List slovenskih delavcev v Ameriki S130-T7-. 85. 2ST© va/ 5 1899, Leto V jLL- Ali preti polom? Komaj je trgovina nekoliko bolj živahna postala, komaj se je armada brezposelnih znižala, in se laglie delo dobi, že se prikazuje} > zniki pretečega poloma ! Kriza se zopet prikazuje od daleč. Pred nekaj dni je iz Rima brzojav po svetu raznesel vest, da se je tam borza huio pn.-tre*la. Tudi na new-yorški borzi so borzijanci vznemirjeni zaradi pičit st i denarja, ktnro j'-opaziti na borzah v s ga sveta. Neko nemško borzno poročilo piše o tem: ,,Panem et circens^s 1" Po kruhu ip igrah v cirkusih hrej-eni prebivalstvo Rima pod gospodarstvom Cezarjev. Sicer ni ljudstvo na javne igre več privajano, zato pa občni klic po kruhu glasneji. Š•■ vedno smrt vsled^ladu ni samo pravljica, tudi danes ne, ko se na svetu izvan-redno veliko pridela. Kakor so nekdaj v starem Rimu igre, pri kterih so zverine v areni svoje žrtve raztrgale, tako se daudanee oblizuje kulturno človeštvo po bleščečej kovini. To dokazujejo mnogobrojni grobi v Californiji iu Alaeki. V nemškem rajhu kakor tudi ob Newi in Themsi j« vstanovna omotica vodje obrtnije kar očarala. T» seje nekoliko časa godilo, ali sedaj ne grč več. Stroji pr*te obfčati, borze bo nezaupljive in uuisono (jeduoglasuo) odmeva klic po denarju, k ter i je postal najbolj redka atvar na svetu. Banke, ktere so skozi nekaj let — naposled zoper dobro voljo — vedno novo tvarino metale na razbeljene peči, so sedaj vpehale; in vendar ne sme ogenj poiti. Kapitalisti so svoje poslednje rezerve izdali za obrestonosne pa pirje, a še vedno ni zadoščeno potrebščini. Celo naložitve prvega razreda se umikajo, in dasi je prilika tako ugodna, ko zanesljive štiriodfttotne vrednosti stojfe pod | „pari", vendar daje o' eiustvo pred- i uost obrtniškim listinam, ktere : mu obečajo mastne dividende. ; „Beati possidentis P* Hudo le za onega, kteri novce potrebuje, da bi ■ lastno peč zakuril. Zaeobni diskont j je dosegel višino oficijelnega dis- ; konta- Uzrok temu je, da državnej j banki odajajo menjice, prodaja menjic na javnem trgu se pa zmanj- j šuje. Rok za oktober preti z nevarnostjo, akoravno so mnogo! dolžnosti že preje pokrili, se na- j val saj razdelil na širši čas. Toda malo dni pred potekom četrtletja bodo zapadli še novci posojeni po- j morskej trgovini in pridobitev no-' vega kredita prouzroča špekulantom, kteri potrebujejo novce — j glavobol. Oči nemškega finančega j sveta so boječe obrnjena na malo . ekseleuco, predsednika državne ban-1 ke, na kterega so pruski kmetoval- ! ci že precej časa nejevoljni, ako-, ravno njegovo e-rce dobro konservativno bije; mož celo ni birokrat in vodi zaupaui mu urad z vso umetnostjo in trdo roko. „Ali bodo bančni odstotek pred potekom četrtletja zvišali na pet in pol, ali celo na šest odstotkov?" se glasi sedaj vprašanje. O položaju v Ameriki se glasi v istem poročilu: „Tudi newyortki trg, kteremu I bode ob važnem času manjkala j lahka roka Vanderbilta, ni več tako odporen. Že je postavka za. vsakdanji denar tam poskočila do j osem odstotkov. Rezerve velikih ameriških bank so so v tednu od 9,190.000 na 2,470.000 dolarjev znižale; štirji znameniti zavodi so začasno celo postavno najnižjo določbo rezerve ne pod 25 odstotkov znižati, to prekoračile, kar se k ■reči še ni pripetilo od denarn * krize od leta 1893. Na večje izvajanje zlata iz Z jed. držav toraj za sedaj ni računati. Na beroliunki in londonski borzi cvete sedaj špekulacija z ameriškimi železniškimi delnicami, ktere v velicih množinah iz domovine tja pošiljajo. Ugodni gospodarski razvoj Amerike je povod temu zauimanju; in vendar tiči v tem razvoju, kakor nas uče denarue razmere, kal težkega toka. Dobre stvari zahtevajo časi Toda Amerikanci hočejo svetovni trg pridobiti potom naskoka. Niso še pokrili potrebščin lastne dežele, ž.) manjka njihovim tovarnam surovine, namesto da bi starim kulturnim državam gradili mostove in železnice, morajo sedaj te prositi za potrebne suroviue. V Glasgowu se pa v roko smejejo." Tudi berolinski ,,Vor\v:irts" vidi že prikazen krize se bližati. Ta list pravi, da se na Nemškem nahajajo v desetletju tako krepkega razvitja obrtnije, kar se v tej deželi še ni pripetilo. Mnogo obrtnij se še vedno bolj razvija in kakor kapitalizem po navadi zahteva, se je tudi teh lotila špekulacija. Obrtnijske vr^d nostne listine sedaj mnogokrat in brez vsacega uzroka kvišku silijo. Nezdrava špekulacija je po navadi ozuanovalka bližajoče se krize, in v mnozih krajih se že boje pol imn. Nekaj časnikov je v poslednjem času prinašalo vznemirjajoče članke. Razcvitanje ali prospeh je najbolj znamenito pri jeklu in železu, ker je vprašanje po njem večje, nego ponudba. Obrtnijsko časopisje priporoča sedaj začasno preklicanje colnine na j^klo in železo, dali tem ceneje kakor mogoče dobili surovine iz Anglije in Zjed. držav. Toda kmetijski krogi ugovarjajo temu, in zagotavljajo, da bode vsled pomnoženega uvažanja surovin tisoče delavcev več mesecev brez posla, posebno v weBtfalenskih premogoko-pih. Naj ei bode kakor hoče, gotovo je, dn s" merodajnih krogom pola-stuje čut, da bo dobr« letine pro-cvitanja minole in bližajo suha leta poloma in finančne krize. Finančna kriza je pa prva stopnja do občne krize v spremstvu z brezposelnostjo, pomanjkanjem in siromaščine med delavskimi razredi. Gotovo je, da bode kriza na evropejskem prizorišču preenj uplivala tudi na gospodarsko življenje Amerike, kjer smo se ravnokar oddahnili pritiska slabih let, kose je vendar pričela obrtuija in trgovina razvijati in armada brezposelnih hudo znižala in je vendar delo lažje dobiti. Pridelovalna moč našega kapitalističnega sveta seje tako pomuo-žila, da kakor hitro se prične dobro gibati, imamo že preobilico izdelkov in ti se zelo nakopičijo, z delom pojenjajo, kupovalcev ni, ni denarnega prometa in kriza je tukaj. Dandanes je res svet zelo narobe, bolj ko je trg napolnjen z izdelki in pridelki, večja revščina vlada med množino ljudstva. Rojaki kaj dobro store, ako seže ob pravem času pripravljajo na vsako nepriliko, posebno pa na kako prilomastivšo krizo. Iz nasOi novih kolonij Filipi n ci Be hočejo pogajati Manila, 20. okt. Trije vstaški častniki so prišli danes zjutraj v Angeles in prosili general McAr-tburja dovoljenja, da bi se filipinska komisija pogajala z generalom > mirovnih pogodbah, kakor tudi glede oprostitve amerikanskih, kakor tudi španskih vjetnikov. Prošnjo so odposlali generalu Otisu. Jutri se uadejajo odgovora. Kakor se poroča, so divjali danes zjutraj hudi boji pri San Isidro, iz kterih so se Filipinci baje z velikimi zgubami umaknili. Nato so Amerikanci zasedli mesto skoraj brez upora. San Isidro so Amerikanci že preje enkrat osvojili. Tam nameravajo sedaj napraviti skladišče za armado in nekako središče za njeno pomikanje proti Tarlac. Tie kot oso be bodo sprejeti. Manila, 21. okt. Ako bodo včeraj napovedani filipinski parla mentarji sprejeti, se bode general McArthur ž njimi pogajal, toda le kot z osebami in ne kot oficijelni mi pooblaščenci. Amerikanci so v tem oziru previdni in se ne dajo zvabiti v kako past, ker mislijo, da je namen poverjenikov v tem slučaju doseči pri poznanje filipinsko vlado. Prevožna paruika ,,Elder" in ,,Port Albert" sta z 4SS novinci in konji sem dospela. Prevožna ladija „Sherman", ktera je 23. septembra odjadrala iz San Francisco je pripeljala pešpolk št. 30 in več novin cev pod poveljništvom polkovnika Gardenera. Washington, 21. oktobra Kontre admiral Watson je danes brzojavil oddelku mornarice, da je IG FilipinceV napadlo amerikaneko ladijo ,,Mariveles" in vjelo jednega mornarja. Od 10 mož obstoječe pomožne ekspedicije na ladiji so bili trije ranjeni. Odposlali so dve ladiji, da kaznujeti Filipince za ta čin. Vedne sitnosti. Manila, 23. okt. Dvajset mož prednje straže 36. pešpolka je včeraj naletelo na kradelce Filipincev, od kterih so šest mož usmrtili osem pa vjeli. Amerikanci niso imeli nikake zgube. DaneB zjutraj so Amerikanci napadli vataše pri Ca-lamba, jih pregnali iz vtvrdbe in podili tri milje daleč. Jeden mož je bi usmrten na amerikanski