. K. J. Med drugim je približno izva- li društvo sv. Cirila in Metoda, ki je eno izmed prvih slo-f venskih društev v Ameriki,1 ter tudi menda prvo pri Jed-! noti. Za štev 1, oziroma, kdo J ima pravo zaslugo pri K. S. j Pal dekan Father Šavs: K .J. da nosi štev. 1, vem jaz. j "Povejte mi dragi rojaki, ■ Sicer pa jaz o številkah ne kje v Ameriki se še lahko Slo- govorim. Ko mi je pisal taj j venci zbirajo, da bi jih obis-jnik dr. sv. Štefana štev. 1, naj* kali možje drugih narodnosti' mu odgovorim glede tega, sem to možje ki nekaj štejejoj mu odgovoril, da vsa društva — Washington. — Za La Follettejev kampanjski sklad se delajo "medalje" na kate-; rih bode slika La Folletteja' in Wheelerja. Vsakdo, ki pri- j speva k skladu $1.00 ali več,1 dobi "medaljo." — Manila, F. J. — Vojno sodišče je tukaj imelo obravnavo upornikov filipinskih skautov. Radi nezadostnega denarja v blagajni so pa morali 'obravnavo ustaviti, ker1 ne morejo plačati uradne ste ! no grafe. Pred zaključitvijo so zagovorniki še porabili priliko, da so stavili predlog naj se upornike izpusti, kar se jim pa ni obneslo. — Kalamazoo, Mich. — Clifford C. Conley zrakoplo-vec, je bil na mestu mrtev, ko, se mu je odtrgal rešilni pas in. padel na zemljo. — V gotovih krogih v An-« gliji se govori, da bode bo doča soproga angleškega pre-j stolonaslednika rumunska princezinja Ilena. — Tsaritsyn, Rusija. — Od tukaj se poročajo zelo alar-' mirane vesti o lakoti. Poljski! pridelki ob Volgi so pokon-( čani. Meseca maja in junija ni bilo nič dežja, hudi vetrovi in vročina so pa vse pridelke uničili. — Peoria, 111. — John M. Speer, blagajničar od Fond du Lac State banke je bil a-; retiran radi primanjkljaja v blagajni več kot SI00.000. I — Chicago. — Mrs. Harriet Murray, stara 45 let, 4414 Hazel av., je bila bolana na, neozdravljivi bolezni. Da napravi mukam konec, si je pognala kroglo v glavo. Umrla je v bolnišnici. — Wilburton, Okla. — V rudniku Bull Hill v Hughes, so se stepli rudarji, pri kateri priliki je bilo 6 rudarjev mrtvih. — Madison. 111. — Pet ban-ditov je napadlo Tri-City državno banko pri belem dnevu in odnesli $7.500. Odpeljali so se z avtom. Uradniki banke so streljali za njimi, ne da bi imeli kaj vspeha. — Berlin. — Amerikanski "Zeppelin" ZR-3, napravljen v Nemčiji se bo 10. septembra podal na pot proti Ameriki. Kapitan te zračne ladje je dr. Eckener, kateri zatrjuje, da bo rabil za potovanje 90 ur. Pred odhodom pa napravi nekaj poizkusnih poletov. — Chicago. — Charles Bloom, star 45 let, 2040 Howe St.,. je umrl za posledica-! mi, ko je bil zadet od avto-j j a. Ta slučaj je zopet pomak-' nil kazalo naprej, tako, da je to že 382-ti smrtni slučaj t. I. v okraju. I — Galesburg, 111. — V mestnemu parku so imeli pik-' nik. Mati Dickie Decorda, 8 letnega sina pa ni pazila na dečka, tako je imel priložnost krmiti s travo velikega medve-| da, ki se nahaja v parku. MedJ ved pa ni bil zadovoljen le s travo, ampak je zagrabil tudi za dečkovo roko, katero mu je zelo razmesaril. od 1, do 7. štev. zaslužijo, da nosijo štev. 1. Največjo štev/ 1, pa zasluži društvo sv. Cirila in Metoda iz Towerja, Min-1 nesota. (Burno ploskanje med občinstvom.) (Konec prih.) Davis je izjavil, da je obrnil hrbet kapitalistom. — La Follettov cilj — stranka. nova Iz Jugoslavije. MORNARIŠKI DNEVI NA BLEDU. — BEDA BEGOV. SKIH DRUŽIN V BOSNI. — IZPRED SODIŠČA -DRUGE VESTI. Clarksburg, W. Va. — De mokratska kampanja se je odprla z velikim pompom. John W. Davis je sprejel kandidaturo. Zbralo se je vse polno ljudstva, ki so poslušali govor Davisa, v katerem je povdarjal svojo ljubezen do njegovih domačih hribov, izza katerih so se pa začeli zbirati črni oblaki, dež se je vlil in parada je bila "frdirbana." Da praznoverje še živi, se da sklepati iz dejstva, da so nekateri prijatelji Davisa dežju pripisovali toliko važnosti, da so sigurni, da zmaga — Davis. Prisostovalo je 50,000 ljudi. Davis je v svojem govoru zatrjeval da je obrnil Wall Streetu hrbet. Senator Walsh [Beda begovskih družin v Bos-je povdarjal, da je bil Davis ni- le advokat velikih trgovcev Vsled nesmotrene izvedene in, da se ga mora smatrati,! agrarne reforme je večina; prej bogatih begovskih družin v Bosni prišlo v bedo. Da: se prežive iz dneva v dan,' razprodajajo dragocene stari-! ne, ki jih je družina podedo-; vala iz rodu do rodu: čilime^ oblačila iz svile in baržuna, vezenine, koralje in druge1 dragocene predmete. Ker ni« Mornariški dnevi na Bledu. Jadranska Straža v Ljubljani je priredila dne 2. in 3. avgusta mornariška dneva. Dne 2. avgusta popoldan se je vršil cvetlični korzo ladij na jezeru, pri kateri priliki je dobila najlepše okrašena ladja darilo. Zvečer so priredili tudi podoknico kraljevi dvojici, v prvi vrsti pokrovitelju Jadranske Straže kraljeviču Petru. Vršila se je tudi razsvetljava jezera in okolice v takem obsegu, kakor jo do sedaj še ni bilo. V nedeljo 3.1 avgusta je bil cvetljični dan, ki tso se prodajale tudi cigarete in razglednice Jadranske Straže. -o- se kot zvestega liberalca in pro-gresivca. La Follette hoče postati popularen in ne le, da je kandidat za predsednika Zdr. držav, on hoče biti še več : "U-stanovitelj nove stranke." To je cilj La Folletteja, katerega je izdal kongresnik John Mandth Nelson, vodja La Fol- več na izpregled tujcev, ki bi te reči iz veseljem pokupili in drago plačali, a domačini nimajo denarja in tudi ne zmis-sla, morajo turkinje vse to prodajati za slepo ceno. Kadar je vse to prodano, osta-> ne ženskim članom begovskih' hiš pot v sramoto, moškim pa v širni svet ali pa v ječo. Za pošten zaslužek Bosna ne nudi prilike. Sarajevo samo, ne-: koč tako živahno in bogato,1 propada in umira. i -o lettove kampanjdi v državi Wisconsin. Dalje je rekel, da se pretežna moč na La Fallet-tovi strani in, da se bo še stop-njema povečala do časa volitev. -o- Družinska tragedija. • Great Neck, L. I. — Frank Favard iz New Yorka, je i-mel razmerje z neko poročeno žensko, Mrs. Dorothy Wood, staro 22 let. Ona se je hotela razporočiti s svojim soprogom, da bi potem lahko poročila Fayarda, kar pa Fa-yardu ni bilo po volji, tako je ustrelil nevesto ženo in sebe. i -o- Nemčija proslavlja pet letnico republike. Berlin. — Od tukaj poročajo, da so petletnico republike v Nemčiji