REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA odgovarj rkič, Dimitar let kasneje (na ©nko, Adolf B bič Mirič. Najdan I položaj druge generacije migrantov pravica do odcepitve i zunanja politika od Carterja TEORIJA IN PRAKSA 4-5 revija za družbena vprašanja, let. X XVIII, 5t. 4—5, str. 437—628, Ljubljana, april-maj 1981, UDK 3 YU ISSN 0040—3598 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije ln Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Anton Bebler, Vlado Benko, Adolf Bibič, Maca Jogan, Stane Južnlč, Marko Kerševan, Peter Klinar, Bogomir Kovač, Stane Kranjc, Lev Kreft, Ivan Lapajne, Matjaž Maček, Boris Majer, Boštjan Markič, Breda Pavlič, Emest Petrič, Boštjan Pire, Franci Pivec, Ciril Ribičič, Slavko Soršak, Vlado Sruk, Franc Sali, Mile Šetinc, Ivo Tavčar, Niko Toš, France Vreg PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Boris Majer UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Dušan Doiinar, Ivan Hvala, Maca Jogan, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Andrej Kirn, Albin Mahkovec, Boštjan Markič, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Ciril Ribičič, Lojze Sočan GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič POMOČNIK GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA: Ivan Hvala OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJA: Mojca Mihelič, Zoja Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, tel. 341-589 in 341-461 int. 232 NAROČNINA: Letna naročnina za Študente 120 din, za druge Individualne naročnike 200 din, za delovne organizacije 350 din, za tujino 500 din; cena enojne številke v prosti prodaji 30 din in dvojne številke 45 din ŽIRO RAČUN: 50102-603-48090 — Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, za revijo Teorija in praksa; devizni račun: Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana (ključ) 3189/5 ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodnišklh člankov Je do 10 novinarskih strani, za članke In razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenib rokopisov ne vračamo TISK: CGP »DELO«, Ljubljana, Titova c. 35 vsebina UVODNIK; SAVIN JOGAN: Ob štiridesetletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda 439 DOKUMENTI ČASA; Dokumenti Osvobodilne fronte 442 ČLANKI, RAZPRAVE; BORIS MAJER: Profil Borisa Ziherla kot marksističnega misleca 447 HELENA NOVAK: Temeljna načela pri uresničevanju celodnevne osnovne šole 467 DISKUSIJSKA TRIBUNA: ANDREJ KIRN: Razmerja med znanostjo in ideologijo (izhodišča in posledice »izrecnega in vztrajnega razločevanja«) 480 AKTUALNI INTERVJU: Politična znanost - dvajset let kasneje 503 VLADO BENKO: Problemi politične znanosti in študij mednarodnih odnosov 506 ADOLF BIBIČ: Politična znanost - rezultati in neizpolnjene naloge 510 MILAN MALI: Za znanost, ki se bori in sprejema odgovornost za posledice, ne pa zgolj poučuje 516 BOŠTJAN MARKIČ: Politologija in odkrivanje resnice o družbi 520 DIMITAR MIRČEV: Samoupravljanje ne pelje k odmiranju politike 524 JOVAN MIRIČ: Za tesnejše institucionalno in individualno sodelovanje jugoslovanskih politologov 528 NADJN PAŠIČ: Smeri in protislovja razvoja političnih znanosti v razmerah podružbljanja politike 531 RADOVAN VUKADINOVIČ: Aktualna vprašanja discipline mednarodnih odnosov 534 POGLEDI, GLOSE, KOMENTARJI: FRANC DOLENC: Ob spopadu