strani in štirje možje ranjeni. Zgube Filipincev niso znane. Odpošiljanje mnogih vojnih iadij s polnim moštvom na Filipine, ima posledico, da ostale ladije nimajo dovolj ljudi. Da bi se temu opomoglo, hočejo dye vojni ladiji začasno postaviti iz službe, vsled česar bi ostalo kakih 1000 mož na razpolago, ktere bodo porabili za Spancem odvzete ladije, ktere v Hongkongu popravljajo. General Otis poroča o nadaljnem poskusu Aguinalda si pridobiti pri-poznanje amerikanske vlade, toda njegovih poslancev Otis ni sprejel. Aguinaldo Be imenuje predseduik, Otis pa mu je sporočil, da se bode le potem ž njim pogajal, ako se imenuje ,,poveljnik vstašev". San I s i d o r o, 23- okt. Ko je šel danes oddelek amerikanske konjiče pri Santa Rosa 10 milj od tod, na ogled, zadel je ob mali oddelek Filipincev. Pota so še v precej dobrem stanu, toda mostovi so raz-djani, kar premikanje Amerikancev zelo ovira. Danes večer se je pri La Loma vršila mala praska. Washington, 23. oktobra. V letnem poročilu priporoča vojni tajnik Root kongresu zvišati stalno armado na 103.000 mož, iz česar je razvidno, da klanje na Filipinah še dolgo ne bode pri kraju. TjT'hočeš biti brzo, so-^^ lidnoin ceno postre-žen, kadar d-e n ar j e v Btaro domovino pošlješ, obrni se na: Fr Sakser & Co., 109 Greenwich Str., New York, ta ti pošlje za 840 90, 100 gold, avstr. velj. Ako pa želiš koga sem iz stare domovine vzeti, ne obračaj se drugam, kakor baš ifa tega, ker ako se potniku pri oblastih slabo godi, mu Fr. Sakser gotovo pomaga, da pride na svoje mesto. % V deželi prostosti. Nasilstva zveznih in državnih oblasti v Idaho, ktera so izvršile proti tamošnjim rudarjem, kakor kaže, so vendar nekoliko vzdramila ameriške delavce, v Izvrševalni odbor,, American Federation of Labor" je sklenol dovoliti večjo svoto denarja za obrambo vjetih in nasilstvu podvrženih rudarjev; v Cincinnati je tamošnji Central Labor Council sklical zborovanje, pri kterem naj delavstvo onega mesta izreče gnjev in ugovarja proti nesramnemu postopanju oblasti na zapadu, proti organiziranim delavcem. Edward Boyce od Western Federation of Miners bode sam navzoč pri tem zborovanju in razložil ves slučaj. V pismu, v kterem je obljubil udeležiti se tega zborovanja, govori tudi o postopanju se zaprtimi rudarji in pri tem navaja nastopno: ,, Gotovo je brez koristi za-me, ako opišem razmere ljudi v Bull Pen. To nadkriijuje vse poBkušano v tej deželi. Ljud je so bili v preiskavi in zahtevali pravdo, in upali so, da jim dovolijo to pravico, ko se sodjšče snide 4. sept., ali bili so zelo presenečeni v tem. Sodnik je naznanil njih odvetniku, da pri državnem sodišču ni vložene tožbe proti njimi, ker so zvezui jetniki. Zvezne oblasti pa proti temu zagotavljajo, da ne-majo nikake sodne oblasti proti njimi, ker so ti ljudje državni jetniki. In tako morajo ti nesrečni možje ostati v Bull Pen v ječi, da zadoBte nekterim ožemajočim družbam. Ko so jetniki sprevideli, da ne dobe preiskave in ne bodo zaslišani, so pričeli pod Bull Pen kopati rov, Bkozi kterega bo nameravali ubežati, ali zasačili bo jih pri delu. Kapitan Edwards, kteri zapoveduje v Buli Pen, seje razsrdil in zaprisegel maščevanje nad jetniki zaradi posku-šanega bega. Prisilil jih je sleherni dan stati sedem ur na pekočem solncu, vojakom zapovedal vsakega ustreliti, kteri bi poskušal se vsesti ali le z eno nogo ganiti. Zaukazal jim dajati pkozi devet dni samo kruh in vodo in odtegnol tobak, hkrati odzeti slamo in mrvo iz njih ležišč, ter so morali ležati na samih deskah. Odrekel jim celo pravico pogovarjati Be z njih zagovornikom in obisk njih prijateljev. Deloma so te istine že znane, toda vedno je dobro na nje kazati, da se ljudstvo spomni kako si upajo na zapadu ,,uradniki ljudstva" postopati proti delavci. Daje tam na tri sto rudarjev zaprtih, zato ker so bili člani Btrokovne unije, od ktere oblasti zagotavljajo, da mora biti odgovorna za razstrelbo rudniškega poslopja. Vedno je potreba omenjati, da so ameriški vojaki s puško v roki lovili ameriške delavce, kakor se navadno lovi divja zver; da bo jih odpodili iz domače države; da so jih kot jetnike vrgli v grozne luknje; da jih trpinčijo, nadlegujejo in do smrti mučijo. Ne smemo pozabiti, da so zvezne in državne oblasti posestnikom rudnikov prepovedale, da ne smejo v delo sprejeti člane unije, da se v tej „slobodnej" deželi „slobodnim" delavcem le potem dovoli delati, ako, kadar za delo prosijo, ponižno obljubijo, da ne bodo pristopili k njih uniji. Vse to moramo obdržati v spominu in preudariti, koliko je istine na frazi, da je tudi za delavce ta dežela ,,dežela prostosti." Preveč zahtevano. Paznik: „He, stojte, po travniku hoditi v parku je prepovedano !" — Gospod : „Moram vendar po svoj klobuk, kterega mi je veter odnesel I"_ Paznik: „Potem počakajte, da bode trava pokošena 1" Dopisi. Marion, Ind., 15. »okt. Slavno uredništvo ,Glaa Naroda' prosim, da priobčite moj dopis v predalih lista, ker želim rojakom naznaniti o tukajšnjih razmerah. Tukaj nas je bilo samo 15 Slovencev in vsi smo delali v tovarni za cink. Delali smo redno vsak dan ob najhujšej vročini pri razbeljenih pečeh ; težko smo delali vsi, ali ven dar bil,i marljivi kljubu silnej vro-čini, gojili smo pa nado, da se nam v hladne j jeseni ne bode potreba toliko potiti; marsikako neprijet uost smo prebili, samo da smo si prostore pridržali za prihodnjo zimo. Pričakali smo hladnejše čase, a b temi so postali tudi naši prostori mrzli, ker v vseh pečeh so pogasili ogenj in tovarno zaprli. Temu je pa uzrok previsoka cena rudi in prenizka cena cinku. Kdaj se bode v tem oziru kaj spremenilo ne ve nobeden, in ravno zato so se rojaki od tukaj razšli na razne kraje. Več pisem sem že dobil od njih, v kterih mi poročajo, da imajo precej dobro plačo, kar jim iz Brca privoščim. Poprašujejo me pa tudi, kako je kaj tukaj in ravno zato sem se odločil piBati ta dopis, da jim sporočim, da ,,bos" pravi, da bodemo z delom pričeli še le kadar bodo ceno rudi znižali ali pa cinku zvišali. Kadar se jedno ali drugo od teh zgodi, jim bodem srčno rad pisal ali pa poročal po našem delavskem listu „Glas Naroda". Srčni pozdrav rojakom. •Jvl n <*!erveni. Razne vesti. Tovarna v plamenn. V besementu tovarne za izdelovanje hišne oprave tvrdke Herts Bros. v New Yorku je vzbruhnil te dni požar in nekaj časa je bilo videti, kakor bi vse poslopje postalo žrtev plamena. Požarni brambi, pa se je vendar posrečilo ogenj omejiti, predno je dosegel drugo nadstropje. Provzročeno škodo pokrije zavarovalnina. Ognjegasec Handleyje pri požaru tvegal svoje življenje. Čul je uamreč, ko je nek delavec rekel proti drugemu: ,,Ona je še vedno zgoraj." Nato je hitel ognjegasec v gorenje nadstropje, od koder je čez pet minut skoraj omagan od dima omahoval iz tovarne. Pod pazduho je držal črnobelo mačko. Drugi ognjegasci bo bili zelo razsrdeni nad mačko, zadi ktere je ujihov tovariš tvegal življenje. Hadley pa je djal: ,,Vsaj ni njena krivda, ker me ni vprašala; tudi jej je bilo vse je.Jmko sem jo vzel seboj." Nek šaljivec ju tnlnfuniral družbi za-varstvo zivalij, da je nek mož s sviti i m i guiubi rešil mačko iz plamena. Povečali bodo kapital. Ravnatelji New York Central & Hudson River železnice so sklenili te dni pri seji, kapital družbe zvišat od $100,000.000 na 8115,000.000 in pooblastili prodajo delnic za na-daljne poprave železnice, da dobe •ienar. Te delnice bodo prodajali delničarjem za prvotno vrednost, toda nihče si ne Bme pridobiti vet delnic, nego 15 odBtotkov njegovih prejšnjih delnic. Nezgoda pri sprevodn. Petero žrtev razstrelbe pri Rockland Lake od minolega tedna so te dni v HaverBtraw, N. Y., pokopali. Pri sprevodu se j« pripetila grozovita nezgoda. Sprevod b petimi mrtvaškimi vozovi se je najpreje ustavil pred katoliško cerkvijo v Congersu. Ko je tam minola božja služba za umrle, pomikal bo je spre- vod proti Haverstraw. -Naenkrat so se splašili konji zadnjega mrtvaškega voza in dr vil i v divjem skoku dalje. Vozniki prednjih mrtvaških vozov so takoj Bpoznali pretečo nevarnost in se kolikor mogoče umaknili na stran. Mož, kteri je vodil