proslavili z velikim pompom. Prezident E-bert je pregledal svojo zeleno policijo, stoječ pred gradom bivšega "kajzerja." Nagovoril je vojake z zahvalo, da so rešili republiko v burni prete-| klosti. Med slavljem je prišla je prišel šele ob 9. zvečer do-iz Londona še vesela novica, mov. Ker se mu pa to ni posre-da gre vse povoljno za Nem- čilo, je bil obsojen na 250 di-j čijo na mednarodni konferen- narjev globe ali 5 dni zaporaj ci in, da bodo delegati že kon- in mora plačati stroške in 50 cem tedna odpotovali nazaj v( dinarjev takse. — Posestniku Izpred sodišča. § 104 s. k. z. Ta nevaren in silno raztegljiv paragraf, ki smo ga prevzeli iz srbskega kazenskega zakonika, da našemu dežel nemu sodišču vedno več posla. Kari Knol, posestnik v Mostah, se je razjezil nad Ivano Radeščekovo, ki je v neki zadevi pričevala prot i njemu. Bil je namreč obtožen radi poškodbe tuje lastnine. Nahru-lil jo je z besedami: Vse ste! po krivem prisegle, napadel' te bom kot črnega tigra. Sku-i šal je dokazati, da ga tisti dan sploh ni bilo doma in da ljal, da mož ni imel namena žaliti orožnika, marveč, da je bila to le nekako rovtarsko robata kritika, ker se navaden mož razburjen pač težko drugače izraža. Sodnik ga je obsodil na 100 dinarjev globe. Na sodnikovo vprašanje, če je zadovoljen s sodbo, se je mož nejevoljno odrezal: "Ja koga pa vočem, se morem bit', če ne m' pa še več dobiv." — Tudi sicer precej navihana bra-njevka Ana Šterova iz Vodic se je razjezila na orožnika Lavrenčiča in mu rekla : Požrt me dejte, če bi se vam pa hotel a udat', b b'lo pa vse dobro. — Tudi je očitala orožnikom, da so se dali od sosedov Gubančevih podkupiti in da so nosili ti ob priliki neke preiskave zaradi domačega sina polne cekarje orožnikom. To je skušala tudi dokazati, kar pa se ji ni posrečilo. Obsojena je bila na 300 dinarjev globe, stroške in takso. ' w~ -O--.. Nevaren kolesar. Neki I. Novak, ki je bil že šestkrat radi raznih tatvin kaznovan, je ukradel Jerneju Cernetu pri pospravljanju lesa na travniku v Mestnem logu kolo znamke "Graeio-za" vredno 1500 dinarjev. Tat pa enkrat ni imel sreče in so ga prijeli že na Dobravi, kjer je kolo prodajal za sumljivo nizko ceno. Tajiti seveda fant ni mogel in je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Na predsednikovo vprašanje, če je zadovoljen se je fant nasmehnil in trpko odvrnil : ah, saj moram bit*, in je odšel v zapore. -o- Nevarne kupčije. Neki gostilničarki v Šiški je zaprla obrtna oblast gostilno za nekaj časa. Podjetna žena pa je šla in naročila v "Jutru" oglas, da se da gostilna v najem. In res se je zglasila neka bivša natakarica, ki bi se bila rada osamosvojila. Gos-tilničarka je oddala gostilno res v podnajem in podnajem-(Dalje na 4. strani.) Nemčijo. Trozveza v Aziji. Peking, Kitajsko. — Tukaj se govori o Japonsko-Kitaj-sko-Ruski zvezi, ki bi branila vshod in varovala interese azijatskih narodov. Trdi se. da so v Moskvi in Tokio že storili potrebne korake in, da je cela stvar že v polnem teku. Francetu Čadežu o Hotovljah je ugasnila neki večer med vožnjo luč na vozu, K nesreči pa je srečal baš takrat o-rožnika, ki ga je seveda naznanil in je bil mož obsojen na 100 dinarjev globe. To je moža tako razjezilo, da se je pritožil in je očital pri tem o-rožniku, da ga je po goljufiji naznanil in da ga orožniki noter tlačijo. Sodnik je hude- Ako se to vresniči, potem se ga moža poučil češ, glejte o- lahko računa na važne politične spremembe na vshodu. če, h okrajnemu glavarstvu ste moral', v Krajn ste moral', Japonski in Ruski ministri, v Ljubljano ste moral,'dohtar-ne dajo pozitivnega odgovora ja ste moral najet, obsojen ste ako se jim stavi tozadevno: bli, stroške imate velike, ali vprašanje, to pa le radi tega. j je to vredno, mar' bi bl'i mol-ker je sedaj še tajnost. čal'! Zagovornik je ugotav- DENARNE POŠILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom a ti na zadnjo pošto točno in brez vsake-sra dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din ........ $ 6.90 : 1.000 — Din ........ S 13.45 2.500 — Din ........ $ 33.50 5.000 — Din ........ S 66.50 10.000 — Din ........ $132.00 100 — Lir ........ $ 5.20 200 — Lir ........ $ 10.05 500 — Lir ........ $ 24.25 1.000 — Lir ........ $ 47.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. j nad.'2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokn menja, dostikrat docela nepričakovt no, je obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onesra dne, ko m, sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE., NEW YORK, CITY AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Smtm ^^^^ Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaji Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chicufe Hi Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ............. Za Zedinjene države za pol leta ............. Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ... SUBSCRIPTION: For United States per year ............... For United States per half year ........... For Chicago, Canada and Europe per year For Chi'"*«'«"* Canada and Furooe - • %4-00 . .. 3>2.00 ... $4-751 . ..$4-00 ...$2 00 . • $4-75 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879." "Kapitalistična hvaležnost." Te dni se je poročalo o zopetnem nečloveškem nastopu lastnikov nekaterih West Virginskih premogo-kopov. Oborožene tolpe najetežev so bile poslane nad premogarje, ki so jih pometali z družinami vred na cesto. Človek bi mislil, da pri današnji civilizaciji predvsem v Ameriki je kaj takega nemogoče. Vendar poročila tako govore in na tem je resnice, kolikor toliko. Pred par leti so delali tamkajšni premogarski magnati isto. Z lakoto in pomanjkanjem in nazadnje še s iztiranjem iz njih zemlje so mislili prisiliti premogarje, da bi klonili kapitalističnim duhovom in se prodali še v večjo sužnjost. In kdo se potegne za preganjane trpine premogarje? Kdo se je postavil v bran pred par leti? Nihče! Trpin premogar ga nima zagovornika. — Za zločince, ki pobijajo ljudi imajo milijone, jih zagovarjajo na vso moč — za premogarja, ki je človek kot vsakdo drugi ni obrambne besede. Izročen je požrešnim kapitalistom, da ga izsesavajo in preganjajo. Država, ki je poklicana, da bi branila tudi delavca kot vsakega drugega drži roke