družbe z administracijo 538 IZ DRUŽBOSLOVNIH RAZISKAV: PETER KLINAR: Družbeni položaj druge generacije migrantov 548 DRUŽBA IN ARMADA: ANTON BEBLER: Marksizem in problem vojn MEDNARODNO PRAVO: ERNEST PETRIČ: Varstvo manjšin in pravica do odcepitve 577 MEDNARODNI ODNOSI: RADOVAN VUKADINOVIČ: Ameriška zunanja politika od Carterja do Reagana 598 STROKOVNA IN ZNANSTVENA SREČANJA: ADOLF BIBIČ: Kardeljeva misel in politično delo 611 MITRE KOLIŠEVSKI: III. jugoslovansko posvetovanje o gospodarskem sodelovanju z deželami v razvoju 612 PRIKAZI, RECENZIJE: STANE JUŽNIČ: Kolonializem in dekolonizacija (Adolf Bibič) 613 NEDA BRGLEZ: Zbrana dela Borisa Ziherla 616 ALBIN IGLIČAR: Sovjetska koncepcija splošno-ljudskega prava 617 Med novimi knjigami Iz domačih revij Bibliografija knjig in člankov Avtorski sinopsisi 620 622 624 627 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja let. XVni, K. 4—5, str. 437-628, Ljubljana, april-maj 1981 socialističnih držav 563 CONTENTS COflEPJKAHHE EDITORIAL: SAVIN JOGAN: To the 40th Anniversary of the Slovene National Liberation Front 434 DOCUMENTS OF THE TIME: Documents of the Liberation Front 442 ARTICLES, DISCUSSIONS: BORIS MAJER: The Image of B. Ziherl, the Marxist Thinker 447 HELENA NOVAK: Basic Principles of the Im-plementation of the All-day Elementary School 467 DISCUSSION TRIBUNE: ANDREJ KIRN: Relations between Science and Ideology (Starting points and Consequences of "explicit and persistent differentiation") 480 THE 1NTERWIEW OF THE DAY: Political Science - Twenty Years Later 503 VLADO BENKO: Problems of Political Science and the Study of International Relations 506 ADOLF BIBIČ: Political Science: Results and Unfulfilled Promises 510 MILAN MALI: For a Militant, Responsible and not only Educative Science 516 BOŠTJAN MARKIČ: Political Science and the Revelation of the Truth about Society 520 DIMITAR MIRČEV: Self-management Does not Lead to the Withering Away of the Politics 524 JOVAN MIRIČ: For a Closer Institutional and Individual Cooperation among Yugoslav Political Scientists 528 NAJDAN PAŠIČ: Trends and Contradictions in the Development of Political Science in the Condi-tions of the Socialization of Politics 531 RADOVAN VUKADINOVIČ: Current Problems Concerning the Discipline of International Relations 534 VIEWS, GLOSSES, COMMENTS: FRANC DOLENC: On the Clash between Society and Administration 538 FROM SOCIAL RESEARCH: PETER KLINAR: The Social Status of the Se- cond-Generation Migrants 548 SOCIETY AND ARMY: ANTON BEBLER: Mantism and the Problem of Wars among Socialist States 563 INTERNATIONAL LAW: ERNEST PETRIČ: Protection of Minorities and the Right to Secessiop 577 INTERNATIONAL RELATIONS: RADOVAN VUKADINOVIČ: American Fo-reign PoIicy from Carter to Reagan 598 nEPEflOBAH CTATbfl: CABHH HOTAH: K 40-JieTHio OcBo6oawTeJib-Horo 4>poHTa CnoBeHCKoro Hapona 439 flOKYMEHTbI BPEMEHH: flOKyMeim>i OcBo6onHTejibHoro poHTa 442 CTATbH, OBCY!KHEHHH: BOPHC MAHEP: OSpaj Eopnca 3nxepjia: MapKCHCTa MbicmrrejiM 447 XEJIEHA HOBAK: OcHOBHbie npKHumibi ocy- mecTBjieHHSi uejloahebhoh HanajibHoit iukojiu 467 BHCKyCCHOHHA3 TPHEVHA: AHflPEH KHPH: CooTHomeHHH M«Kfly HayKOH h HaeoJiorueH (tomkh apoHHH h cJiencTBHa „hcho BbicKa3aHHofi h HacToiiHHBoH flec()epeHUHa- UHH") 480 AKTYAJItHOE HHTEPBbK): no;inTnwecKa» Hayxa - 20 jieT cnycrs 503 BJIAflO