konje skušal z vso močjo iste ustaviti. Ko so konji pridrvili na čelo sprevoda, prevrnil se je mrtvaški voz s konji vred. Oba moža na vozu sta odletela daleč v stran in obležala hudo poškodovala. Konja sta bila kmalu zopet na n uah, se oprostila in divjala dalje bližnjega gozda, kjer so ju vjeli. Krsta se je zdrobila in truplo zvalilo na cesto. Truplo je bilo John Somalanita, kteri je zapustil vdovo z še ne dve leti starimi dvojč^ki in jednim mlajšim detetom. Parnik potopil v lludeonu. F i s h k i 1 1 Landing, N. Y., 24. ob t. Tovorni parnik „Rogers" naložen z 1200 sodi cementa je danes, ko je vozil po reki navzdol, zadel ob parnik „Rodgers" in se prvi takoj potopil. Moštvo se je komaj še rešilo. Škode je $9000. Nesreča na nadponličui železnici. Sedem osob je padlo te dni raz tir 40 čevljev visoke nadpoulične železnice v Brooklynu. J.eden mož je kmalu nato v bolnišnici umrl, drugi je tako hudo poškodovan, da je zelo dvomljivo če bode okreval, trije drugi pa leže hudo poškodovani v boluišnici. Neka zamorka, ktera je videla grozoviti prizor, je od strahu umrla. Radi nezgode pri lokomotivi nastala je blokada vlakov, in nekaj potnikov S3 je naveličalo dolgega čakanja in podalo po ozki deBki poleg tira k bližnji poBtaji. Med tem časom so se pričeli zopet vlaki pomikati dalje in nek mlad človek, kteri radi velike množice ljudi ni mogel popolnoma na vlak, zadel je ob ljudi gredoče na ozki deski, kteri so zgubili ravnotežje iu padli v globino na cestni tlak. Nesrečniki so padli vsi na kup in obležali, kakor nezavestni; še-le čez nekaj časa pričelo se je grozno in v srce segajoče ječanje. V hipu se je zbralo veliko ljudstva, ktero je skazsvalo ponesrečenim prvo pomoč, dokler jih niso odpeljale ambulance v bolnišnice. Po telefonu osleparjen. Okolnost, da je več newyorških sleparjev vedelo, da je član od assembly ,Joe' Bondy iz Syracuse prijatelj z državnim senatorjem Timothy D. Sullivanom, ali kakor mu pravijo Dry Dollar Sullivan, bode stalo prvega $800 — ali pa je Sullivan sam učinil ta ,,špastl — kdo more vedeti? assess i ZAKAJ » imajo ljudje raj še naše SUPERIOR STOCK pivo nego vsako drugo? ZATO, ker vedo, da o b b t o j i samo iz ječmena, hmelja in čiste vode, in da mu ga ni jednacega — TO JE ZAKAJ! Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Poet office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............$1.50, £a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, h .i i, pol leta . . . . „ 3.60, , „ „ č^trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,Glas Naroda" in izhaja vsako s^edo soboto. »GLAS NARODA" („Voice of the People'4) Will be isaed every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglasa do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnoBti •ft ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Mod >y Order. Pi • Bpremembi kraja naročnikov nrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo tiasl >vnika. Dopisom in pošiljatvam naredite una lovom : .,Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City Pred dvema letoma so v Syracuse zaprli dva newyorška tata, ktera sta se, prikrivši svoja prava imena, imenovala ,,John Doe" in ,,Richard Roe". Ker nista imela zahtevanih S ^00 poroštva, morala sta v ječi Čakati sodnijske obravnave. Kmalu nato je bil assemblymen Bondy poklican k telefonu in neki glas mu je rekel : ,,Hello Joe, jaz sem, Tim Sullivan, mi hočeš storiti malo prijaznost?" „Z največjim veseljem", je odvr nil Bondy, ,,kaj pa je?" Napačni ,,Tim" Sullivan je djal nato, da več njegovih prijateljev želi tatu ,, Richard Roeta" proti po roštvu oprostiti; jutri bodo prišli v Syracuse, ako bi jim hotel pri sod-niji nekoliko pomagati. Bondy je samoumevno obljubil in drugi dau sta se mu predstavila Clark Campbell od višjega sodišča in Solomon Goldstein, trgovec, dobra prijatelja senatorja Sullivana. Bondy je sel ž njima v sodnijo; ko je pa bilo treba poroštvene papirje podpisati, je menil sodnik, da Gold-steina ne more pripustiti kot poroka ker ne ve, ako je pričujoči v istini Goldstein. Bondy je toraj podpisal še svoje ime pod „Bond" in ,,Richard Roe" je bil izpuščen iz ječe. Ko se je Bondy nekaj mesecev pozneje sešel z Sullivanom in ga opomnil na ono prijaznost glede Richard Roeta, je 1 >i 1 Sullivan zelo »ačuden in rekel, da o vsej stvari nič ne v§; nikakor pa ni takrat on z Bondyjem govoril. Kmalu potem je bil ,,John Doe" obsojen v večletno j«čo, ,,Roetovo" poroštvo pa je zapadlo in Bondy bode mora! plačati onih $800. So li trupla v kajiti? Od sobote 14. okt. leži pri North Williamsbnrgu na dnu East River- velika ladija in akoravnosumijo, da je v kajiti več utopljenih ljudi, vendar do sedaj Še ni nihče skusil ladije vzdigniti ali priti v kajito. Ladija je najbrže s premogom naložena in $4000 vredna. Posestnik se Še ui oglasil. Ko so ladijo slednjič videli, bil je zadnji konec s kajito globoko v vodi. Tri ure kasneje je zadela ob pomol in se potopila. Kadar je prav nizka voda, je streha kajite tri čevlje pod površjem vode. Požari. V New Yorkn je v ponedeljek zgodaj zjutraj pogorelo petnadstropno poslopje štev. 390 na Broadway; poslopje je bilo večinoma železno in v njem zaloge raznih tvrdk. Škodo cenijo $220.000. Chicago, 22. okt. Požar je danes zjutraj v južnem delu meBta vpepelil 14 poslopij, med temi ve- liko trgovsko poslople in ,, Grand Central Hotel". Poslednje je bilo leseno in jedno najstarejših in znanih poslopij tega dela mesta. Gostje bo komaj imeli toliko ča?a, da so se le za silo oblekli in ubežali. Dvanajst osob je bilo hudo poškodovanih, več pa lahko. Škode je nad 8100 000, a večinoma pokrita se zavarovalnino. Ogenj je nastal v hlevu za Baloonom Peter Hausona in se zelo hitro razširil. Velika nesreča pri razstrelili. Pri Rockland Lake ne daleč od Nyak, N. Y., se je pripetila te dui v kamenolomih tvrdkeFoss & Con-klin velika nesreča, vsled ktere je bilo šest mož usmrtenih, dva druga pa hudo poškodovana. Pripravljali so razstrelbo skale bii vBi v bližini poslujoči delavci 16 na številu pri-bežali v nalašč zato pripravljeno kočo. Iz dosedaj nedognanega uzro-ka se jekoča užgala in Be je polastil mož grozen strah. Vse se je drenjalo proti edinemu izhodu, toda preduo so zamogli dospeti na prosto, razletela se je koča. Dva moža sta bila na mestu usmrtena, drugi pa na grozen način pohabljeni in so kmalu potem v strašnih mukah umrli. Je-den posestnikov kamenoloma je Btal malo korakov od koče, ko je slednja zletela v zrak s hudim pokom, da se je več milj daječ razlegalo po dolini, a ni se mu nič hudega pripetilo. Hitel je mož po pomoč, da so iz razvalin odkopali mrtve in ranjene, poslednje so odvedli v Nayak, kjer so jih zdravniki takoj obvezali. Vlaka trčila. Na Highland oddelku New York, New Haven in Hartford železnici sta pri Hopewell Junction trčila dva vlaka. Usmrten je bil jeden mož, več pa lahko poškodovanih, trideset tovornih voz pa razbitih. Na ovinku je tovorni vlak zadel ob osobni vlak. Železniški služabnik Filbert, je bil med dva voza tako pritisnjen, da so ga po napornem delu še le čez dve ure oslubodili, a je k malu potem umrl. Potnikov ni bil niJiče poškodovan. Grozen pogled. Na Washington St., vBrooklynu so se igiali otroci. Ob 4. uri in 30 min. je pridrvil voz Coney Island črte čez mali grič; v tem trenotku pa prišel na tir letni Horace Zeeman. Motorman se je trudil voz vstaviti, ali zaman in malega so kolesa voza hudo razmesarila. Ostanke so prenesli na policijsko postajo ua Fulton St. Oče otroka ui niti slutil, da bi bilo njegovo dete povoženo, ko je šel to gledati pač pa od soseda. Ali kako se je prestrašil, ko je ugledal lastno dete. Deueyeve vrednostne stvari ukradene. Minoli petek je stal pred policijskim sodiščem v Centre St. Francis J. McKelvey. Navedel je, da je delavec, stanujoč štev. 80 Ray St. Filadelfija. Detektiv Tomaž A. Meade gaje zatožil tatvine. Dne 5. okt. ko je bila „01ympia", Dewey-jeva zastavna ladija zasidrana v Iludsonu, v bližini Grantovega spomenika, je doBpel v malej ladiji mož z nakaznico in podpisom admirala Deweya, ter zahteval ročuo prtljago admirala in se izdal z.a ekspreBmana. Izročili so možu ko-uečno prtljago, in ta Be odpeljal na 105. ulico ob Hudsoou. Bilo je 12 zavojev raznih znamenitosti, spomenikov in vrednostnih stvari, vse imovina Deweya. Koso pozneje zvedeli, da mož ni bil pooblaščen iti po stvari naznanili so stvar policiji. Detektiv je v petek večer slučajno naletel na tega moža na 27. ulici in ga prijel. McKelvewa bo dali pod varščino $1000. Policija upa odnesene zavoje nazaj dobiti. Opustošnjoea povoden j. S t.P a ul, Minn., 21. okt.