križem. „ Zato delavstvo glave kviško to jesen. Volitve so tukaj! Ta dan boste Vi gospodarji in pazite, da boste ta dan gospodarili dobro. Volite po svoji previdnosti in sicer za tiste, ki bodo delali za Vas, ne pa proti Vam! Ako merodajni faktorji mislijo, da navadni ljudje tega ne vidijo se zelo motijo. To ljudstvo pohujšuje in jih navaja k slabemu. V ljudskih srcih se dvigne čut: če on sme — jaz tudi. Rezultat pa je vedno naraščanje umorov in drugih zločinov. Poglejte samo koliko se dogodi avtomobilskih dnevnih nesreč. Ko kak revež butne s cvojo "lizo" kakega potnika je takoj aretiran in ga zadene občutna kazen. Bogatina pa, se jako malo nadleguje v takih slučajih, ta malo podmaže, kjer je za podmazati in prost je. še celo na zagovor mu ni treba. In tako je v vseh slučajih. Zato kam bomo prišli, ako bo graftarija cvetela tako, kakor cvete?! V tolažbo nam je le to, da si bodemo nekaj denarcev prihranili, ker je tako presneto lepo gorko, ne da bi nam bilo treba peči kuriti. Kadar nas pa preveč pot obliva treba se samo zamisliti wpr-ni tečaj, na tiste mrzle pokrajine na ledene snežnike in na tisto ledeno mrzlo burjo, brvi ---- ir takoj se toploto zniža za ne Vaj stooinj. Tako zdaj prenašamo tc neprijetnost tn nasje dobo. Najlepše pozdrave, g. u-rednik in vsem vrlim voditeljem kat. shodov. M. F. Koboil. -o- Politični grafti. Podkupljivost igra že od nekdaj v politiki veliko vlogo. Toda tako velike in zraven umazane vloge, kakor jo igra zadnjih par let v ameriški politiki pa še menda ne pomni zgodovina. Politika je zasužnjila celo justico. Človek dandanes ne more doseči pravice, pa naj bo njegov slučaj še tako pravičen in opravičen do justične zmage, ako se proti njemu postavijo organizirani politikarji. Pri i tožbah odločuje politika in zraven nje okrogli denar. Na katero stran tehtnice ga je več, tja potegne in ta stran zmaga. Vprašanje nastane, kam to narod vodi? V dobro gotovo ne, to baš pričajo nešteti slučaji. Bogatini smejo moriti in jih v enakih slučajih ne zadene taka kazen, kakor zadene reveža, ako kaj takega stori. Kakega reveža ni še nikdar v obrambi toliko zdravnikov preiskavalo, kakor n. pr. Loeba in Leopol-1 da. Ako revež stori kak tak zločin je hitro poslan po I svoje zasluženo plačilo in mir besedi. Ko bogatin pri-' de pred justico, se ga zagovarja na vse mogoče načine, cele armade zagovornikov pride in to seveda ne brez vspeha. James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Chicago, 111. Prihodnjo soboto ob 8. uri se bo vršila v hrvatski župni cerkvi Presv. Srca v So. Chicago na 95. ulici lepa slavnost ko bo 21 sester slovensko, hrvatskih frančiškank (Mariborskih) naredilo deloma prve, deloma večne sv. redovne obljube. Mej temi srečnimi bo tudi č. S. Consolata Kremesec, hčerka obče priljubljene in spoštovane dobre družine Math Kremesec, našega slov. mesarja z 22. ulice. Zato se bo te slavnosti udeležilo veliko župljanov sv. Štefana. Naš cerkveni pevski zbor gre v So. Chicago, da bo oskrbel vse pevske točke pri slovesni sv. maši in pri obredu obljub. Miss Justina Kosmač bo pela krasen solo za to priliko. — Komur le mogoče, naj se te slavnosti udeleži, ker ti obredi so nekaj v srce segajočega. — Družini Math Kremesec pa naše iskrene častitke, kajti ta družina je v naši naselbini prva, ki daje hčerko službi Bogu v redovnem stanu. — Slovenske čč. sestre krasno napredujejo in želeti bi bilo, da bi se vsa slovenska dekleta, ki žele stopiti v samostan, se| pridružile edino le tem se-^ stram. Imajo že več amer. Slovenk. — Pred kratkem, kakor smo sporočali, so te sestre kupile lepo farmo v Le-montu, kjer bodo že prihodnjo spomlad postavile zasilno poslopje in začele tam s svojo materino hišo. -o- Canonsburg, Pa. Tukajšni rojaki smo se pred nekaj meseci lotili dela, da bi si ustanovili svojo lastno župnijo in škofijstvo je že privolilo naši prošnji. Kupili smo si že potrebno posestvo. Toda zadnje čase smo pa izvedeli, da nam je celo namero preprečil župnik pri irski cerkvi sv. Patricka. Ljudstvo je radi tega zelo razburjeno in bo stopilo v poljsko cerkev. Bo-ritelji za slovensko samostojno župnijo pa ne bomo opešali v svojem delu za ta cilj, dokler tega ne dosežemo. Faran. -o- Ely, Minn. Malo kje se tako pridno skrbi za šolstvo kot ravno morda pri nas v državi Minnesota V našem mestu je od- bor za naobrazbo vedno pridno na delu. Jako ponosni smo pa lahko Slovenci na ta od-bor v tem letu, ker sedaj temu odboru predseduje naš rojak Mr. Leonard Slabodnik, ki je bil izvoljen predsednikom šolskega odbora v pondeljek dne 4. avg. Ta slučaj torej poka-' zuje, da imamo med seboj zelo sposobne rojake. Zakaj na čelo odbora za naobrazbo je gotovo, da ne bodo šli izvoliti človeka, ki ne bi bil svoji nalogi kos. Mr. Slabodnik je obenem bančni uradnik in je jako vpliven mož v našem me-' stu. K njegovi izvolitvi za predsednika odbora za naobrazbo našega mesta mu iskreno čestitamo! Mr. Jos. Seliškar, ki popravlja in premika domovanje Mr. Komatarja, je premaknil hišo h Exchange hotelu na jako lep prostor. Hišo1 je postavil na cemetni temelj in bo jako praktično preurejena. Rev. John Jerše sloven ski župnik na Biwabiku in Aurori se je mudil na par dnevnih počitnicah pri našemu č. g. župniku Rev. Father Mihelčiču. Father Jerše je jako delaven duhovnik in je na Biwabiku že veliko naredi odkar pastiruje na tamkajšni župniji. Poročevalec. -o- La Salle, III. Dragi g. urednik: — Naznanjam, da sem sprejel pozdrave katere ste mi poslali tam iz "tropične??" Minne-sote, Vi slavni generali katoliških shodov: Mr. Ant. Grdi-na ,Mr. Jos. Zalar, Mr. John Jerič, Mr. J. Germ ,ter Mr. Anton Skubic in Mr. John Debeljak. Iskrena Vam hvala! Bog daj, da bi Vaše delo in trud, katerega žrtvujete za[ Slov. narod obrodilo stoteren, sad ! Gosp. urednik! Ko ste se nahajali v "solnčni" Minne-j soti ali ste že videli kaj c-ranžnih nasadov? Ali kaj do-j bro vspevajo figova drevesca ? Gosp. Shukle je enkrat poro-j čal da je Minnesota postala; druga Calif orni j a, o tem ste se gotovo zdaj, lahko prepri-j čal i. Q Pri /nas*v La Sal le zdaj nekaj dni jako čno" je tudi tropi- kar se tiče vremena. "Gotovo je bil pes, ma che-rie," je odvrnil Peter in stegnil roke proti gorkoti ognja. "Pogosto se zgodi, da se psi oddaljijo od