BEHKO: IIpo6jieMbi nojummecKOH HayKH h npHo6peTeHite 3HaHHH MeMwyHapoflHbix OTHomeHHii 506 AIJOJIb EHBHH: nojiHTHHecKaa HayKa: pe-3yj[bTaTbi h HeHcnojmeHbie la^a-ih MHJIAH MAJIH: 3a BOHHCTByioinyio, OTBeT-CTBeHHyio h He tojimco 06pa30BaTejibHyi0 Hay-Ky 516 EOfflTHH MAPKHH: nojiHTOJioran h o6Hapy-)KMBaHiie HcTHHbi 06 oCmecTBe 520 HHMHTAP MHPHEB: CaMoyripaBJieline He Be-fleT K OTMHpaHHlO nOJIHTHKH 524 HOBAH MHPHM: 3a 5ojiee TecHoe KHCTnTy-UHOHajibHoe h miuhbh;iya.]LHoe coTpyflHHHecTBO K>rocjiaBCKHx nojnrrojioroB 528 HAHJJAH nAIIIHM: HanpaBjrefraa h npoTHBO-peMHH pa3BHTHH nOJIHTHHeCKHX HayK B ycJIOBHHU o6o6meCTBJieHHM nOJIHTHKH 531 PAflOBAH BYKAffHHOBHM: AKTyajibHbie BOnpOCbl flHCUHnjIHHbl Me*flyHapOflHbIX OTHOUie-HHH 534 B3rjMflbI, 3AMETKH, KOMMEHTAPHH: KyHAPO«HME OTHOIIIEHMH: PAflOBAH ByKAflHHOBHH: AMepHKaHCKas BHenmasi noiiHTHKa ot KapTepa ho PeraHa 598 ITPOtECCHOHAJIbHblE H HAYMHbIE BCTPEHM: AJIOJI BHBHM: Mbicji h nonhthmeckaa pa6o-pa 3. Kapnejia 611 MHTPE KOJIHIIIEBCKH: 3. rorocnoBHHCKoe coBeutaHHe no 3kohomhmcckom coTpynHHiecTBe c pa3BHBaK>ulhmhc3 CTpaHaMH 612 uvodnik SAVIN JOGAN Ob štiridesetletnici Osvobodilne fronte slovenskega naroda Današnjemu opazovalcu se ob ocenjevanju ustanovitve in zorenja OF slovenskega naroda, po mnogih svojih značilnostih edinstvene osvobodilne politične organizacije v svetu, morda najbolj plastično zarišejo v zavest naslednje njene prvine: - jasno opredeljen program fronte - razmeroma hitro preseganje elementov koalicije v njeni sestavi, organizaciji in delovanju - njen odnos do nove ljudske oblasti. Glede programa OF je mogoče reči, da je bilo pri njej za razliko od ljudskofrontnih gibanj v Evropi (v letu 1935 in kasneje) že od začetka popolnoma jasno ne samo, zoper kaj se bojuje - proti fašistični nevarnosti, temveč tudi za kaj: za osvoboditev in združitev vseh Slovencev, za preoblikovanje slovenskega narodnega značaja, na nov lik aktivnega slovenstva, za slogo in enotnost narodov Jugoslavije na podlagi uveljavljanja pravice do samoodločbe. Ta program je zorel pravzaprav ves čas v dialektičnem razmerju med KP kot avantgardo delavskega razreda in širokim vseljudskim gibanjem, ki je predstavljalo bistvo OF, na povsem nov način: ne tako, da bi KP opredeljevala idejna izhodišča in politično usmeritev, ki bi jo drugi členi fronte zgolj prevzemali in se transmisijsko organizirali za njeno uresničevanje, temveč je program nastajal in se brusil v pristnem sožitju in medsebojnem zaupanju vseh frontnih skupin ter na sestankih Vrhovnega plenuma OF ter političnega vodstva KPS dobival vedno nove prvine, ki so bile odgovor na takratne zahteve osvobodilnega gibanja. Pri tem medsebojnem odnosu seveda niti za trenutek v vodstvu OF kot celoti ni bilo dvoma o vodilni idejnopolitični vlogi KP, ki ni bila vsiljena - bila je naravna posledica zrelosti in izkušenj partije, od Čebin naprej. Preseganje prvin koalicije in pravzaprav tudi drugih elementov, ki so značilni za klasične politične stranke v boju za oblast ter za odnose med njimi, je bila v prvi vrsti posledica tako razumljenih odnosov, kot so bili omenjeni v zvezi s programom. Logika razvoja je bila tu pravzaprav časovno zasukana: razumljivejše bi bilo, da bi bilo frontno gibanje enot- nejše v začetku, ko je šlo za enotne priprave in začetek odpora in boja zoper skupnega sovražnika, kasneje - ko gre za dileme o večji ali manjši radikalnosti in globini ukrepov (predvsem v okviru socialne revolucije), pa bi prišlo za vzporednega teka ali celo nasprotujočih si teženj. Gotovo je bil tudi naši revoluciji usojen tak trend in predvsem daljnovidnosti vodstva KP gre zasluga, da ga je pravočasno predvidela in na ustrezen, demokratičen način presegla. Značilna v zvezi s tem je Kidričeva misel, da bi ohranjanje kakršnihkoli prvin politične koalicije zlasti kasneje, v povojnem obdobju, v iskanju oblik organiziranosti družbe »na stežaj odprlo vrata netilcem državljanske vojne«. Komunistična partija Slovenije, ki je že od začetka vstaje imela jasne socialne cilje, jih zaradi utrditve enotnosti gibanja ni izpostavljala, temveč je čakala do obdobja, ko je v boju in gibanju dozorela zavest delovnih množic omogočila polno in nedvoumno podporo vodilni vlogi avantgarde; množice so se zavedale, da je prav ta garant za pravočasno in učinkovito graditev in uresničevanje programa socialne revolucije, ob narodnoosvobodilnem boju, ki je takrat že zajel ogromno večino Slovencev. V odnosu OF kot široke politične organizacije in gibanja do nove ljudske oblasti je bila uveljavljena rešitev, ki ni bila razvita v nobeni teoriji, jo je pa zahtevala zgodovinska nujnost sama: ob razsulu stare oblasti je bila OF edina široka organizirana sila, ki je bila sposobna prevzeti ljudsko oblast v svoje roke in učinkovito uresničevati njene naloge. Delno analogijo v izkušnjah delavskega gibanja in graditvi socialističnega sistema oblasti je možno ugotoviti samo v Leninovem prizadevanju 20 let prej, da bi delavski sindikati neposredno prevzeli nekatere funkcije upravljanja gospodarstva in kontrole. OF je torej postala ne le politična opora nove oblasti, temveč oblast sama, z vso avtoriteto gibanja, ki je uspelo z jasnim programom povezati vse domoljubne in poštene slovenske ljudi. Vsi ti vidiki organizacije in delovanja so prišli jasno do izraza tako v znamenitih Temeljnih točkah OF, sprejetih v novembru 1941 in januarju 1942, v Dolomitski izjavi osnovnih skupin OF leto kasneje, kot tudi v programu temeljnih točk, sprejetih na prvem kongresu OF po osvoboditvi, ki pravzaprav pomeni oceno uresničevanja temeljnih točk iz začetnega obdobja zorenja OF ter njihovo dopolnitev za učinkovito vlogo OFv obnovi in graditvi razrušene domovine.* V tem temeljnem političnem programu za takratno obdobje je mogoče zaznati ne le bistvene stalnice glede poglabljanja demokratičnosti političnega življenja in odnosov ter vloge najširše politične organizacije delovnih ljudi v tem okviru, temveč v prvih zasnutkih tudi take usmeritve in naloge, ki so posebej aktualne prav * Na ta in mnoga druga bistvena vprašanja razvoja OF v zadnjem času celovito, zaokroženo in argumentirano opozarja in jih osvetljuje razprava neposrednega udeleženca teh dogajanj, dr. M.Breclja »Ob štiridesetletnici OF slovenskega naroda«, ki je te dni izšla v knjižni obliki pri ZDU Slovenije in Dopisni delavski univerzi »Univerzum« v Ljubljani. Oris se poglablja v vzroke in posledice bistvenih odločitev in razvojnih faz OF. za naš čas ter fazo v poglabljanju socialistične demokracije samoupravnega kova. Med take sodijo točke o vsestranskem utrjevanju notranje in zunanje moči Jugoslavije ter krepitev njenih obrambnih sposobnosti »kot najvišja zapoved za slehernega zvestega pripadnika OF, Slovenca in Jugoslovana«. Ni treba dokazovati, da so že dolgo, zlasti pa po kosovskih dogodkih, vprašanja bratstva in enotnosti v središču graditve našega političnega sistema ter vsakodnevnega družbenopolitičnega dogajanja ter da je iz tako postavljenih nalog v obrambi ter tesne naslonitve na izkušnje osvobodilnega boja zrasla naša sodobna zamisel splošnega ljudskega odpora. Isto je mogoče reči glede doslednega nasprotovanja vsakršni obliki šovinizma, utrjevanja in razvoja ljudskih odborov ter aktivizacije najširših ljudskih množic »v njihovem okviru in okrog njih«, pri čemer je mogoče zaslutiti zasnovo sedanje delegatske ureditve. Skozi vsebino teh točk pa je mogoče - vsaj v temeljnih obrisih - videti tudi prizadevanje za vsestranski, vsebinski razvoj ljudske demokracije »kot pogoja za svobodno in srečno bodočnost ljudskih množic«, ki se danes, v spremenjenih razmerah in v bogatejših možnostih kaže kot prizadevanje za uveljavljanje demokratičnega pluralizma samoupravnih interesov, kot ga je formuliral Edvard Kardelj, po drugi strani pa za hitrejši razvoj Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je v tem okviru in na podobnih izhodiščih prevzela in razvila demokratično in humano dediščino Osvobodilne fronte slovenskega naroda. dokumenti časa OSVOBODILNA OSREDNJI ORGAN OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Leto i št i Sredi novembra Cena i L 30Pf TEMELJNE TOČKE OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA sprejete na II. plenarni seji SNOO (VIII. plenarna seja Vrhovnega ptenuma OF) 1. Proti okupatorjetn jc treba vršiti neizprosno oboroženo akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev veeh Slovencev. 3. Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava Osvobo.lilua fronta razkosanja Jugoslavije in deluje i vsemi silami fca slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod votfstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe. 4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, usfvarjajo ndfv lik aktivnega slovenstva. 5. Vse sk.ipine, ki sodelujejo v OF, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih oč*<>sih. . ** 6. Po narodni osvoboditvi prevzame na slovenskem ozemlju oblast Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot eelota. 7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden ljudski demokratični način. O temeljnih ciljih skupnega boja so se ustanovne skupine sporazumevale že na ustanovnem sestanku Protiimperialistične fronte 26. aprila 1941 (čez dva meseca preimenovana v Osvobodilno fronto). Kratko, jasno, konkretno je bil program slovenske osvobodilne organizacije po- dan v »Geslih našega osvobodilnega boja«, ki jih je na Kidričev predlog sprejelo I. zasedanje Vrhovnega plenuma Protiimperialistične fronte 15. junija 1941, objavil pa jih je Slovenski poročevalec 22. junija. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo in z razvojem OF se je razvijal in dopolnjeval tudi njen program. Kardeljev članek za Osvobodilno fronto slovenskega naroda, objavljen v avgustovski številki »Dela« 1941, vsebuje vse tiste temeljne elemente, z domala enako dikcijo, kot je bila sprejeta v malo kasnejše temeljne točke. Kardelj je oefovsko »platformo« zgostil v tri točke: 1. »Zlom in uničenje nemškega in italijanskega fašizma ter njunih opričnikov, osvoboditev vseh Slovencev, sloga in enotnost narodov Jugoslavije v njihovem skupnem boju proti skupnemu sovražniku; nerazdruž-ljiva zveza slovenskega naroda in vseh jugoslovanskih narodov z ZSSR.« 2. »Akcijo je treba začeti takoj in z vsemi sredstvi; pričakovanje, da se bo naša svoboda porodila zgolj iz krvi sovjetskih narodov in da jo bomo dobili v dar na zlatem krožniku, je enakovredno dezertiranju iz Osvobodilne fronte.« 3. »Medsebojna lojalnost vseh skupin, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti, je eden glavnih pogojev za skupno zmago.« Sedem temeljnih točk je postavil Vrhovni plenum OF na novembrskem zasedanju 1941, konec decembra so dodali še dve točki: 8. »V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sam. OF bo to elementarno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi«. 9. »Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz Slovenskih naro-dno-osvobodilnih partizanskih čet in narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi zavedni Slovenci«. Vseh devet točk sta objavila Slovenski poročevalec 6. januarja 1942 in časopis Osvobodilna fronta v januarski številki 1942. Temeljne točke se do konca vojne niso spreminjale. Dolomitsko izjavo treh ustanovnih skupin Osvobodilne fronte so 1. marca 1943 podpisali vsi predstavniki skupin v IO OF: za KPS Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Franc Leskošek, za slovensko Sokolstvo dr. Josip Rus in Franjo Lubej, za krščansko socialistično skupino Edvard Kocbek, \ * LL^M Ui, llonnii« Sokol s t to in krl£anako-aoel allatUna akuplna ugoiarl^tj«, da Je igikovo dotedanje sodelovanje oaouoSll« uqiltn,T al o roaakl narodni i^odoTlM adanstven eloTenekl nacionalni upor ln da zahtevajo bodoča nalogo slovenske oavobodllrie borb« njlhoto le tesnejšo strnite*. *ato podajajo noalodnjo Izjavo. I. Aprlalakl zlo« 1941 Jo Ml hkraU aoralnopoll tlinl ln organizacij sil poloa intnrAB vse lojalna slovena*e politike, vseh uradne priznanih pe-lltlSmh strank,pa tudi reakcionarnega ln pro tllj -idkaaga družbenega rodit t« alorenake nacionalno usoda. Po .aprilska«; zlomu so borbo aa osTObodltsr ln zdruiltar sloTonskega naroda »Sjno »oralo preTzstl nora alla. ustanovni sestanek Osvooodllne fronta,ki so aa ga udeleilll aastopalkl Centralne.,« kodi tata MJrM, sloveneketf* Sokol stv«, krščanskih socialistov ln slovenskih kulturnih delavcev.Je la po stoJI saataTl Izrazil teiselje bodoč« re-MifBO nacionalna ln ljudk«« slovenske poli tika. sokolska akuplna,ki a« J« la r peečLap rUskl Jugoslaviji berila proti Izkoriščanj« Sokol st.Ta T protlnarodne *m protlljudaka naaene, aa J« ud«l«Illa —aiaiij« Gl t ml slu aokolaklb narodno •kraBbnlh nalog ln smotrov tar J« TklJuSll« sloTohsko Sokolst«) v Osvobodil-no f ron to.arSSanako soclbll st l«ne skupina a« Ja pridružila Ustanovna«« sestanku OS kot "Izraz revoluolonarno demokratičnih proceeov asa slcvenakl«! ka-toUgklai «iotlcM*i,proc«aa^kl eo aa razvijali i« * stari ^Uaoalartjl.Slovenska kultura Ja a »*«J1» rikdalovanjaa «amf«stlrala,da aa ho<5« ob etrasl n«^dofledaajSega aluT«n«k%a nacionalnega ln druibenega razreda - delavskega razreda »oveni Je - boriti za oaie^pdltet in adruil t«t naroda ter za »reino bodočnost delovnega ljudstva &oranlJa.US Ja kot stranka prevzela avantgardno vlogo T sloTonekeai narodi ea «STobo