Že mnogo let ni bilo tako vpust^šujoče po-voduji v conutijih Isauti in Anoka, ktero je prouzročil predor jeza pri Milaaca. Škode je kolikor znano «100, 000, od kterih spada $40, 000 na okolico pri Cambridbe, Isanti Co. Neovirano so se drvili valovi ob Rum Riverju in sosednjih rekah in razdjali vse kar jim je bilo na poti. Mnogo farmerjev je zgubilo vse imetje, človeških žrtev kolikor do sedaj znano, ni tirjalo povodinj. Mesto na kolesih. Perry, O. T., 22: okt. V dvanajstih urah preselilo se bode mestece Billing kakih 30 milj od svojega sedanjega kraja v bližino Rock Island železnice. Mesto ima kakih 3000 prebivalcev, kteri so svoje lesene hiše podrli, naložili na vozova in na novi kraj odpeljali. Med temi sti tudi dve banki. Premogarji se družijo. S h a m o k i n, Pa., 22. okt. Dolenji okraj trdega premoga z jedi-njenih premogarjev, je včeraj večer v M t. Carmel osnovalo 100 delegatov, kteri zastopajo 20 000 premogarjev v countijih Northumberland, Schuylkill, Columbia in Dauphin. Izvolili so potrebne uradnike iz raznih krajev države in sklenili se poslužiti štrajka le v skrajni sili. Kaj ima sedaj od tega? Washington, 21. okt. Admiral Dewey je od mnogih parad in slavnostij, kterih se je udeležil pa njegovem povratu iz Manile, tako opehan, da se mu je bati nevarne bolezni na živcih. Ker potre buje skrajni mir, odklonil je vsa nadaljna povabila mest, ktera ga tudi hočf jo počastiti. Pullman in Wagner se združila. Chicago, III., 20. okt. Po dva-dnevnem zborovanju ravnateljev Pullman Palace Car Co. so danes naznanili, da se je Wagner Co. b Pullmanovo družbo zjedinela in to je zopet nov trust. Šolski vodja pretepal otroka do smrti. Chicago, 111., 21. okt. W. II. Reicherza, principala neke šole v Itobertsdale, Ind., so zaprli pod za-tožbo uboja, štirinajstletni Arthur Whitney je baje umrl vsled pretepanja principala.- Iz delavskih krogov. Peoria, 111., 21. okt. „Peoria Glucose Works" so zaradi štrajka kurilcev zaprli. Kurilci so zahtevali osemurno delo na dan in dva dolarja plače. Vsled t^ga bi morale tovarne imeti troje moštvo, namesto dvojega in zato zahtevo odklonile, temu pa sledil štrajk 800 kurilcev. Pittsburg, 21. okt. ,,Ohio Oil Company" je svojim delavcem zvišala plačo in to v Ohio in India-ni, in sicer delovodjem pri izvirih olja od $S0 na $90, delavcem pri sezalkahpaod S55 na §60 na mesec. Chicago, 21. okt. Razpor med posestniki tovarn „American Tin Plate Company" za belo ploščevino in delavci je tako resen, da utegne nastati štrajk. Ta družba ima 300 tovarn v 36 različnih krajih in 25.-000 unijskih delavcev. Uzrok raz-pora je, ker je v več tovarnah delalo mnogo skabov. Grozen čin. Morris, Minn., 21. okt. Farmer Josip Haigh, bivajoč pet milj zapadno od kraja Donnelly je lastno življenje in ono 21 let starega sina žrtvoval, da bi svojej družini pridobil zavarovalno svoto S2000 in jim napravil brezskrbno življenje. Na njegovej farmi je bilo $2000 dolga iu ta mu je delal toliko skrbi. Pred kratkem je ujegov sin vstopil v družbo „Modern Woodmen" in svoje življenje zavaroval za $2000. Sedaj je prišel njegov oče na bedasto misel, da bi svojega sina usmrtil in ž njegovo ,,usmrtnino" bi družina plačala dolg. Sam je bil tudi pripravljen žrtvovati svoje življenje, da ne bi zapal rabeljnu. Haigh je izvršil svoj zlodejski načrt. Zavratno je včeraj ustrelil svojega sina v glavo poleg tega trupla pa sam sebi pognal svinčenko v srce. Krvni novci bodo izplačani zaostalim. Štiri osobe umoril. Stillwater, Minn., 22. okt. V tukajšnjej državnej ječi se nahajajoči jetnik J. C. McBride, se je izpovedal groznih dejanj, in ako je vBe to res, je štirikratni morilec, ropar in tat. Dne 8. oktobra je izročil pismeno priznanje vodji jet-nišnice in v tem navel, da je dne 29. avg. 1886 v Geneva, 111., ustrelil policaja Josipa Granta in John Mc-Notta, malo preje umoril v istem kraju Julijo Buckmore in kasneje maršala mesta Ottawanna, Kans. Poleg tega je priznal več tatvin, ropov, oplenenj pošt itd. Policaja Grant in McNott sta McBrida in njegova dva tovariša zasačila pri vlomu 29. avg. 1SS6. Njegova tovariša sta bila prijeta, on je pa ubežal, skril se za drevo in streljal na policaja, ko sta z jetniki mimo prišla. McNott je bil takoj mrtev, Grant pa umrl drugi dan ; Juliji Buckmore, ktera je stanovala izvan mestne meje Geneve, je pre-rezal z britvijo vrat, ko je vlomil v njeno stanovanje in ga spoznala. Truplo je skril v kurnik, potem pa zažgal hišo. Truplo umorjene so drugi dan našli v kurniku. Njegovo pravo ime je George Bullock, in je od čislanih starišov, kteri že od leta 1871. bivajo v Genevi. Zločinec je že od IS. leta od starišev, sedaj pa 35 let star. Zatvorjen je bil že v državnej ječi v Illinoisu in Nebra-ski. V to ječo je bil meBeca decembra 1. 1. obsojen na o leta in 5 mesecev vsled posknšanega umora. Jet-niški vodja se je obrnol na dotične oblasti, kjer so se dovršili zločini, kakor McBride, alias Bullock priznava. Ogoljufani delavci štrajkajo. Norfolk, Va., 23. okt. Kakih 1400 tukajšnjih delavcev, kteri odpirajo ostrige, je pričelo štrajk, ker so zahtevali od njih, da se odpovedo od svoje unije. Samo pri Higgins tfc Co., kjer dela 100 mož, še delajo. Štrajkarji pravijo v svoji okrožnici, da so jih njihovi bosi žo dalj časa kar na debelo goljufali, ker so dvakrat toliko ostrig odprli, kolikor so 1 >i I i plačani. Žalostne razmere. Anderson, Ind., 23., oat. V ječah in ubožnih hišah države Indiana vladajo grozne razmere. V istih biva 1100 osob, ktere so vsled labega ravnanja zblaznele. Zavodi bo prenapolnjeni in za sedaj je le malo upanja, da bi se žulostne razmere kaj kmalu zboljšale. Grozovitosti na jugu. Canton, Miss.,20.okt. Zamorec Joe Leflore, kterega so včeraj 20 milj od tod vjeli je obstal, da je goBpo Gambrel in njeno štiri otroke oropal, vrgel žrtve na tla, jih z oljem polil in zapalil hišo, da ho živi zgoreli. Za kazen grozovitega zločinca ga je ljudstvo obsodilo, da mora prestati jednako smrt. Privezali so ga k drevesu in počasi žgali, med tem ko so njegovi trinogi mirno gledali grozoviti prizor. Mož in oče umorjenih J. H. Gambrel, imovit farmar se je 18 oktobra pejlal v Canton, da bi pro dal voz bombaža. Pot je dolga in morilci so vedeli, da Gambrela ne bode po noči domov. Vlomili so proti polunoči v hišo, zvlekli spečo ženo in deklice iz postelj, jih oskrunili m polili žrtve s petrolejem in zapalili hišo. Ko so sosedje ogenj pogasili, našli so ožgane trupla. Sum je takoj padel na Leflore-ta, kterega je razkačena množica izvlekla iz njegove koče in zaprla, dokler je Gambrel prišel domov. Potem je Leflore vse prizual in povedal, da mu je zamorec Anderson Smith pri zločinu pomagal. Ko se je povrnil Gambrel, vprašali so ga, kaj naj se zgodi s zločincem, in je odgovoril: „Sežgite ga." Njegova želja se je izpolnila. Gambrel je že prileten mož. Njegova starejša hči Sallie je bila stara IS, druga hči Mand pa 16 let, njegov siu Klaywoud je bil 12 let in najmlajši deček pa 3 leta. Kakor je zločinec sam pripovedoval so nesrečne žrtve strašno kričale in prosile za svoje življenje, toda hladnokrvno je Leflore potegnil užigalico iz žepa in zapalil njihovo obleko, da so žive zgorele. Carthage, Miss., 21. okt. Od petih zamorcev, kteri so linčali družino Gambrell v St. Anne, je bil daneB drugi linčan, to je zamorec John Oliver Gray. Tega so vjeli v močvirju, ga obesili in večkrat nanj ustrelili. Dva druga morilca, tudi zamorca, so vjeli v Yazoo City. Zaklad nar otoku. Victoria, B. C., 22. okt. Gospa JECma Louisa Hichcock, soproga profesorja Hichcocka v Washing tonu, snuje ekspodicijo na otok Cocos, da bode