človeških prebivališč in se pomešajo med volkove. V svojo škodo sem bil to že doznal. Toda pes o-stane pes vse svoje življenje. Čeprav so ga bili mučili in čeprav je v družbi volkov, njegova prvotna narava mu ostane. Prišel je, da mori, a ko je hotel to udejstiviti. . ." "Je postal naš branitelj, naš rešitelj. Da, uboga žival," je dodala z vzdihom, "se je borila za nas. Bila je celo kruto ranjena. Videla sem, kako se je oddaljila in žalostno vlekla nogo za seboj. Oče, nekje mora. biti in umira. Dvignila se je v vsej svoji nežni in vitki velikosti pri svitu ognjišča in si stegala u-de, potem ko je bila dala dete Petru Radissonu. Toda morala ga je kmalu spet vzeti k sebi, kajti starca je začel tresti hud kašelj, ki ga je zaman skušal potlačiti. Kri pa, ki se je bila pokazala na ustnicah njenega očeta, Jeanne ni opazila. Ni vedela, da je v teku zadnjih šestih dni, ko sta potovala po Beli pustinji, Peter na skrivnem čutil, da se mu je bolezen poslabšala. Zato se je vsak dan bolj požuril na potu. "Oj, ta uboga žival," je dejal, ko se je bil kašelj polegel, "tudi jaz sem mislil nanjo. Menda je tako hudo ranjena, da ne more biti daleč. Pazi na otroka, gre j se pri ognju in čakaj, da se vrnem. Skušal jo bom najti." Vrnil se je po sledi v odprto nižino do mesta, kjer se je vršil boj. Na snegu so ležali štirje psi, a vsi so bili mrtvi. Sneg je bil rdeč od njih krvi in bili so že otrpli. Peter se je zdrznil pri pogledu nanje. Če ne bi bili oni zadržali prvi sunek tolpe, kaj bi se bilo zgodilo z njim, z Jeanne in z otrokom ? Obrnil se je in začel iskati| Prijel ga je pa spet kašelj in ustnice mu je oblila kri. Skrbno je pogledoval po snegu \n spoznal sled njih skrivnosr^eg^i rešitelja. Pravzaprav ni bila sled, temveč dolga brazda, ki ji je Peter sledil. Ni dvomil, da bo našel na njenem koncu mrtvo žival. Tako je prišel v gozd, kjer je našel Kazana, ležečega na tleh, ki je sicer pozorno gledal in slušal, toda bil tako| slab, da se ni mogel držati pokonci, čeravno ni mnogo trpel. Bil je kot otrpnel. Volkulja Sivka mu je ležala ob strani. Obadva, ki sta se spravila v to skrivališče, sta neprestano opazovala skozi redke veje smrek in ceder ogenj, ki se je svetil in čigar luč je prihajala do njiju. Duhala sta nočni zrak in vedela, da sta obe človeški bitji tu. Kazana je mučila želja iti k ognju in S^eboyf[an, Wis. Pripravljalni odbor za katoliški shod si šteje v prijetno dolžnost, da se na tem mestu zahvali- naiskreneiše rojakom in rojakinjam iz Milwaukee-West Allis in Wauke-gana, ki so se tako v obilnem številu odzvali našemu vabilu. Bodite zagotovljeni naše hvaležnosti in udanosti do Vas draga društva. Mi She-1 bovgančanje Vas ne bomo nikdar pozabili. Našo naj prisrčne išo zahvalo izrekamo vsem govornikom, kakor č. gospodom duhovnikom Dr. Hugo Bren-u iz Chi-cage, Rev. J. J. Omanu iz Clevelanda, našemu vrlemu predsedniku K. S. K. J. Mr. Antonu Grdina, velezaslužne-mu delavcu za našo Jednoto, Mr. Josipu Zalar, dolgoletnemu predsedniku nadzornega odbora K. S. K. J. Mr. Fr. Opeka ter iz daljne Colorade došlemu Mr. John Butkoviču. Dalje lepa hvala Mr. Antonu Kozlevčar in Mrs. Spende iz Milwaukee. Bodite vsi prepričani da Vas bode ohranila naša naselbina vedno v blagem spominu in Vaše lepe in pre-t pričevalne besede ohranile globoko zapisane v Vam uda-nih srcih.Bog Vam plačaj Vaš trud in požrtvovalnost. Naj bode izrečena najlep-; ša zahvala vsem našim roja-1 kom in rojakinjam iz naše naselbine, ki so se v tako ve-4 likem številu udeležili shoda kljub slabemu vremenu. Hvala prisrčna našim pevcem in pevkam kakor tudi njih vodi-; tel ju. Hvala cerkvenemu od-1 boru, letošnjemu in lanskemu, ki je tako neutrudljivo poma-j gal. Seveda ne smemo pozabiti naših spretnih kuharic, ki so nam pripravile fino kosilo; in vsem "kelnarcem" ki so pri- [ dno nosile jedila na mizo. In dalje vsem onim možem in ženam, fantom in dekletam, ki so pomagali že pri okrašenju ali pa v dvorani ali v zeleni dolini, pač sploh vsem, ki so na ta ali oni način pomagali in skrbeli, tisočera hvala. Najlepša zahvala pa lastnikom avtomobilov, ki so iste dali na razpolago, da smo lahko priredili tako veliko parado. ki je štela nad 200 avtomobilov. Le škoda, da ni vreme dopuščalo, da bi se cel program razvil kot nameravano. Vseeno je bil vspeh velik' in naša naselbina še kaj takega ni doživela. Gotovo bo vtis tega shoda ostal vsem v živem spominu. V imenu Sheboygančanov Pripravljalni odbor. vzeti seboj volkuljo Sivko in se spet vrniti k človeški goš-j podar ici. Toda s to željo je. bil spojen strah pred možem, i ki je premljal ženo, kajti mož je bil vedno zanj enako-pomemben s palico, z bičem, z bolečinami in smrtjo. Volkulja Sivka je pa s svoje strani silila Kazana, na ta način, da ga je nežno suvala, češ naj zbeži z njo, daleč od ognja globoko v gozdove. Razumela je, da ni bil v stanu ji sledi in tekala je nervozno na vse strani. Mislila je na to, da bi sama zbežala, a se ni mogla odločiti za to. Sneg je bil okoli njih ves poteptan od njenega tekanja. Toda vedno je bil njen nagon močnejši in vsakokrat se je vrnila h Kazanu. Ona je prva opazila Petra Radissona, ki se je bližal po Samson Kon, žid po rodu je zelo spreten trgovec in na-vijalec cen. S svojim pristnim mojzesovim nosom izvoha vse dobre kupčije in četudi mu ne gre vse po volji, si .