vzdiguila baje v ueki votlini skrit, iz zlata, srebra in di-jamantov obstoječ zaklad v vrednosti $30,000.000. Otok Cocos je 550 milj jugozatočno od Paname, ne obširen, toda zelo rodoviten in bogat tropičnega rastlinstva. Glede zaklada pravijo, da so istega nakopičili roparji ali pa beguni jugoafri-kanskih republik. Nekteri tudi mi-slij o, daješkodski pomorski tolovaj Tom Smith, kteri je okolu 1. lSiil rop« 1 cerkve ob obrežju južne A i rik.» naložil oni zaklad. Rumena mrzlica. Key West, Fia., 23. okt. Od 9. okt. do Bedaj je bilo tukaj zazna -menovati 31 novih zbolelih in tri smrtne Blučaje vsled rumene mrzlice. Danes je bilo naznanjenih 13 novih slučajev bolezni in dva smrtna slučaja. New Orleans, 23. okt. Poročilo zdravstvenega urada naznanja, da ste v poslednjih IS urah zboleli dve osobi za rumeno mrzlico, umrl ni nihče. Ljndje in živina v snežnem zametu. Helena, Mont., 23. okt. V tukajšnji okolici je pet dni tako hudo snežilo, da je sedaj povprečno tri, v nekterih krajih pa celo 10 do 12 čevljev debelo snega. To je pravo metenje. V Teton countyju je naj manj 20 osob in med temi 8 ovčarjev umrlo pod snegom. Število zmrznjenih in v snegu zadušenih ovac cenijo na najmanj 20.000. Do sedaj so našli oBem človeških trupel. V boju z roparji. A t c h i n s o n , Kans., 22. okt. Chas. Kuchs in več druzih mož je bilo včeraj večer v prodajal niči Ch. Kuch sa v Doniphan, ko sta vstopila dva roparja z revolverji v rokah. Kuchs in John Brown, sin poštarja v Doniphan sta se hotela roparjem ustaviti, na kar sta roparja ustrelila. Brown je bil ustreljen, Kuchs pa ranjen. Poslednji je z drugimi možmi vred bežal iz prodajalnice, na kar sta roparja pobrala novce in ubežala s plenom. Leavenworth, Kans., 23. okt. Tukajšnja policija je že od včeraj večer 10. ure na straži zaradi roparskih morilcev iz Daniphana. — Policija misli, da sta roparja ,Quack" Kolly in L. Priest, oba kaznjenca, ktera sta 2. avgusta pobegnila iz tukajšnje zvezne jetniš-nice. Ta dva kaznjenca je odposlalo vodstvo na jetniško pokopališče, da izkopljeta grob, tam napadla paz nika, mu vzela puško in pobegnila Boji ob meliikanski meji. E 1 P a s o, T. X., 23. okt. Pri mestecu Naco, ktero je 'leloma v Arizoni, deloma pa v Mehiki, je izbruhnil 1 j nt mejni l>oj. Prišlo je do bitke, v kteri sta bila dva Ameri-kanca in štirje Mehikanci usmrten i, dva Amerikanca in jeden Mehikanec pa ranjeni. Pijanci so prouzro-čili in pričeli prepir, in iz Arizone so prišli cowboyi čez mejo na pomoč svojim amerikanskim prijateljem, ktere so Mehikanci preganjali. Evropejske in drn^e vesti. Dunaj, 20. okt. Polkovnik Schneider, prejšni avstrijski vojaški ataše v Parizu, čigar ime je bilo z Dreyfusovo pravdo dostikrat v zvezi, je umrl. Kakor zuano je Cuiguet, kapitan francoske armade napadal čast Schneiderja med obravnavami vojnega sodišča v Rennes. Radi tega je Schneider pozval Cui-gueta na dvoboj. Isti se je baje nedavno vršil in Schneider bil hudo ranjen, toda znano pa ni, ako je njegova smrt posledica dvoboja. Pred dvobojem je ležal Schneider v Luzerne v Švici bolan na ledicah. D u n a j, 21. okt. Jahanje iz Be-rolina v Totis ogrskem komitatu Komorn 46G milj daljave se je danes zjutraj zakljačilo. Zmagovalec je ostal baron Senft, kteri jf jahal osemletnega amerikanekega konja in dobil 15.000 kron. Pr^jahal je pot v 110 urah. Dvajset jezdecev, mnogo njih na amerikanskih konjih, je pričelo ježo iz Berolina dne 16. oktobra. London. 23. okt. V Savoy hotelu je bil neki bogati Amerikanki ukraden dragocen kinč in gotovina v znesku več tisoč funtov šterlin-gov. Okradena je soproga new-yorškega zlatarja Stockwella, Žena pravi, da ima 875.000 skupne škode. Sumijo, da se je kaka tatica splazila v sobo, med tem časom, ko je bila gospa pri obedu. Je R i m, 23. okt. Italijanska vlada s tvrdk o Thomson - Houston Electric Co. iz New Vorka, sklenila p godbo za zgradbo 50 milj Trolle železnice v raznih delih Italije. Dunaj, 23. okt. Avstrijsko-ogrski vojui minister bode od delegacij zahteval kadar se snidejo izvauredni kredit 35 milijonov goldinarjev za nove hrzostrelne topove. Dunaj. 23. okt. V obrtnijskem mestu Holešovo na Moravskem, ktero mesto je razdeljeno v krščanski in židovski del, so včeraj večer nastali izgredi. Judovskim hišnm so pobijali okna, oplenili židovske prodajalnice, in neko židovsko hišo zapalili. Orožniki so z orožjem krotili izgrednike, trij»- so ostali na mestu mrtvi, vsled udarcev sal*el, več je ranjenih in zaprtih. Konečno je vojaštvo napravilo mir. Vojna mei Eosrci in Anglijo, L on do n, 23. okt. Pri Elands-laagte je prišlo včeraj do boja. Vsi oddelki raznega orožja Angležev so bili pod pov*■ 1 jem generala French a. Boerci so imeli zelo močno pozicijo poldrugo miljo od menta in pričeli prvi streljati, toda njihove krogi je si > šle nekoliko previsoko. Podpirani od streljanja svojih topov so pritisnili Angleži s tako silo proti Boercem, da so se slednji po trdovratnem boju morali umakniti. Ko hm se spustili v beg, udrihali so smrtonosno po njih angleški nlanci in dragonci. Potem so uplenili tabor Boercev z šotori, vozovi, konji in dvema topovoma. Zguba Boercev je velika, vpoštevši število ranjenih in neranjenih vj»>t-nikov. Med prvimi sta tudi general De Kock in Piet Joubert, stričnik višjega poveljnika Boercev. Angleži so imeli liiO mrtvih in ranjenih. Iskanje slednjih po širnem bojnem polju j.' bilo po noči zelo težavno. Med vrstami Boercev je bilo mnogo vojnikov drugih narodnosti, posebno Nemcev, večinoma pri top vili. K a p s t a d t, 22. okt. General De Kock, boerski častnik, kteri je bil v vojski pri Elandslaagte ranjen iu vjet, je vsled dobljene rane umrl. De Kock je bil član izvrše-valnega soveta v Transvaalu. M. d vjetimi je tudi polkovnik Schiul, prejšnji častnik pri nemški armadi. Med bitko je ves čas hudo deževalo. Oficijelno poročilo iz Mafekii ga dne 15. oktobra pravi : ,,Danes je prišlo miljo od mesta do boja. Imeli smo oklopni vlak, oddelek policije in dve švadroni konjiče. Naše zgube znašajo 2 mrtva in 15 ranjenih. Ogledulii poročajo, da je 53 Boercev usmrtenih in mnogo ranjenih." To poročilo je najbrže pretira no. London, 22. okt. Kraljica je iz Balmorala poslala vojnemu tajniku Lansdownn sledeče poročilo: ,,Moje srce krvavi radi ponavljajočih hudih vojskinih zgub. Sicer smo priborili veliko zmago, toda bojim se, daje bila drago plačana. Sporočite sorodnikom padlih in ranjenih moje najtopleji simpatije in pripozuanje za hrabro obnašanje onih, ktere so zgubili. " Viljem Waldorf Astor jo prispeval 5000 funtov šterl i ngo v (§25.000) k zakladu rudečega križa. L o n d o n, 21. okt. Ves London se danes veseli prvega vspeha bn-tiškega orožja v južni Afriki. Pri tem pa samoumevno niso pozabili pogumnih častnikov, kterih je deset umrlo junaško smrt za domovino. 41 mrtvih in 173 ranjenih ja doletela posebna čast, di 'kazati svoje domoljubje pri Glencoe. Sir Viljem Penn Symon, smrtno ranjeni višji poveljnik vojnega tabora pri Glencoe je danes umrl. Mislijo, da bode materijelna in moraličua stran včerajšne zmage zelo poparila za vojsko navdušene Boerce. Exchange Telegraph Co. je zve-deja, da so Boerci pri Glencoe zgubili 1000 mož, kar je pripisovati le okolnosti, ker so zašli med dva oguja. Iz primeroma velicega števila usmrtenih in ranjenih angleških častnikov v M tki pri Glencoe je razvidno, dn so Boerci še vedno izvrstni strelci Vakornekdaj. V Bplošnem je zmaga Angležev zelo draga. II Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agni5, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: .Tosir Phzdibc, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.; I. tajnik: Ivan Govžk, Box 105, Ely, Minnesota; IF. ,, John Globokak, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija AgniG, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Hab.tan, Box 303, Ely, Minnesota ; John PhkSirn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj Be blagovolijo pošiljati na 1. tajnika I van Go v že ta, Box 105, Ely, Minnesota. PRISTOPILI: K društvu Src" Jeznsa fitev. 2, Ely, Minn., Frank Slobec; „ „ „ „ i, »i Matija Drenik: Josip Vesel; John B°jc- Dnr 10. okt. 1S99 umrl nd t^ga društva Ignnc Glavič; padel mu jn pri dtdu kos železne rude na glavo in 1 -i 1 takoj mrtev. Društvo št^je 111 udov. K društvi sv. Barbara št» v. J, Federal, Pa., Miha Starašinič. Diif» 1"» < kt. 1S00 ti mrl ud t<>ga društva Frank Razpotnik ; uzrok smrti j^tika. Društvo šteje 36 udov. Ivan G o v ž e, I. tajnik. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"' L o n d < n. 22. okt. O polu noč i bilo tako pomanjkljivo, da so bile |h v jni <»ddfh'k objavil sledeči njihove črt« kmalu pretrgane, brzojtiv g.'in'rala Ilunb-rja : Lady- K a p s t a d t, 23. okt. Zgube smith, 21. -kt. ob ^ uri zvečer. Boercev pri Elandslaagte cenijo na White j«' odkorakal ob 2.30 uri po-j 500 mož. Od Gordon Highlanderjev poludne proti Clandslaagte. Od.de- je padlo 20 mož in 23 bilo ranje-lfk pod generalom Fr-nch je odko- i nih, med temi so bili 4 častniki rakal dan* « zjutraj ob t. uri < d tod usmrteni in i) ranjenih. Od IS. proti Madders Bridge. Po telegrafa 1 hnatritcfi polka, kteri je pre-od oklopuega vlaka sem zv»'del ob ; ganjal Boerce po bitki pri Gimicof, 5. uri zv^tVr, da so trije topovi Boercev vtihnili in naše peštvo pričelo naskok. Zjutraj so imeli Boerci 1000 mož in popoludne druzih 1000 mož pričakovali. White je nameraval žeh-znično zvezo v Dundee zopet popraviti in se zvečer nazaj vrniti. nimajo tukaj še nikakega poročila. S.'daj kroži vnst, da so se Boerci na svojem begu nenadoma obrnili in huzarje od vs. h krajev zajeli, jih uničili ali pa vjeli. C o 1 e s b u r g, 23. okt. V nekem poročilu o bitki pri Glencoe, ktero je prilepljeno na sodnijski hiši v Ob 7. uri 15 min. smo dobili po- Bethulic s^ glasi, da so Boerci do- ročilo po telefonu, da so naši od- segli sijajno zmago, delki naskočili sovražnikovo pozi- Durban, Natal, 23. okt. N in vso v< ju< pravo Boercev. uradnik Bonanza rudnika pravi, konj«' in vozove vplenili. Konjiča boereke oblasti priznajo, da je bil preganja liežečega sovražnika. L o n d o n, 23. okt. Parlamentni tajnik vojnega urada Wvndham je danes zbornici predložil poročilo o položaju v Natalu, ktero je poslal višji poveljnik general VVolseley. Kakor se glasi poročilo so imeli Boerci pri Elandslaagte velike zgu-be in jim Atighži odvzeli tudi dva topova. Pri debati o predlogu dobiti $50.000.000 za vojne namene, je rekel Labouchere, ko bi vsaj najmanj polovico naložili na dohodninski davek, da bi vendar tudi oni razredi, kteri so za vojsko odgovorni, prenašali breme. Najpametnejše bi bilo, ako bi konliscirali palače jug« .afrikanskih milijonarjev na Park Laue in prodali, denar pa uporabili vpokritjo vojnih stroškov Patrick O'Brien je dostavil, da upa lia zmago Boercev ; obžaluje ker je toliko Ircev vbritiški armadi, toda Chamberlainove roke so globokejše brodile v krvi, kakor vsi hudodelci, kteri so dosedaj bili na vešalih usmrteni. O'Brien je bil suspendiran, ker se je upiral na poziv go vornika, preklicati slednjo opombo. Pri Dundee so se Boerci pomaknili proti severu in za toku in gen Yule kot naslednik ranjenega gen Symonsa se je umaknil nazaj v Glencoe, pustivši ranjene in zdrav nike v Dundee. Iz Pretorije se brzojavlja, predsednik Kriiger je pri volji se brez pogojno udati Angležem. Kakor se iz Pietermaritzburga poroča je pri Glencoe ranjeui general Symons š. pri življenju in se že boljše počuti Poraz Boercev pri Elandelaagte je bil popoln. Njihovo zgubo ceuij« na 400 mrtvih in ranjenih, razun tega pa je še in nogo vjotih. Tudi Angleži so zgubili li>0 mrtvih in ranjenih. Boerci so se obupno branili, toda taktiki Angležev niso bili kos. Tako hudo so Angleži pritiskali Boerce, da so slednji morali pustiti veliko število zastav v rokah zmagovalcev in njihove iz točne in zatočne kolone »o popolno razkropljene.' Vodstvo Boercev je general Cronje s 30 Boerci pri Mafekingu vjet, in da je od Cron-jeve kolone padlo 500 mož. Samotar v Pocono. (I\>v -t j amer. Življenja, po 1*. Imiiiergrunn,) (Dalje.) II. Zelo vroč dan julija je nastopil. Že zgodaj zjutraj je bilo v dolini Tobvhanne zelo soparnq, kar ni le vse telesne napore delalo neznosne, temveč tudi marljivo delujočim knjigovodjem in pisarjem tvrdke Wood A' Sons na čelu prouzročalo znojile kapljice. Moj brat mi je zato nasvntoval izlet v Pocono gorovje. Moral sem tega napraviti brez njega, gozd je pa deloma tako gost, da se ni mogoče skozi njega pririti. Toda pogosto sem našel delavce, kteri so mi povedali kam se imam obrniti, da nisem zašel. Priporočil mi je tudi, da naj vzamem Beboj pripravo za ribji lov, ker v potokih, mimo kterih me bode vodili pot, je obilo postrv. Tako sem korakal z ribarsko pripravo v Ponco gorovje, vedno šel ob bregu potoka, o kterem sem vedel, da ima svoj i/.vor nedaleč od gorskega grebena. Sem in tja sem poskušal na ugodnih prostorih tudi z ribaronjem, toda le v zabavo. Vjete ribe, ako so kazale, da se ohranijo pri življenju, sem zopet spustil v vodo; ker vsled velike vročine nisem imel veselja še ribe prenašati. Na tak način je minolo nekaj ur, in moral sem biti nekaj milj odda lj en od Tobyhanne, kar sem dospel do nenavadno pohojene steze, ktera bg je pričela prav ob bregu vode in vodila v goščavo gozda. Ko sem se malo oziral, zapazil sem leseno klop, ktero je napravila človeška roka, ter stala malo v stran pota pod košatim hrastom. Sel sem tja, se veedel in našel prijetno počivališče. Gozdna samota, enakomerno čuborenje bližnjega potočka, kteri si je tukaj napravil pot čez kamenje, čisti sij j solnca nad gozdno potjo in hladni vetrič, vse to je prou^ročilo, da se je potnik kaj hitrol&zibal v miroljubne sanje. Tak sa^*ač je m^ral tudi oni biti, kteri si je tukaj napravil to klop. Brez dvoma mora biti v bližini tudi kako Človeško bivališče. V take misli utopljen, skoraj nisem opazil, da se je blizo mene pasla srna. Opazil sem žival še le ko je stala par korakov od mene na stezi, in je njo moja navzočnost tako presenetila kakor njena mene in me z velikimi očmi gledala. ,,Oh, ta nedolžni pogled I Kakoli zamore lovec tako lepo, nedolžno žival ustreliti 1 Ta kaže, da je krotka." Tako premišljevaje sem vstal in hotel poskusiti, ako Be pusti od moje roke pobožati. Žival se je prestrašila in z velikimi skoki se zgubila v gozdu. Zopet sem se vsedel na klop in se zatopil v misli. ,,Ali imajo živali tudi dušo, ali pamet kakor človek? Ali ima vse njih dejanje in neharje le takozvani nagon, ali imajo prirojen kak premislek —" Sedaj je nekaj pokalo v grmovju. Pričakoval sem, da se srna vrne. Toda še bolj sem bil preseneten. Pri potočku se je prikazal velik medved. Videl sem že medvede, ali le v zverinjaku. To je bil prvi kosmatin, kteri se mi je na prostem predstavil. Osupnel je, obstal iu gledal tako mirno kakor preje srna. Ako je tudi imel tako nedolžne oči kakor srna,ne vem; ker nisem si pustil toliko časa, da bi razmotrival medvedove oči ; temveč bežal sem koliko somi dovolile moje noge. Seveda sem tekel po stezi, da bi hitreje proč prišel. Ko sem se čez dolgo Časa upal nazaj pogledati, nisem več videl medveda; toda radi večje varnosti, ker mi Bteza ni delala ni kakih ovir, sem še nekaj časa nadaljeval moj beg. Nemorem povedati kako daleč sem bežal, ker sem bil zopet preseneten. Steza, po kterej sem tekel, je hkrati jenjaja ob krasnem vrtu polnem cvetljic, ktere so bile umetno eajene iu gojene, da se mi je vsiljevala misel: milijonar si je tukaj sredi gozda napravil poletno bivališče. Tu si videl krasne rože raznih barv, tam vsakovrstne cvet-ljice v skupinah, lepo dišeča zelišča iu drugo oko razveseljujoče zelenje. Okolu cvetk so frčali raznobarve-ni metulji in bučeice, srkajoč med. Ob teh cvetljic so se vila s peskom posuta pota, tu pa tam se nahajala lepo izdelana iu zeleno pobarvana lesena klop, ktera potnika vabila k počitku. Poleg vrta s cvetljicami Be je nahajal drugi se zelenjavo, tudi ta je bil uzorno obdelan in oskrbovan. Tu je bilo dosti repe, špargelnov, krompirja in raznega sočivja za jedno družino. Med tem pa so bile grede lepih debelih jagod in vrste sadnega drevja tako obloženega sa du, da so bo veje šibi le. Kar je bilo še posebno