že zna in ve pomagati in narediti, tako, da ima slednjič on dobiček. Samo na papirju ni umetnik v računanju. Tu se pogosto pokažejo pogreški, ki so nazadnje njemu v prid. Te po-greške on potem razlaga kot pomoto, na katero pa njegovi trgovski tovariši že dolgo več ne verujejo. Slednjič mu reče neki, na ta način od njega že večkrat osleparjeni gospod. "Če ste že s poštevanko v navskrižju, kupite si tedaj računalni stroj." "Saj sem ga kupil," pravi žid, "toda ta mi vedno prav izračuna." * * # Zgodaj zjutraj se je zbrala družina s svojim gostom, ki je pri njih spal, pri zajterku na verandi. "No, kako ste kaj spali?" je vprašala gospodinja. "Bala sem se že, da je postelja malo pretrda." "To nič ne de," je odgovoril gost. "Vstal sem parkrat, da sem se nekoliko odpočil, potem pa sem legel znova." * * * Stotnik in žid se peljeta po železnici. Med potom opazi stotnik, da se sprehaja po ži-dovem rokavu precej rejena uš in reče: "Gospod, žid, glejte sra "dezerterja!" Žid prime uš in jo vrže na stotnika rekoč : "Marš k regimentu !" * * * Veš ljuba žena, to je res nekaj krasnega, ta aparat; vsakokrat ko se zjutraj raziram, se Čutim 10 let mlajšega! Ona: Dobro, od sedaj naprej se boš bril zvečer, preden greva spat. Collinwood, O. Cenjeni urednik : — Sprejmite v predale Vašega lista sledeče žalostno poročilo. Zadnji petek zjutraj s<* ponesrečil tukajšni rojak* John Vičič. Iskat je šel kot pravijo dela in pri tem je padel v neko globoko jamo, na dvorišču tukajšne ceglarne, ki je merila okoli 280 čevljev globoko. Okoli 6. ure zjutarj ga je našel čuvaj mrtvega v jami. Pogreb se je vršil zadnji pondeljek. Rajnki je bil doma iz Bistrice pri Vipavi. Družini izrekam sožalje. Pokojnemu pa naj bo Bog mi-lostljiv sodnik ! Naročnik. -o- Delaj, hrani in moli, kajti drugače bo tvojega življenja konec, katero bi i tako ne i-melo pomen pravega živi je- ni a. sledi. Kazan, ki ga je bila obvestila z renčanjem, je zapazil senčno postavo, ki je prihajala v svetlobi zvezd. Skušal je zbežati in se povleči nazaj. Toda premaknil se je samo za par pedi, med tem ko se je človek naglo bližal. Videl je, kako se sveti v njegovi roki puškina cev. Začul je votel kašelj in drsanje korakov po snegu. Volkulja Sivka se je najprej stisnila h Kazanu, vsa tresoča se in škripajoča z zobmi. Ko je bil pa Peter le še par korakov oddaljen, jo je nagon sa-moohrambe spravil na noge in tiho je izginila med smrekami. Kazan je grozeče pokazal svoje zobe, med tem ko je Peter naprej korakal proti njemu. Potem se je pa ustavil in ga motril. Kazan je znova poskusil, povleči se proč. Toda moči so ga zapustile in padel je nazaj na sneg. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." mss $ J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. Jezefa. (Konec.) "Večjega pomena so jezera v duševnem ,kulturnem in gospodarskem oziru. Sredozemsko morje igra v zgodovini svetovne omike važno vlogo. Kar vidimo tu v velikem, to opazujemo pri jezerih lahko v malem. Jezera so bila prva tla. neko središče prve omike.! Odtod se je omika širila po obrežju, dočim se je na jezeru samem vršil medsebojni promet. Promet se je stakal na posebnem kraju. Tako so na takih krajih na obrežju jezera nastala mnogokje i-menitna mesta. A bil je še drugi razlog, da so se ljudje ravno ob jezerih začeli naseljevati. Na vadno so jezera ob večjih ni-žavah, v kotlinas. Tu je podnebje milejše, brez hudih vetrov. Rastlinstvo dobro vspe va. To vidimo posebno ob jezerih na Zgornjem Laškem. Vigredi, ko pokriva višje doline še sneg, je obrežje jezer že odeto v pisano odejo pestrih cvetlic in koristnih, žlahtnih rastlin. Na višjih krajih vspeva le gozd, ob jezerskem obrežju pa raste žlahtna vinska trta in zorijo sadna drevesa. Zato so jezera postala središča ne samo prvih človeških naselbin, temveč višje omike. Brez vpliva tudi ni bilo, da so ljudje našli na vodi varnejša zavetja pred divjimi zvermi, kakor tudi pred sovražniki. Tako so nastale naselbine v jezerih. Stanovanja so bila na koleh, porinje-nih v jezersko dno. Ostanki teh pradavnih naselbin se vidijo tuintam še dandanes n. pr. na Slovenskem na ljubljanskem barju, ki se ob deževju še zdaj spremeni v pravo jezero. dovje sredi razdrapanega obrežja. Na ta kraj miru vleče nas srce, da postanemo deležni tega miru. Pogled na mirno jezero poživi nam domišljijo, da sanjari, razmotriva, zida in podira. Okolica mirnih jezer je ustvarjena za raz-mišljevanje. Duh se umiri, sanja, razmišljuje, roma v kraje nad zvezdami. Dobro sc pogodili stari minihi, ko so ravno ob jezerskih obrežjih nostavili svoje samostane; bili so tu kakor riba v vodi. Dobro dene našemu nemirnemu srcu ta mir, a utešiti ga vendar ne more, ker je "srce naše nemirno, dokler ne počiva v Bogu." Mirno jezersko vodovje nam je slab odsev onega neskončno blaženega miru, ki ima svoj vir v Bogu samem, in ki nam je obljubljen šele onkraj groba. A tudi ta odsev je nestalen, minljiv, kakor na zemlji vse, ker ta svet ni kraj miru, temveč ( neprestanega delovanja in neumornega stremnja po onem večnem miru. Zato so jezera tudi le redko posejana na zemlji, in njih vodovje je le malokdaj popolnoma mirno. Vsaka sapica vznemirja jezero. Pritisne vihar in jezero besni, valovi v mogočnem vrvenju. Mir ni namen našega življenj a. Treba je borbe, da si priborimo vence. Spomin na ta venec, ceno naše borbe, Živahno gibanje med Slovenci v Kansas City ZANIMIV SESTANEK ŽUPLJANOV SV. DRUŽINE, KATEREGA JE POSETIL SAM PREVZ. G. ŠKOF. — NASTOPILO JE VEČ GOVORNIKOV. Kansas City, Kansas. j Cenjeno uredništvo Am. Slov. & Edinost. — Prosim, da priobčite ta dopis v nam priljubljenem listu, da zve naša slovensko katoliška jav Slovencev. Takoj ob 6. uri je pričel naš slovenski orkester ali "Holy Family Club" igrati lepe komade, da je bilo res veselje poslušati ter nam tako zabavo delali celi večer. nost širom Zdr. držav, da tu- Vrlim mledeničem vsa čast, di mi v Kansas City napreduj nismo si mislili, da bodo v e- jemo versko in narodno. Ker^ nemu letu se toliko naučili se od tukaj tako malo sliši,, Živila naša godba! oziroma bere po časopisih,1 ^ .... zato sem se jaz namenil po-1 ^ Po vfčerjl Je nas zuPnik ročati nekoliko glede tukajš-? leP° nagovoril župlja- nih razmer. I TH kateri so s Ploskanjem o- rr ! • c -jI dobravali, na to je predsta- Tukaj smo Slovenci zdru-j vil govornike> katJerePje tudi zen, v krogu župnije svete naše obainstvo z zanir^anjem Družine. Res lepo je ime in poslušalo. Prva je govorila' prekrasne so ideje naših vr-( Sloven Ha tukaj rojena Miss lih pijomrjev vstanovmkov i- Frances Derč hčerka na-e i ste Mnogo truda in pozrtvo-' Ka ugIednega župljana Loui,' valnosti so mogli prestati, da Derčarja, govorila je so se ideje za ta prelepi na-, črt uresničile. Trda je bila ledina in težkoče od začetka, a-li naši vrli možje in naše žene niso opešale za to predobro stvar, za sveto vero in naš mili jezik, kajti vsak najlepše in najraje Boga časti in moli v svojem maternem jeziku,1 tako tudi mi Slovenci. Človeka v srce veseli, ko vidi, ka-| ko lepo je napredovala naša v angleškem jeziku, kar je napravilo lep utis na škofa, kakor tudi drugimi navzočimi, ki so s ploskanjem pritrjevali. Drugi je govoril naš ugledni rojak in župljan Joseph Kostelc, kateri nam je orisal v svojem govoru praktičnega katoliča na, kako velicega pomena je sv. vera za nas katoliške Slo-j vence ter da moremo vedno biti pripravljeni, da branimo1 Kako, da se nam vsako jezero tako prikupi ? Človeško življenje je nemirno, burno. Srce naše pa hrepeni po miru. Srcu t or a j ugaja vse, kar le količkaj spominja na mir. Tiha, mirna jezera so podoba tega prijetnega miru.! Mirna je njih ravan, pirjazno njih obrežje, tiha vsa okoli-; ca, mir povsod; to se člove-, ku prikupi, to mu pomiri srce. Razdrapano gorovje s svojimi prepadi, jafrki, razpok-linami in navpičnimi stenami, sploh različno zemeljsko raz- župnija v teh 15-tih letih, od-' l * AJr* I . , , i • i. i- , j i to drago svetinjo sv. vero, ka- kar je vstanovljena, pa do da- * . ,. , ' * I tit- t i. i-*, • . tero smo sprejeli od svoiih nes. Mi katoliški Slovenci se sfari:pv S ... UJ1" držimo načrta za nanredek' ftansev' da nam Jlh ne osen zimo načrta za napredek krunijo naši odpadniki, ki se' nase župnije, za sveto vero; poslužujejo Jeh m' ^ * tJoT, ^VenHkega nar°da-! -edstev' da bi nas zapekli lano je i an k o aanes ponosen v brezverst\ 'o in poerubo. Pri-vsak clan župnije sv. družine,] pomni] je tudj ^ van nas spominja na ta mir, a čas pravega miru še ni napočil, ker jezero se takoj raz- stvu burka pri najmanjšem pišu. -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" nas tolaži. Mirna jezerska ra- da je tako lepo na pred ovala1 Ka*° ,moraf1° i. • -v . , i spoštovati nase duhovnike • — nasa zup Pn tem kateH so gre vsa cast spretnemu vod- žj0> da nam Jsmejo de!iu j našega c g župnika J. zakramente> tako kot dobri Perseta, k. se tako neumorno. katoliCani je naša do!žnost_ da jih spoštujemo in branimo NAZNANILO IN ČILO. PRIPORO Cenjenim naročnikom, blagim dobrotnikom in vsem rojakom po državi Minnesota, kot tudi po državi Michigan naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročni prava! n° list Amerikanski Slovenec in Edinost, Ave Maria in St. Francis, kakor tudi druga naročila, ki so v zvezi / sedaj z našim podjetjem. Mr. Kurnik se trudi, da razširi dober katoliški tisek. Rojaki podpirajte ga pri tem njegovem delu. Pojdite mi na roko, ker trudi se za do- trudi, da pridemo do cilja in le složno Slovenci se okleni-mo, da bomo kmalo imeli novo krasno cerkev. Nedelja dne 27. julija bo gotovo vsakemij Slovencu v Kansas City v trajnem sporni- da bi, nu, ko so se farani sv. Družine zbrali na cerkvenem vrtu pri banketu, pri kateremu so naše žene in dekleta tako lepo pripomogle in okrasile mize z duhtečimi cvetkami in okusnimi jedili. Banket je sijajno vspel, s tem so Slovenci javno pokazali, da se zanimajo za svojo župnijo, tudi, da so brez dolga , katerega mirno morsko valov je pred drapano površje, kakor ne-' bro stvar. Nagovarjajte svo je sosede, prijatelje in znan da se bo tako dobro stavi j a nam nemirno, strast-' ce, da se do taKo dobro časo-tio, burno vrvenje tega živi je-! pisje zaneslo v vsako sloven-njr. Tiha jezerska ravan nas hišo. Mr. Kurnika vsem čudovito pomiri. Začarani! naitopleie priporočamo! zremo podobo prijetnega mi Uprava A. S. in Ed. in Ave ri>. Mirno počiva jezersko vo- Maria. je bilo $2,000, kar je seveda bilo treba poseči globoko v žep, smo pa ponosni sedaj, ko smo se znebili starega nepri-jatelja dolga, katerega smo župljani izbrisali. Banket se je pričel ob 6 uri zvečer in prišel je tudi na povabilo presvitli škof škofije Lea wen worth. Right Rev John Ward in še par drugih č. g. duhovnikov. Poset škofa nas je vse prav zelo razveselil, ker on je veliki prijatelj največji den arm zavod iz okolice doljnega mesta JE POSTALA dne 14. julija 1924 s združenjem KASPAR STATE BANK in AMERICAN STATE BANK 1900 — Blue Island Ave, 1825 — Blue Island Ave., Chicago, 111. Premoženje ____ ,000,000.00 IZVRSTNO NAPREDUJOČE IN VZORNO UPRAVLJENE BANKE V EDEN VELIKI FINANČNI ZAVOD Kaspar American State Bank Istega dne je American State Banka prenehala poslovati v njenih dosedanjih prostorih številka 1825 — Blue Island Ave. in njeni klijenti se prosijo, da se z vsemi svoji-1 mi bančnimi zadevami obračajo na novi prostor na KASPAR AMERICAN STATE I BANK 1900 — Blue Island Ave., kjer je dosedaj se nahajala Kaspar State Bank, kjer j se bo vodilo in upravljalo posle obeh združenih bank točno do časa, dokler se ne uredi novih prostorv. Vlagatelji obeh bank se uljudno opozarjajo, da se jim bo njih vložne knjižice in čekovne knjižice zamenjalo polagoma ob vlaganju, toda ni pa potreba zahtevati zameno takoj, boljše je počakati, da se prvi naval poleže. Dosedanji uradniki v poslujočih bankah, ki so pošteni ljudje izkušeni in uljudni; bodo opravljali posle v novih bankah. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 — BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLINOIS. Kapital in preostanek ........... $2,000,000.00 SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE VAŠEGA DENARJA! njih imena pred obrekovalci. Nadalje je tudi g. Kostelc govoril za društvo Triglav, rekel je, da je društvo samostojno tukaj v Kansas City ter, nobenega Slovenca ali Slovenke, ki bi ne pripadal temu društvu, katero je na tako dobri finančni podlagi, katero skrbi za člane v bolezni, skrbi za dušni in telesni blagor, kar je priča, da je dalo to društvo ob tej priliki $500 za našo župnijo in je vedno pripravljeno žrtvovati kadar bo potreba za dobro stvar. Zupljani so vzeli to z veseljem v naznanje ter odobravali to plemenito delo tega društva. Med ploskanjem je bilo čuti vzkilke: "Živijo društvo Triglav." Na to je govoril za dr. Vitezi sv.. Jurija štev. 19 K. S. K. J. jedrnatih besed je razložil pomen tega krasnega večera, da nocoj zažgemo tisti stari dolg, da začnemo po novem načrtu za napredek župnije sv. Družine. Rekel je, da kakor je vsem znano, da je domača stara cerkev premala in da potrebujemo nove, da se uredi prostor za našo mladino' za šolo in preč. sestre učiteljice. Povdarjal je tudi, da je premalo sloge med Slovenci inr da je kar pet taborov, kar vse I to škoduje napredku naše naselbine. Preveč za vidnosti in nevoščljivosti. Mnogo Slo vencev hodi v Hrvatske, Nemške in druge župnije. Veliko jih pa tudi je, ki pravi, da pripada tam in tam, v resnici pa nikamor. Ko pa pride zadnja ura, takrat pa išče našega duhovnika, da umrje po katoliško, mnogi so pa tudi, ki umrieio kot brezverci: namreč umrje tako kot je živel. Društvo Vitezi sv. Juri- ja je darovalo za cerkev svo- to $25.00. Nato je govoril za društvo sv. Petra in Pavla K. S. K. J. g. Peter Majerle starejši, ki je pojasnil, kako je bilo še pred leti, ko ni bilo slovenske fare in so Slovenci pripadali k nemški cerkvi sv. Antona in kako so imeli velikokrat težave in zapreke, ker vsaki na rod je rad sam za sebe. G. Majerle je lepo orisal celo preteklost in začetek naše fare kar so vsi navzoči z zanimanjem sledili in odobravali. Povedal je tudi, da kedor daruje za božje hiše, tega tudi Bog ne pozabi in da blagoslov božji vedno rosi na take hiše, rekel je tudi, da pozna take, ki niso nikoli nič dali za cerkve, pa tudi nič nimajo več za to. Nadalje je tudi priporočal slogo in skupno delovanje in, da ne bo dolgo, ko bo krasila lepa nova cerkev našo naselbino v čast Bogu in sv. Družine ter ponos nas Slovencev v Kansas City. Temu je sledilo ploskanje in burno odobravanje. Na to je govoril v angle škem jeziku Slovenec g Schneller, kateri je rojen A-merikanec, povedal je, kako smo lahko dobri Amerikanci in poleg tega tudi dobri katoličani. Na to je govorila za dru štvo sv. Veronike K. S. K. J. hčerka našega vrlega farana g. Petra Šterka, Miss Rossi Šterk, je tudi povedala pomen tega banketa v slovenskem jeziku, za kar je žela burno o-dobravanje. Za materinsko društvo je govorila gospa Terezija Cvit-kovič, soproga našega vrlega farana Josip Cvitkoviča. Ona nam je razložila, kako korist- \ no in dobro je to društvo, kjer so matere zbrane, ki po materinsko skrbijo za cerkev in; altar. To društvo je darovalo $800 za novo cerkev sv. Družine, kar jim gre vsa čast. Živilo "Slovensko Materinsko Društvo." Veselo odobravanje in ploskanje. Za društvo Presvetega I mena je govoril g. Joseph Rus. S krasnimi besedami je orisal to dično društvo, v katerem bi moral biti sleherni 'slovenski oče in fant zapisan, da bi še bolj napredovali, ker to lepo društvo varuje pred krivičnimi preroki in utrdi! vsakega, dar je kakor skala na braniku proti sovražnimi napadi. Zopet živahno ploskanje. Na to je domači župnik predstavil prevz. škofa lea-wenworthske škofije, pod katero okrilje spada tudi ' naša župnija sv. Družine. Škof je govoril v angleškem jeziku, sledeče: "Veselje in čast mi je, da zamorem se z Vami veseliti na tem Va-' šem banketu, katerega ste da-! nes tukaj priredili v korist Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina last-1 nega izdelka, naj prijetnejše I ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts. [ Vaše župnije sv. Družine. Mi-I nulo je par tednov, kar je Vaš č. g. župnik Perše dobil pismo od prevz. g. škofa iz Denver, Colo., da se mora spet povrniti nazaj pod isto škofijo, pod katero še vedno spada in s težkim srcem sem se bal izgube iz moje škofije tega plemenitega gospoda, katerega bi mi ne bilo mogoče nadomestiti za Vaše tako važno župnijo radi pomanjkanja č. g. duhovnikov. In ko ste se Vi dragi farani sv. Družine zavzeli in prošnjo naredili da naj Vaš dušni pastir č. g. župnik Perše tukaj med Vami o-stane, sem se tudi jaz zavzel in tako dosegel, da Vam bo še zanaprej vodil v napredku Vašo prelepo faro sv. Družine. V srce me veseli, da ste tako vneti za božjo stvar in napredek Vaše župnije. Nadalje dragi Slovenci, cerkev imate res premajhno, kar sem opazil, ko sem bil navzoč pri več slovesnostih, katere ste i-meli. Želeti bi bilo in upam, da boste v teku pet let imeli krasno novo cerkev, katera bo ponos Vas Slovencev v Kansas City!" Sledilo je živahno ploskanje in odobravanje. Takoj na to so kolektorji zbrali darove, in ko se je preštelo, je nam g. župnik povedal vsoto, kateri je tudi g. župnik sam pridjal $400 za stari dolg in $400 za novo cerkev. Na to je prinesel za-dolžnice in vpričo faranov za-žgal in tako je plamen uničil stari dolg in med veselimi klici je zgorelo tisto, kar nas je najbolj trlo in zastavljalo pot za novo cerkev. Nato pa je godba zaigrala amerikan-sko himno in je škof podelil sv. blagoslov, g. župnik je pa napravil lep govor, tako je bil lepi in veliki dan končan, nakar smo vsi z veselim srcem se podali proti domu. Tako vidite dragi rojaki širom Amerike, ki imate svoje lepe shode in ste v boljšem stanju, da lahko iste prirejate, smo tudi mi z vami ter kličemo : Živijo! Le tako naprej po začrtani poti za sveto vero in mili slovenski narod, kakor nam krasna pesem govori : Bratje v kolo se vstopimo, v zvezi dajmo si roke Majki slavi prisezimo, zvesto zmer ljubiti se. Ena mati nas rodila, ena mati nas rodi In slovenska mati mila vse ljubezni nas goji. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, kakor onim onkraj oceana — ostanem Vaš Matthew Papich. -o- ŠIRITE "A. S. IN EDINOST" telefonirajte 65 Chicago Carnation Co. 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne de-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Well Installed THE MONCRIEF I FURNACE Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating« Ceiling Work. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOs>i." S PEGIM IN LAMBERGAR POVEST. Spisal Dr. Fr. Detela. šolal, da ljubi petje nad vse, in kar je vedel o Lambergar-jih, Krištofu in Žigi. Spoznala sta, da se ujemata v vseh važnih nazorih, in da sta oba nekako v enakem položaju: Gregor sam med tujimi obrazi, in Benedikt v svojem mišljenju osamel in ločen od bratov, in to spoznanje je spletlo prisrčno vez med njima. Nevoljen je gledal Gregor, ka- __________f__........ ko se prezira gospod subprior, in sočutna hvaležnost mu je prta. Toda kmalo je bilo toče- Ges,°^ ± de. Tem ljubši je bil njemu, tem skrbneje je pazil on, da1 fifotavljal, daje bil pri tej kup-j »s .------------JS v- čiji namen goljufije izključen1 ^reaseaniK ueorge btomc in da spada zadeva pred ci-! Podpredsed. - John Kramaric vilno sodišče. Toda senat ni ^ Tajnik Paul J. Launch, j bil tega mnenja in je obsodil Zapisnikar........ Frank Videč ■ . podjetno gostilničarko radi! Blagajnik ........ Jos. Gršič je govoril Gregor o preveliki gostoljubnosti, gaj goljufije na 1 mesec ječe. Reditelj ............ Martin Bluth oni Hn iV.nnlninioir* 1*1 i 1 A f\ ril r/11 r»cf Irni ." ' m Smrtna kosa. . Nadzorniki: • Anton Sraj ml., Anton Bar-bich, Frank Vranickar. ni pogrešal Gregor ne jedi, ne pijače. "V kako slabo ime pripravite Vi naš samostan," je de-i jal, "če se boste tako branili. Niti tujcev ne puščamo lač-J nih od hiše, nikar domačih ljudi!" In ko je zavrnil oni, da izpolnjujejo le svojo dolžnost. "In kaj bi rekel Vaš gospodar, če bi videl, kako skromno Vi pijete na cesarjevo zdravje! Če ste bili res v latinskih šolah, Vam mora biti znar-o pravilo življenja: Si recte memini, sunt causae quinque bibendi: Hospitis adventus, praesens sitis atque futura Et vini bonitas et quaelibet altera causa. Umrla je na reki v visoki starosti vdova Marija Zale-kar, rojena Radenšek, posest-nica v Radečah pri Zidanem mostu. — V Zagrebu je umrl profesor na tamkajšni medicinski fakulteti dr. Pavel Šav-nik, star 42 let. Pokojnik je brat finančnega delegata dr. Čujete? Vse petero govori, da pijte! Torej no Vaše zdravje, gospod Gregor, in da bi Vaš prihod pomenil sre-j Kari Šavnika v Ljubljani, sin čo nam in Vam!" pokojnega cesarskega svetni- ka, župana, veleugldnega le-"Bog dal! ' je pristavil Gregor, "in da bi Vam obilno karnarja Šavnika v7 Kranju, poplačal prijaznost!" *— Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani Martin Gamšek iz Svibna, delavec v rudokopu v Trbovljah. N. V. M. P. -o- Okrog Jerneja pa se je bil vnel živahen razgovor, in razpravljala so se politična vprašanja, toda ne povsem tako, da bi bilo njemu všeč. Zadržaval se je Jernej, dolgo časa s težkim trudom in miril jezo z vinom; a kakor da bi vlival olja v ogenj, mu je kipela bolj in bolj. Jernej se je oglasil. Kar se mu je po pravici zamalo zdelo, je bilo to, da so hoteli menihi o vojaških rečeh več vedeti od njega. Kmalu je prevpil tega in onega. Gregor pa si je grizel Prenovitev kapucinskega samostana. V Studencih pri Mariboru prenavljajo oo. kapucini svoj samostan, ki je postal premajhen. Poslopje so vzdigni- Društvo šteje 494 članov in čl anic ter 182 otrok. Za 50c, na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpo. re na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,149.50 bolnište 1 podpore. Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše ve-j liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača SI.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. ho. Samostan bo popolnom; dogotovljen do jeseni. -o- raste od dne do dne in bodo. j v kratkem eden izmed naj ; močnejših. ! Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319. ustni in mu migal, da naj molči; zaman, seveda; dokler mu! li za eno nadstropje in dela N.aš Mladinski oddelek van ni prišel na pomoč opat, ki je vstal in dal znamenje, da jelšo že v toliko dovršena, da b0STludl lep.° Pri]lko> da zavarn obed končan. Bratje so odmolili skupno molitev, se poklonilij zgradba kmalo stala pod str)^svoj^otr °ke'a ?ddelelf prelatu in se razšli po opravkih ali pa na vrt k igri. Jernej je poiskal svoja tovariša; Gregorju pa je razkazoval Benedikt cerkev, samostansko poslopje, notranji in zunanji vrt, in kar je bilo še zanimivega. Povedal mu je, da so mnogi menihi plemiči, ki imajo sorodnike v Vitovčevi vojski, in da odtod tolika navdušenost za tega vojskovodjo. Peljal ga je na svoj najljubši prostorček, za samostanom ob potoku, ki teče proti Savinji. Tam je stal velik javor in v senci širokega listja miza in klop. Sedla sta, in zamišljen se je zagledal starček v krasno prirodo. na Established 1857 Predno, ko greste od doma. na počitnice to poletje, nepozabite priti v našo banko in zamenjajte Vas denar v "Travelers' Checks" — potniške čeke. Ti čeki se sprejemajo kot gotovina vsepovsod in jih ne more vnovčiti nihče drugi, kakor Vi sami. Mi jih imamo v vseh primernih vrstah in količinah. Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO. MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najbolj šo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 -s—J $10.00 do $15.00 JE SVOTA, KI JO BOMO VAM PRIHRANILI NA VSEH MOŠKIH IN FANTOVSKIH OBLEKAH. Pri nas je Vam na razpolago na stotine in stotine najboljših oblek z enfcni ali dvojnimi hlačami, katere lahko izberete. Imamo svetle, srednje in temne barve obleke, v vseh rednih velikostih, za večje in debelejše osebe, kakor tudi suhe in manjše ljudi v vseh ekstra velikostih. Pridite in oglejte si naše občudovanpa vredne cene, ki smo jih nastavili oblekam. SEDAJ DOBITE OBLEKE OD $20.50; $24.50; $29.00; $33.00 in $42.00. MOŠKE HLAČE, SLAMNIKE, SRAJCE IN SPODNJO OBLEKO DOBITE PRI NAS SEDAJ PO POSEBNO ZNIŽANI CENI. POSLUŽITE SE TE PRILIKE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. Poneverjenje na pošti. Na poštni filijalki štev. 4 v! Subotici so pri pregledu bla-j gajne ugotovili primanjkljaj v znesku 30.0z0 dinarjev. De-j nar je poneverila uradnica Gi-, zela Tašič, ki so jo takoj zaprli. -o- Beg dveh nevarnih kaznjencev. Dva nevarna kaznjenca sta zopet ušla iz kaznilnice Li-poglavu na Hrvatskem. Oba sta bila obsojena radi raznih vlomov in razbojstev. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Va v Jolietu, 111. JOS. MURN j J SLOVENSKI ČREVLJAR j 1011 N. Chicago St. JOLIET, ILL. I Antonija Rifel ] IZKUŠENA BABICA I 207 Bridge St., Joliet, 111. i iVVXV JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave.* Cor. iStfc Street. ^ tJksmm — *JL p > i ELY, MINNESOTA A s * č t A * + i t * t S + t + i * t GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Ako .ga še nimate v Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi »n oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške ple-šče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo- Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri naj vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zalcar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slogar Bros* 4 i * i * i i ELY, MINNESOTA. Phone: iM LOP STRITAR 2018 WEST 21»t PLACE Prevaža pohištva — premsf — les — in vse kar spada t prevažalno obrt. Pokličik ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J. K0SMACH 1804 W. 2and St. Chicasrt.. IU Roiakora se priporočam »rt nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ 1A. KLIUČAVNIC IN STEKLA. NaiboliSe dftlo. nainižie cene. Prevzamem barvani* hii zunal in znotrat. uokladara Daoir.