izvanred-nega v tem malem raju Bredi divjine, je namreč, da so bile živali nenavadno živahne, kar na druzih krajih gozda nisi opazil. Nikjer nisem opazil toliko vrst ptičev, n^go tukaj ; na vsaki veji dreves jih je po par sedelo in veselo žvrgo lelo. Zajci in veverice so sedele ob potih in niBO zbežale, ako sem mimo njih korakal. Enako je bilo se žabami in martinčki, kteri bo si mi mirno vsedali na nogo, ako sem se sam,vsedel na klop. Ogledoval sem se na vse strani, ako ne bi kje ugledal gospodarsko poslopje; toda kaj tacega nisem nikjer opazil. V sredini tega raja je bilo nekaj košatih dreveB in pod temi se nahajala stara koča, ktero je komaj smatrati za človeško bivališče. Na z mahom in pol segnilej lesenej strehi so se igrale podlasce in kune. Sel sem proti hiši, ker sem tam nameraval najti delavce. Spodnji del stare koče, ktero sem sedaj še le dobro videl, je bil v boljšem stanu. Koča je imela samo jedno okno in vhod obraščen z bršljanom Pred tem vhodom je sedel star mož. (Dalje prihodnjič.) = Drobnosti. V Btaro domovino so Be vrnili: Joe Zakrajšek v Ponikve, John Potočnik v Gradac, oba iz Pueblo, C lo. ; Anton Tomše, Josip Prah, Frank Horžen in Martin Ko žar iz La Salle, 111., v Čatež; Stje-pan Ulčič iz New Orleansa, La., v Zagreb ; Tomaž Barleiz Clevelanda, O., v Dobrniče; Jakob Kambič v Crešnjevec pri Semiču, Štefan Kur-tič v Semovac pri Koprivnici na Hrvatskem, oba iz Jolieta, 111. * * * V e se 1 i c o priredi kranjsko podporno društvo presvetega Srca Jezusa v Clevelandu, O., dne 2S. okt. v Union Hali, 1696 St. Clair Street K obiluej udeležbi so vabljeni vsi Slovenci in društva. Vstopnina je prosta. Odbor. * * * Raznoterosti. — V Kajiru se je ponoči 5. t. m. utrgal oblak ; naliv je preplavil del mesta ter razdejal železniško progo. — Za svobodo Transvala proti Angliji se bo bojeval tudi Slovenec Egon Mo-sche, znan pisatelj. Transvalska vlada gaje namreč naprosila v to, in Mosche, ki je bil avstrijski čast nik, se je udal. — Finančni stražnik Ivan D. iz Gorice se je ustrelil v četrtek v Trstu, ali ranil se ni smrtno. — V Opatiji bivajo sedaj vsi 4 otroci bolgarskega kneza; ostanejo še dlje časa. — V Smirni je bil dne 22. sept, vel'kansk potres, ki je porušil cele vasi ter usmrtil na stotine ljudij. — Na Reki so čutili dne t. m. v jutro precej močan potres Drugi mesec otvorijo v Petro-gradu avstroogersko razstavo umetnih slik, kiparskih del, rezbarskih rečij kakor tudi se razstavi pohištvo, tkanine, itd. — Marseille, zna-m< nito francosko trgovsko mesto, obhaja ta mesec 25. stoletnico svo-jega oba tan k a, * Hranilnice na 1 a d i j a h. — 6 1. okt. so uvedli poštne hranil nice na ladijah avstrijske c. in kr. vojne mornarice in sicer od avstrijske kakor tudi od ogerske strani. Nabiralnice se nahajajo na vseh onih ladijah, ki opravljajo redno poštno službo. Tako je dana prilika moštvu mornarice svoje prihranke nalagati tudi za časa, ko je na morju. Take hranilnice se razvijajo ugodno na Francoskem, zato se je nadejati, da bodo kolikor toliko z vspehom delovale tudi pri nas. * * * Zopet žaljenje cesarja. — Neko delavko iz Italije v predilnici v Zdravščini pri Gorici so zaprli radi žaljenja Veličanstva! Koliko takih je že bilo v zadnjem letu — a so naposled vse spustili na prosto, dočim so po ječah naši nespametni Slovenci, ker bo kazali svojo lojalnost, kar ni nikdodolžan, kakor so nas priučili na najvišjem Bodišču na Dunaju. — Zanimivo je, da ital. listi so zamolčali ime te junakinje! * * * Do smrti tepe na. V neki ogrski vasi so lovili ponoči tatove. Našli pa so le neko žensko, ki ni hotela govoriti. To je župaua Ku-biczo tako razt g >tiI, da jo je sredi ceste pretepal tako dolgo s palico, da se je zgrudila. Ko so prinesli žensko v županovo hišo, je bila že mrtva. Preiskava je dognala, daje dobila 14 teških telesnih poškodb, in da je bila bebasta. Prišla je obiskat Bvojega brata. Zupana bo zaprli. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za S40.90 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kje je? MARIJA RJAJERLE iz starega kraja je prišla 10. julija t. 1-, za njen naslov bi rad zvedel: Frank Peki e d k, Phoenix, Mich. Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkam i brezplačno. Prevožuje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCIIEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v New York. Iz proste roke Svoji k svojim [ Podpisani naznanim, da sem odprl novo PRODAJALNO Z GROCERIJAMI 1702 St. Clair St., Cleveland, O. ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vedno, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj 31 naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Priporočaje se: Fred Svoboda, 1702 St. Clair St., Cleveland, O. Naznanilo. Rojakom naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s knjigami iz Jolieta, III., v Cleveland, <>-, ter se I priporočam za nadaljna naročila, ker ravno sedaj sem dobil mnoge po vestnih in krasno vezanih molitvenih knjig. Cenik pošljem brez- | plačno, ako mi kdo zanj piše. Za naročene knjige naj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati. Z spoštovanjem Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgustu odprl svoj SALOON t ter točim izvrstno sveže PIVO. dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, Wis. v Kandiji, poleg Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljnu, stura znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinja, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Ceua je 15.000 gold. Dalje prodam veliko kmetijo, velik travnik na kterem Be na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 orali v njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko, ('ena 12.000 gold. k tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj pr. dam za 29.200 gold. Prodam tudi don ačijo posebej kakor je kupcu na \- ljo. Uzrok prodaje je ker sem sain • 11 uemam dedičev. Naslov je nareuiti: ^ John Konda, Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avotria. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337,Fifth St., Calumet, Mich. prodaja izvrstno meso razne vrste, kakor tudi periituino. Vse blago je sveže id prve vrste- Naša posebnost so EST3 kranjske klobase, T^i Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Francoska parobrodna družba {-o. f.) Naznanilo. Slovencem v Chicagi, 111., naznanjamo, da se je tukaj ustauovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 960 (Catholic Order of Foresters). To je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje po starosti, od S1000 plača prva vrsta | 4S ct. na mesec, poslednja pa 88 c. lani se sprejemajo od IS. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od $»00 do $3000. Za bolniško podporo se plača 81 na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa §7 na teden, in 11a društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člaui proti polovični vstopnini. Ako želi kdo natančneje pojasnilo, naj Be oglasi pri predsedniku : Ant. G r e g o r i z, 704 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St , Chicago, III. Transatlantic Direktna črta do HAVRE - PAKISJ ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North Kiver, ob Mortoo Street: okt. nov. dec. La Bietague La Tourame La Champagne La (jascogue L' Atpntaine La Normandie La lire tag ne La Champagne La Gascogne' L' Aquitaine La iSormandie 4. jan. 1900. La Bretagne 11. „ 1900. Prvi razred kajite do Havre veljajo $60 in višje Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 82 BROADWAY, NEW YORK. 28. 2. 9. 16. 23. 30. 7, 14. „ 21. „ 28. „ 4. jan. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se pripuroča rojakom za izuelo-vanje iu popravo. Cene so primerno nizte, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnih har-niuLiik ju - iS do 835 iu naprej, lzvršu em tudi na 6 in S^glasov. R-izpošiljam jih g pravico, da si j 1I1 lahk » vsak ogleda 11a ExprenH Ullic-. Gi.*de nuCaučuejih pojasnil se je pismeuo obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland. Ohio. »-O 0» a aojiTSV O O 9 3 a o i 0 0. I ojoooaaa V > J 3 ft 9 'o O 4 ^^ NAJNOVEJŠE! Austrian Hungarian Model Tobacco JKje ye ? IVANA JURATIČ, doma iz Go-renjega Ostri vrha na Hrvatskem, njen naslov bi rada zvedela njena seBtra Rosalia Jaratič, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. izdelovalec 209-14th St., BROOKLYN, N. Y. 209-14th St. Ta tobak je izvrsten za pipo in za žvečenje (6ik), pripravljen je prav po avstrijskem načinu. Ni smet, kakor drugi tobaki, ni iz samih korenin ali sladak, temveč izvrsten tobak iz samega perja rezan. Zavoj stane samo 5 centoy. Slovenski delavci zahtevajte povsodi: Austrian Hung. Model Tobacco Razprodajalci dobe popust. ktere imamo ▼ naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako sr nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v osnje vezane, 70ct. Rafael, zlata, obreza, SI. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ », „ v usuj. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., S 1.10 „ ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usnje vez., 55. ct. Kruh angeljski, v usnje vez., 65 ct. ,. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, „ v usnje vez.,55ct. Pravi služabnik Marijin, zl.ob. SI.10 ,, ,, ,, v usnjeSO ct. Naša ljuba Goppa, v una. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe sv. pisma, 40*ct. Evangelij, 50 ct. Sveto pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško-slovenski (Pau lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjeka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj ZrinBki, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo p r vi slovenski Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo .pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RAD O VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. 9 Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA (^B A JST It A CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju Škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravi j a: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte. W GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. 8 IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamči m, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz Btare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG. CALUMET, MICHIGAN. - - - S S jg; (5] (Eg^grz^sg Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnit vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali ..Kranjska lepot* Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje p šiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Sample«) kakor tudi večja naročila pošiljam po Exp resi, ros to in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, oney Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glaa NarodaMoj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE: 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. feyoji k svojimi Spreta! ageitje te spre j ho preti agodnin pogoje*. & ,JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are'\ Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala: Silvester Strmmetz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem dm harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti pri vsake j godbi na Žice, trobente ali pilčali. ' Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo nrejeni SA L,OON, kterega odprem dne 1. januarja 1-899. Vedno bodem točil rezno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODILE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam Bvoj ^saloon^ 400 Elm Str., Leadville, Colo. Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shaja jo ia dobi vsako druščino med nji mi. Za obilen obisk bo priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH • Z- ■ 'Z1 -T"' 'T^"^1""1^'"'T "i^'1".!!?-" 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno Bem pripravljen- vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ne vG kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. JS/EglItlx, i^eiipsoItL. na ELY, ------ MINNESOTA, ^priporoča Slovencem svojo trgovino z razlicDMapin, kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste. Vso blago je dobiti po nizkej coni. Dalje priporočam svoj iepo urejeni ©slIOO^HL v ooilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina vina i in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! KNAUTH, NflCHOD & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjict in dolžna pisma. Fzposlnje in izterjnje zapuščin* in dolgove. Slika predstavlja srebrno uro t jednim pokrovom na vi j ak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . . <^13.50 in na 15 kamnov samo ^^ 5.00 Na zahtevanje se razp šiljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in o.mstvo za robo je moje geslo. Za obilo naročbe se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAGO, 1L1, o'.'ta '^^^zX^t o-'fii cX-.^« Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo UsieglJ isce _ Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kur je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sž spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantio Ave., Brooklvn, N. Y. IB M 8 m 81 M m m m Sfl Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jg po 4°|o brez odbitja hovega rentnega davka. Denar — tndi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Jg Host ali pa s posredovanjem „Glab Naroda". [g K Edino slovensko oodjetje! Pozor Slovenci! Go. („GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., NEW YORK. Posreduje rojakom prevoJ.nje listke za nr.i':><>:i>e parnike najnižjih cenah. Dobro»poučimo potu y »Se, Imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako: kakem« potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Dar^e OfTu - (C:istle darilen) posredujemo, da ga puste naprej potovati, kar drugi agentie na zaj . i vožnji listek pri nas v NEW VORKl*, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode Samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati po več dni, med tem, ko si tukuj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz. stare domovine sem v Ameriko; na /aj ::e v New ^ ork, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo 111 ni bil še nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah ; za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo tiuditi. ker je čks predrag. — Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solid nej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa it- rojakom nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj. Toraj vse prednosti govorč v vseh teh zadevah obrniti se le do : F R. S AKSEIl & CO („GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino naj nam bn .javi d h «d v N; w York in po kte-"ilje da brzojavi i/ TU'fi al k ali Oswege, Mostreai.a, Chica«:e izijo redno v Nkw York. Vsakdo naj pri po kterej Železnici, kk. Vsakdo naj preje vpraža. kdaj pride v Ni:\v \ o K K in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko leg Greenwich Street HHYATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik wMWM sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega npmškoga vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenojši zdravnik zaradi svojih zmožnoBti pri taraodiijeni ljudstvu, • priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsatasti® notranjili Mor tndi m® botazDi]. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovesih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opaBnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, jega, rojaka Dra. Gjura IvaDa Poheka. On je na postal je predsed Dik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je g! as svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodou,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno t materinem jeziku obrne na svo- slscrbi -n o i m siDo^binzLO nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospodi Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. iJOUHJl IOIOO lulului lulOiO L>r. G. IVA.N POHJBK seje pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo m navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pov« dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOURI.