TfcfelA TOMANlto M.lfHtčiJA TRST, nedelja 20. marca 1960 f. 'H z IZDAJA ZA GOItlMFO IW B^RCIJO iteviuk Plačana v gotovini o OA Postale i gruppo Lidia Oll lir Leto XVI - St. 69 (4632) Razo roži V |®rek, 15. marca se ~R š* kHH? konfe so bili 1 ’ Slede katere žitvene^Z^vori v razoro-kinjenn ?dboru OZN pre- lan5fe?a w 1957- AvSusta »ji miL !eta.so se zuna- sPotaznm r1 stirih velesil l»S®eli o ustanovi-setorice nega odbora de-Pet erpHcfV katerem je (S2 fS ainikov Vzhoda «ja’ j! 1 ^^jska, Bolgar Pet Dr'l, Romunija) in Zahoda NcijaVeilka Britanija, lija). ' Kanada in Itar '‘^važn ZasedanJe je ve- a J^nosti. ker T,„ir-,o_ like 2aaedanji ša obnovitSti’ ker Prina' ^Sovo^tev konkretnih PtaT nJTI v° razorožitvi fenco Z- .?}?žnj° konfetov v*i!VIfPh Predstav-kateri °& in Zahoda, Zav2emaio razorožitev Prvo ma‘a prav gotovo f6, t Do ?' f ahko se re-lo konwBfLetd 1957 ni biti veicJ-? razgovorov %a« ami, če izvza-v5»je r„boSno obravnavi 0Zw.°?'lZ've v skupil Ustavitvi r .konferenco kus0v i.: Jedrskih poiz- vi V2^jizadeva v žene- v°iZ novim za-e0c0 n , ,akor. tudi kon-^itev i rePih za pre-Nov i»i *2I\enadnih na-|ezultatovSeJe raz®la brez ba noi,H endar pa je ^ajem ,a0nti> da ie v ^aarodn! u prišl° v itevUnih d ,razvoju do tmb ti Po^tivnih spre- S' Pogoje Pstvarile real-Ve J za. napredovali. Ra»lh razgovo-Plošno in i ?v je sedaJ Vana ko? d°končno pri-> vm^no vprar Josih j mednarodnih od- da iP ®PreJeto je na- ?° iti noL^dino le s sploš- L mog^ rt° razorožitvi- S5alienon.avata l°ka namreč 5 ašatiie ’A . mora to h 1 OZN0lati v Pristoj-vii Proces ’> a se m°-blati. na razorožitve od-uel02bi rtjf rsi osnovi ob fikaz°rožito držav> ker 5> Sn? ftiče vseh vili ?ek skrh se za Pctr^hod ilbn° pripra-Pe ?lh Po*«i 1,0 zel° na-d&anjlh med lL °bboraa?ami članica-to> z Jg§*\ Priti v Pti^,a je hn nim načr-&>ien še ‘ 1zaradi tega bo?Proniise ,?r,ej sklepati ?h ^aradi t astnem ta- t»t>i do prl’ trsk ' ki ..^kth kompro- tako ,posameznfhVaj^ »el0 je na ? i1 držav, bi ? načrta ?r' 12 zahod- 5SP5 Zahod je načelo mednarodnega nadzorstva in inšpekcije osnovno načelo za vsak sporazum o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Toda štiri-najstmesečni razgovori o prepovedi jedrskih poizkusov so pokazali, da se vzhodni in zahodni pogledi glede mednarodnega nadzorstva precej razlikujejo. To kažeta tudi oba predložena načrta. Načrt Vzhoda sloni na predlogu o splošni in popolni razorožitvi, ki ga je obrazložil Hruščev lanskega septembra v svojem govoru v skupščini OZN. Ta načrt določa tri etape razorožitve, ki bi jo izvedli v štirih letih. V prvi etapi naj bi zmanjšali število oboroženih sil Sovjetske zveze, ZDA in Kitajske, vsaka na 1,7 milijona mož, Francije in Velike Britanije na vsaka na 650.000 mož. V drugi etapi bi te države docela razpustile svoje vojaške sile in ukinile vojaška oporišče na tujih nodročjih. V tretji etapi pa bi uničile vse zaloge atomskega in raketnega orožja. Tedaj bi ustanovili tudi mednarodni organ za nadzorstvo in inšpekcijo, v katerem bi bile zastopane vse države članice OZN. Tudi zahodni načrt, ki so ga te dni sprejeli na sestanku stalnega sveta atlantske zveze v Parizu, določa tri faze razorožitve. Prva bi bila nekako pripravljalno - informativnega značaja. Ustanovili bi namreč mednarodni organ za nadzorstvo in im špekcijo in za zbiranje podatkov o oborožitvi sploh. V tem obdobju bi preliminarno razpravljali tudi o ostalih fazah razorožitve. V drugi etapi bi opustili proizvodnjo jedrskih surovin v vojne namene in začeli uporabljati jedrske zaloge v miroljubne namene. Sovjetska zveza in ZDA bi v tej etapi obdržale po dva milijona mož pod orožjem. Prav tako bi bilo v tej etapi prepovedano izstreljevati vesoljske rakete v vojne namene. V tretji e-tapi bi prepovedali proizvodnjo vseh vrst atomskega orožja, uničili rakete in zmanjšali vojsko, da bi je ostalo le toliko, kolikor je potrebno za notranjo varnost vsake države. Ob koncu te etape bi ustanovili tudi mednarodne sile, ki bi imele vlogo »mednarodne policije* in bi u-darile po vsakem napadalcu. V petek se je zaključila preliminarna faza političnih izjav predstavnikov Vzhoda in Zahoda in v prihodnjem tednu bodo začeli obravnavati specifična vprašanja. Dosedanji razgovori so potekali v zelo pomirljivem ozračju brez propagandnih primesi. Eni in drugi so v svojih nastopnih govorih poudarili voljo, da se do kraja potrudijo, da se odbor ne bi razšel brez plodnih rezultatov. Omenimo naj tudi sicer drugače nepomembno, vendar pa značilno dejstvo, da na tej konferenci ne sedijo predstavniki Vzhoda in Zahoda razdeljeni po blokih, kakor se je do sedaj dogajalo, temveč so se razmestili po abecednem redu svojih držav. Iz dosedanjih izjav se vidi, da je vprašanje nadzorstva še vedno velik kamen spotike, ki onemogoča naglo zbližanje. Vzhod pravi, da je namen ZDA doseči nadzorstvo nad o-borožitvijo in ne nad razorožitvijo, kar bi pravzaprav pomenilo zbirati vohunske podatke. Razen tega očitajo na Vzhodu zahodnemu načrtu, da ne določa nobenega roka, v katerem naj pride do popolne razorožitve, dočim določa sovjetski načrt dobo štirih let. Zahodni načrt odlaga na nedoločen čas tudi konkretne ukrepe za razorožitev. Načrt daje glavno težo zbiranju podatkov o oborožitvi in nadzorstvu, ki naj bi se uvedlo, preden stopijo v veljavo konkretni ukrepi o razorožitvi. Dalje ne o-menja odprave oporišč na tujih ozemljih in prav tako molči o ustavitvi jedrskih poizkusov. V Moskvi pravijo, da ta molk ni slučajen, ker so v Wa-shingtonu prav ta teden napovedali, da so začeli priprave za močno podzemeljsko jedrsko eksplozijo, ki jo bodo povzročili prihodnje leto. To dejstvo je sovjetski delegat na konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov odločno obsodil, kajti očitno je, da brez ustavitve tekmovanja v raketno-a-tomskem orožju, ki postaja vedno bolj podlaga vojne sile velikih držav, ne more biti dejanske razorožitve. To vprašanje postaja še toliko nujnejše, ker se širijo težnje, da se jedrsko orožje razširi še na druge države. Zato je nujno potrebno, da se v posamezne faze postopnega razoroževanja vključi tudi raketno-atomsko o-rožje. Ne glede na vse to pa imata vzhodni in zahodni načrt nekatere skupne e-lemente, na podlagi katerih bo mogoče začeti proces zbliževanja in postopnega izkristaliziranj a novih skupnih elementov, ki naj ustvarijo še ugodnejša tla za poznejše razgovore med naj višj imi. Novi izboljšani mednarodni položaj prinaša večje možnosti za sporazumevanje, kakor so bile do sedaj; hkrati pa terja od velesil in od vseh ostalih držav večjo odgovornost in obveznost, da ne bodo z ničimer škodovale sedanjemu pozitivnemu procesu pomirjevanja in da bodo ta proces z vsemi močmi spodbujale. V takem pričakovanju gleda ves miroljubni svet z zaupanjem na ženevske razgovore. M. B. Pogodba naj se podpiše takoj, toda s pogojem, da se tri atomske sile obvežejo, da ne bodo delale močnejših podzemeljskih eksplozij od 4,75 in da začnejo izvajati skupen program raziskovanj o ugotavljanju šibkejših eksplozij ŽENEVA, 19. — Sovjetska zveza je predlagala zahodnim državam takojšnji podpis sporazuma, na podlagi katerega bi se obe strani obvezali, da ustavita jedrske poizkuse, dokler znanstveniki obeh strani ne pripravijo sistemov za ugotavljanje manjših podzemeljskih eksplozij. Predlog je postavil sovjetski dele. gat Carapkin na današnji seji, ki je bila sklicana na njegovo zahtevo. Uradno poročilo pravi, da sovjetska delegacija predlaga sklenitev takojšnje pogodbe o prekinitvi vseh jedrskih eksplozij, in tudi podzemeljskih, ki lahko povzročijo potresne sunke, močnejše od 4,75. SZ le sporočila tudi, da je sprejela predlog ZDA o skupnem programu raziskovanj. Na tiskovni konferenci po seji je Carapkin izjavil, da je priprava pogodbe, ki naj prepove vse jedrske poizkuse, «na pragu končne faze.* »Sovjetska zveza, je izjavil Carapkin, je pripravljena skleniti sporazum o ustavitvi poizkusov z jedrskim orožjem na naslednji podlagi: sklenitev pogodbe o ustalitvi vseh poizkusov z jedrskim orožjem v atmosferi, na oceanih, v notranjem prostoru in podzemeljskih jedrskih eksplozij, ki povzročajo potresne pojave z močjo 4,7® konvencionalnih enot ali večje.* Carapkin je izjavil, da Sovjetska zveza sprejema ameriški predlog, naj ZDA, Velika Britanija in SZ izvedejo skupen program poizkusov in raziskovanj, da najdejo učinkovito tehniko za ugotavljanje šibkih eksplozij, s pogojem, da se tri države sporazumejo, da med izvajanjem tega programa ne bodo delale poizkusov s potresno močjo 4,75 ali močnejših. »Sovjetsga vlada, je nadaljeval Carapkin, želi, naj bi ta novi korak nasproti Zahodu pripeljal do takojš- nje sklenitve pogodbe glede poizkusov z jedrskim orožjem in v bližnji prihodnosti ustvaril podlago za ustanovitev nadzorstvene organizacije ter za skupna raziskovanja in poizkuse, ki naj težijo po trajni prepovedi vseh jedrskih poizkusov.* Dalje je Carapkin izjavil, da so novi predlogi dokaz dobre volje SZ in želje, da se premagajo težave ter od- stranijo ovire na poti popolne prepovedi poizkusov. • Mnenja smo, da je sedaj pot odprta in da lahko sklenemo sporazum o tem», je dodal Carapkin, ki je nadaljeval: »Sedaj je potrebno skleniti pogodbo, pripraviti nadzorstveno organizacijo, sporazumeti se o letnem številu inšpekcij, spraviti v funkcijo nadzorstveni sistem, ugotoviti njegovo učinkovitost in ga izboljšati z upo- rabljanjem rezultatov raziskovalnega dela. Vsi naši napori bodo morali iti za tem, da se sklene pogodba za trajno prepoved vseh poizkusov z jedrskim orožjem«. Predstavnik ameriške delegacije ni hotel komentirati sovjetskega predloga. V zahodnih delegacijah izjavljajo samo, da je sovjetski predlog prišel nepričakovan in da ga v Washingtonu skrbno proučujejo. Ameriški Uradno poročilo o razgovorih Kreiskega v Beogradu FLRJ je posebno poudarila vprašanj, ki zadevajo Slovence in Hrvate v Avstriji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega, ki so ga spremljali državni podtajnik Gschnitzer, veleposlanik Goertz, načelnik oddelka za Vzhod dr. Walter Wo-dak in drugi visoki funkcionarji. Na sprejemu so bili navzoči tudi državni tajnik Koča Popovič .tajni* predsednika republike Leo Ma-tes, veleposlanik na Dunaju dr. Jože Zemljak in šef protokola predsednika republike Stambuk. Predsednik republike se je zadržal v daljšem razgovoru z zunanjim ministrom Kreiskym in njegovimi sodelavci. Maršalu Titu so bili predstavljeni tudi avstrijski novinar-ji, ki so prispeli v Jugoslavijo v zvezi z obiskom Kret- skega. Popoldne je Koča Popovič priredil na Brionih intimno kosilo v čast svojemu gostu. Po kosilu je avstrijska delegacija odpotovala z letalom na Dunaj. V skupnem sporočilu o razgovorih, ki je bilo objavljeno po končanem obisku avstrijskega zunanjega ministra, se ugotavlja, da so s: med razgovori, ki so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in v prijateljskem ozračju, široko in odkrito izmenjali misli o najvažnejših vprašanjih sodobnega mednarodnega položaja. Sporazumno so ugotovili, da je vprašanje splošne in nadzorovane razorožitve eno najvažnejših vprašanj, ki ga je treba čim-prej rešiti. Izrazili so prepričanje, da je naloga vseh držav truditi se za nadalj- nje popuščanje napetosti na svetu, in upanje, da bo konferenca na najvišji stopnji pomemben prispevek h krepitvi mednarodnega sodelovanja in utrditve miru. V razgovorih so posebno poudarili pomen Organizacije združenih narodov pri obravnavanju in reševanju mednarodnih vprašanj in u-gotovili soglasje o spodbujanju ukrepov v korist razvoja gospodarsko nerazvitih področij. Avstrija in Jugoslavija menita, da razlike v družbenih in političnih sistemih in razlika v ocenjevanju nekaterih mednarodnih vprašanj ne ovirajo razvoja dobrih sosedskih odnosov, in da je poglobitev gospodarskih odnosov v interesu o-beh držav. V ta namen se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev dolgo- ročnega trgovinskega sporazuma in sprejeli bodo konkretne ukrepe po diplomatskih poteh za okrepitev kulturnega sodelovanja. ((Jugoslavija — ugotavlja sporočilo — je med razgovori posebno poudarila pomen pravilne rešitve vprašanj, kar zadeva položaj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji in o-hranitve njenega etničnega značaja in neoviranega narodnega razvoja in to v skladu z obveznostmi avstrijske državne pogodbe in mednarodnimi predpisi. Avstrijska delegacija je v zvezi s tem izjavila, da se avstrijska vlada trudi, da v duhu načela avstrijske u-stave in v smislu člena 7 državne pogodbe konsolidira položaj omenjenih manjšin.* B. B. predstavnik ni znal povedati, koliko časa bo potrebno, da zve za odgovor ameriške vlade. Vendar pa misli, da mu ne bo treba dolgo čakati. V krogih konference se je zvedelo, da sta britanski in ameriški delegat izjavila Ca-rapkinu, da je njegov predlog zanimiv, in da ga bodo skrbno proučili. Opazovalci poudarjajo, da gre za važno koncesijo Zahodu. Zvedelo se je, da je britanski delegat na današnji seji vprašal Ca-rapkina za nekatera pojasnila, zlasti glede časa, v katerem naj bi se začel izvajati skupen program raziskovanj, in sicer ali takoj ali pa šele po podpisu pogodbe o jedrskem premirju. Sovjetski delegat je odgovoril, da se bo program lahko začel izvajati po podpisu pogodbe, toda ne bi bilo treba čakati, da bo ratificiran. ZDA so 11. februarja predložile načrt, na podlagi katerega se prepovedujejo eksplozije s potresnim sunkom, ki presega 4.75 dočim bi bile šibkejše eksplozije dovo- ljene. Ameriška komisija za a-tomsko energijo pa je medtem objavila ncvo poročilo glede ugotavljanja šibkih podzemskih eksplozij. Komisija pravi, da lahno dokaže, da se podzemeljske jedrske eksplozije pod določeno jakostjo lahko tako prikrijejo, da se zmanjša možnost njih ugotovitve. Poročilo dodaja, da je z uporabljanjem posebnih znanstvenih metod mogoče zmanjšati učinke podzemeljske eksplozije za 120 krat in v nekaterih primerih tudi za 200 krat ali 300 krat v primerjavi z normalnostjo. ZSSR sprejema delen sporazum o prekinitvi vseh jedrskih poskusov razen podzemeljskih Pogled na dvorane v palači Združenih narodov v Ženevi, kjer zaseda odbor desetih držav za razorožitev .................................................................................................. Važna sovjetska koncesija Zahodu glede jedrskih eksplozij Aktualni portreti GOSPA BONDARCJUK, žena sovjetskega filmskega igralca Sergeja Bon-dartjuka, ki je igral v Rossellinijevem filmu (E-na noč v Rimu«, je v času snemanja filma živela v Rimu in si v tem času pridobila veliko prijateljev, ki so jo ob odhodu vsi pospremili na letališče. STANE SKRABAR, direktor (Primorskega tiska« v Kopru, je te dni slavil svoj petdeseti rojstni dan. Vseh njegovih petdeset let življenja je zares en sam naporen delovni dan, kajti naloge, ki jih je doslej imel in sedanje funkcije, terjajo več kot celega moža. GINA LOLLOBRIGIDA in njen mož dr. Milko Škofič sta te dni predmet najrazličnejših komentarjev, povečini pikrih očitkov. Ker Škofiču, ki Je prišel v Rim 1941. leta, italijanske oblasti ne dajo državljanstva, se bosta naselila v Kanadi, kjer Jima je državljanstvo zagotovljeno. DR. GIROLAMO LO VERSO, :i je že toliko let v za-oru zaradi obsodbe, da s umoril svojo ženo, bi logel biti rešen. Na po-udo njegovih otrok je Jegov pravni zastopnik prožil pravni postopek, katerem namerava do-azati, da ni šlo za umor, pač pa za nesrečo. 1 LAUDIA CARDINALE, i se je tako naglo po-tpela v filmskem svetu, o verjetno čez čas pre-a h gledališču Trenut-o ni mogla sprejeti po-udbe, zato pa se name-ivata njena brata že se-aj posvetiti odrskim de-kam, pozneje pa jima bo sledila še ona. Sedem dni v svetu Mesec dni vladne krize v Prihodnjo sredo bo minil že en mesec, odkar je Segni podal ostavko svoje vlade desnega centra, potem ko mu je liberalna stranka odrekla podporo svojih sedemnajstih, za večino neodločilnih glasov. Sedaj sestavlja isti Segni, na zahtevo demokristjanskega vodstva, že dva tedna demo-kristjansko vlado levega centra. Ze sam ta podatek nam v precejšnji meri kaže razloge, zakaj se kriza tako dolgo vleče. Toda oglejmo si še druge razloge, ki so v preteklem tednu prišli še bolj do izraza. Predvsem je tu dejstvo, da gre za precej važen korak večinske stranke, ki,se mora odločiti, ali bo pristala na vzdržane glasove Nennijevih SJ socialističnih poslancev kot na odločilne za življenje njene prihodnje vlade, ki bi jo sestavila s socialnimi demokrati in republikanci po sporazumu okrog nekaterih osnovnih točk programa. Takemu sodelovanju s socialisti se upira predvsem demo-kristjanska desnica na čelu s Pello, Andreottijem, Scel-bo in drugimi predstavniki tako imenovane ekonomske desnice v največji stranki Italije. Se večji odpor prihaja s strani Vatikana in predvsem s strani Katoliške akcije in tako imenovanih «Meščanskih odborov», ki jim predseduje bivši predsednik Katoliške akcije prof. Gedda. Njeno glasilo je predvčerajšnjim jasno in odločno zapisalo, da vlada levega centra enostavno ne sme btti nikoli sestavljena. Izven širšega demokristjanskega kroga pa se takim poskusom upirajo monarhisti in seveda fašisti. Po drugi strani pa bi hotel Segni na podlagi petih pogojev demokristjanskega vodstva za tako vlado, sestaviti in doseči pristanek socialnih demokratov in republikancev na tak vladni program, ki bi zadovoljil tudi demokristjan-sko desnico. Zato sporazuma s PSDI in PRI še vedno ni dosegel. Obe stranki se ne strinjata predvsem s Segni-jevimi predlogi glede deželnih avtonomij in glede šolskega vprašanja. Segni je vprašanje dežel takole razložil svojim pristašem v vodstvu krščanske demokracije: «Glede dežel sem predlagal medpokrajin-ske konzorcije, ki naj bi bili prvi poskus, po katerem bi šele sklepali, ali naj ustanovimo dežele ali pa z ustavnim zakonom spremenimo tisti del ustave, ki določa deželno ureditev. Izkušnja namreč kaže zato, da smo ustanovili nekatere dežele, da bi decentralizirali zakonodajno oblast, namesto tega pa so postale dežele kot Sardinija in Visoko Poadižje vedno bolj centralistične. Nočejo se na pr. odreči pristojnostim, ki pripadajo na podlagi statuta pokrajinam. Tako se dogaja, da vam tamkajšnji državljan ve povedati tole: Državne davke plačujem v Sas-sariju, kjer stanujem, za deželne davke pa moram poto vati celo v Cagliari... In še to: Ali se vam zdi lepo, da siromašni deželi, kakršni sta Sicilija in Sardinija, trošita milijarde za svoje parlament-ke, ki niso nič drugega kot jalovi dvojniki rimskega parlamenta?# Na tako filozofsko manevriranje seveda ne morejo pristati niti socialni demokrati niti republikanci, še najmanj pa socialisti. Nanj ne pristaja niti demokristjan-ska sindikalistična struja, da o levi ne govorimo. Njen predstavnik je upravičeno Segniju takole zabrusil v obraz: «Zelo dobro poznam vse sklepe naše demokristjanske stranke. Ze od kongresa leta 1946 govorimo o deželah, to se pravi že 14 let. AH, dragi Segni, pa pozabljate demokristjanske programske teze, s katerimi bi se strinjali republikanci in socialni demokrati. Dragi predsednik pazite, kaj delate. Kdor danes razbija, mora plačati.# Panjani jeoec Malfatti pa je Segniju dejal: »Zakaj bi usta-novili pokrajinske konzorcije? Napravimo rajši dežele. Tako bo mnogo hitreje oprav- Segni je za danes prekinil svoja posvetovanja v zvez! s sestavljanjem nove vlade. V četrtek in petek pa so se v zvezi s tem sestali predstavniki KD Segni, Moro in Piccioni, v imenu PSDI Saragat in Lani - Starnuti, v imenu republikancev pa Reale in Macrelli. Ijeno. Glede dežel se strinjajo republikanci in socialni demokrati, glede konzorcijev pa ne.» No, ni dvoma, da so mu na odločilnih pogajanjih s Se-gnijem, ki so se začela v petek, slednji še marsikaj povedali. Glede vprašanja šole pa je Segni dejal: sGre za vprašanje vesti in zato ne more biti barantanja. Pomislite, da člen 40 Morovega zakona izključuje možnost dajanja štipendij učencem izenačenih zasebnih šol. Tudi člena 17 in 34 in drugi členi so taki, da jih je treba spremeniti. Omenjena člena določata kredite za državne otroške vrtce. Toda taki vrtci v Italiji niso nikoli obstajali in dokler bomo katoliki na oblasti takih vrtcev ne bo nikoli! Kako je mogoče zaupati tri in štiriletne otroke šolnikom, ki so čestokrat protiklerikalni? To bi bil začetek edekristjaniza-cije» otrok. Niti filozof Gen-tile ni v letih 1922-1923 kaj takega zahteval! In sedaj bi hoteli, naj bi to zahtevali mi. Dalje: Ce bodo krediti za državne šole izčrpani, kaj bo ostalo za zasebne šole? Ali hočemo spraviti v krizo ravno katoliške šole? Končno: Republikancem in social demokratom sem ponudil najboljšo podlago za spora zum: državno podporo zasebnim šolam ki že obstajajo, ne pa tistim, ki se bodo šele ustanovile. PSDI se mi je zdela nekoliko popustljiva, PRI pa mnogo manj.» Ze omenjeni demokristjan-ski sindikalist je Segniju od govoril: »Vaše stališče je kaj malo konkretno, ker ustvarja tragedijo, ki je v Italiji ni. V Italiji ni učitelj v državni šoli župnikov «kontraoltar» kakor v Franciji.)) Fanfanije-vec Malfatti pa mu je rekel: «Pozivam Segnija, naj glede šole preneha s tragedijo, kajti tvegamo, da bomo Italijo pripeljali ponovno do bojev med guelfi in gibelini in da bomo ostali kot katoliki osamljeni.« Jutri bo Segni nadaljeval pogajanja s predstavniki PS Dl in PRI prav o teh dveh vprašanjih. Kot uidimo — po 14 letih obljub — Segniju ne bi smelo biti težko, da jih končno začne izpolnjevati. plomatsko» bolezen, je zaradi odložitve postalo nujno, da se trajanje obiska skrajša zaradi drugih mednarodnih obveznosti de Gaulla. Obisk je bil zato skrajšan za tri dni. S tem so bile odstranjene številne nevšečnosti v zvezi z določitvijo programa obiska. Znano je, da se o tem programu niso mogli sporazumeti, in prav zaradi tega so opazovalci trdili, da gre morda za diplomatsko bolezen. Sedaj bodo odpadli obiski v nekaterih mestih, kjer so župani odklonili sprejem Hruščeva. Francoska (Nadaljevanje na 8 strani) «Z ognjem in mečem...» Iz pisma, ki ga je napisal pok. kardinal Stepinec okrajnemu sodišču v Osijeku, in ki ga je objavil »Katoliški glas#, sledi: 1. da si je Stepinac lahko dopisoval s svojimi prijatelji, duhovniki itd., čeprav je bil interniran; 2. da so ga zdravili tuji in domači zdravniki, ki so storili vse, da bi mu podaljšali življenje; 3. da so mu cele dneve in noči stregle redovnice; 4. da so ga obiskovali tuji novinarji; 5. da kljub temu smatra, da je jugoslovanska ljudska oblast nečloveško ravnala z njim, najbrž tudi zato, ker je predlagala, naj ga Vatikan premesti v inozemstvo (kar je Stepinac odklonil, česar v svojem pismu seveda ne pove); 6. da ljudsko oblast priznava samo kolikor se njemu zdi, a KPJ obtožuje petnajstletnega preganjanja tiste katoliške cerkve «z ognjem in mečem#, kateri prav KPJ, kot nosite-ljica oblasti, podpira vzdrževanje semenišč, cerkva, jim jamči socialno skrbstvo, česar jim do sedaj ni zagotovila še nobena oblast; 7. da je prepričan, da je nedolžen, čeprav je sestavil molitev za enega največjih zločincev, ki ga je priznaval za državnega poglavarja in ki je dal poklati pol milijona Srbov, v katerih zapuščene samostane je Stepinac preseljeval svoje redovnike (kljub nasprotnemu pisanju »Katoliškega glasu#) in kljub temu. da so njegovi duhovniki počenjali strahote kot jih opisuje fašistični novinar Corrado Zoli v dnevniku »Resto del Carlino» 18. septembra 1941 takole: «Prvi frančiškan iz As-sisija je bil brat pticam in ribam, a ti njegovi duhovni dediči po NDH, prepolni sovraštva, koljejo nedolžne ljudi, brate po nebeškem Očetu, brate po enem in istem jeziku, bra- te po eni krvi in brate po enem in istem tlu matere Zemlje, ki jih napaja s sokovi istih neder: koljejo, ubijajo, zakopavajo žive po jamah, mrtve strmoglavljajo v reke, v morje ali pa v prepade...# «Ci sono state bande di mas-sacratori che erano e ve-rosimilmente lo sono an-cora capeggiate ed infiam-mate da sacerdoti e da monaci cattolici.# In tem m takim redovnikom je Stepinac skrbel za samostane, kot priča naslednje njegovo pismo krvniku Paveliču: O Sajhenburgu J« bilo a aaaoatan« 60 radavnikv 1 16 fitDMM t 0*0 10 ologo. O Sanje Uiol Ih Jo ni* JO .nekoliko UŠ je jh )oS u Sajhenburgu,e neki so ihsprSaAl po rabate Btranaea.# nadaju-ee,6e se sva opat nastat* u tajadoižkoj. eamostahbkoj 0= fctteiji. ItoZde bi lo se nogao bati erpekl eamootaa o Orehovici foekad aaooatan oaSih Pavlina). čaeb ni Ja najtopltje prepnračltl J»B.POBlavni«».d* a* oo. trapisti aojeste s ovoj oadblakuplji i do bula tako a duhovno a prlvrelnu korlat aalblakuptjt t ta-ntagodat Ut mn laaavlaao Črtava Brvataka* Isvoll ta.PoglavalJevt evoa tgodos pript.t# faran Boga OcobitogA-poltovanja. 9 Zagreba,dna Jv Hat,apadavJ.9«. ša KilbialropC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiififtiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiu Zakulisna borba v visokih krogih vatikanske države Kardinal - državni tajnik - Na tiskovni konferenci, ki se je vršila - edinstven primer v zgodovini Vatikana -še preden je bila njegova ostavka sprejeta, je kardinal Domenico Tardini dejal med drugim, da hoče s tem tudi dati zgled drugim - Začasno ostane na svojem mestu Hruščev odložil obisk v Franciji Obisk Hruščeva v Franciji je bil določen za 15 marca. Toda le dva dni prej je sovjetski poslanik v Parizu sporočil, da Hruščev ne bo mogel priti lega dne, ker je rahlo obolel za gripo. Povedal je tudi, da so zdravniki napovedali, da bo Hruščev ozdravel v sedmih ali desetih dneh. Razumljivo je, da so se v zvezi s tem pojavili raznovrstni komentarji, ki so se nagibali k trditvi, da gre za «diplomatsko bolezenn. Na vsak način so odložitev obiska sprejeli z velikim presenečenjem. Vendar pa je bilo ugibanj kmalu konec, ker so naslednjega dne sporočili, da bo Hruščev prišel na obisk v dneh od 23. marca do 3. aprila. Ne glede na to, ali gre za pravo ali pa za «di- V teh dneh se je mnogo govorilo o državnem tajniku vatikanske države kardinalu Do-menieu Tardiniju, ki je papeža Janeza XXIII. zaprosil, da .ga razreši te funkcije. S tem v zvezi je kardinal Tardini imel tudi tiskovno konferenco, na kateri je v glavnem poudaril, da namerava zapustiti to mesto, ker da je že star (ima namreč 72 let) in da boleha za poapnenjem žil. Spričo okoliščine, da širša javnost ne pozna v podrobnosti ustroja vatikanske uprave in mesta, ki ga državno tajništvo ima v tem ustroju, ne bo odveč, če spregovorimo nekaj besed o tem uradu. Med vsemi vatikanskimi uradi, je ta najvažnejši, čeprav so ga ustanovili najpozneje. Državno tajništvo je pravzaprav zunanje ministrstvo „.rimskt> kurije. Formalno predstavlja vatikansko državo, dejansko pa je to predstavništvo razširjeno na vso katoliško cerkev nasproti drugim državam. Funkcije tajništva so v večji ali manjši meri diplomatskega značaja. Kardinal — državni tajnik je zato za papežem najuglednejša osebnost v vatikanski hierarhiji, čeprav bje-gova moč ne ustreza tudi najvišjemu mestu v cerkveni hierarhiji. Tajništvo deluje prek treh sekcij. Sekcija za izredne posle pripravlja, prek papeških nuncijev, in sestavlja konkordate o odnosih med Cerkvijo in državami in se ukvarja s položajem Cerkve v posameznih deželah. V pristojnost te sekcije sodi, razen ureditve odnosov med Cerkvijo in državo, tudi proučevanje zakonodaje in političnega položaja v raznih državah ter prila-gojevanje cerkvene politike tem okoliščinam. Konkordati so bili običajne pogodbe o koordinaciji cerkvene in državne akcije za ohranitev me- Policija skuša razgnati kmete v Materi (Basilieata), stavko, ker nedavno odkritega zemeljskega plina ne industrializacijo dežele. k. so protestirali s splošno nameravajo uporabiti za ščanskega političnega reda ter o zaščiti razrednih ter gospodarskih koristi vatikanske kaste. Zato so zelo pogosto vsebovali tudi izrazito gospodarske klavzule o olajšavah, ki jih je nudila država duhovščini in Vatikanu, o zaščiti cerkvenih posesti, bank in gospodarskih ustanov. Sekcija za redne posle se ukvarja z rednimi stiki z diplomatskim zborom, akreditiranem v Vatikanu, in upravlja redne posle vatikanske državne administracije. Hkrati je tudi središče informativnega omrežja, razpetega med Vatikanom m papeško nuncia-turo. Zbira obveščevalne podatke in se ukvarja z intervencijami Cerkve pri posvetnih oblasteh Zelo pogoste so interference te sekcije v politiko katoliških strank in vmešavanje v politična vprašanja drugih dežel. Tajništvo za redne posle je regulacijsko središče političnih akcij Vatikana na mednarodnem torišču in iz njega so prišle vse pobude Vatikana, bodisi glede navezovanja političnega sodelovanja z raznimi vladami m strankami bodisi glede intervencij pri predstavnikih raznih dežel ob priliki obravnavanja mednarodnih zadev. Tretja je sekcija «Cancelle-ria dei Brevi Apostolici#. Le-ta se ukvarja z redakcijo in odpošiljanjem pisem m dokumentov uradnega značaja. Spričo tega predstavlja o-stavka kardinala Tardinija nedvomno izreden dogodek Pri tem je treba omeniti prav tako izredno okoliščino, da se je prvič v zgodovini vatikanske uprave zgodilo, da je državni tajnik objavil svo^ odstop še preden je bil le-ta formalno tudi sprejet. Nekaj podobnega se ni zgodilo do sedaj glede nobene visoke funkcije, v cerkveni in državni hierarhiji Vatikana, in tudi zato se javno mnenje nikakor ne more sprijazniti z motivacijo, ki jo je kardinal Tar-dina navedel kot glavni vzrck Za svoj odstop. Znano je namreč, da je bil kardinal Tardini imenovan na to mesto samo začasno, in da ga je na tem mestu hotel imeti novoizvoljeni papež Janez XXIII., ki je prav tako že postaran in bolehen, in katerega izvolitev za papeža predstavlja kompromis med dvema močno nasprotujočima si strujama v cerkveni hierarhiji. Zdi se, da kardinal Tardini ni bil kos tem notranjim nasprotjem, in da je verjetno v tem iskati glavni razlog za njegov odstop. Vsekakor je težko vedeti glede tega kaj bolj točnega; vendar pa je nedvomno, da bo ta njegov odstop povzročil nov vihar v visokih vatikanskih krogih, pa tudi obsežen odmev v italijanskem političnem življenju. In to prav v skrajno delikatnem trenutku, ki ga preživlja tako demokristjanska stranka sama, kakor tudi celotno katoliško gibanje. V teh poslednjih časih se je položaj vedno slabšal; imeli smo vtis, da se je v vatikanskih krogih močno okrepila skupina okr. g kardinala Otta-vianija, ki pripravlja spre- membo tradicionalne vatikanske politične linije, ki je do sedaj podpirala brez pridržkov krščansko demokracijo. Znano je, da ljudje okrog te skupine odločno nasprotujejo vsakršnemu »odprtju na levo#, in s tem v zvezi je značilno, kar je pred dnevi pisal »Bol-lettino di informazioni# rimskega vikariata. To glasilo starega kardinala Micare napada one katoličane, ki se zavzemajo za «sodelovanje s socialisti# (saragatovci, predvsem pa nennijevci), in piše dobesedno: »Vsem, ki pod krščanskim imenom delujejo na političnem področju, je treba dopovedati, da so tam ne za obrambo mnenj ali zasebnih ali strankarskih koristi, ampak zato, da lojalno izpričujejo svojo zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi.# Pritisk vatikanske hierarhije na demokristjansko stranko je razviden tudi iz tega (kakor poročata časopisa «Na-zione# in «Corriere della Sera#), da se tudi v vodstvu krščanske demokracije slišijo vedno pogosteje vprašanja, ki postavljajo na kocko avtonomijo stranke Poslednje vesti govore o tem, da naj bi kardinal Tardini na papeževo prošnjo umaknil svoj odstop. S tem seveda vsa zadeva ni končana in dokazuje le trenutno zadrego najvišje cerkvene hierarhije glede njegovega naslednika. Kardinal Domenico Tardini Nedelja, 20. marcu lOttO Radio Trst A 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi, nato L a vsakogar nekaj; 12.13 Motivi za orgle Hammond in harmoniko; 12,40 »Jam session#, razmotrivanja o jazzu, oddajo je pripravil Orio Giarinl; 13.00 Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Poje Tony Travis ob spremljavi orkestra Russell Garcia; 15.20 Ansambel Muset-te Yvette Homer; 15.40 Vokalni oktet Planika; 16.00 Schumann: Velika sonata v d-mo-lu, opus 121, za violino in klavir; 16.30 Pesem in ples; 17.00 Mož sprave, veseloigra v enem dejanju, ki jo je napisal Sa-my Fayad; 18.15 Ob zvokih ki-tare in banje; 18.40 Zbor »Ljubljanski zvon#; 19.15 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.25 Jazz koncert; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Haydn: Kvartet opus 64, št. 2 v h-molu; 22.30 Večerne melodije; 23.00 Orkester The Firehouse Five Plus Two; 23.30 Glasba za lahko noč: na», preludij k prvemu dejanju; Čajkovski; «Evgen.ij Onje-gin», prizor s pismom; Mayer-beer: »Hugenoti#; Puccini; »Tu-randot#; 19.30 Bob Crosby lri njegov orkester; 17.15 Jackie Gleason in njegov orkester, 17.30 Simfonični koncert (Haen-del, Mozart, Beethoven); 18.50 Art Van Damme in njegov ansambel; 21.00 Andante con brio; 21 55 XII. spev Dantejeve ((Božanske komedije#; 22.45 Koncert čelista Bruna Marsel-li ja in pianistke Ermelinde Magnetti; 23.15 Plesna glasba. II. program 9.05 Zenska oudaja; 9.50 Popevke tedna; 13.00 «Astro-rascel Z 2»; 13.40 »Piacevolis-simo»; 14.05 Werner Mueller iti njegov orkester; 16.00 Tran-sistor, revija; 17.00 Glasba in šport; 18.30 Plešite z nami; 20.30 Natečaj popevk; 21.45 Športni dogodki; 22.15 »Mon-dorama#; 22.45 Fantazija motivov. kž fonom#; 11.20 Danilo Bučar Zumberška rapsodija; 13.45 Koncert pri vas doma (Gostuje orkester Raphaele); 15.30 Od Beethovna do Puccinija; 16.00 Humoreska tega tedna — Iz poljskega humorja; 16.20 Mednarodne koračnice; 17.30 Radijska igra — Mathias Braun. Hiša pod žgočim soncem; 18.18 Lulgi Boccherini: Koncert za flavto in godalni orkester; 18,35 Pod vaško lipo... (narodne m domače viže); 20.05 Izberite melodijo tednal (Zabavnoglasbena oddaja z nagrado); 21.00 Slavni pevci — VII. oddaja Zinka Kunc in Boris Hristov; 22.15 Zaplešite z nami; 23.10 Znani pevci — znane popevke (Domenico Modugno, Cater i n a Valente, Pat Boone, Nella Co-lombo, Frank Sinatra in Da-iida); 23.35 Uroš Krek: Mou-vements concertants. Ital. televizija III. program Trst 9.30 »Danes na stadionih#; 14.20 »Ei Campanon#. Koper 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00—10.30 Prenos RL; 10.30 Odlomki iz oper (Thomas, Puccini, Ponchlelli, Verdi); 11.15 Iz italijanskih kulturnih krožkov; 12.10—12.50 Glasba po željah; 13.30 «Sosedni kraji m judje#; 14.00 Glasba po že-'jah; 15.10 Spored zabavnih me-odij; 16.00—19.00 Prenos RL; 22 15—22.35 Plesna glasba. 16.15 Haendel: «Lucr*tia», kantata za sopran in cimbale; »Suita štev. 13»; 16.45 Jules Ro-malns: «Amedej in gospodinje v vrsti# — enodejanka; 17.10 Zoltan Koda!y: «$zekber Klale# za štiri glasdve; »Abend# za osem glasov. Dimitfij Ko-balevski: »Koncert op. 49» za čelo In orkester; 17.85 Pagatii-nijevi kvarteti za godala in kitaro; 19.00 Glrolomo Frestso-baldi; 19.45 Uporaba jedrske energije v Italiji; 20.00 Večerni koncert (Albinonl Vivaldi, J, S Bach, J.M. Leclar); 21.JO Alban Berg: «Lulu», opera v dveh dejanjih. 9.45 Kmečka oddaja; 11.00— 12.00 Eurovision: Marcinelle (Odkritje spomenika žrtvam nesreče v rudniku); 15.40 Športna oddaja; 18.15 Za praznični dan; 19.15 Iz športnih dogodkov: 20.10 «Cineselezlone»; 2'.00 VVilliam Saroyan: «Mama, l love you» za televizijo pre vedla in priredila Anna Maria Romagnoli; 22.15 Most v He-magenu; 22.45 Športna nedelja PONEDELJEK, 21. marca 13.30-16.05 TV-iola; 17.00- 18.00 Otroška J oddaja; 18 45 Zenska oddaja; »19.05 Pedro De Dios in njegov ansambel; 19.35 Oddaja za delavce; 21.00 «Iz dani otroci#: film; 22.30 Jordanski beduini. Slovenija Jug. televizija Nacionalni program 7.30 Glasba za godalni orke-uer; 8.30 Oddaja za poljedel-e; 12.10 Popevke dneva; 12.25 Glasbeni album; 14.30 Operna glasba, Mussorgski: «Hovanščl- 8.00 Mlad.nsk« radijska igra — Frangols Rabelals: Pogačar-ska vojna; 8.50 Zvonimir CL gllč: Suita v starem slogu; 9.00 Z glasbo v novi teden; 10.30 Dve zborovski skladbi; 10.45 Priljubljene melodije s triom Pierre Dorsey; 11.00 »Kočevski mladi rod pred mlkro- 1030 #z.vestoba» — iz zgodb o psu Lassie; 20.30 Partizanski pesnik Karel Destovnik — Ka juh; 20.55 »Smuk# — zabavno glasbena revija. PONEDELJEK, 21. marca 20.30 Ob stoletnici rojstva Huga VVolla; 21.10 »Skoda, da si taka« — celovečerni Italijanski film. ALI VEŠ • •• — da se je količina Ira in saj v ozračju Moskve zadnjih letih zmanjšala i* odst., v nekaterih P1* ^ mesta pa celo za 80 0“f; , 1362 tovarnah m P ,.-na področju Moskve s° «• dili sesalce in filtre Pt4“ ' saj. Največjo pozornost posvetili termoelektr®1?1 J katerih filtri vsrkajo odB 98 odstotkov saj. P° a je razmeščenih 25 «P0S ai. kontroliranje čistosti zraka>. *** z neil* — da sta se pred nim pojavili na nektV? prireditvi v Zahodni Utrniti1 dve maski, ki sta bili oblfčč SS-oice. Organw miom pustne prireditve so jot11 odvedli do vrat, češ da I1 ■edin' dovoljeno priti na v maskah, ne pa ® #n0 nih uniformah*. dutf' - da je luteranski d<£ nik Rikard Danim lzdul)()V]1j. ; hagna obesil svojo “•"TjJ ško obleko na klin B> ^ novo službo. Vzrok: ž* j časa ni nihče prihajal vec^ njegovim mašam 1D P‘ j-v — __ lulAenncIfP rn ^ gam v luteranskem v Ruegenu v JutlandiJi. - z« i, ;.’Ju dobil te dni od /ranfL it obrambnega ministra boj, v katerem je b JLj ii ura in nekaj pisem. ^ je začudil od kod odpremno pismo je 9 ^ da so to preostali Pr ^ njegovega pokojnega ^ ki je padel v eni izrn p vih bitk prve svetovn . že leta 1914. sDedii» bil tedaj star dve le * * * otepi*8 — da je Anglež Harrison pred dne g.)" nekega Modiglianija funtov šterlingov, torej n# i« ------ _ > clikfl nih 25 milijonov lir- ^ bila do nedavnega na ^ ji vem podstrešju, kamo j# bil dal kmalu potem tj od obs je kupil, kajti #p° »rs1' njej je imela tako do da so se ji vsi smej^1*' *** , 'vel** — da je vrhovni ^ ggip muslimanske cerkve tr tu izvedel ob let^0,uci% madanu pravo ,t m? V času tega posta, k° - odpOt ko i( ra vsak vernik 0^.ctjk zemeljskim bodo verni musliman> tr -........lice m .. «poljubiti žene na lo na usta», ženske smele lišpati z r , P* obleči vmoderne 0 2 rok1, čeprav tesne in vett>* vov in... muslimans t ki si bodo smeli c . fnit vati zobe ter dobivo venozne ali intramU injekcije, kar dosiei smeli * * * mo< - da je skupina * j*«, skih filmskih u pravkar končala s •„ U njem filma o živWen lu velikega zn8IVilB> ‘‘ Charlesa Darvvina-režiral Vladimir Sen ,jtal> namen filma je P.r pgfk1, nauke darvinizma lD na samega. * * * da je pater Pa0 °je »k1 ni članom Častne ftrJ.„[ild^ K -k Jezusovega razložil, ' u-td greh stori vernik,^ ^r*1 meso ob petkih. poje le 20 do 30 0 ^ pravi majhen 0re $o ' i pojedel zrezek s"1 teže, napravi vernik ni greh. Toda vern1 ^ ^ naenkrat 20 do 50 t namenom, da si bo ^ dne privošči’ še en0 tako majhnih potmi *** • — da je znani filmski igralec J h[ill wart, ki je rezervo1 general, sedaj na jzp0^ gciicini, acuaj — A jah za nekaj tedn° ,ajkO ‘ i niti mora svoje »0)aS zervnložp*; i VOJ8®1 . m nje, da bo v Pr‘.m*a) sV°'j vojne lahko >zvrae.- vo^. erl‘ it*1’ vojne lahko 1£V » p bolgarski akademU gi __________ ,HraV»l/’_„f|i» odkril novo zdra ^0° ^ bodo izdelovali 11 Pravijo, da Je Prin,> zelo učinkovito živčnega obolenj8' jLjI*'11 pl pos'. ča paralizo Prl ne8>y poliomielitisa P° yU p itd. Novemu zdr«v ^ » ime Nivalina m 0 daji - i - da so pred 0 ^ Londonu odprli ^ skn restavracijo• ^ nokul' i j strična siamskega * * * - da bo pnhvd^pu« ,1 dobi) kardinalski 0n . \el j1 ščen, ko je >'oe‘„«■>» / gova poganska " sPre(’ namreč leta 1920 -/4 *** u f — da so 11a n0C' pred kratkim sebno filantrop.,k 0bVf' katerega člani se ^ da se bodo „gtti'^' razgovarjali s s0P tfimursKi uiiemiK tikovotod Ivanov Mongolija je divja in rf"3 zver. Kamen je zver, a 3e zver, še metulj bi gri- 261, kdo ve, kakšno srce ima ongolski človek — pravi-i°’ ~.* nos' krzno, podoben e Kitajcu in naselil se je ec od Rusov — onstran Nor-Koj. ni! S0 neusmiljeno go-fa ?U8e ~ so krepki zdravi muziki. Približno ^®*set. Predsedovat jim je Seljivanov, pa tudi __te se je imenoval tako gverilski odred Rdeče gar-BOvariša Seljivanova. 11 so zdolgočaseni. 8h,?mrdejci jih Prega-kansk S Pianine — veli-jim °-*n temn° kamenje teži srce in odkar so 2 med stene - jim je P * krft *e nekaj: hudo je bilo ez žena. P»0vedoevafiah S° P°n0Či Pri' ške nesramne voja- moei8S°di!*ce 'n kadar niso U k* yeč zdržati, so osedla-Kir„°njy ln lovili po stepi Za t Selu rolico so poslali tri, WiaT; blagajnika Ata- nji' Petroviča in Drevesi- b,„ a’ v stePo, da bi našli do-Pašo. °d soncem se je vrtinčil lje e a 3e vel veter, z zem-Vala 3 Se ,ie k nebu vzdigo-človeška in ži-težlf.3,telesa so bila trda in 2ka akor kamenje. dejal za- St‘ijlvanov je molkio; ^ ie neki bo tam paša?...» RlolčauantirŠeenimi obrazi s0 doba; ' . asie so iim bili P°-iti 0g: ?2®ani travi v stepi rani., '|im rdele kakor ozka Pesek°d trnk!' žejno ] otozno šuštel, se Vo, eJ3il o® ramena, gla-jc vnna, težak veter, ki P?31 ,P0 pesk“- doline n°ai°’ ko so prišli iz zal Dr’ ,]e ^Ijivanov poka-° 1 zahodu in dejal; ^zcdo., Zares ^ lebdel ’ na °bzorju je k*st n L8d Pustinjo rdeč-Prah. Likone T°da ko so Kirgizi.« le veter prinesel 80 dejali složno: Prah, yti^na>'Ci.» streho Vtm vozu s platneno s častS-? sedela dva moža rdečirojniSk.'mi čepicami in ®:S„ .na^ivkvi. Obraza jima e * zaradi prahu, v ruta, deti, ka^0 V'hariu ie bilo vi- ku ]e °r da plovejo v zra-Dreve" .1 našivki. dejal; Slni'n je pomislil in >b keno Verjetno služ- Afa„a piticiia-» Vn zategniiPetr°Vii je solza' •Ni lr5”ll: Uiemimoe *’ fantie- Raje ju nesljsn°V se 3e razhudil •i.š guriTh’ kakor če odpe- *Koben s'knil solzavcu: ^o*,ii£ga0yiokanja->> K drii 8^a Se °benem sko-• Mužikiga fe; fi,*dali S° Priab bliže in de'a sj aa*vki s0 mrtvi. Se- tl,av* sta pUga ob drugem, n‘k ka, ma omahnili na vlažna, razprta usteva in pričel pripovedovati: «Pi-pi... lepi... jej, vraži-ček.» Ta pa je zaprl usta in odmaknil glavo — noče. Joče skozi nosek. Pristopili so mužiki ui ga obstopili. Cez glave ogledujejo otroka. Molče. Nekdo je predložil: «Daj mu šči.» Ohladili so šči. Afanasij Petrovič je pomočil prst v šči pa zatem v dojenčkova usta. Po otroških ustecih teče mastni, dobri šči, prek rožaste srajčice, na volneno odejo. Noče. «Krave, krave potrebuje...« «Brez krave bo umrl...« In izglasovali so: Drevesi-njin, Afanasij Petrovič in še trije naj pojdejo h Kirgizom v stepo ter privedejo kravo. Otroka so zavili v odejo ter ga položili v senco pod voz. Zraven njega je sedel mlad fantič ter v svoje in otrokovo veselje streljal v pelinov grm iz pištole. Eh, nesrečni mongolski pesek! Eh, grenki kamen, modre, zlobne in globoke reke ponikalnice! Po pesku hodijo Rusi. Noč je. Pesek vonja po sopari pelinu, V aulu lajajo psi na volka, v temo. Iz aula vonja po kozjekih, po ajranu — po kislem mleku. Poleg rumenih ognjev sede suhi in lačni kirgiški otroci. Sprožili so v rumene ognje. Pokajoč z nagajko je Dre-vesinjin prignal krave s teleti. Afanasij Petrovič je naglo preiskal aul in že hotel oditi, kar se je nenadoma spomnil: «Cucelj ' potrebuje. Hudiči, cucelj ste pozabili...« Stekel je po jurtah, da bi našel cucelj. V eni roki mu je prasketal ogorek, v drugi je držal pištolo. Cuclja nikjer. Afanasij Petrovič se je razhudil in zavpil mladi Kir-gizinji: .... «Cucelj, kača umazana, daj cucelj.« 1 “* ■ Kirgizinja je podvijala noge. a Al... Al...« Tedaj jo je Afanasij Petrovič zagrabil za grudi in veselo zavpil: «Tukaj je cucelj...!# in jo za roko zvlekel za seboj. Toda v taborišču se je pokazalo, da je Kirgizinja vzela s seboj tudi svojega otročička. «Naj,» so dejali mužiki, «za oba bo dovolj mleka. Krav nimamo in ta ženska je zdrava.« Kirgizinja je bila molčeča in resna in hranila je oba drugo otroka. Ležala sta na klobučevini v šotoru — prvi bel, drugi rumen — in glasno jokala. Na skupnem sestanku pa je Afanasij Petrovič dejal: ((Tovariši, Kirgizinja, mrha, ju ne hrani enako — svojemu daje vse iz prsi, našemu pa le eno z dna. Bratci, skrivaj sem jo opazoval.« Mužiki so odšli: gledajo: otroka sta kakor so pač otroci, le da je ruski videti slabši od kirgiškega. Afanasij Petrovič je razprl roke: «Ime sem mu dal — Vaška... pa poglejte tule... siromaštvo.# Drevesinjin je dejal: »Ti, Vaška, si nekam slaboten.# Poiskali so kol in obesili na obeh koncih otroka — kateri bo težji. Mužiki molčijo in gledajo, ((Spusti,# je dejal Seljiva-nov. Afanasij Petrovič je spustil kol in ruski malček je naenkrat splaval — kvišku. «Glej jo kačo rumenokljuno,# je dejal Afanasij Petrovič. ((Prenažrl se je.» Dvignil je staro ovčjo lobanjo, ki se je valjala po zemlji, in jo položil na ruskega malčka. Otroka sta se uravnotežila. Mužiki so se vznemirili, zavpili: «Za celo glavo bolj ga je spitala, fantje...# ((Glej jo, zverino...# Afanasij Petrovič je zacepetal z nogama in zavreščal: «P0 tvoje naj bi Rus propadel zaradi nekakšnega pogana... Vaška naj bi propadel?# Pogledali so Vaško — ležal je bel in suhljat. Mužikom je bilo hudo. Afanasiju Petroviču pa: «Ti pa tegale... tega... naj crkne... Krgišček...# Afanasij Petrovič je vzel Kirgiščka in ga zavil v raztrgano vrečo. Mati je zajokala. Afanasij Petrovič jo je rahlo udaril in odšel iz doline v stepo... Dva dni zatem so mužiki stali na prstih pri vhodu v šotor in drug drugemu čez -ramena zrli noter, kjer' je Kirgizinja na klobučevini dojila belega otroka. Kirgizinja je imela pohleven obraz z očmi. drobnimi kakor ovseno zrnce. Otrok se je z obrazom zaganjal v grudi in noge so mu opletale smešno ter nerodno, kakor da poskakuje. Mužiki so gledali in se hrupno krohotali. Afanasij Petrovič je nežno zrl otroka, posmrkaval in jokavo pravil: «Glejte no. kako vleče...« Onstrana pltnenega šotora pa so neznanokam hitele doline, stepa, tuja Mongolija. Kdo ve kam je drvela Mongolija, divja, žalostna zver. kaPuci in eden e,lske -J16. kR — ženska. sta »d kakor eb nske „ i v°iaškUd' so j' kiPele ‘CaC°bluzo- > ’ «sat„ rekel Drevesi- V * k9, ^ kdva' Cemu ' ubijal „ a a čepico. Kdo tlbui*m0Z»ensko? 2enske p°- J* PaP^'n31m sedežem v ^OŠa*«. v Pleteni kitaj- »! v Koša«., jeleni ki SsUv v0trok’ belook *c C r0Člci st‘ska — S5ek tiho °dejiCe' Mali d°- C ^krat'066- w ki so se oprostili da bi Dal; sa Pa K0n. p0sek. v * Afanaa.e 3e na vozu pe- ^ * ?rLPetr0V*' * - '> ' SZ**- Je opaljen od Pelin, podoben 'n neopazen. Svetla podoba male Židinje Na sliki desno zgoraj je prizor s krstne uprizoritve «Dnevnika Ane Frank» v Cort Theatru v New Yorku. Ta predstava je bila 3. oktobra 1955. Režija: Garson Kanin, scena: Boris Aronson. Na zgornji sliki pa je W. Franck kot Otto Frank in Johanna v. Koczian kot Ana pri prvi evropski uprizoritvi v Schloss-parktheatru v Berlinu. luiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui Kadarkoli se človek spomni ali govori o minuli svetovni vojni, se takoj domisli nekih tako važnih in pretresljivih e-lementov, ki govore o tem barbarstvu. Klanje, bombardiranje, požiganje, deportacije, koncentracijska taborišča. To je ena izmed slik dejanj kulturnega sveta XX. stoletja! V knjigi zločinov je med tolikimi žrtvami napisano tudi ime Ane Frank, ki so jo umorili v marcu 1944 v taborišču Bergen Belsen staro komaj 15 let. Ena izmed tolikih — številka, nepomemben e-lement, ki ga je bilo treba, po nacifašističnih teorijah čimprej odstraniti. Ko se danes spomnimo nje in njene pisateljske otroško spontane zmožnosti, se ne klanjamo samo njej in literarnim vrlinam njenega ((Dnevnika#, temveč junaški smrti milijonov nedolžnih, ki so v taboriščnih krematorijih našli po tolikih nečloveških mukah svoj večni mir. «Dnevnik» — glasen in obtoži j iv dokument nehumanih dejanj ter strahotna obsodba vojne in nacističnega nasilja pa je, preveden v dvajset jezikov, ob jadral svet ter še naprej svaril, in opomL njal na minule grozote. Današnji moderen človek, ves prevzet od dela in skrbi, si skoraj ne more privoščiti toliko časa, da bi knjigo v miru prebral. Treba je bilo zato delo' skrčiti, dopolniti in ga lahko spraviti dramatizirano na oder ali prelito v filmski scenarij projicirati na ekran. Prvega dela sta se lotila Frances Goodres in Albert Hackett. Gospa in gospod Hackett sta napisala kar osem osnutkov ((Dnevnika« Ane Frank, preden sta imela občutek, da sta postavila Ano zares pošteno. Čeprav sta vzela tekst iz «Dnevnika», je drama v bistvu njuno samostojno delo. «Dnevnik» je subjektiven, gospod in gospa Hackett pa sta morala ustvariti dramo, ki zavzema objektivno stališče in vodi skupino ljudi, od katerih je Ana samo en člen in ne središčna oseba. Morala sta postaviti «Dnevnik» v perspektivo dogodkov, ki so se razvili potem, ko je policija leta 1944 odkrila podstrešje. Določiti je bilo torej treba začetek, sredino in konec. Njuna res genialna obdelava je doživela velika priznanja. Tako je bila nagrajena z nagrado Antoinette Per-ry, nagrado kritikov in Pulitzerjevo nagrado. Odrsko delo, čigar krstna uprizoritev je bila v Cort Theatre v New Yor-ku 5.X.1955 v režiji Gar-sona Kanina, je samo v tem mestu doživelo nad 300 uprizoritev Igrala pa so ga tudi vsa velika evropska gledališča. Zanimivo je, da je evropsko krstno predstavo pripravilo septembra 1956 prav nemško gledališče Schloss-parktheater (Berlin) v režiji Boleslava Barloga. Tudi nekatera slovenska gledališča so delo postavila v svoj repertoar. Tako je «Dnevnik« uprizorilo SNG Maribor, SNG Drama — Ljubljana Slovensko ljudsko gledališče Celje. Čez nekaj dni bo delo uprizorilo tudi naše gledališče — prepričan sem, da z nič manjšim uspehom kot so to dosegli drugi, kajti že iz samega dela sije tako svetla in močna luč, da mora ogreti še tako oledenelo srce. A. RUSTJA ........................................... .n........................................................................................................................................................... urnim................................mu. FRAN LIPAH: MIRKO MAHNIČ: Gledališka ti va slovenščina Milič Stankovič Risbu P0 prvih dveh knjigah Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani (Mirko Mahnič: Večer v Čitalnic, Dušan Moravec; Pomenki o sodobnih dramah) so lani v tej zbirki po vrsti izšla štiri nova dela z raznovrstno, zelo zanimivo vsebino Napovedana je *udi že sed ma knjiga (Bratko Kreft: Dramaturški fragmenti) in za njo osma (Album — Slovenski gledališki portreti). Ta plodovita dejavnost priča, da je bil načrt ob ustanovitvi zbirk prav dobro premišljen. Število knjig naglo narašča ter zalaga slovenski knjižni trg z lepo opremljenimi važnimi deli z gledališkega področja. Prejšnjo nedeljo smo že objavili Vladimira Bartola prikaz drame ((Pozabljeni ljudje#, ki jo je napisal Igor Torkar in je izšla v Knjižnici Mestnega gledališča kot tretji zvezek. Kot šesti zvezek so izšle Marije Nabloc-ke ((Izpovedi#, ki jih je zapisal Mirko Mahnič; o tej knjigi bomo spregovorili prihodnjo nedeljo, medtem ko se bomo danes ustavili ob dveh knjižicah — četrti in peti — iz te zbirke. * * * Duhovita beseda Frana Lipaha ni smela manjkati v Knjižnici Mestnega gledališča. Njegovo prožno in okretno pero je z leti nasulo kopico člankov, razprav, ocen in sporočil; poleg tega Je ustvarilo priljubljeno komedijo «Glavm dobitek# in svojevrsten dramatični prizor «Odmor». Njegove strani so polne mikavnih miselnih utrinkov in pretehtane življenjske modrosti, združene z dobroduš nim, satirično nadahnjenim smehljajem nad prelepim, zmeraj novim, spreminja-stim življenjem, ki se mu človek težko odreče tudi tedaj, ko se zdi, da se prevrača v nasprotje tega, kai si od njega obeta Naslov knjige je utemeljen v izboru samem, pa tudi v urednikovem pričevanju, da je Lipah sam rad dajal svojemu pisateljevanju tako ime. Iz njegovega obširnega dela je tu uvrščenih šest člankov in poročil. V njih se razpravlja o slovenskem ljudskem gledališču, o notranji režiji, o gledališki kritiki in o slovenskem gledališču v bodočnosti; poroča pa se o ((Kralju na Betajnovi# in o jubilejni predstavi ((Hamleta#. Sledijo «Crtice o naših gledališčnikih#, posveče- Obe deli sta izšli v Knjižnici Mestnega gledališča v Ljubljani Fran Lipah (Karikatura Nika Pirnata) ne -Ivanu Cankarju, Otonu Zupančiču, Borštniku, Borštnikovi, Danilu, Avgusti Danilovi, Polonjci Juvanovi, Putjati in Puglju. Ce to niso veliki portreti, so pa zelo žive in dragocene manjše slike, ki bistro dopolnjuT jejo, kar vemo o teh umetnikih od drugod. Skromen obseg imajo sredi knjige «Dve, tri o sebi#, o Lipa-hovi knjigi »Gledališke zgodbe# iz leta 1938, o izmišljenem prijatelju Nacetu Kaplju, ki pa je čez leta stopil z grozečim licem pred začudenega Lipaha, trdeč da je on »tisti#, in o prvem filmanju. Vedrina in veselost vejeta iz ((Listkov o ljudeh in stvareh# (Pri Slovencih v nebesih, Verne duše na odru, Dramatik, Za kulisami, Gledališka u-niforma, »Hamlet# na Drenovi gori). Zadnji je prizor «Odmor», duhovit pomenek v gostilni po predstavi »Hamleta« med Polonijem (= Lipahom) in Hamletom o svetu in redu med ljudmi. Dr. Franc.; Koblar vidi v njem «vrh vsega Lipahovega besednega pregrizevanja in poigravanja z mislimi, tako rekoč tekmo s Shakespearom in Zupančičem#. Izbral, uredil in opombe je napisal Janko Traven. Iz beležk na koncu izvemo marsikaj o Lipahovih zgodnjih slovstvenih poskusih in njegovih poznejših delih. Njegovo načelo je bilo: ((Dejstvo opisati, ne osebe — vse zabavati, žaliti nikogar#. Pozneje' je naraščala njegova ironija ob o-strem opazovanju napak slovenskega narodnega znača- ja, ki se jih je namenil bičati in zasmehovati. Ta knjiga dobro opredeljuje in po-nazoruje Lipahovo pisateljsko nadarjenost Nekaj njegove dobre proze ni moglo v ta okvir ir. pride kasneje na vrsto. Želeti bi bilo, da se to kmalu zgodi. Sedanji uspeli izbor krasi osemnajst Lipahovih »!'k * H" ■!< Ta naslov zveni precej drugače kakor ((Slovenska slovnica#. «Pravopis» ali «Pravorečje«. Iz nje se oglaša tudi zahrbten, pridržan očitek, da °e plazi ponekod tudi mrtva slovenščina, a naj se pazi pred živo. Živa slovenščina je doma ali bi vsaj morala biti doma v slovenskih gledališčih in se širiti iz njih v razne pa noge slovenskega življenja. Kdor še ni razmišljal o živi slovenščini in pazno prelista to knjigo, se prepriča, da poti do nje niso zmeraj lahke in enostavne Glavna vodnika in učitelja sta bila Mirku Mahniču pri zasnovi in pisanju te knjige dr. France Bezlaj z ((Orisom slovenskega knjižnega izgovora# (Ljubljana, 1939) in dr. Bohuslav Hala z razpravo «Mluva ve zvu-kovem filmu# (Praga. J949) poleg kakšnih dvajset drugih domačih in tujih del o jeziku in živi govorici. V predgovoru meni pisatelj, da je ta knjiga «komaj poskus in začetek#, a da bo delo vendar ((opravilo svojo nalogo: opozorilo bralca na čudoviti svet govorjene besede. sprožilo razmišljanje in razpravljanje o lepotno-sti njenega zvena, nudilo našim poklicnim in amaterskim igralcem in napovedovalcem, različnim govornikom, predavateljem, vzgojiteljem in vsem, ki hočejo lepo govoriti, vrsto podatkov in opozoril in prispevalo k oblikovanju za gle dališko in javno besedo občutljivejšega poslušalstva# (str. 7-8). Obeta, da bo drugo izdajo lazširil in izdal to delo v neskrčeni obliki Ze za letos pa pripravlja tudi govorno vadnico. O tej knjigi sodi, da ne more živeti sama zase, temveč le ob istočasni uporabi Pravopisa (ki ga ni več v prodaji), pravorečnih pravil m knjige dr. Silve Trdinove o besedni umetnosti. To kaže, kako resno in globoko se je zaril v svoje delo in kaj si še lahko obetamo s področja žive slovenščine. Pisatelj opozarja v uvodu, da se skrivnosti žive slovenščine ne dado naučit’ mimogrede kakor šofiranje in če kdo tako misli, naj takoj zapre knjižico, ki «ni in ne more biti kakor običajni priročniki#. Naše pra-vorečje mora zajemat, po njegovem mnenju iz bistva, ritmike in glasovnosti našega jezika, ne iz abstraktnih pojmov ali iz tujih jezikov. V tem prepričanju razprede prvo daljše poglavje s 37 krajšimi o naš’ fonetiki (str. 16-63), kjer podrobno opisuje naše glasove in jih ponazarja s slikami iz Bezlajevega Orisa. Drugo daljše poglavje z dvanajstimi krajšimi (64-109) se poglablja v resnično življenje' našega govora, ki je najprej v ustih in ušesih, ne v peresu in očesu. Obgovarja se pravilno dihanje, razčlenjevanje dramatskega besedila, barva glasov, moč in višina govora, ubranost stavka, ri- tem in pavza, ritem in verz, naravno artikuliranje, kultura govora — vse podprto z obilnimi zgledi iz življenja ter sodbami strokovnjakov in umetnikov. Obsoja se lajnanje šolskega deklamiranja, nerazumljivo izgovarjanje, brezbarvno, zgolj uradniško skrbno pravoreč-ništvo, duh glumaštva in špekulacije ter druge razvade, kjer so korenine vsega hudega. Le po dve stran’ imata tretje in četrto poglavje o govoru v radiu in filmu ter o majhni zgovornosti Slovencev. Nekaj kazala, ki ga zdaj ni, bi knjigi ne škodilo. Gledališčniki, govorniki, napovedovalci, profesorji in učitelji bodo s pridom listali po tej potrebni in privlačni knjižici, ki je pisana v lepi in živi slovenščini. ANDREJ BUDAL lllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllMIilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllll Milil llllllllllll IIIIIII lllll lllllllll Nov slovenski .klavirski koncert (Vladimir Lovec: Koncert za klavir in orkester v a-molu) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1,1™!!!!!!!!!«!!!!!«!".!!!!«!!!!!!!!!!!!!!»»!!!«!««»»!!!!"»!!'"'»*“»”"'""'"'"'""" minimumu urnim ..................... .............................. n................. n...........................................milini......mm"* Salvatore Di Giacoma - div bot kVa Jv 'n, ialostna-. 5». Ju bRa »t bata, n °b°ka dolina, Mongolija — „V j*dli kačen sem... • * Pa ? 'n se domislili b° treba I,' H. Up. , “ * Wat'as'i p ,as ,oče- nasititi je napalmu v Italijanska kulturna javnost se te dni spominja sto: letnice rojstva Salvatora Di Giacoma, narečnega lirika i-talijanske realistične knji-ževnosti. Pojav tako imenovane «Scapigliature», ki je značilen upor v Milanu delujočih književnikov proti razkrajajočemu se romantičnemu izročilu v dvajsetletju od 1860- 1880, je kljub neurejenemu umetniškemu izrazu, pretiranemu in neživljenjskemu subjektivizmu in nekako donkihotsko učinkujočemu teženju po dosegi meglenega ideala o skoraj anarhistično pojmovani svobodi v epikurejsko polnost-nem dojemanju življenja že napotek v pojavljajoči se lealizem, ki teži na ern strani po dostojnem pesmskem izrazu, na drugi pa po obnovitvi umetniškega stika s preprosto stvarnostjo iz vsakdanjega življenja. Višek je italijanska realistična poezija dosegla z Giosuejem Car-duccijem. Realistična poezija ima v Italiji tudi pomembno narečne odtenke, ki jih zastopata Rimljan Cesare Pa-scaiella 111 Napolitanec Sal- vatore Di Giacomo. Prednjači slednji, ki je znal z globokim občutjem zajeti raznovrstne motive iz življenja najbolj preprostih ljudi svojega rodnega mesta Salvatore Di Giacomo je umel to motivično sivino mojstrsko obdelati s svojskim južnjaškim preprostim, toda muzikaličnim prijemom in čutnim, včasih celo melanholičnim pojmovanjem u-sode svojih ljudi. Salvatore Di Giacomo je tudi segel, vendar manj uspešno, po noveli, drami in zgodovinski prozi. V italijanskem književnem jeziku je pisal samo dela pripovedne vsebine. V prozi pa Salvatore Di Giacomo izstopa že kot naturalist, ki išče snovi in navdiha v usodi najbolj nesrečnih, zanemarjenih in zavrženih ljudskih slojev. Ta njegov naturalizem pa je poln občutja, celo sentimentalno navdahnjenega, kakor v njegovih pesmih. Salvatore di Giacomo se je rodil 12. marca 1860 v Neaplju. Njegov oče je bil zdravnik. Tudi m!adi Sal vatore se je posvetil zdravilstvu, vendar se mu je kmalu odtujil, ker m mogel (Ob stoletnici rojstva) prenašati trpljenja, ki mu je bil pri tem priča. Preobčutljiv in prenežen je bil za takšen poklic. Vabila in privabila ga je književnost. Tako je Salvatore Di Giacomo postal pesnik otožnosti, ki je v tako očitnem nasprotju z razposajenostjo in živopisnostjo neapeljskega mesta, slovečega po hrupnem vrvenju. Živel je samotarsko. Rad se je sam sprehajal po vrtovih med visokim obzidjem in starinskimi samostani starega Neaplja. Stalno je obiskoval dom filozofa in kritika Benedetta Croceja ter likarja Dalbona Prijateljstvo s Crocejem je značilno: pozitivist Di Giacomo, zastopnik svežega realističnega vala sredi morečega in dušljivega romantičnega ozračja, se je udobno počutil v družbi hegelijan-skega esteta Croceja, zagovornika ponosno minevajočega idealističnega sveta Čeprav je bil Di čiiacomo po naravi skromen človek, je bil Croceju hvaležen, ker je njegove pesmi vzporejal z najboljšimi klasičnimi pesniškimi umetninami, in ker je njegovo pesniško zbirko «Poesie», ki je izšla v končni obliki leta 1927, položil v svojo knjižnico poleg Leo-pardijevih mojstrovin. Salvatore Di Giacomo je bil dober prijatelj tudi s slikarjem Vincenzom Miglia-rcm. Sploh je rad zahajal med slikarje, zlasti če so gledali na svet in na ožje okolje z istim očesom kakor on. Migliaro je upodabljal preproste ljudi, zapuščene stare poti, pristaniške ceste, segal je potemtakem po navdih v raznoliko življenje napolitanskega ljudstva, nič manj kakor sam njegov prijatelj Salvatore. Kazalo je, da se pesnik in slikar medsebojno navdihujeta, dopolnjujeta in posnemata. Migliaro je celo llu striral Di Giacomova dela. Salvatore Di Giacomo je bil priljubljen pri vodilnih italijanskih književnikih, Zaslužena slava in priznanje veličin domačega in tujega književnega sveta nista pesnika omamila in ga spravila s tira skromnosti. Nikdar se ni potegoval za časti, ker bi ga bile utegnile odtujiti odmaknjenemu in samotarskemu načinu življenja, ki se mu je najrajši vdajal, kadar se je utrudil ali naveličal kramljanja s prijatelji. Umrl je 4. aprila 1934. Zakaj je Salvatore Di Giacomo še vedno tako priljubljen? Ker je resničen pesnik, brez razumarskega razglabljanja in izumetničenosti. Prepričljivo nam podaja ljudsko okolje, v katerem je živel in z njim sočustvoval. Prijetno nam opisuje napolitansko gangsterstvo, mestna dvorišča, ulice, tržnice, bolnišnice, hiralnice, zapore berače, brezdomce, zavržer. ce in lepotice. Gre za moti ve, ki so priljubljeni vsen narečnim ljudskim pesnikom. Nanje naletimo pri P»-scarelli in Trilussi. Zaradi tega nam tudi Di Giacomo-ve pesmi ne posredujejo snovno nič novega. Nov je edino njegov barviti realizem, ki črpa vesele in ža- lostne navdihe iz večne ljubezenske igre. Ta sega po tožeče napeve v zakladnico napolitanske folklore, ki ljubeče opeva prelestno naravo, sinje morje, milo in dehteče večno pomladansko o-zračje, zlate zatone in srebrno luno, ki se vzpenja po nebeški lestvi. Vse to nam Di Giacomova pesem podaja z globokim in pristnim lirizmom, ki poplemeniti že dokaj obrabljeno ljudsko motiviko. Njegova izrazila so skromna in skopa, včasih dolgočasna, vendar nam zna z njimi očarati čustvovanjt, ki nam ga drugi pesniki z enakimi temami niso ganili. Z leti se je njegova pesem izčistila, postala je bolj intimna in prosojna, impresionistično občutena, s čimer dobiva posrečeno izrazno skladje med besedo in glasbo, čeprav je prišel zanjo navdih iz malenkostnega prijema. Ta očarljiva popolnost i-n to skladje med obravnavano tvarino in zbujenim občutjem je dokaz velike lirične nadarjenosti Salvatora Di Giacoma. JANKO JEŽ Program nedeljske matineje simfoničnega orkestra Radia-televizije Ljubljana je poleg Bartokovih ((Romunskih plesov# in Beethovnove «Osme» navajal še krstno izvedbo Koncerta za klavir in orkester v a-molu Vladimira Lovca. Le-ta izhaja iz kompozijskega razreda Lucijana Marije Škerjanca na ljubljanski Akademiji za glasbo, zdaj pa je ravnatelj koprske Glasbene šole. Podatek, da je Lovec Škerjančev učenec, odkriva tudi nekatere stilne značilnosti njegovega ustvarjanja, zlasti pa solidno kompozicijsko tehniko. Jasna tematična zasnova z izvrstnimi izpeljavami v prvem in tretjem stavku, lirični impresioni zem počasnega drugega stavka, kontrapunktična vezava glavnih in stranskih tem, smotrno razčesavanje orkestrske gmote in — v času, ki je za ustvarjalca precej nemiren — nenavadno vzorna arhitektonika, ravnovesno in trdno postirana, formalno nepretenciozna — to so vrednote te nove slovenske skladbe, ki sem jo poslušal ob reprodukciji v ponedeljek zvečer. Težko je postavljati slogovne definicije in bi bila v ta- namen potrebna tehtnejša analiza s partituro v rokah, pa tudi tako poročila tega ne prenesejo. A vendar: novoklasični impresionizem. Klavirski part je v obeh glavnih smereh — polifin-skem in akordičnem — temeljito izdelan in ga — sodim — tudi tako odličnemu mojstru, kot je pianist Marjan Lipovšek, ni bilo lahko izdelati. Ne tehnično in ne muzikalno. A je spet potrdil svoj sloves ne le umetnika z diagnozo kroničnega pianista s presenetljivo tehniko, ampak tudi izvrstnega tolmača klasičnih :n sodobnih del. Ob poslušanju se mi je tu in tam vsiljevala celo zlobna misel, da je Lovec ob komponiranju vpregel ves svoj razum samo da bi zagrenil pianistu občutek vseobvladovanja pianistične tehnike. Part res ni lahek: bicepsi lahko otrp- nejo zaradi krute in trdovratne angažiranosti leve roke v razstavljenih akordih. Neznansko je .ep n peven počasni stavek. Se z simfonije se spominjam le Lovčeve odlike. Izvedba je bila «na višini#. To je ‘terminus, ki ga poročevalci po navadi pač uporabljajo. Dirigent Uroš Prevoršek, žilav in trdovraten, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči Storil da je dosti: iz orkestra mladih ljudi zdaj že zveni resnobna prizadevnost. To je — namreč Lovčev klavirski koncert — druga skladba takih razsežnosti le vrste pri Slovencih. Prvega je napisal Škerjanc. In upamo, da.partitura ne bo prej zbledela, preden si ta muzika ne bo utrla poti ua jugoslovanske in — če smemo verjeti — tudi na tuje koncertre odre. MILAN LINDIČ Pnmon^ffnovmk — 4 20. marca 196® O rt Tu, nekaj korakov stran, so, pa jih niti ne poznamo Tifto strune srca izvabljajo melodijo, vir solza, tožno simfonijo. \ Zaradi naših cvetic prihajajo k nam Struna najbolj skrita je shranjena v globini duše, naj zaljubljena dekleta skrivajo ljubezni ruše. Vsak dotik te strune razbeli rano bolečine in gradovi ironije prepletajo sanje-iluzije. Strune hrepenenja vse tožneje hrepenijo krutega življenja, trpljenja, melodijo. ljubitelji cvetja iz «Okolica Trsta in naš Kras je razdeljen na parcele, ki imajo vsaka svojega gospodarja, toda lepota Krasa je skupna last in vsi io moramo čuvati» Že skoraj tri leta bo od tega, ko je vladni komisar za naše ozemlje izdal u-redbo, s katero oblast ščiti nekatere naše domače cvetlice. Ne smeš jih trgati. ne ruvati ne izkopavati, SLAVI AŽMAN J Prispevek za mladinski natečaj Zgodba o biku Nekje je živel bik, krasen plemenski bik. Vsi so bili z njim zadovoljni. Od vsepovsod so vodili k njemu krave in junice in bik je dan za dnem in leto za letom opravljal svojo bikovsko dolžnost. Bik je tako zaslovel po vsem svetu in njegov gospodar je postal nanj ponosen. Začel je misliti, da bi mu zagotovil nasledstvo. Po vsej deželi je razposlal svoje hlapce, naj poiščejo biku vredno junico. Ti so io res našli in gospodar odtlej ni puščal k biku nobene druge krave. Bik ni kazal, da bi mu bila junica kaj bolj pri srcu od prejšnjih: svojo dolžnost je opravljal z ravno tolikšno vnemo. Zgodilo se je, kar je ves svet tako pričakoval: junica se je obrejila. Nepopisno je bilo veselje ob tej novici; gospodar se je biku oddolžil s tem, da mu je sezidal povsem nov hlev, svetel in zračen. Ne vemo, kako se je bil počutil v novem hlevu, dejstvo pa je. da so mu ob spominu na srečne pretekle čase oči postajale vsebolj otožne. Bil je vedno bolj sam, ker se je pozornost celega sveta osredotočila na junico. Prišel je čas otelitve in bik je postal oče. Velikemu pričakovanju pa je sledilo večje razočaranje: novorojeno tele je bilo ženskega spola! Bikov gospodar ni dolgo žaloval. Zopet je razposlal svoje hlapce in ti so zopet našli najlepšo junico, s prastarim rodovnikom in eksotičnim imenom Yara. Bik je bil z Yaro izredno zadovoljen, zakaj osamelost zadnjih časov mu je pričela presedati. Skupaj sta tvorila izredno lep par in vsi časopisi so bili polni njunih slik. Spet so se začeli dnevi in meseci velikega pričakovanja, zgodilo se pa ni ničesar. Gospodarja je začelo skrbeti; klical je k biku in Yari živinozdrav-nika za živinozdravnikom, enega slavnejšega od drugega, ali odgovor vseh je bil isti: Yara je jalova! Zopet so se razpisali ča-sopisi in videli v otožnosti Yarinih oči «žalost, da ne more pripraviti svojemu biku veselja*. In spet so bili vsi časopisi polni Y arinih in bikovih slik ter ugibanj, kako se bo vsa stvar iztekla. Reporterji, posebni dopisniki in fotografi so se vse dni vrteli okoli bika in mjegove nesrečne družice*, tako da mu je začela vsa stvar presedati. Lepega dne se je zagnal v nekega reporterja in mu zasadil rogove v trebuh. Pri tem je nastal velik vik; vsi so si pa bili edini, da je njegova uzred-no humana gesta* znak njegove velike ljubezni do Y ar e in velilce žalosti, da mu ta ne more dati potomca. Gospodar se je zbal, da bo ostal bik brez vrednega potomstva, zato je, kljub nasprotovanju javnega mnenja Yaro odstranil in razposlal svoje hlapce. Iskanje je bilo tokrat dolgotrajnejše in teže, vendar ne brezplodno: našli so mlado junico, čigar rod je segal do Adama in še dlje. Bik je moral pretrpeti vso Kalvarijo slavne osebe, tokrat že navajen in utrjen. In tako živi zdaj ves svet v pričakovanju vesele novice. INKO Pajkoliko mačje uho niti zase, še manj, da bi jih prodajal. Če se pregrešiš, te čaka kazen. Prav je tako. Mi niti ne vemo, kakšno čudovito cvetje raste vse pri nas. Trst in njegova okolica sta zadnji repek Sredozemlja. V Sredozemlju rastejo prav posebne rastline. Del tega rastlinja raste tudi še pri nas. Kakor je Trst sredozemsko mesto, tako je pravzaprav Trst tudi alpsko mesto. Kaj pa je od Trsta do planin? Samo da stopimo gor na Kras, že vidimo zasnežene vršace v daljavi, nižje hrbta Alp pa prav v bližini. Umljivo, da so tudi nekatere planinske cvetlice zašle ali pa ušle prav do nas. Seveda je pa I urjevina Trst tudi na vratih balkanskega polotoka. Tudi del tega rastlinstva, pravimo mu ilirsko, cveti in živi okoli našega mesta. Pa še ni konec. Sredozemlje, Alpe, Balkan. Poženimo dobro avto. V dveh urah že pričnemo slutiti veliko Panonsko nižino. Panonska nižina, velika nižina sredi celine. Seveda bodo tudi tu rastle nekatere prav svojstvene rastline. Nekatere od teh so našle pot tudi do nas. Ali ni čudovito to naše rastlinstvo? Toda med temi rastlinami so tudi še nekatere, ki niso doma niti v Sredozemlju niti v Alpah, niti v Uiriku, niti v Panoniji, marveč jih znanost prišteva med rastline Baltika. No, pa recite, da ni bogate, pestre izbire! škoda bi bila to iepo rastlinstvo uničiti; velika škoda bi bila, če bi iz Krasa napravili puščavo! Zato je treba samo pozdraviti uredbo vladnega komisarja. Zaradi naših cvetlic so N Brstična lilija prihajali in prihajajo k nam ljubitelji cvetlic iz daljnega sveta. Koliko i-men in koliko del bi lahko naštel iz preteklosti. Koliko imen bi lahko naštel tudi iz sedanjosti. Škoda le, da ni več vse tako kot je bilo pred časom. Mesto se širi. Kjer so bile še pred stoletjem njive, travniki, boršti, vinogradi, se danes dvigajo visoke palače. Izginile so njive, travniki, boršti; nekatere cvetlice so se rešile; nekatere so izginile od nas za vedno. Ta razmišljanja pišem v novi šoli pri Sv. Ivanu. Moj dober znanec, ki je toliko star kot jaz, mi je oni dan pripovedoval, da je na tem mestu bil njihov velik vrt. Pred leti mi je pra- > N Tržaški zaspanceK vila neka moja učenka, da je nedaleč tod okoli bilo polje njenih prednikov. Danes je tod okoli že vse zazidano in še in še zidajo; mesto sili že v hrib. Takole okoli 300.000 nas je v Trstu. Če bi šli neke nedelje vsi v okolico in bi vsak utrgal samo eno cvetlico? In če jih naberejo nekateri cele šope? Kaj bi bilo v kratkem času z našim cvetjem? Vendar gre vsako nedeljo in praznik nešteto ljudi v okolico. Prav res sreča, da večina teh ne zaide med travnike in na gmajno, marveč se z avtom zapelje v gostilno. Toda del teh izletnikov pa le nabira cvetlice. Tudi cele šope. Največje razkošje cvetja je Drašca (Razklani hrib). Kaj vse tam ne raste in kaj vse ni tam rastlo. Tanki ameriške armade so na redili na planoti proti Trebčam grozotno škodo. Bilo je menda leta 1929. Prišel je iz Stuttgarda profesor Mihaelis s svojimi dijaki. Vse je bilo v bujnem cvetu. Prelest Alp, Panonije Ilirije, Baltika, Sredozemlja. Prav tam je to Celadasta kukavica niiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii i m 111 ii 111111 h i m m ii 1111 ■ 1111 m m 1111 ii 11111 iit 111111 iii 111 m 11 ii i mi i ii 11 ii ii i ii 111 iiiiiii i iti 111111 ii im ii i m n 1111 m ii 11 • 1111111 ii iiiiii mi 1111 in i nit 1111 iiii i iii i iiii i mi ii 11111111111111 n i m n n i n inti m m i m im n i n mini 111 m m n i k iiiiuiii i n 11111 mi Ko gie za rojstvo kraljovskega sina, je vse dovoljeno... V Buckinghamski palači so našli mesta tudi za «čudežnega zdravnika» Edwardsa Skoro mesec dni je, ko je najbolj zanimiva »osebnost* — vsaj po tem kot pišejo časopisi — »kraljevsko dete* v Buckinghamski palači v Londonu. Predvsem angleški, seveda. In v zvezi s tem rojstvom je že več prav resnih, nesoglasij v angleški javnosti. Vnele so se polemike in zelo živahne razprave. Začelo se je s spremembo rodbinskega imena. Že pred nekaj tedni, torej še preden je bil ta otrok rojen, je kraljica 8-lizabeta II. objavila dekret, s katerim spreminja rodbinsko ime vsem tistim članom kraljeve družine, ki nimajo pravice do naziva »Kraljevsko Visočan-stvo», v Mountbatten — Windsor. Do sedaj je bilo njih rodbinsko ime samo Windsor. Takoj je bilo jasno, da je kraljica storila to na ljubo svojemu možu, ki izhaja iz rodbine Mountbatten. Angležem to ni všeč ,ker je rodbina Mountbatten nemškega izvora — Battenberger. Mnogi že vidijo v tem prvo stopnjo, prvi del, sicer še daljnega načrta, po katerem naj bi zasedla rodbina Mountbatten angleški prestol. Angleži pravijo, da so ti-le Mountbatteni vendarle samo Nemci. In Nemčija je bila v obeh zadnjih vojnah med sovražniki Ve- like Britanije. Drugo nesoglasje je bil «Privy Council». Protokol namreč določa, da mora prisostvovati kraljičinemu porodu notranji minister in «Privy Coun-cil». Da bi onemogočili za-menjanje otroka. In »Pri-vy Council* šteje 12 mož... To so sedaj spremenili tako, da so bili pri porodu le trije zdravniki in babica. Kraljica Viktorija je rodila 9 otrok in vse ob navzočnosti «Privy Concila*. Poleg teh pa so bile v kraljičini spalnici tudi vse dvorne dame in nekaj zdravnikov. Samo »princ — soprog* ni smel biti navzoč. Taki so bili predpisi. Ves čas je moral biti v predsobi in — čakati. To so torej sedaj odpravili. Morda bi bili to storili že prej, toda v Buckinghamski palači ni že več kot sto let rodila nobena kraljica. Vse so namreč imele otroke že prej preden so zasedle prestol Zadnja je bila Viktorija, ko je rodila leta 1857 princeso Beatrice. Predpisi namreč določajo, da mora vsaka vladarica roditi v kraljevi palači, v Buckinghamski palači. Elizabeta je tudi glede tega poskušala doseči spremembo. Pa je morala odnehati Buckinghamska palača je ogromna stavba sredi Londona. Okoli palače je velik park, a poslopje je silno prostorno in bivanje v njem ni prav nič prijetno. V palači je 600 prostorov, a 200 jih je popolnoma praznih. Hodniki so dolgi skupno 4.800 metrov. Po vseh je razprostrta 2 in pol centimetra debela preproga. Prav o tej rdeči preprogi pravijo, da jo je treba stalno šivati in obnavljati, ker se neprestano trga. Sicer pa ni nič čudnega, če pa leži na tistem hodniku že od leta 1750. Torej več kot 200 let! Dimnikov je na strehi menda toliko, da jim ne vedo števila. Nekateri so se medtem tudi podrli, a ni tega nihče opazil, ker jih ne rabijo. Najbolj neprijetno v tej palači je to, da se v njej vedno kaj popravlja. Vedno je v njej nekaj obrtnikov. A tudi sicer ni tam prav vabljivo. Debeli zidovi, dolgi hodniki, kot labirint. Palačo so začeli zidati že leta 1620. Nekateri predniki sedanje kraljice so poskušali palačo prodati, in se preseliti v kak manjši, primernejši dvorec .Toda niso smeli. »Buckinghamska palača je simbol britanskega imperija, je njegovo kamnito srce!» In pri tem je ostalo. Zato se je morala tudi Elizabeta ukloniti. In tudi nje moz Filip. Potem predpis o otroškem vozičku. Protokol namreč vsebuje tudi glede otroškega vozička zelo natančna določila. Po teh predpisih bi smeli kraljevega novorojenčka prevažati samo v vozičku, ki je v palači že od nekdaj v ta namen. Toda Elizabeta je odločno odklonila tisti predpotopni voziček in je kupila novega. Naročila je seveda modernega, elegantnega. Pri tem pa je strogo zabičeva-la trgovcu, da naj vozička ne prinese v palačo pred rojstvom otroka, «ker pomeni to nesrečo!* Tudi o-na veruje v tako... Sicer pa vedo tudi o tem marsikaj povedati. »Čudežni zdravnik* Har-ry Edwards, nekdanji tiskar, ki ima, kot pravijo, nadnaraven dar in ozdravi vsako bolezen, pravi čudodelnik je bil že nekajkrat v Buckinghamski palači. Tudi zadnji čas. Shere, to Je kraj, kjer zdravnik Edwards živi, je postal zaradi njega nekak angleški Lurd. Za plačilo pa sprejema samo »prostovoljne prispevke*. Govori se, da je Elizabeta še pred porodom na skrivaj poslala svojo sestro Margaret k najboljšim angleškim astrologom, da bi brali iz zvezd usodo njenega, takrat se neroje- nega otroka in njeno. In res, otrok se je rodil v trenutku, ko je Sonce prešlo iz znamenja Vodnarja v znamenje Rib, Mars pa je prav tisti dan vstopil v znamenje Kozoroga, a Luna je bila pod vplivom škorpijona. Vse to je, se razume, zelo zapleteno in spričo toliko vplivov zares ni lahko... Nesoglasje je bilo tudi zaradi krstnega oblačila. Tudi o tem je protokol jasen: «Kraljevsko dete mora ob krstu imeti na sebi oblačilo, ki je v ta namen pripravljeno od zdavnaj... Tisto oblačilo res, že pred 80 leti ni bilo prav novo in tudi precej izprano je bilo. V njem je bilo krščeno že 12 princev in 12 princes. Petero rodov je preživelo. In jo bo moral imeti na sebi tudi ta princ. Prav zadnje nesoglasje pa je glede imena. Navaja-jo kar štiri: James, An-drew, George in Edward. Katero od teh bodo izbrali? Katero bo na prvem mestu? Koliko skrbi! Okoli tega neznatnega človečka se je torej nanizalo že toliko vprašanj, na videz kaj malo važnih, ki pa vendarle dokazujejo, da tudi britanski nekdaj mogočni lev, ni več tako strašen in tako trdnega zdravja. ZVIŠIN Nemci so samo strmeli in čulo se je le: «Wunderbar, vvunderbar!» Danes poganja tam še nekaj bednih ostankov. Od Kontovela do čedasa. bilo, kjer so pozneje tisti nesrečni tanki vse razrili, je bil svoje dni ves tisti hrbet prav prelesten vrt Zvonček čudovitih kukavic — orhidej. Danes jo iščeš in iščeš, živel je v Trstu lakomen mož, ki je poznal rože. Poznal jih je, ljubil pa jih ni. Ljubil je denar. Tisti mož je trgal in ruval naše kukavice tam od čedasa do Kontovela in jih za drag denar prodajal po svetu. Mož je umrl, denar je pošel — tudi čudovitih kukavic ni več. Starejši ljudje v Trstu vedo povedati, da je isti mož opravil isto delo tam okoli Grgarja pod Sveto goro z znamenitim kranjskim jegličem. Pred leti je prišel v Trst neki Anglež. Rad bi videl v naravi svojevrstno tris — ilirsko peruniko. Na Drašci (Razklanem hribu) jih je bilo svoje čase vse polno. Z mojim znancem, ki pozna vse naše cvetlice in za vsako ve, kje jo iskati, sta jih le s težavo iztaknila še nekaj. Umljivo. Ilirska perunika je zelo lepa. Podobna vrtni, pa mnogo lepša. Saj gomolj vzdrži v zemlji nekaj časa; toda trži, trži, trži danes, trži jutri; trži letos, trgal si lani, gomolj obnemore, semen ni, pa se rastlina redči in redči in končno izgine. Mislim na srednji grenik (Iberis intermedio). Njene sorodnice goje ljudje pri nas po vrtovih. Ta lepa cvetlica, s škrlatno rdečimi cveti, cvete ravno ob času, ko pravzaprav ni izobilja cvetja. Tržejo jih izletniki, tržejo jih okoličani, ko gredo v mesto in jih tam prodajajo. Rastlina je enoletnica. Tržemo cvetje; semen ni. Danes je ta lepotica že zelo redka. Mogoče jo bo uredba vladnega komisarja še obdržala pri nas. Potem je gorska logari-ca. To je neke vrste tulipan. Uredba vladnega komisarja ga je vzela v varstvo. Mogoče jih je še nekaj. Pred desetletji jih je bilo še vse polno. In tako bi lahko našteval in našteval. Nekaj še cvete pri nas; toda če se ne bo upoštevala in izvajala ona uredba, bo čez nekaj desetletij na Krasu vse pusto. Na srečo imamo še bur-jo. Burja nam prinese čez mejo, ali pa tudi ne prinese, semena cvetlic. Ta košček Krasa okoli Trsta je kot majhen kotiček, Kras onkraj meje je kot veliko posestvo. Tam je manj ljudi, večji prostor, več cvetlic. Tu pa je dosti ljudi, zelo majhen prostor, malo cvetlic. Se bo kdo začudil, da je tudi zvonček med tistimi, ki se jih trgati ne sme. Pri nas raste zvonček samo v dolinah. Kraška do- Bedenica lina je nekaj posebnega. V zgodnji spomladi je vse posejano z zvončki. Krasna je taka dolina. Ljudje kaj radi naberejo šop zvončkov, če poberejo vse cvetje v dolini, ne bo semen. V nekaj letih jih bo še ne- Gorska logarica Oblasta kukavica J esenček. kaj v dolini, nato bo dolina prazna. Ne vem, če ste že videli kraško dolino v zgodnji pomladi. Ce ste jo videli, boste razumeli, da je treba zabraniti trganje in uničevanje zvončkov. To je okras dolin. To je lepota, ki jo lahko pokažemo komurkoli. Zvonček je rastlina, ki raste povsod po Evropi; toda na našem golem Krasu se je skril v doline. Tudi bedenic — narcis je vedno manj. Pa potonke. Naše krasne potonke. Prav greh jih je trgati. Tako so lepe ko rastejo, tako so lepe v njih cvetju. Največ eno uro ti traja vMJ?. pr cvet in nato se osuje- ^ di teh je vedno hrulite vsakogar, ko ^ videli, da trže beden j potonke! Saj niso fflj, sJj da bi jih nosili Pr njib. niso zrastle samo za ^ S takimi škodljivcl bičneži je treba že e obračunati. Saj, lje je, da jih pr«aVJ pohciji. p] No, sedaj pa se ^ besed o poedinih cvet ki se jih trgati ne M Prvi dve sta rastlini — to sta in blatnik. Prvi J®. ^ drugi rumen. V ,vet0 sta jih ni. Najbliže ^ na Doberdobskem J ■eo (Nadaljevanje na 5- s*r .................... 4 uh® M uh oliko inacje OP VELJAVEN OD 21. DO 27. MARCA Lev (od 23. 7. do —v. 22. 8.): Trenutki otožnosti in me- I Jošt ) lanholije. Razne l V J okoliščine bodo Oven (od 21. 3. do 20. 4.): Nekatere načrte boste morali spremeniti, toda zvezde . . N - , «,„,lsuuc w vam bodo naklo- 'v / pripomogle, da bo nipne v Irtiihezem- prišlo do zažele- nega sestanka z drago osebo. V poslovnem delu boste naleteli na nekatere ovire. Obisk. Devica (od 23. 8. do 22. 9.): Ugodne spremembe in lepe priložnosti v ljubezenskih zadevah. Vse kaže, da boste v njene v ljubezen skih zadevah. Lepa priložnost za zabavo. Ugodne .spremembe in prijetne novice glede poklicnega dela. jj. Strelec cste poklicno delo, kerlana. polni energije in e . Kozorog (0“k8- 12. do 20 »•'>*' peti odnosi g,-go osebo..skllflj, po- f* da ne V slovnih zadevah dosegli ^ v konkretne usraehe Zanimi. »P* . ne i* konkretne ufehe. Zanimi- lemTednu neffi vi in koristni razgovori. mogH reSm vseh ©V Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6 ); Slučajna srečanja bodo vzbudila veliko zanimanje in boste zaradi tega spremenili svoje navade. Vaše ekonomske razmere se bodo začele polagoma boljšati. Novice. fr Rak (od 23. 6. do 22. 7.): Lepe perspektive v senti-| mentalnih zade-! vah. Priložnosti za razvedrilo. V poklicnem delu kratek zastoj in malenkostne ovire. Ne obupajte, če ne boste mogli uresničiti nekega svojega načrta. vi in koristni razgovori. Malenkostni spor z neko osebo boste poravnali. Pismo. Tehtnica (od 23. 9 do 23 10.): V ljubezenskih za-j devah vam zvezde niso prav naklonjene, toda vso zadevo boste lahko spremenili v vašo korist, če se boste malo po- trudili. Nekaj ugodnih dni za poklicno delo. Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.): V srčnih zadevah ne bo šlo vse tako kot si želite. Redno poklicno delo. Potrebujete malo počitka, da si boste lahko nabrali nove energije. Neka vaša skrita želja se bo uresničila. Sporočila. iboii mov. Lotite se naj* rečih zadev. . Ji Vodnar %r 1. do !?• •iejiiv' radi ' spf*’ © I dili sP^ vabil bost® V menili Ne votne načr jj9 bo vam za„„iclic' lenkostne ovire nem delu. ki Pa l^jte 1,8 lahko premagali. » -gg, nevoščljive nasprC©"j d( « Ribi «*1 2®pi > 20 3.): črti Srec8'1 p .ebo. boste * »t- vam je Prijetne fcli< — Tudi v y~g1M nem delu so vam nto<> zelo naklonjene. '' dur ločnost vam lahko » Pismo. URE NA DEBELO NIAGN AGHI Ul. S. Lazzaro 8 - TRST - Tel. 35733/36308 tekoči račun 51 OMIRRON TECHNOS DOJC**/ gv® KRIŽANKA Izlet Kmetijske zadruge 60 kmetovalcev tržaškega področja j[je ogledalo veronski velesejem Kmetovalci so na velesejmu kupili tudi nekaj strojev, ki jih bodo s pridom uporabili na svojih kmetijah C_;wC Is devinsko-nabrežinske občine Starosta naših korenin tijska^iri nedeUo je Krneli aQru§a v Trstu pri-1 Veroni .3v°je člane izlet ! o?Ur)n ’ ai ie bil povezan skega vZ znanega kmetij-Izleta se je ^Vki^ ■ kmetoval-ZiutJai °b 6. uri Potovanio0 Veroni, letnem Je Potekalo v °b ii 3n ; razpoloženju in zaških kri6 f skupina triom. rwe ovalcev že v Ve-?krbeli /„an^atorji so po-kosilo in t. , je že Čakalo tej odruJn0 so se vsi sku-najprej v re- 5klePčain’ ir se pošteno totro ri.'Vendar so kosilo lo se ii,?ravtb. kajti mu-Sal so ZaJ J.e na velesejem, Potovali v njega tudi od- , ki yer°n°- Joejem °Valci so si ve-^Upin!n?ali v Posamez-?°8oče ni w’. sai bi bilo ne- gnečo, ki je . W60Ce ll. WA UilU fevaii sk<^ SLvsi sknpuj ia 'ost č t 1 o da je bilo na njem ,Vsem velesejem- baibrr- u- UDOštevati Upoštevati bedenj j-reba, da je bila S tako da r.itev velesej Sba^^.ljndi S ah°.znameni-brsl\cna lUlja ft; !lJ1b brsii • 1 lma v Knf pati kul yebuljc' LisU zlit po naše nafto — fabrika. Vse je izumetni čeno, nenaravno in seveda tudi zdravju škodljivo: maščobe, kruh, vino... Kdaj bo to prenehalo?? V vasi je neko ogorčenje j glede jusarskega zemljišča, ki je pri nas zelo obsežno (od Devina do Sabljičev). To zadevo bo treba čimprej urediti. Naj pa se jo uredi kakorkoli, ta svet ne sme ostati manjvredna in skoro neproduktivna gmajna. Edino s po-gozditvijo bomo dvignili njegovo vrednost (zboljšanje tal, les). Pusti naj se nekaj najboljše površine, ne toliko za pašo, kolikor za gibanje in utrditev živine na zraku. drugih zimsko - pomladanskih delih. Vaščani se še vedno jezijo, ker ne prihaja avtobus v vas. Zadeva je vsem znana, zato bi bilo odveč pisati, zakaj smo jezni. Vendar pa pribijamo, da bi podjetnik že lahko vzpostavil avtobusno zvezo, ki je za našo vas življenjskega pomena. MACK0VLJE MM H rgi^J AV ■ ‘ ■ rr ■ v** '■< ir *v--, j msm Pretekli ponedeljek je v tržaški bolnišnici preminil v starosti 50 let naš vaščan Viktor Zubin. Ze pred dvema letoma ga je i.apadla zavratna bolezen, ki pa je spravila v posteljo. Bil je že dvakrat v bolnišnici, toda vsa zdravniška pomoč ni pomagala in ko je šel v bolnišnico tretjič, se iz nje ni več vrnil med nas. Pokojnik je bil med vojno partizan v Sloveniji. V partizane je Sel januarja 1944, demobiliziran pa je bil jeseni 1946. leta. V raznih borbah je bil ranjen, vendar se zaradi tega ni hotel odtegniti in je vztrajal v borbah vse do zadnjega. Po vojni je delal na svoji kmetiji, poleg tega r>a je opravlial je druga priložnostna dela. Bil je dober delavec, pošten človek in zaveden Slovenec. Pokopali smo ga v sredo popoldne in čeprav je bilo slabo vreme, smo se v velikem številu poslovili od njega. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje! Ob neki priliki ste napisali, da so tudi tod častitljive korenine. Res so še, a take kot je Josip Colja iz Devina štev. 41, so redke. 89 let že ima, a še se upa ta Krpan ukrotiti že razvito tele. Nikoli ni bil bolan in gripa, ki jo je nedavno prebolel, ga je, skoro bi rekli, pomladila. Pa naj sam kaj pove o svojem življenju — o preprostem, umerjenem in treznem življenjskem popotovanju. «Kje so tista lepa leta, 'ko sem pri nonotu pasel čredo živine na naši gmajni, kjer je imelo takratnih 8 kmetov nad 150 glav živine! Nono mi je rad dajal lepe nauke za življenje. Poslušal sem jih. Med drugim sem si posebno zapomnil to-le: «Jegra tigra) je nevarna reč in ima 3 žepe: dva za ven in enega za noter, a ta zadnji je vedno prazenh) Zato sem se izogibal kart, popivanja in cigaret. Za kmeta sem se 13 let s starši vred šolal na prinčevem zemljišču v Sesljanu ob morju, nato sem pri princu vrtnaril (od 1897) do prve svetovne vojne. Devin je bil evakuiran, jaz pa sem ostal tukaj kot županov namestnik do leta 1916. Moral sem v vojsko. Zaradi znanja italijanščine in nekaj nemščine sem bil do konca vojne za tolmača v Albaniji, kjer so bili v nekem oddelku italijanski vojni ujetniki. Po vojni so me sprejeli t> službo k Acegatu, kjer sem delal do svojega 65. leta m potem sem dobil majhno odpravnino. Medtem sem si kupil nekaj zemljišča. Z ženo, ki je bila iz Zagrejca pri Gorjanskem, in se je na kmetovanje dobro razumela, sva dobro gospodarila in si pomagala. Postal sem — seveda proti odkupnini 350 goldinarjev — soudeležen skupne lastnine (nekdanje gmajne) 17 solastnikov.» Ali ste kaj sodelovali pri skupnih zadevah? «V Devinu je bila od leta 1896 Ljudska hranilnica in posojilnica. Bil sem v upravnem odboru. Leta 1936 pa jo je s šempolajsko vred fašizem razpustil in pustil le na-brežinsko, kamor smo se vključili. Ze 30 let sem v njenem upravnem odboru. Nad 4 leta sem županoval v devinski občini, ki je takrat obsegala tudi Jamlje. V dobrem spominu imam prvega devinskega učitelja skladatelja Volariča, saj sem pel v njegovem zboru. Ta mož zasluži spomenik!» Se še koga spominjate’ «Ka j ne! Pokojnega Plesa, dekana Skočirja, dobrega moža, pok. Kocmana iz Stivana Bevčiča, nekdanjega pomoršča- ka, ki je znal tako zanimivo pripovedovati, smo imeli vsi radi. Imel je prvi bicikel z velikanskim prvim kolesom, hodil je v Trst k operam, zbiral je najboljše gramofonske plošče, slike in vsega vra ga. Ob mojem županovanju je bil pismonoša. Ta mož je bil res nekaj posebnega!» A vaši otroci? uDeset jih je bilo, sedem je še živih. So vsi preskrbljenih) Kaj pa se vam zdi sedanje življenje? «Je nov svet! Vsak nasvet odklanja in si ne pusti nič dopovedati. Ni treznega in resnega življenja. Vse je le od danes do jutrih) Ta kraški dren, rojen 10.10 1871, ne potrebuje očal in čita brez njih. Sodimo, da bo tako zdrav in čil preskočil še marsikateri letnik To mu želimo. Antonija Hribar Dne 12. februarja letos je devetinsedemdesetem letu starosti umrla Antonija Hri bar, najstarejša članica Hortikulturnega društva Slovenije. Pokojnica je bila po rodu iz Gorice, živela je na svoji pristavi na Rafutu, kjer je imela hišo s prekrasnim eksotičnim parkom, posajenim z redkim drevjem, grmičevjem itd. Zaradi izredno ugodnih podnebnih pogojev, še prav posebej pa zaradi ljubezni in strokovnega znanja pokojnice, so v tem parku nenavadno lepo uspevala najrazličnejša redka drevesa in rastline, kot n. pr. cedre, ciprese, platane, laponski hrast, plutovec, kafra, palme, bela kamelija itd. Njen park, ki mu je posvetila take rekoč vse svoje življenje tn so skrb, so si hodili ogledovat od blizu in daleč. V prvi rsti so se zanj zanimali strokovnjaki. Ti so bili s Hribarjevo gospo v stalnih stikih ker so upoštevali in cenili njeno obsežno strokovno znanje in sposobnost. Ni bilo rastline, ki ji ne bi vedela latinskega imena. Kot spomin nanjo je ostal omenjeni prelepi park, ki bo tudi po njeni smrti predmet občudovanja vseh, ki se radi opajajo ob pristnih naravnih epotah, ki osvežujejo telo in duha. A. B. L0NJER limiiiiiiitiiiiMitiiiillllMiiiMliiiiniiniliilliiiiiiniiiiiiililiitHiiHiiiiliiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiitiiiil 90 let Jožefe Rauber k- ',V r ■ : ''j1 * 'VI & /*' ■ ••• . :ŽW;?i Pretekli torej je bil ob veliki udeležbi članstva občni zbor Nove delavske zbornice — CGIL, na katerem so razpravljali o raznih sindikalnih zadevah. Na sestanku je bil izvoljen tudi nov odbor, ki pa je ostal skoraj nespremenjen, če izvzamemo izvolitev še enega mlajšega člana. Končno so zborovalci izvolili še delegate, ki jih bodo zastopali na kongresu CGIL. Zaradi slabega vremena je zelo zaostalo delo na polju. Vinogradi so v glavnem še nedotaknjeni, saj je tudi nekaj takih, v katere še ni stopil vinogradnik, da bi porezal trte in opravil vsa ostala dela. Tudi k.ompir še ni posajen, da ne govorimo o vseh Včeraj je na Opčinah go-dovala najstarejša vaščanka Jožefa Rauber, ki bo zadnjega tega meseca praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. Nona Brundula, kakor jo kličejo po domače, se je rodila 31. marca 1870 v Godnjali pri Dutovljah. Ko je bila stara Tudi v zakonskem stanu je vedno delala in ko ji je leta 1912 umrl mož, je še do pred nekaj leti nosila na svojih ramenih vse težave gospo dinjstva. Leta in leta je pešačila po Scali Santi v Trst kamor je nosila prodajat mleko. Nona Brundola se dobro spo, minja vseh dogodkov, ki so se že zdavnaj dogodili na Opčinah in rada pripoveduje vsem, ki jo pridejo obiskat Ko smo jo vprašali, če se spominja otvoritve openskega tramvaja, nam je odgovorila da je ta dogodek še «frišen» Ampak takrat se je le malo ljudi vozilo s tramvajem, ker je bila vožnja predraga in je stala dva solda; zato so šli v mesto raje peš. Mnogo let je hodila prat perilo na potok na Scalo Santo ali v Perče-dol, ker na Opčinah ni bilo vodovoda, tisti pa, ki so imeli vodnjake, niso dajali radi vode onim, ki so bili brez njih 12 let, jo je mati poslala slu- Povedala nam je še, kako j žit na Opčine, da pomaga številni in revni družini. Med svojim bivanjem na Opčinah se je spoznala z domačinom pok. Jernejem Raubarjem, s katerim se je poročila. V zakonu je imela sedem otrok, od katerih je še troje živih. bilo luštno zvečer na Kržadi ko se je mladina zbrala in prepevala naše prelepe pesmi Čestitkam otrok, sorodn kov in prijateljev se pridružujemo tudi mi ter ji želimo mnogo zdravja, da bi doča kala še dosti srečnih let. 1 m m 2 3 4 5 M 7 8 ? o M a 12 B 4 IS 6 17 18 MSB m \9 * B 51 22 M 23 24 25 m 26 ■ 28 29 E 30 31 5? m 5? 54 Ei 35 36 m 37 38 m 40 41 ■ 42 43 a 44 ■ 45 46 m 47 48 S 49 50 ■ 51 m 52 E9 55 m 54 m 55 m 56 H 57 ■ 58 59 E 60 61 ■ 65 63 M 65 m 66 67 m <* 69 m 70 71 75 H ?3 79 m 75 76 ■ ' 77 m 78 H 79 fii 80 81 ■ 82 ■ 83 ■ 84 85 H 86 9 H BS il 89 m 90 n 91 BESEDE POMENIJO: VODORAVNO: 2. pohlep po denarju, bogastvu, 7. majhna posoda za pitje, 12. moško i-me (Matija), 17. okrajšava za sveti, 19. okusno živilo, ki ga dobivamo z nekega v tropskih krajih rastočega drevesa, 21. bodeč, iglast, 23. bojni klic, 24. teman, črnogled, 26. kazalni zaimek, 28. odrezek na vrednostnem papirju, 30. e-na izmed razsežnosti, 31. iz treh atomov sestavljeni aktivni kisik, 33. del grad1- 5. potrebno osebje, 37. znak za galij, 38. ki grize, izjeda, oster, 40. sozvok, 42. upravni uradnik v Ameriki in Angliji, 44. španski spolnik. 45. predlog, 47. tuje moško ime, 49. rusko žensko ime, 51. vrsta vešče (dvoj.), 52. sila, ki dviga navzgor, 53. čir, razjeda, 54 ki se rad vrti, 55. del hiše, ovinek v ulici, 56. mažem z o-ljem, 58. silovito dirjam, tečem, 60. velik gostinski obrat, 62. največji pritok Seine, 64. del kolesa, 66. varuh (v narečju), 68. izročam, 70. svojilni zaimek, 71. otroška ustanova, 73. moki podoben, 75. svetlobni trakovi, 77. najvišji bog nordijskih Germanov, 78. gorovje v Aziji, 79. hrepenenje po čem, 80. veznik, 81. naglo premikanje, 82. uživam tekočino, 83. zimzelen grm, 84. nepopustljiv, težko razdrob-l.iiv, 85. kratica za označko, da se bo neka prireditev začela «cum tempore« (z akademsko četrtjo zamude), 86. orientacijska navigacijska na- prava, 87. bolgarsko pristani- dustrijski kraj v Poljanski do. šče, 88. velike divje živali, 89.1 lini, 80. začetna, vse uvaja- delavec težak, 90. italijansko moško ime, 91. plat, konec. NAVPIČNO: ,1. po ognju poškodovan, 3. okrajšan podredni veznik, 4. šahovski izraz, 5. dioksid, 6. izoblikovati se, dvigniti se, priti do, 8. skrajni konec zemlje v morju, 9. bog sovraštva pri starih Slovanih, 10. prav tak, 11. mesto v Crni gori, 13. medmet, 14. prha, 15. večji kraj v Sremu, 16. glavno mesto Venezuele, 18. presledek, luknja, 20. manjši kosi suhe zemlje sredi morja, 22. prazen, brez okusa, 25. vprašal-nica, 27. prst, ilovica, 29. pritok reke Varte na Poljskem, 32. še ne popolnoma gotov, 34. prekmalu, 36. prebivalka enega izmed evropskih glavnih mest, 39. priljubljena izletniška gora v Kamniških planinah (žičnicalj, 41. ^trepetav, drhteč, tresoč se, c43. o-rientalski asketi in čarovniki, 46. del slike, ki jo obesimo na steno, 48. vrsta udarca pri nogometu, 5Q. hrupne, glasne, 51. jeza, bes, 52. eden izmed čutov, 53. mesto v Zah. Nemčiji, 57. vajeti, 59. človek, ki nejasno govori, 61. lahkotno brez posebne vneme, 63. alR-ska dolina v pokrajini Grau-biinden, 65. besen, divji, 67. duhovni sorodnik, zaščitnik, 69. otok v Sredozemskem morju, 72. del proge, 74, vprašal-nica, 76. uničevalka železa, 78. Verdijeva opera, 79., večji in- joča, 82. del obleke, 83. vpra-šalnice, 84. veznik, 86. grška črka, 87. peta in četrta črka v besedi pod 54. vod., 88. kratica za Ljudska tehnika. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. hoditi, 6. Spela, 10. Hasan., 14. Itaka, 15. Špana, 16. podij, 18. mana, 19. sloka, 20. paket, 21. za, 22. ali, 23. start, 24. iolen, 25. far, 26. licitant, 27. genij, 28. pari. 2°. Ana, 30. red, 31. Faruk, 32. sodim, 33. je, 34. kaleč, 36. zid. 37. barit, 38. laž, 39. rusofil, 42. mol, 44. bazar, 45 gol, 46. Metod, 48. re, 49. lojar, 50. radič, 51. TAM, 52. sel, 53. Osek, 54. divan, 55. golobica, 56. tni., 57. dober, 58. ropar, 59. pet, 60. Ra, 61. lovec, 62. nadir, 63. tipi, 64. gabez, 65. danes, 66. kinin, 67. maser, 68. pešec. 69. kolesa. NAVPIČNO; Himalaja, 2. o-taline, 3. Dantca, 4. Ika, 5. Ta, 6. šport, 7. pakt, 8. ena, 9. la, 10. hokej, 11. Aden, 12. sit, 13. aj, 15. Šlander, 16. palik, 17. varim, 19. Stael, 20. ponudim, 21. zarit. 23. stražar, 24. šerif, 25. Fadil, 27. gazolin, 28. porod, 32. samomor, 34. kazak, 35. žugavec, 38. lajež, 40. sodar, 41. letopis, 43. želatina, 44. Bosna, 47. talar, 48. rece-pis, 49. Loire, 50. ribez, 52. sipine, 54. Dover, 55. godec. 57. dobe, 58. rane, 61. las, 62. naš, 63. til, 6 4.ga, 65. de, 66. ko. 83 let Jožeta Korena Dosti Jožefov je po naših vaseh, a z nad 80 let starosti jih lahko preštejemo na prste. Med te spada tudi Jože Koren, po domače «Podgurc» ker prihaja njegova rodbina iz Podgore. Jože Koren se je rodil v Plavjah 20. marca 1877. Sedaj živi pri sinu v Miljskih hribih, in sicer pri Sv. Barbari. Slavljenec je po poklicu kmet, vendar je bil mnogo let zaposlen v Livarni kot začasni delavec in je razkladal premog iz raznih ladij. V svojem življenju je dosti pretrpel, ker je bil več let bolan, saj je bil samo v bolnišnici kar 20-krat. Sedaj pa — kar se zdravja tiče — pravi «da gre kar dobro«, samo denarja je malo, ker je pokojnina, ki jo dobi, zelo nizka. Vsako leto je Jože Podgurc šel v Ricmanje in se dobro spominja, kako se je leta 1897 kljub močni burji in hudem mrazu odpravil peš iz Plavij proti Ricmanjem. Od leta 1914 je bil naš Jože do konca vojne na italijanski fronti. Prisoten je bil tudi pri veliki ofenzivi, ki jo je napravila avstrijska vojska na dan sv. Petra 1. 1915 in so prišli Avstrijci na italijansko ozemlje do reke Piave. Kljub svoji starosti in tolikim boleznim še vedno kaj dela in pomaga sinu na mali kmetiji. Zvečer in ob praznikih ga srečamo v gostilni v družbi vaščanov in rad igra na «briškolo» in «trešete», saj — tako pravijo njegovi prijatelji — je v tej igri pravi mojster. Jože Koren je naš čitatelj in mu želimo, da bi še dolgo let preživel zdrav in čil , krogu svojih domačih. TC.AMOVJE-, JB )! ^ €59 CA ZOHDLO ISJ veajETMo se je PODRL TUDI E CA/. V DUDNIICU /j-** m EI7, NAJ NEKDO PRINESE TRI ALI STIKI /a PALICE DINAMITA , Cul JBOM PAZSTBE V HUDNIKU SO TOREJ LAHKO ALI PO. KOJOTI. TODO ZO VSAK. SLUCOJr' BOM MINIRAL VHOD IN ZADEVA JE REŠENA LIL VHOD V RUDNIK I la?} REKLA SEEETUCO U OBA PRVA -TEU A Tl UIR KORAKOV ODPk. VILR V NO* ■P fh &EČ f ... DJ sta SE ustavila seli takrat, ko sta PRIŠLA V VZPOREDEN ROV. NAJ ME VRAG OD -NESE / MISLIL S£A4, da Bova lahuo MISLIŠ j D/J B/ O čl račun pri Komunalni ban-, v Ljubljani 600-70/3-375 ivomi urednik ISLAV RENKO ikarski zavod ZTT Trst J Standrešci že dolgo ne pomnijo take pomladi, druga leta so ob tem času imeli največ dela na poljih, letos pa pričakujejo, da se bo vreme ustalilo in bo dež prenehal močiti zemljo, ki bi morala biti že zdavnaj preobrnjena. Koliko je bilo že zamujenega in kako težko bo nadoknaditi vse to, se sprašujejo in spravljajo skupaj semenski krompir, katerega bi bili morali že posaditi, pa še vedno leži na kaščah. Stari modrujejo, da je v tednu pred Jožefovim in teden po njem najbolj prikladen čas za posaditev krompirja, letos pa pred Jožefovim ni niti en krompir šel od hiše na njivo, po prazniku pa verjetno ne bo bolje, če se vreme ne bo ustalilo. Se slabše je z grahom in ostalo povrtnino, ki bi že morala pokukati iz zemlje, pa so semena, na žalost, še vedno v vrečah. Ce se bo prihodnje dni le zjasnilo, bodo imeli pri vseh hišah v Standrežu toliko dela, da ne bodo vedeli kje pričeti. Treba bo pripraviti semena, sadike, orodje za delo in oranje na njivah in se zgodaj odpraviti od doma. da bodo okoliške njive Štan-dreža spremenile dosedanje pusto in zanemarjeno obličje. Letošnja zima in deževni marec nista bila najbolj naklonjena našemu pridnemu kmetu, zato upamo, da bo pomlad prijetnejša in da bo mogoče v razmeroma kratkem času nadoknaditi, kar je bilo zamujenega. * * * Dolgo zimo in zadnji mesec slabega vremena pa so pridno izkoristili standreški pevci, ki so se ves ta dolgi čas dvakrat tedensko zbirali v prosvetni dvoranici in pod vodstvom pevovodje Franca Lupina obnavljali, vadili in se učili stare in nove pesmi, s katerimi je štandreški zbor večkrat razveselil poslušalce tako na domačem, kakor na tujem odbu. Elektrika ubila delavca v tovarni na T ržaški cesti Včeraj je v tovarni SILES na Tržaški cesti prišlo do nesreče, zaradi posledic katere Je izgubil življenje 22-letni Mario Vižintin. Fanta, ki je bil zaposlen v električni kabini, je iz neznanih vzrokov oplazit električni tok. Delavci, ki so mu prišli takoj na pomoč, so poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ga je takoj prepeljal v civilno bolnišnico, toda prav pred bolnico je nesrečni Vižintin izdihnil. Predstavniki SZDL iz Nove Gorice vrnili obisk socialistom iz Roviga Pred dnevi je odpotovala iz Nove Gorice v Rovigo petčlanska delegacija okrajnega odbora SZDL iz Nove Gorice. Delegacijo, ki vrača obisk italijanskih socialistov, vodi predsednik okrajnega odbora Franc Skok. Lansko leto je skupina članov pokrajinske federacije socialistične stranke v Rovi- gu bila gost okrajnega odbora SZDL: gostje so si o-gledali več tovarn in drugih gospodarskih objektov v novogoriškem okraju. Ob odhodu so izrazili , željo, da bi jih člani SZDL Nova Gorica obiskali v Rovigu, kjer jim bodo prikazali svojo dejavnost na sindikalnem in zadružnem področju Takšni medsebojni obiski naprednih organizacij v dveh sosednjih državah lahko samo koristijo medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi izkušenj v okviru prizadevanj, da se izboljšajo življenjski pogoji delovnih ljudi v eni in drugi državi. Slovensko planinsko društvo organizira avtobusni izlet dne 27. marca v Planico na SMUČARSKE POLETE. Prvi avtobus je že zaseden; ker je v drugem avtobusu še vedno na razpolago nekaj sedežev, naj se vsi tL sti, ki bi si radi ogledali to edinstveno športno prireditev, vpišejo še danes v ka. varni Bratuš. nlllllllllllllllllllimimillHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllMIIIIIIIllllllllllllllllMllllllulllilllllllllllllllllllllllUIIIMUHIlHIIIIIIIIIIIIimilllullllimilllllimillllllllllllllllllllllllllllllllllllll /Z TRŽAŠKEGA Drugi dan kongresa Nove delavske zbornice CGIL Številni delegati so v diskusiji obravnavali vprašanja raznih strok Tov. Sergij Pečar je orisa1 delovanje lonjerske rajonske delavske zbornice ■ Danes se kongres zaključi z izvolitvijo novega vodstva Izpred sodišča v Gorici Tovornik zmečkal glavo avtomobilistu Kongres Nove Delavske | zbornice CGIL se je nadaljeval včeraj zjutraj in se bo zaključil danes. Včeraj se je nadaljevala diskusija o glavnem poročilu, ki se je pričela v petek zvečer. Glavni tajnik Tominez Je poleg vprašanj, o katerih smo poročali včeraj, obravnaval tudi dejavnost Delavske zbornice med obema kongresoma. V tem času so bile številne stavkovne borbe delavcev, med katerimi stavka 7000 delavcev in uradnikov CRDA iz Trsta in Milj, Tržaškega arzenala, ladjedelnice «Uiuliano», manifestacija pristaniških delavcev v obrambo prometa itd. Sindikati so opravili tudi veliko pogodbeno dejavnost in se borili za gospodarsko obnovo mesta, v obrambo delovnih mest, za izbljšanje mezd itd. Vsem tem borbam je dalo vodstvo enoten pečat na o-snovi sklepov IV. kongresa CGIL. Nova Delavska zbornica je predlanskim rešila tudi vprašanje svojega sedeža, ki ga je odprla 28. junija 1968. Delavska zbornica pa ni vodila le velikih stavk, marveč je reševala tudi številne spore med posameznimi delavci in delodajalci. V ta namen je leta 1958 ustanovila poseben urad za reševanje teh sporov. V letih 1958 in 1959 je ta u-rad obravnaval 1280 individualnih primerov, v katerih je pridobil v korist delavcev skoraj 33 milijonov lir. Pravni urad pa je predal sodišču 131 sporov. S temi tožbami je bilo prisojenih v korist delavcev 11.159.130 lir. Delavska zbornica se je u-kvarjala tudi z vprašanjem avtonomne dežele in bilo je več zasedanj, katerih so se udeležila tudi tajništva delavskih zbornic iz Gorice, Vidma in Pordenona. Na teh sestankih so govorili tudi o sodelovanju na sindikalnem področju v deželnem merilu. Na dveh zasedanjih so razpravljali o načrtu socialne zaščite. Močno se je okrepila tudi dejavnost INCA, ki je obravnavala lani 5851 primerov. Delavska zbornica je delovala na socialnozavaroval-nem področju tudi po svojih zastopnikih v pokrajinskem odboru INAM, v INADEL in skladu zimske pomoči. Glavno vprašanje pa je, uresničiti sodoben sistem socialne zaščite Delavska zbornica se je tu-di organizacijsko okrepila, čeprav obstajajo še nekatere pomanjkljivosti. Ustanovila je več občinskih in raojnskih delavskih zbornic, lani pa se je ustanovil tudi nov _ sindikat uslužbencev zdravilišč. V primeri z letom 1957 se je število članov konec leta 1959 zvišalo za 2.52 odst., kar pa je premalo, zlasti če se upoštevajo številne stavkovne ak cije, ki so pritegniie veliko število delavcev, ki so izven sindikatov. Nova Delavska zbornica se je tudi vedno borila za enotnost notranjih komisij ter bo nadaljevala po tej poti. V diskusiji so v petek ln včeraj zjutraj spregovorili še številni predstavniki raznih strok. V imenu pristaniških delavcev je govoril Muslin, v imenu pomorščakov Soje, živilske industrije Fonda, delavcev električne stroke Mo-setti, pošte in brzojava Pugli-si, sindikata uslužbencev zdravilišč Bellini, kovinarjev Se-milli, upokojenih železničarjev Gordini, krošnjarjev in trgovcev na malo Cherbaucich, uslužbencev krajevnih ustanov dr. Bizjak, trgovinske stroke Puzzer, petrolejske stroke Coloni. Tajnik Albino Gerli je govoril na splošno o poročilu tajništva, Lauri o vprašanjih Tovarne strojev, Lucchesi o delovanju ustanove INCA. tov. Sergij Pečar o Delavski zbornici v Lonjer-ju Kongres pa je pozdravil tajnik Delavske zbornice iz Gorice Bergomas. Tov. Sergij Pečar, tajnik lonjerske delavsike zbornice, je v svojem posegu v diskusijo obravnaval predvsem dve vprašanji, to je važnost ustanavljanja rajonskih delavsikh zbornic in vprašanje delovne mladine. Lonjersko zbornico so ustanovili leta 1957 po sindikalni kostituanti, ko so po novi sindikalni liniji pritegnili v enotni sindikat vse delavce ne glede na njihove politične nazore. V zbornico se je vpisalo 73 delavcev, ki niso bili prej v nobenem sindikatu, tako da šteje skupno 140 delavcev in nameščencev, to je 65 odstotkov od skupnega števila, ki bivajo na tem področju. Pri tem je treba upoštevati, da je mnogo delavcev zaposelnih v manjših podjetjih, kjer jih ni lahko sindikalno organizirati. Z rajonsko delavsko zbornico je bilo zato mogoče bolje povezati delavce s sindikatom. Teže je organizirati mlade delavce, ki nimajo zaradi svojih »modernih« nazorov dovolj smisla za družbeno delo. 0.1 35 mladincev, ki delajo pove- čini v manjših razdrobljenih obratih, se jih je vpisalo v zbornico samo 5. Zato je treba posvetiti delavski mladini največjo pozornost in bi bilo prav pritegniti več mladincev tudi v vodilne organe. Tov. Pečar je tudi dejal da bi bilo delo sedanjih rajonskih delavskih zbornic lažje, če bi se u-stanovile nove tudi po drugih vaseh, pri čemer bi jim dosedanje lahko mnogo pomagale pri delu z nasveti in dosedanjimi izkušnjami. Predstavnik sindikata uslužbencev zdravilišč je v svojem govoru poudaril, da obstaja ta sindikat komaj leto dni, da pa je dosegel ze lepe rezultate ter povezal bolnisso osebje z zdravniki, ki so tudi vpisani v sindikatu. Tajnik kovinarjev Semiii je omenil med drugim napredovanje sindikatov v poslednjem času ter poskuse delodajalcev. da bi vsilili delavcem ločene sporazume, na kar demokristjanski in drugi sindikati zal cesto tudi pristajajo. V Trstu kot v državnem okviru so delavci postavili nove zahteve, kot v ILVI, v CRDA glede produkcijske nagrade itd. Lucohesi je poudaril važnost zahtev delavcev na socialnoza-varovalnem in skrbstvenem področju ter orisal v tem pogledu delovanje ustanove INCA. Predstavnik krošnjarev in branjevcev Cherbaucich je poudaril, da se njegova stroka bori predvsem, da ji priznajo pravico pokojninskega in bolniškega zavarovanja ter prosil za podporo delavcev za uresni. čenje teh teženj. Dr. Bizjak je v imenu uslužbencev krajevnih ustanov predvsem poudaril, da se morajo ti uslužbenci boriti, da si ohranijo pridobitve iz časa bivše ZVU. Ta. krat so med drugim dosegli tu. di 5-odstotne periodične poviške vsaki dve leti, medtem ko so šele nedavno priznali državnim uslužbencem poviške 2,5 odstotka. Takrat so uslužbenci marsikaj dosegli, ker so nastopali enotno, kar se dandanes žal ne dogaja. Predstavnik pe_ trolejskih delavcev Coloni Lino je obravnaval razna vprašanja te stroke in zlasti obsodil poskuse delodajalcev, da bi reševal vsa mezdna vprašanja z ločenimi pogajanji po posameznih podjetjih. Z njegovim govorom se je zaključilo včerajšnje zasedanje kongresa. Danes se diskusija konča in bodo izvalili novo vodstvo in delegate za kongrese CGIL v Milanu, Intervencija dr. Dekleve za gradnjo slov. gimnazije Pokrajina že dolgo časa obljublja, da bo zgradila novo poslopje za slovensko gimnazijo. Ker se stvar že tako dolgo vleče, je tov. dr. Jože Dekleva interveniral pri glavnem tajniku pokrajine dr. Leotti-ju in ravnatelju oddelka javnih del pokrajine inž. Pagni-niju. Omenila sta mu, da so glede tega vprašanja nastale številne ovire in težkoče. Zagotovila pa sta mu. da pride načrt za gradnjo šole na dnevni red še pred razpustom pokrajinskega sr -ta, in sicer vsekakor pred 15. aprilom. Upamo, da ne bo ostalo le pri obljubah. «»-------- Za vrtnarje in kmetovalce V soboto ogled vrtnarskih naprav Kmetijska zadruga v Trstu priredi v soboto- 25. marca ob 16. uri ogled novih vrtnarskih naprav (rastlinjakov in zaprtih gred) na posestvu g. Kodriča pri Sv. Ani. Vrtnarji in kmetovalci, ki se zanimajo za moderno vrtnarstvo, so vabljeni, da izkoristijo to priliko ter si ogledajo nove naprave ki jih bodo tolmačili prisotni tehniki. Zbirališče je določeno za 16. uro pri Sv. Ani, in sicer ob zadnji postaji filobusa proge štev. 19. iiiiMliiiiimiiiiiiiililiimillliiiiiimiliiiniilH" Smrt poljskega delavca na Jazbinah Včeraj ob 19.50 so poklicali avto ZK v Jazbine, ker je pri večerji nenadoma postalo slabo 48-letnemu Josipu Gobbo, ki se je rodil v Ceroven ter sedaj prebiva v števerjanski občini. Gobbo ni imel stalnega bivališča in se je preživljal z delom pri raznih kmetijah. V zadnjem času je delal pri Pušnarju na Jazbinah št. 23. Ko so uslužbenci ZK prišli na Jazbine, so našli Gobba mrtvega. Goriško sodišče je že 19. oktobra leta 1957 objavilo stečaj 55-letnega mesarja Giusep-pa Caucia iz Tržiča, Ul. Trie-ste št. 80. Včeraj pa se je moral pred sodiščem zagovarjati še zaradi namernega stečaja Obtožen je bil, da si je pridržal na škodo upnikov približno 1.500.000 lir. To vsoto je realiziral s preprodajo živine, malo predno je zbežal v inozemstvo. Kje se Cauci trenutno nahaja, ni znano. Domne va se pa, da je zbežal v Francijo, kjer ima nekaj znancev in prijateljev, Poleg tega je bil Cauci še obtožen, da ni držal v redu poslovne knjige. Cauci je bil do leta 1947 kolon. Kasneje je pa nakupil nekaj zemlje in je pričel rediti na svojem posestvu živino, ki jo je potem prodajal raznim kmetovalcem ali mesarjem. Ker je videl, da ta posel dobro nese, je pričel prekupčevati na veliko. Med običajnimi odjemalci, so bili tudi nekateri mesarji, ki niso plačevali v redu. Cauci se je zato znašel v denarni stiski in seveda ni mogel izpolniti raznih obveznosti, ki jih je imel do svojih upnikov. Prav iz tega razloga je imel že večkrat opravka s sodišči. Običajno je izdal nekrite čeke. Tudi 1.500.000 lir, o katerih se govori v obtožnici, je realiziral tako, da je plačeval živino z nekritimi čeki. Upoštevajoč to obtoževalno okolnost, je sodišče obsodilo Caucija na 2 leti in 4 mesece zapora ter na plačilo sodnih stroškov in taks. Caucia je po nalogi sodišča branil dr. Blessi. # * * V Tržiču se je pripetila 5. novembra 1958. leta, huda prometna nesreča. Policija je bila telefonsko obveščena, da sta se približno ob 13.30 zadela na Ulici 1. maja avto in osebni avtomobil. Dva policijska funkcionarja sta takoj šla na kraj nesreče. Po cesti v smeri iz Tržiča proti Benetkam, je prihajal težak tovorni avto s prikolico. Vozil ga je 34-letni šofer Vi-nicio Turus iz Pierisa, Ul. N. Sauro št. 12. Pri hiši št. 23. na Ulici 1. maja je parkiral poltovorni avto znamke Fiat 1100. Turus se je moral seveda temu poltovornemu avtomobilu izogniti. Premaknil se je nekoliko proti sredini ceste. Nenadoma pa mu je prišel naproti neki Topolino, ki ga je vozil 65-letni Angelo Lucci iz Tržiča, Ul. Romana št. 12. Topolino je prihajal iz Benetk. Kako se je pripetila nesreča Turus in drugi šofer, ki je bil z njim v kabini, nista mogla povedati. Nenadoma sta začutila sunek in sta se seveda ustavila. V zadnji levi blatnik se je zadel že omenjeni Topolino. Udarec je bil tako močan, da se je mali avto zasukal okoli sebe. Vrata so se odprla in Lucci je padel na cesto, obrnjen z glavo proti sredini ceste. Tovorni avto mu je popolnoma zdrobil lobanjo. Kosti so bile v krogu enega metra. Med preiskavo je policija ugotovila, da je bila cesta dovolj iiroka in v dobrem stanju, vreme je bilo lepo in na cesti ni bilo opaziti, da bi avtomobila skušala ustaviti. Prič ni bilo. Tovorni avto, ki je last »Societa Indu- iiHiiMiiiiiiMiimimitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimmiiii Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je od 13. do 18. marca rodilo 17 otrok, umrlo je 12 oseb, bila je ena poroka in 8 oklicev. Rojstva: Silvano Devetti, Gabriella Massari, Roberto Matelli, Lucia Alessio, Maver Valentinčič, Francesco Clan-di, Redi Guerra Flavio Sa-mar, Fabio Maniacco, Marina Calligaris, Marino Bigatton, Luca Bevagna, Tullio Bertu-so, Marina Inguaggiato, Io-landa Polisi, Maurizio Tirel, Michele Fonzo. Smrti: 66-letna trgovska Maria Marchi, vd. Tudor, 77-let-ni kmetovalec Brancesco Marini, 88-letna Maria Rigaro, vd. Magrini, 63-letni upokojenec Giovanni Raffin, 75-letna Clementina Zonchi, vd. Pinatti, 72-letni upokojenec Francesco Cumar, 72-letni 1-gnacij Černigoj, 68-l«tni trgovec Josip Stakul, 70-letni kmetovalec B’rancesco Lovisi 15-mesecev stari Ranieri De Nadai, 67-letni Henrik Hlede, 56-letni trgovec Saverio Culot. Poroke: delavec Arduino Riva in Giovanna Gnezda. Oklici; trgovec Bruno Tom-masini in prodajalka Savina Lisizza, bančni uradnik Ser-gio Costiera in uradnica Be-nita Barbangelo, delavec Giovanni Lorenzon in učiteljica Maria Barbo, bolničar Rino Sandonini in delavka Antonietta Comand, uradnik Quirino Mullon in Angela Bortot, uradnik Nicola Simo-netta in Ana Markič, letalski podoficir Luciano Cos in Maria Rosa Albertoni, inštalator Luciano Bassa m Edith Ham-merli. stria Ghiaia d’Isonzo» iz Pierisa in je zavarovan za 50 milijonov je imel zavore in vse ostale naprave v dobrem stanju. Policija je naznanila Turu-sa sodni oblasti. Obtožen je bil. da je nenamerno povzročil smrt Angela Luccija. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece zapora in plačilo stroškov. Kazen je pogojna in je ne vpišejo v kazenski list. Poleg tega pa bo moral Turus povrniti Luccijevi vdovi stroške v znesku 80.000 lir. Višino odškodnine bodo določili posebej; kot predujem bo Turus moral plačati vdovi, po odločitvi sodišča 1.000.000 lir. Vdovo Lucci je zastopal odvetnik dr. Camber, Turusa pa je branil dr. Mario Ferluga iz Trsta. Predsednik sodišča je bil dr. Cenisi, sodnika dr. Vizzini in dr. Fabiani, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar Omeri. Prva žerjava za Portoroscgo V petek popoldne je bila na sedežu goriške trgovinske zbornice prva seja stalne komisije za pomorstvo, ki so jo ustanovili na podlagi odobritve ministrstva za trgovino z dne 3. marca 1960. Predsednik trgovinsM nice Bigot je P°te™’ prečital telegram «• ■ želi n®,, nov« * pana Cuzzija, ki z spešnejše delovanje J1”' .Bj5 misije, obrazložil P p važnost novoustanov J ^ ^ misije, ki ima nalog0' j gleda stanje našega, j stva, položaj in Pr v pristaniščih in se j tudi za vprašanje n ., 0jii'| Nato je Bigot govoru ^ rJ ni potrebi ureditve P ^ p; Portorosega v . TrŽ!.C,!’ za j*! terega je ministrstv - j| na dela že odobrilo p milijonov lir, ki ji® trebovali za njegovo ne obnovitev. . (ie l! Nato so člani k® 'ajU t tajnem glasovanju iz p podpredsednika kor01 ) pitana Bruna Costa'o J je predsedoval ostae vjlj} seje. Obravnavali so P ^ komisije, katerega J js le žil nato zelo («1 Poterzio, ki je po^eoVj N svoje mnenje o obn ^st1' terosege in potrebi j,(i' ve dveh premičnih ()(i na tem pomolu. . .„ £ komisije se je za, ; prep! tem, ko so njeni cla dali in izrekli svoje p še o nekaterih v?*a? papC* se tičejo pristaniški v Tržiču. 1.111»""'^ ■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii>iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilif*(|,,>l,ial>l Tekme diletantov II. kategorije Hausbrandt - Sovodnj® tekma negotovih Prvo plasirani S. Cancian ima precej lahko tekmo, in sicer igra doma proti Sagradu, ki je skoraj na koncu lestvice. Tudi Romana bi se morala uveljavit proti Panzanu, toda ker sta obe ekipi zi Tržiča, bo tudi Panzan napel vse sile, da bi se dobro izkazal pred domačimi gledalci. Farra igra doma proti Ločzuku in bo lahko zmagala, toda ne bo šlo z lahkoto, ker se bo hotel tudi Ločnik rehabilitirat zaradi nedeljskega poraza. S. Marco in Capriva bi morala tudi zmagati, ker igrata doma: pr vi proti Villesse, drugi pa proti S. Lorenzo, ki sta zadnja na lestvici. Podgora se bo srečala doma z Morarom, in ker v nedeljo ni igrala, ima bolj sveže moči in zato več možnosti za zmago. HAUSBRANDT - SOVODNJE Hausbrandt je do sedaj edina ekipa, ki je šla s sovodenj-skega igrišča zmagovita, kajti vse ostale so bile ali poražene ali pa so se morale zadovoljiti z eno točko. Upamo, da belo-modri ne bodo imeli take smole kot pri prvem srečanju, ko so napadali celih 90 minut, toda do gola ni in ni hotelo priti. Gostje pa so izvedli dva protinapada in zabili dva gola. Zato je veliko zanimanja za to srečanje. Igralcem priporočamo, da stvar vzamejo resno, ker je vedno nevarno, kadar se igra na tujem igrišču Za to tekmo so sklicani na slednji igralci: Šuligoj, Devetak, Hmeljak, Ferfolja, Podgornik, Visintin L, Plesničar, Visintin II., Anselmi, Petejan, Oblak in Marson. Zlata poroka v Št. Mavru Včeraj sta v St. Mavru praznovala zlato poroko Jožef Bitežnik in njegova žena Marija roj. Pintar. Slavljenca sta se poročila v St. Mavru leta 1910. Od takrat sta celo življenje posvetila dela na kmetiji in vzgoji štirih otrok. Tudi njima je zadnja de 1* svetovna vojna Pfiz3sta ^ lik udarec. Izgubi s> sina. Od ostalih s *** v Jugoslaviji, hči P ši na domu. juti'1,1 Ob tako visrkei« J želi naše uredništv ,# go let zdravja voljstva. Prometna nesrj1 na Tržaški ce# Včeraj ob U-1® prO^Jt ški cesti prišlo d0 je , nesreče, v kateri poškodoval 42-letn ^leH Zitteri. Z avtom . * križa so ga .PrePkjet ^ vilno bolnišnico, fr zdravniki u®°*°Vjavi. in odrgnine P° 8 «#—" i Kino v <>'■ CORSO. 14.00: «J0nVa jL, druge«, S. Man?6 iel» flin. Mladini do prepovedan. že P. C- VERDI. 14.30: «T1,P pjrel11, Ugo Tognazzi, G. . nemascope v parjNasilV V1TTORIA. 15.15: « j. letje«, E. R- ’ f tlgnant' ,sno- a * CENTRALE, l5-00^«'5' Maratonu«, ®. j Demongeot. _pus* MODERNO. 15.0°: Hong Konga»-^__ Kino vT^ AZZUHHO. 17-5°' ko, telja«, Gianni A Focas. PRINCIPE. 17J“- Tony j kombineza», .jf Gary Grant. ,S* EXCELS!OR. 16/„ .J in kraljica 5>a ®o'- 9 NAZIONALE. V gt*®1 nji sovražniki’1' ker. Gin R°lse DEŽURNA Danes je, /na či odprta ti, Travnik št * S potrtim srcem sporočam žalostno vebh nadoma preminil moj ljubljeni mož ALOJZ ČOK da"*5 222' Pogreb nepozabnega pokojnika bo 12. uri iz hiše žalosti na Strada del Friuli 2ALUJOCA ZENA IN OSTALO S Trst, Barkovlje, 20. marca 1960. Nenadoma je v starosti 76 let prem zabni mož, oče in stari oče KRISTJAN BATIČ Žalostno vest sporočajo zena VALERIJA, IVAN, ALOJZIJ, RADO in BORIS, ALEKSANDER, ROSANA ALOJZIJA, snahe in ostali sorodniki. Pogreb bo jutri 21. t. m. ob 16. uri glavne bolnišnice. Trst, 20.111.1960. in VID* in NID»A' rtv** C55i>ALlSCA SI»Vensko gledališč\ v Trstu ce V m- °b 17. uri v Avaitoriju v Trstu Premiera i?Ar2?S godRICH ALBERT HACKETT WVNIK ANE FRANK kot Scem ^sfRANK° G0MBAC> «ikJ02E CESAR P&ŠSS* eartl-sersa evajalec: JARO DOLAR °krst- ^°./rank - Rado Namena . Jr,ank' nieS°va got . p Nakrstova; Marina 5?_ 1a2a Bratuževa; spod vJ?'£a Sardočeva; Go- Gosoa van n" ’ 1 Gustlni ^škova p aan ' Zlata R°-tec (igr ’in?efe£,- L.vio Boga. Sancin-' ussel - Modest vičeva “lep.-.N°ra Janko' Justo"*KoLuVa Š°la); Kraler GlflSBENA MATICA - TRST 'soboto 26. marca t.l. ob 21. uri V A v d u0 r 1 j u rtni večer gojencev ^ene šole iz Kranja Vst *etrtwLC^i na razpolago ?8rni Ulii. e v kmji- J. 61792 3 SV' Frančiška 20, Sir uk VERDI kB*a največ?»5lgud’ ki ®a lma' hvarskega ,*a Robnega sha-SiL^H^f^bo^nasto- In, Srw° ob n “Vardi« prihod-Ku Obrane ni. url- Recital oble, L« ™ke. iz antolo- Ryfarwu?es of Man« Geor-ssDeara^ *kst VVilliama Dan^ElTR°.. NUOVO ^J^ŽS:30 «dni bo F0' ne p- skupina Da- knjigarna 8». Frančiftkn 2« e>el«n 61-792 N 0 V O ; Janko ra on,Kersnik: , 90!poda L 470,-•Vs lzer; Mi- MAL1 OGLASI ADMINISTRATOR z dolgoletnim delovanjem se priporoča interesentom — sprejme v dopoldanskih urah tudi drugo zaupno delo, inkaso faktur itd. Požar Anton, Ul. Conti 40 BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Bat-tisti 20, tel. 29041, prodaja gospodinjske električne predmete — hladilnike FIAT, ATLANTIC in druge znamke Plačljivo tudi v 24 obrokih. PRALNE stroje, kovinsko kuhinjsko opremo. HIŠNO POMOČNICO sposobno vseh hišnih del — do 17, ure iščem — zglasiti se v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20. NAGROBNE SPOMENIKE v kamnu in marmoru, izdelke za stavbe, vam nudi z modernimi stroji opremljena delavnica S. ZIDARIČ, Sempolaj št. 4 (Nabrežina), Tel. 20151. KNEZ VALTER Nabrežina tel. 20123 Nudi «S1NGER» od 59 000 lir dalje, «REX» hladilnike 53.000, «PHILIPS» TV, go spodinjske predmete, motor na kolesa in bicikle po izrednih cenah za tu in izvoz. CATTBIMR UMRTO TRST UL. F. SEVERO 3 TEL. 34089 UVOZ ŽIVINE IN KONJ AVTO MOTOR 1MPORT — EXPORT Nadomestni deli italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov. DIESEL motorjev in traktorjev. Trieste - Trst, Via Udine 15 tel. 30-197, 30198 AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE KINOPROSEK-KONTOVHL predvaja danes 20. t. m. ob 16. uri Dyaliscope barvni film: GUSARSKI OTOK Igrajo: FRANC PERRIER in ROSSANA PODESTA’ L 460 — ^vjjj, toneš 20. t.m. z začetkom ob 15. uri Omeen f>inv »g! čŠfc^miieiŠČ^iStoBI Mednarodni košarkarski turnir za nagrado «Grada Sv. Justam Olympia premagala tudi Uranio Babenberg klonil pred Ignisom Danes zadnji dan tekmovanja s srečanji Urania - Babenberg in Ignis - 01ympia Čeprav je bilo sinoči v tržaški športni palači na Monte-bellu manj gledalcev kot na prvem večeru mednarodnega košarkarskega turnirja za pokal «Gradu Sv. Justa«, je s tribun kljub temu odmevalo mnogo glasnejše navijanje in nav. dušeno ploskanje. Mladi igralci ljubljanskega košarkarskega kluba 01ympie so v drugem sinočnjem srečanju pripravili ponovno veliko presenečenje z zmago nad švicarskim državnim prvakom iz leta 1958 in 1959 Urania iz Ženeve. V prvem srečanju sta se pomerili petorki Ignisa iz Vareseja in Babenberga z Dunaja. V tej tekmi so se napovedi, ki so predvidevale zmago Italijanov, izpolnile. ASK OLYMPIA — GS URANIA 70:67 (30:29) Postavi — OLYMPIA: Lavrenčak, Lotrič, Vavpetič, Weibl, Samaluk, Oblak, Gagel, Murko, Sok, Baleiin, Basin in Tomori. URANIA: Deforel, Fornerone, Riethauser, Weibermann, Lacock, Fletcher, Filliettaz, Liebich, VVeibermann, Currat, Bonjour. Srečanje, ki so ga pričako- Rommel kliče Kairo» Režija WOLFG ANG SCHLEIF ‘v film, ki vas bo gotovo zadovoljil. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma vali gledalci z živim zanimanjem, se je začelo z ofenzivo Švicarjev, ki so prišli takoj v vodstvo do 4:0. Odslej je ostal rezultat dolgo časa nespremenjen, kmalu za tem je trener 01ympie Ogrin izvršil menjavo v svoji petorki in točke so pričeli dosegati tudi Ljubljančani. Igralci Uranie pa so kljub temu uspeli obdržati precej ča. sa približno razliko 8 točk, saj so bili vsi izredno visoki, for-sirali so visoke podaje in nizki Ljubljančani so si s težavo pri. borili pot do žoge. Urania se je odlikovala zlasti z dolgimi meti na koš, medtem ko so igralci 01ympie sledili_ svojim nasprotnikom s pomočjo skoraj nezgrešljivih kazenskih strelov na koš. Do stanja 26:17 je uspelo Zenevčanom ohraniti prednost 9 točk, tedaj pa je 01ympia sprožila silovito ofenzivo in pričela dohitevati nasprotnike. Odlikoval se je zlasti odlični Basin, ki je naravnost z virtuoznimi potezami vodil žogo pod nasprotni koš in iz izredno težkih položajev uspešno streljal. Pri stanju 27:26 ko je bila v rezultatu le še točka v korist Uranie, je postajala igra razburljiva, gledalci so navdušeno navijali za mlade Ljubljančane in nekaj sekund kasneje je Basin z odličnim metom že povedel prvič svoje moštvo v vodstvo. Tega 01ympia do konca polčasa ni spustila več s svojih rok, čeprav je bilo stanje rezultata ob sodnikovem žvižgu minimalno z le eno točko razlike. V drugem polčasu je Urania že s prvim metom povedla, toda Glymp.ia je pričela diktirati silovit tempo, kateremu visoki Švicarji s svojim zamorcem Fletcherjem na čelu, niso bili kos. Že v dveh minutah je 01ympia vodila s petimi toč. kami prednosti. Urania je zatem uredila svoje vrste, žoga je zopet tavala skozi zrak nad dosegom rok ljubljanskih igralcev in rezultat se je vedno bolj uravnovešal. K temu je največ pripomogel odlični Currat s sijajnimi meti od daleč, ki niso skoraj nikoli zgrešili. Pri stanju 39:39 so Švicarji dohiteli Slovence, ki so nato še enkrat povedli, zatem pa je prešla v vodstvo Urania. Povedla je že 46:40, ko je 01ympia sprožila ze drugo veliko ofenzivo v drugem polčasu. Igra, ki so jo pokazali, je bila izredno duhovita. Akcije so bile kombinirane točno do poslednje potankosti, vsak prehod na nasprotno polovico se je končal z metom in met s košem. V dveh minutah je semafor pokazal rezultat 46:46, hip nato pa je 01ympia že povedla. Položaj je postajal napet. V rezultatu ni bilo nikoli več kot dve točki razlike. Ljubljančani so nezadržno polnili koš in čast Uranie je s svojimi odličnimi dolgimi meti reševal le Currat. Za primer navajamo kako je potekala igra po izenačenju: 50:48, 50:49 , 50:50, 50:51, 52:51, 52:53, 52.55, 54:55 56:55, 56:57, itd. Občinstvo je navdušeno spremljalo poteze mladih članov 01ympie in včasih spremljalo svoje občutke s cepetanjem. Igra je bila napeta prav do zadnjega trenutka. V zadnji minuti je bilo stanje 62:68. Švicarji 60 najprej zmanjšali na 63:68 časa in šele pri stanju 23:24 je uspelo priti Italijanom v vodstvo. Nekaj sekund kasne je so odšli igralci počivat pri stanju 25:25. V drugem polča su so začeli Italijani napadati odločneje, predvsem pa točneje, kar jim je kmalu prineslo vodstvo. Po petih minutah so vodili že z 9 točkami naskoka in ta razlika se ni več bistveno zmanjšala. Potek igre je zelo motilo do kaj slabo sojenje, ki sicer ni bilo pristransko, vsekakor pa ne tako, kakršno bi moralo biti Pri stanju 53:43 je zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče Karral in pet minut kasneje je bil Ignis v vodstvu za 11 točk. Upi Avstrijcev na uspeh so vedno bolj upadali, zlasti, ko je pri stanju 56:49, moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igro visoki Ho-meier, ki je igral zelo dobro Ignis je igral zanesljivo, sistematično in proti koncu srečanja se v njegovo zmago ni dalo več dvomiti. V zadnjih 40 sekundah so sicer dosegli Avstrijci tri točke, kar pa je komaj zadostvovalo za poraz s 7 točkami razlike. Pri Baben-bergu je bil najboljši strelec Homeier z 19 točkami, medtem ko se je pri Ignisu tudi danes odlikoval Zorzi. Na stadionu pri Sv. Soboti ob 15. uri Tri estina- Como za nogometno B ligo Danes bo Triestina zopet nastopila na lastnem igrišču. Upamo samo, da bo njena igra, ne glede na dosežene gole, vsekakor boljša kot proti Sambenedettese. Tedaj je občinstvo, pa čeprav je bilo zadovoljno z zmago, večkrat pozdravilo domačine... z žvižganjem, ker se ni moglo zadovoljiti s slabo igro in z zmešnjavo na igrišču. Da- našnji nasprotnik Triestine je enajstorica iz Coma. Como ne pomeni v nogometnem prvenstvu B lige praktično ničesar. Je to ena izmed redkih enajstoric, ki so zadnje čase popolnoma odpovedale. Dovolj je namreč če navedemo, da si je znal Como priboriti v povratnem kolu le 1 točko in je moral za. beležiti tudi kar dva poraza na domačem igrišču. Ze šest nedelj je ostal Como praznih ...........................................................................................................................................................................................................iiimiiimiiiiiiiiliiiiiiimMiilmiiiiiitiiililimiiimiiMiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliilMiiim in nato na 64:68 z dvema kazenskima streloma. Kazalec na časomerilčevi uri je nezadržno hitel proti številki 12, 01ympia je v svesti si bližnja zmage zadrževala žogo, katero je Švicarjem vendarle u-spelo dvakrat vzeti in doseči dve točki. Toda ponoven met 01ympie v koš je zopet povečal razdalje in kazenski strel, ki ga je sodnik dosodil v zadnjih petih sekundah je lahko rezultat zmanjšal, ni pa mogel več preprečiti zmage presrečnih mladincev O-lympie, ki so na tem turnirju tako premagali že drugega državnega prvaka. Medtem ko so se pri 01ympiji odlikovali vsi igralci, kot strelci pa zlasti Basin z 18, Sok s 17, in Samaluk s 15 koši, sta bila pri Švicarjih ket strelca najuspešnejša Deforel s 17 in Fletcher s 15 koši. Ostali člani Uranie so igrali zelo požrtvovalno, trudili so.se, da bi ugnali svoje do dve glavi nižje nasprotnike kolikor so mogli, vendar je tudi njih doletela sinočnja usoda avstrijskega državnega prvaka Babenberga. kar si lahko štejejo v tolažbo. IGNIS — BABENBERG 65:58 (25:25) IGNIS: Borghi, De Carli, Nesti, Andreo, Padovan, Zorzi, Cozzi, •' Vescovo, Magetti in Motto. BABENBERG: Polansky, Morsten, Dibiral, Guenter, Thierig, Brousec, Homeier, Karral, Dopper in Franitsky. To srečanje, ki je bilo pravzaprav sinoči prvo na sporedu, je bilo manj zanimivo od onega med 01ympio in Uranio. V prvem polčasu je naletel Ignis v Avstrijcih na zagrizene nasprotnike, ki so zaigrali vse drugače kot včeraj proti Ljubljančanom. Babenberg je vodil prav do zadnjih sekund pol- «Dirka na soncu» zopet plen tujcev Po uspešnem napadu na vzpetinah Francoz Privat prvi v Sanremu Zmagovalec je dosegel nov rekord proge s povprečno hitrostjo 42,640 km na uro SANREMO, 19. — Vzpetina pri Poggiu, ki so jo prireditelji kolesarske dirke Milan-Sanremo nalašč prvič vnesli v progo, da bi pripomogli k zmagi kakemu italijanskemu tekmovalcu, ni obrodila zaželjenih sadov. Zmagal je zopet tujec, ne sicer Van Looy ali Poblet kot se je dogajalo v, zadnjih treh letih, temveč Francoz Rene Privat. Že od vsega začetka je bila dirka nervozna in posa- mezniki ali tudi skupine so skušali zapustiti glavnino in se podati sami proti cilju. Poskusov bega ni manjkalo. Spočetka so hoteli zbežati manj znani kolsarji, a glavnina jih je pustila, da so se z nabiranjem prednosti utrudili. Kasneje se je izkazal tudi Anglež Simpson, ki je ob vznožju Turchina zbežal zasledovalcem im se sam boril s časom za kakih petdeset kilometrov. Najbolje pa je izrabil ugoden trenutek Privat, ki je sprožil napad ob zadnjih vzpetinah dirke. Pred dvema letoma se je Francozu podoben poskus ponesrečil, danes pa mu je pripomogla k zmagi prav vzpetina pri Poggiu, ki je šest kilometrov od cilja. Medtem ko je Privat pred leti klonil prav v spustu, ko so ga hitrostni dir- limimniilimilMilillMinilfiiiuiiililillillilumnntiiiinlilimiilllHllliiltiMtiiiiHifiiiiiiiiitiiilH Mednarodna tekma juniorjev v Madridu Boljši Italijani premagali Spance Tekma pred 25.000 gledalci se je zaključila s 3:0 (1:0) v korist plavih MADRID, 19. — Pred 25.000 gledalci, ki so le delno napolnili stadion Santiago Bernabeu v Madridu, ki lahko sprejme do 100.000 ljudi, je italijanska jumiorska nogometna reprezentanca premagala špansko s 3:0. Italijani so bili premočni na. sprotniki za mlade Špance 'n so pokazali res lepo igro. Videlo se je tudi, da so Italijani bolje pripravljeni kot njihovi današnji nasprotniki. Prvi polčas se je komčal z 1:0 v korist Italije Gol je dosegel Rivera. V drugem polčasu so Italijani dosegli še dva gola, in sicer obakrat po zaslugi Veronese-ja, ki je bil brez dvoma najboljši med Italijani. Takoj za njim moramo omeniti stranska halfa Castana II. in Mazzanti-ja, ki sta bila absolutna gospodarja v središču igrišča. Čeprav je imel vratar Bonollo le malo dela je pa vendar dokazal da je v odlični formi. Medtem ko gledalci niso šte-dili s ploskanjem Italijanom, so dolgo časa izžvižgali španske juniorje. Juniorji so igrali v sledečih postavah: ITALIJA: Bonollo; Rossctti, Rosato; Castano, Bercellino, Mazzante; Milanesi, Rivera, Veronesi, Ferrario, Bonfada. ŠPANIJA: Arriaga; Madir, Domenech; Arzac (Oliveros), Amantegui. Marin; Cabello, Eloy, Zaldua, Vtcente, Amen gual. kači dohiteli in prehiteli, je tokrat prišel s sedmimi kolesarji do vznožja končne vzpetine pri Poggiu in si je celo nabral eno minuto naskoka pred ( dvajsetimi kolesarji. S Francozom sta bila v skupini bežečih tudi Nencini in Pambianco. Kadar se je cesta strmo vila med nasadi nageljnov in drugih cvetljic, m Privat hotel zamuditi niti trenutka: najprej je nadzoroval Nen-cinija. nato je preprečil beg Pambianca ter se premaknil na čelo skupine in začel diktirati tempo. Prva sta klonila Cazala in Ottano, takoj za njima pa Anglež Simpson, počasni toda odločni ofenzivi francoskega kolesarja so vzdržali samo Italijana Nencini in Pambianco in Belgijec Molenaers. Na zadnjih o-vinkih tik pred vrhom Pog-gia je Privat hitreje in močneje pritisnil na pedale in ko je spoznal, da ostali zaostajajo, jih je zapustil in zbežal. V teh sedmih kilometrih od cilja si je Privat zagotovil prednost, ki mu je prinesla zmago. Na vrhu vzpetine od koder ni preostalo drugega kot se spustiti proti morju, je imel privat 15” naskoka do Molenaersa in nekaj sekund več do italijanskega para Nencini in Pambianco. 39” za njim je bil Graczvk, ki je ob vznožju vzpetine imel minuto zamude, a je prav na strmih ovinkih dohitel vse in se močno približal bežečemu Privatu. Privat je sam vozil proti cilju, Graczyk pa je napel vse sile, da ga dohiti. Smola pa je hotela, da je padel, vendar se je nepoškodovan dvignil in nadaljeval zasledovanje. Privata sicer ni mogel več dohiteti, toda drugo mesto mu ni mogel nihče odvzeti. Tretji je privozil na cilj osamljeni Molenaers, medtem ko je De Cabooter zmagal v sprintu prve skupine. Privat je dosegel nov rekord proge. Prejšnji, 42.178 km na uro, je pripadal Van Looyu. VRSTNI RED DIRKE JE SLEDEČ: 1. Privat Rene (Fr.), ki je prevozil 288 km v času 6 ur 45’15” s povprečno hitrostjo 42.649 km na uro. 2. Graczyk 3. Molenaers (Bel.) 20”, 4. De Cabooter (Bel.) 1’40”, 5. Ruby (Fr ), 6. Van Looy (Bel.), 7. De. mulder (Bel.), 8. Bugdahl (Nem.), 9. Fournier (Fr.), 10. Choubben (Bel.), 11. Mahe (Fr.), 12. Niesten, 13. De Bruy-ne, 14. Fantini, 15. Fore, 16. Venturelli. 17. Coletto Tino, 18. Galeaz, 19. Desmet, 20. Kete-leer, 21. Sorgeloos, 22. Riviere. rok in upamo, da mu sedma, ko se bo srečal s Triestino, ne bo prinesla sreče. To pa seveda zato, ker rabi Triestina točke, da se vzpne bolj proti vrhu lestvice. Domačini namreč ne skrivajo namena, da si zagotovijo dostop v A ligo. Težko delo sicer, a nemogoče ni, saj Tržačani že sedem tednov ne poznajo sramote poraza. Enajstorica Coma se mora boriti, da se še bolj ne pogrezne na dno. Ce bi danes zabeležila nov porav, kar je po mnenju izvedencev gotovo, bi morala začeti pripravljati kovčke, da se preseli v še nižjo kategorijo. In prav zaradi te nevarnosti, ne smemo podcenjevati gostov, ki bodo napeli vse sile, da se odkri-žajo te nevarnosti. Rekli smo že, da si je Como zagotovil v drugem delu tega nogometnega prvenstva le I točko in to zaradi neodločenega izida tekme z Marzot-tom. Z druge strani pa je moral prepustiti zmago na lastnem igrišču tako Leccu in kasneje še povprečni Veroni. In kje so vzroki nazadovanja Coma? Odgovor najdemo lahko v sterilnosti napada, ki je znal priti do mreže le enkrat v šestih tekmah, medtem ko je morala obramba kloniti kar devetkrat. V prvem delu prvenstva so bili igralci iz Laria naravnost odlični. Premagali so Torino in v šestih nedeljah niso poznali poraza, temveč so si rasprotno nabrali nič manj kot osem točk. Edina nevšečnost v skupini uspehov je bil poraz, ki ga je Comu zadala Triestina. Gotovo je. da jim je t? poraz, ki so jim ga zadali Tržačani na njihovem igrišču, ostal na želodcu. Zato so se pri Comu zadnje čase dobro pripravljali z upanjem, da Trie-stini vrnejo milo za drago. Toda vprašanje je, če se jim bo to posrečilo. In to predvsem, ker jim v napadu manjka rutiniranega igralca, ki bi pripravljal akcije in nato pošiljal mlajše igralce v napad. Ker tudi obramba ni na višini, je jasno, da taka enajstorica ne more iti daleč. In lestvica prvenstva je najboljša priča, mimo katere ni mogoče iti. «»-------- tiiiiiiiilimiiiiiiiiimtiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitmiHiMMiiifiiiimiiiiliiiiiiiiMilill Tekma za vojaški mednarodni turnir Grčija-ltalija 1:0 (0:0) Z včerajšnjo zmago se je grška reprezentanca plasirala v finalno kolo tekmovanja BRESCIA. 19. — Današnja povratna' tekma med Vojaški, ma reprezentancama Italije in Grčije v okviru mednarodnega vojaškega nogometnega turnirja se je zaključila s porazom domačinov. Grki so se z zmago z 1:0 plasirali za finalno kolo tekmovanja. Prva tek na, ki sta jo reprezentanci odigrali v Atenah se je zaključi.a neodločeno z enim golom na vsaki strani. Reprezentanci sta se danes predstavili 16.000 gledalcem v Nov svetovni rekord v metu krogle: 19,45 STANFORD, 13. — Bill Nie. der je danes dosegel z metom 19.45 m nov svetovni rekord v metu krogle. Uradni rekord je še v rokah Parryja 0’Briena, vendar je tega nresegel 5. t. m. Dallas Long z metom 19.38. Slednja znamka še ni priznana. PRVENSTVO DILETANTOV Včeraj so igrali nekatere tekme za prvenstvo diletantov vseh treh skupin. V B skupini je Saici premagal Cremcaffe ž 2:1 (0:0), Turriaco - Trivigna-no 2:0, Fiumicello pa Aiello3:0 Za prvenstvo C skupine je Edera premagala enajstorico Libertasa z 1:0 (0:0). «»------- NOGOMET BEOGRAD, 18. — Na stadio. nu JLA sta se danes srečala v nogometni tekmi Partizan in Budučnost iz Titograda. Gostje iz Titograda so prikazali zelo lepo igro in odnesli iz Beograda 1 točko. Tekma se je namreč končala brez golov 0:0. Danes v Trstu sledečih postavah: ITALIJA: Cei; Cast»!!rtti, B. Sarii; Gasperi, Tagliavini, Fogli, Bolzoni, Pestrin, Rozzo-ni. Da Costa :n S*acchini. GRČIJA: Theodorid!s; Ana-stasiadis, Camaras; Dermatis, Stefanacos, Lukanidis; Simoni-dis, Papaemanuel. Sideris, Gri-goriadis in Andreu. Scdil je Steiner (Avstrija). Na tribuni so bili med oblastmi številni generali in tudi podtajnik ministrstva obrambe Martino. Italijanska reprezentanca je takoj v začetku igre prešla v napad, a Grki so se dobro branili in so odbijali žoge v nasprotno polje. V 14’ Stacchini se reši Anastasiadiisa in predloži žogo na središče, kjer pa grški vratar prehiti Da Costo in mu prepreči strel. Ta akcija je bila najbolj nevarna cele tekme. V 20’ Grigoriadis z glavo prisili Ceia, da se v zadnjem trenutku vrže za žogo, ki jo ubrani. Prvi polčas se konča z Da Costovim strelom, katerega Theodoridis z lahkoto brani. Tudi v drugem polčasu so gostje prevladovali na igrišču. V 11’ Simeonidis odvzame žogo Gasperiju, jo predloži Gri-goriadisu ki jo v voleju pošlje prostemu Siderisu. Grški sred. dalje 9 metrov preseneti Ceia. Plavi skušajo odgovoriti. V 29’ Lukanidis prepreči akcijo, ki sta jo načela Stacchini in Voltolina, ki je v drugem polčasu zamenjal Bolzonija. Takoj za tem gredo Grki zopet v napad in Grigoriadis zgreši priložnost s strelom, ki gre preko vratnic. Isti igralec je v 40’ še enkrat zapravil ugodno priliko in to je praktično zadnja zanimiva akcija do konca igre. S tem porazom je italijanska vojaška reprezentanca izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. NOGOMET Triestina - Como za B ligo: na stadionu pri Sv. Soboti ob 15. u ri. .»■ S S. Giovantri - Marianese, diletanti; na igrišču pri Sv. Ivanu ob 15. uri. Fortitudo - Pieris, diletanti; v Miljah ob 15. uri. TELOVADBA Zensko prvenstvo Treb Benečiji v telovadnici «Soc. Gm. nastica Triestina« ob 10. uri. KOŠARKA Turnir za nagrado «Grada Sv. Justa«; v športni palači ob 20. uri Babenberg - Urania; ob 21.15 Ignis - Otympia. MOTOCIKLIZEM Tekmovanje za nagrado uTreh gradov* (102 km) v organizaciji Motoeluba Ostuni. Start ob 9. uri izpred grada Sv. Justa. Cilj istotam. KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu. Glavna dirka «Premio delle Rime«. miimimiiiiiititmiHtiiiiiiumimiiiiiHmimmiiiiiiiiiinminnniuiiiiinHii V okviru mladinskega izleta v Koper Zanimiva športna srečanja med Tržačani in Koprčani Jean (Fr.) z zaostankom 11”, | nji napadalec strelja in iz raz- ^ m« m, - m« mm ur K AVB AR DOMAČIH ZGODB V\/\ ŠESTA ZGODBA ^Koseška n0£LSe leP° obri-Ji V?um; kre- * 1 InalLole naJ alcem Fagot je <£ot«enil pod S PonSJto si silo nenM> Medeje. Jatl otnenje. 5 £ 2acw„, P°sc ‘da so K 2adov01,JP?goVorom n'C Mtekli t? • da so SfC’n btklam“Peljskim L1' to ls° iSl?’ Ulivali, Kn56. Ra*0.«11 več. Naj: npal tudi naj- i: bi o i «« je V, I, UJ" j.ST,! Krc- biU M^Deftn* prav0da- ha' Vki vsi špita- 8a jo’VrBV:el Pri govor- jenju vse bolj oviralo kol-canje. Ko so naposled sklenili, da pojdejo dalje, je Boben s tolkačem pobobnal po svojem instrumentu in re-kd * Fantje, preden odrinemo — huk — zagodimo eno za sref.no rajžo! Huk!» ’ «Pojdi no, komu se pa zdaj ljubi igrati!* ga je zavrnil Pozavna. «Ce noče gosti noben hudič,* je Boben opletal s tolkačem, U lir Leto XVI. • Št. 69 (4532) TRST, nedelja 20. marca Vladna kriza bo traja Šolstvo Parri je govoril pogajanj Novi napadi desnice na levi center s strani Scelbe, Bonomija in Pacciardija - Govor Pajette in članek Nennija - Sklep vodstva PRI (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes in tudi jutri bo nekak odmor v reševanju vladne krize, ker se bodo pogajanja med demokristjani, republikanci in socialnimi demokrati nadaljevala šele v ponedeljek. Danes se je sestalo vodstvo republikancev, ki je sprejelo resolucijo, kjer je rečeno, naj Reale in Macrelli nadaljujeta s KD in PSDI s »proučevanjem mož-nosti za sestavo vlade leve ga centra.« Pred tem je Pacciardi ostro napadel tako vlado, zlasti zaradi tega, ker bi bila odvisna od PSI, ki po njegovem mnenju s svoje strani noče prevzeti nobenih obveznosti. Obtožil je večino PRI, da krši programske obveznosti, pri čemer »ne zahteva niti potrebnih jamstev.« Odgovoril mu ie Reale, ki je poudaril, da bo vodil pogajanja s Segnijem v skladu s sklepi kongresa. Danes so sledili tudi drugi napadi desnice na levi center. Bivši predsednik vlade Scel-ba je govoril v Neaplju in opozarjal na nevarnost komunistov in njihovih zaveznikov, češ da jim je že doslej uspelo oslabiti ((demokratične sile«. Rekel je, da če bi morala sedanja kriza pomeniti nadaljnjo oslabitev krščanske demokracije, bo to velik uspeh levice m da se ne bo čudil, če bo levica v ta namen žrtvovala trenutno tudi nekatera svoja programska stališča. Tretji napad je sprožili predsednik neposred. n; h obdelovalcev, Bonomi, v svojem govoru v Ascoli Pičeno. Tudi on je pripovedoval n nevarnosti sodelovanja s PSI in zahteval, da bi morali socialisti začeti na bazi z borbo proti komunistom, če hočejo, da bo krščanska demokracija z njimi sodelovala. Tudi desničarski demokrist-janski poslanec Bery. ki je že pred dnevi zagrozil, da ne bo podprl vlade levega centra, je napisal v Tarantu za tamkajšnji »Corriere del Gior-no» poseben članek. V njem je napadel v prvi vrsti Nennija, Santija il) Saragata ter poudaril, da ((prepričam katoliki ne bodo hoteli v nobenem primeru pristati na sodelovanje s socialisti.« V svojem običanjem nedeljskem uvodniku za »Avantis pa poudarja Nenni, da bo kriza trajala še nekaj dni, ((dokler ne bodo socialdemokrati in republikanci dognali ali obstajajo možnosti za programski sporazum ne samo s KD, temveč tudi s Segnijem.« Desnica izrokišča to zavlačevanje, «da bi nastopila s težjim topništvom.« Nenni piše, da pritisk s strani cerkve potrjuje, kako velika je še zmeda, ki obstaja med cerkvijo in državo, med politiko in vero. ((Izkoristiti je treba sedanji odmor in pogledati malo pred vrata hiše. Tem bolj, ker — če se ne motim — b? to omogočilo ugotoviti tudi zaradi krize vlade, in sicer, da na desnici ni več nič. Politični italijanski razred bo moral — hočeš nočeš — to upoštevati. Ce tega ne bo sto. ril jutri, bo storil pojutrišnjem Na srečo tega ne trdimo sami, to trdijo stvari«, zaključuje svoj članek Nenni. Pajetta je danes govoril v Mantovi in dejal, da so KD, PSDl in PRI v svojih pogajanjih priznali konkretnost in aktualnost prav tistih vprašanj, ki so jih nakazali komunisti. «Storili bomo sleherni napor, da bi omogočili in podprli tudi en sam korak naprej na poti levice, toda razkrinkali bomo sleherni poskus nazadovanja demokracije in delovnih sil«, je poudaril Fajetita. O krizi je govoril tudi Mo-rov namestnik Scaglia v Ver-celliju. Podčrtal je pet točk vodstva KD za rešitev krize ter ugotovil da je bilo takoj mogoče ugotoviti, da štiri-stranske tradicionalne centri-stične koalicije ne bo moč obnoviti. Dodal pa je, da v «sedanjem delikatnem in težavnem položaju nihče ne more delati prerokb«. Socialdemokratični senator Lami-Starnuti pa je izjavil novinarjem na Montecitoriu, kamor je prišel po besedilo zakona o šolstvu, ki ga je senat že odobril, da je glede poteka pogajanj optimist. Za ponedeljkova pogajanja je rekel, da se bodo začela že zjutraj, tako da bi se lahko nadaljeva- la ves dan, kajti prekinjena bodo verjetno samo za kosilo, ki bo kar v »Camilucci«, kjer se pogajanja vršijo. Še prav posebej pa je poudaril svoje zadovoljstvo zaradi »prisrčnega vzdušja«, ki je vladalo v petek na pogajanjih in zaradi čuta odgovornosti, ki so ga pokazali vsi udeleženci: Segni, Moro, Scaglia, Salizzo-ni, Piccioni in Gui (vsi od KD) ter Reale in Macrelli (PRI) in Saragat ter Lami-Starnuti (PSDI). Spričo dejstva, da so že v petek precej obširno obravnavali vprašanje dežel, se upravičeno dom neva, da bo v ponedeljek na vrsti šolstvo in nacionalizacija energitskih virov. A. P. in nacionalizacija I na kongresu FIAP sta jedro jutrišnjih Sedanja vladna kriza je kriza italijanske ustave ■ V šolah naj se popularizirajo vrednote odporništva je BOLOGNA, 19. — Davi se tu pričel četrti kongres I-talijanske zveze partizanskih združenj (FIAP). Ferruccio Parri je imel glavno poročilo o delovanju zveze. Nakazal je bodoče naloge v obrambi vrednot odporništva ter demokratičnih ustanov. Ko je govoril o sedanji vladni krizi, je Parri dejal, da je to kriza italijanske ustave. Od 1945 do danes je bil napravljen kak korak, da bi se deželi dale bolj demokratične strukture, toda zadnji politični dogodki podčrtavajo krizo, v kateri se nahajajo nekatere stranke demokratične skupnosti. Parri je dostavil, da dokazuje dejstvo, da se danes diskutira o umestnosti oživotvorjenja deželnih avtonomij, šolske reforme v modernem smislu ter o veljavi ((referenduma«, da so v sporu različna gledanja. Naloga sil odporništva je o-bramba duha ustave, ki se je rodila iz žrtve ljudskih sil. Parri je nadalje izrazil zahtevo, da bi se vrednote odporništva bolj popularizirale zlasti v šolah. Na koncu je predlagal, naj se v zvezi u-stanove nova sredstva za tako propagando, v kateri naj kar najbolj sodelujejo mladi. Ta zahteva je bila sprejeta tudi v končno resolucijo kongresa, ki se je zvečer zakiju-čil. Program obiska Hru Močna reakcija proti sklepu de Gaulla glede izrednega zasedanja parlamenta PARIZ, 19. — Davi so uradno javili, da je bil dosežen sporazum o programu obiska Hruščeva v Franciji. V Pariz bo prišel Hruščev 23. marca in bo ostal v Franciji do 3. aprila. Trajanje njegovega obiska, ki bi se bil moral prvotno začeti 15. marca, bo sedaj skrajšano za tri dni Od 23. do 26. marca zju- mi traj bo Hruščev ostal v Parizu. 26. marca: odhod v Bor-deaux in Pau. 27. marca: Pau, Arles, Nimes, Marseille, 28. marca: Marseille, Dijon. 29. marca: Dijon, Verdun, Reims, Epernaj, Lille. 30: marca: Lil-le, Roubaix, Rouen. 31. marca; Rouen, Pariz (kosilo v zunanjem ministrstvu in spre. jem na sovjetskem poslaništvu), Rambouillet. 1. aprila: zjutraj obisk v avtomobilskih tovarnah »Renault« v Flinsu. popoldne razgovor z generalom de Gaul-lom v Rambouilletu. 2. aprila: zjutraj obisk v gradu v Versaillesu, popoldne razgovor z generalom de Gaullom v Rambouilletu, tiskovna konferenca, govor po radiu in televiziji, objava uradnega poročila, večerja v Rambouilletu. 3. aprila; zjutraj odhod z letališča Orly v Moskvo. Novi element v donkočnem programu obiska Hruščeva je, da bo ta 2. aprila govoril po radiu in televiziji in da bo imel tiskovno konferenco ob zaključku svojega obiska v Franciji. Zaradi skrajšanja trajanja obiska so ukinili obisk v nekaterih mestih. V glavnem pa je novi program podoben prejšnjemu. Kar se tiče trajanja razgovorov z de Gaullom, ni nobene spremembe. Povečini bo Hruščev potoval po Franciji z reakcij- skim letalom «Caravelle». V Pariz bo prišel v sredo ob 11. uri. Nekateri pariški listi pišejo danes, da se je odobritev dokončnega programa zavlekla, ker da je Hruščev zahteval zagotovilo, da Francija ne bo povzročila eksplozije svoje druge atomske bombe med njegovim bivanjem v Franciji. Toda v francoskem zu- nanjem ministrstvu in v sovjetskem poslaništvu so včeraj izjavili, da jim ni nič znanega, da bi bil Hruščev sprožil to vprašanje. «Sklep predsednica republike je edini, ki ga ne bi bil smel sprejeti. Ali bi bil moral sprejeti na znanje voljo 287 poslancev, ki so zahtevali sklicanje parlamenta, ali pa bi moral izjaviti, da ta večina ni predstavniška, in to z vseh vzrokov, ki jih obraz-ložuje. Tedaj bi moral razpustiti skupščino. Samo v teh dveh primerih bi bil spoštoval ustavo.« Te besede, ki jih je izrekel Guy Mollet, kažejo kakšno je razpoloženje socialistov po de Gaullo-vi odločitvi. Vodstvo socialistične stranke pa je objavilo poročilo, v katerem pravi, da se bo parlamentarna skupina sestala z glavnim odborom, da določi stališče stranke in parlamentarcev spričo novega položaja. Glasilo SFIO »Le Fopu-laire« piše danes, da »rana, ki jo je de Gaulle zadal u-stavi, in ki prihaja kmalu za spremembo možnosti razvoja alžirskega vprašanja, lahko samo poveča politično napetost in odpre pot avanturam,« ter da je generalova odklonitev »lahko polna posledic.« Živahna reakcija je nastala tudi med ljudskimi republikanci in radikalci. »Sedanja ustava ima vedno manj možnosti, da preživi svojega avtorja,« je izjavil glavni tajnik MRP Simonnet, ki je kritiziral »političen sklep (in ne praven) generala de Gaulla kot politika«. Radikalci pa pravijo: »Ker ni bil parla- ment sklican, mora Debre odstopiti ali pa se podvreči resoluciji skupščine, ki graja ravnanje vlade. Izbral je drugo rešitev. Prenašati bo moral posledice.« Državna zveza kmetijskih sindikatov pa je sporočila, da je ((zabeležila z največjim presenečenjem sklep predsednika republike« in da je sklenila «spričo resnosti položaja, ki je s tem nastal, da ne bo zavzela nobenega stališča, dokler se ne sestanejo njeni kvalificirani organizmi«. Vsekakor je skoraj gotovo, da bodo kmetovalci začeli obširne demonstracije v zvezi z debato, ki bo od 7. aprila dalje v komisijah in od 26. aprila dalje v narodni skupščini. Reakcija parlamenta bo vsekakor odziv reakcije kmetijskih organizacij. Atentat A 1 v • • • • v Alžiriji SET1F, 19. — Dvajset pripadnikov alžirske osvobodilne vojske se je včeraj oblečenih v francoske vojake, približalo dvema francoskima vojakoma in dvema francoskima učiteljema pred nekim re-storanom. Štirje Francozi so mislili, da gre za vojaško patruljo, ki zahteva dokumente. V tistem hipu so Alžirci sprožili nanje več strelov. En u-čitelj in dva vojaka so bili ubiti, drugi učitelj pa hudo ranjen. Ranjenih je bilo drugih pet ljudi, napadalci pa so se umaknili brez sledu. «»-------- Upor v Boliviji LA PAZ, 19. — V bolivijski prestolnici je prišlo do vstaje proti vladi predsednika Her-nanda Silesa Zuasa. Na čelu vstaje je polk «Avelino Alia-ga», vodi jo pa višji policijski funkcionar Hermogenes Rios Ledzma z dvema častnikoma. Zjutraj pred sedmo uro je bilo precej streljanja; govori se o treh mrtvih in sedmih ranjenih. Radio La Paz javlja; da ima vlada položaj popolnoma v rokah. Sindikati so mobilizirali proti upornikom svoje pripadnike in oboroženi ru. darji in kmetje so se napotili v mesto. Upor je delo desničarske »bolivijske socialistične falange«. V zadnjih 18 mesecih je morala vlada Zuaza, ki je voditelj nacionalističnega revolucionarnega gibanja (levičarskega), že trikrat nastopiti proti poskusom upora. Zuazo, ki je na vladi od aprila 1952, je razpisal predsedniške volitve za 22. maj. Vlada je poslala upornemu polku ultimatum, da se do 10. ure preda. Ce ne bi prišlo do predaje, so vladne čete pripravljene nastopiti. Letala so že napadla nekatere postojanke upornikov z mitraljiranjem in tudi z bombami. Nekatere uporniške postojanke so že eliminirane. Vlada je pozneje izdala poročilo, da je upor zadušen Zadnje uporniško gnezdo se je predalo opoldne (ob 17. po srednjeevropskem času). — «#------ Potrebna vojna* PARIZ, 19. — Policija je danes zaplenila glasilo KP Francije «Humanite» na podlagi člena kazenskega postopnika ki govori o napadu na notranjo varnost države. Za ukrep je dalo dovoljenje notranje ministrstvo. List je objavil poročilo, katerem pravi, da ga je pripravil eden od Eisenhovverje-vih sodelavcev general Good-paster za ameriško tajno službo. V tem poročilu je rečeno da so nekateri francoski ekstremistični častniki razmišljali o možnosti, da ubijejo državne poglavarje Sovjetske zveze ali ZDA, zato da začnejo ((potrebno« \ojno. Poročilo pravi med drugim, da so nekateri francoski častniki »obsedeni po ideji, da bi skrbno pripravljen program politič-1 cipcija nega umora vsekakor pripe-1 ljal do potrebne vojne«. Državni departma o predlogu SZ WASHlNGTON, 19. — Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da bodo predlog SZ v Ženevi skrbno proučili. Nekateri funkcionarji so izjavili, da so mnenja, da današnja sovjetska izjava v 2enevi pomeni važen razvoj tristranskih razgovorov na jedrski konferenci. Aretacije v Gani AKRA, 19. — V pokrajini Volta (bivši Britanski Togo) je bilo aretiranih 14 oseb, ki so predstavljale vodstvo opozicijske stranke »United Par-ty». Pripadniki te stranke se zavzemajo za združitev obeh dežel Togo in so proti vključitvi bivšega Britanskega Toga h Gani. Članek celovškega Slovenskega vestnika* Pred boljšo za koroško vprašanji Podkancler Pittermann je mnenja, da ni potrebno poudarjati razlike med Južno Tirolsko in Južno Koroško s tozadevni® Velik uspeh prve jugoslovanske predstave Smaregliove opere «Istrska svatba* MARIBOR, 19. — Danes so v Mariboru z velikim uspehom uprizorili krstno predstavo opere Antonia Smare-glie ulstrska svatb a«. Dirigent je bil tržaški rojak Jakov Cipei, režiral je Ciril Debevec, peli pa so sopranistka Ada Sardo, Tržačanka, basist Engelbert Rudolf, baritonist Miro Gregorin, tenorist Jože Kragelj, baritonist Karlo Ka-muščič in sopranistka Ada Tumova. Predstava je potekala v svečanem vzdušju, ki mu je dala svoj pečat tudi prisotnost številnih domačih in tujih gostov. Predstave se je udeležila tudi avtorjeva sestra in nečaka iz Trsta ter direktor tržaškega RAl dr. inž. Candussi, potem sekretar sveta za kulturo in umetnost LRS Beno Zupančič, predstavniki Radia Ljubljana in Radia Koper, direktor Ljubljanske Opere Danilo $vara, predstavniki zagrebške, beograjske in reške Opere in številni predstavniki družbenih in političnih organizacij. Sinočnja predstava pomeni izreden uspeh ansambla in solistov mariborske Opere in še posebej dirigenta Jakova M. L. mm miii m iiiim m milimi »hiiii in m< iHiiHHHHiniisinimmiHiimHHiiHHHiiHiHHiiiiiiinHHiiiimmiiinniiiiiinitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiittn (Nadaljevanje z 2. strani) vlada pa bo s tem našla izgovor za odklonitev obiska Hruščeva v nekaterih tovarnah, za njegov govor s Strassburgu in za obisk v ljudskih predelih nekaterih mest, kakor je Hruščev želel. Glede tega se zdi. da se še vedno pogajajo. Hruščev u pa ne bo treba utemeljevati odklonitve obiska v petrolejskih ležiščih v Sahari, ker je de Guulle vztrajal pri tem obisku. Jasno je, da Hru-ščel ni mogel sprejeti ponudbe za ta ogled, ker Sahara pač ne pripada Franciji, temveč afriškim narodom. por alžirskega naroda in njegovo težnjo po neodvisnosti. De Gaullov «ne» parlamentu Zaprta vrata za pogajanja o Alžiriji Predsednik alžirske vlade je t> ponedeljek odgovoril na zadnje izjave generala de Gaulla v Alžiriji. Poudaril je, da je de Gaulle »zaprl vrata pogajanjem in miru v Alžiriji« Alžirski borci se bodo borili, dokler ne bodo dosegli neodvisnosti, francoska vlada pa bo nosila odgovornost za nadaljevanje vojne v Alžiriji. ternat Abas je ponovil, da je lahko samo načelo samoodločbe podlaga za ureditev alžirskega vprašanja. Po nedavnih izjavah generala de Gaulla pa je jasno, da se francoska vlada boji odločitve ljudstva. De Gaulle je dejansko ponovil staro kolonialno koncepcijo o vojaški ureditvi zadeve. Ferhat Abas je tudi poudaril, da se je alžirska osvobodilna vojska dovolj o-krepila in da ji ni treba biti prav nič mar tistih ljudi v Parizu in Alžiru, ki mislijo, da bodo zlomili junaški od- De Gaulle je v petek sporočil parlamentarnim voditeljem da zavrača zahtevo za izredno sklicanje parlamenta, ker je «politično neprimeren« Zahtevo je predložilo 287 poslancev različnih struj. Parlament naj bi razpravljal o ukrepih, ki jih namerava vla-ct(f uveljaviti na področju kmetijstva glede zamrzovanja cen, proti čemur kmetje odločno protestirajo. Zahteva za sklicanje parlamenta je bila vsaj formalno sprožena zaradi kmetijskih vprašanj. Francoski kmetovalci so nezadovoljni, ker vlada odklanja njihovo zahtevo da se morajo avtomatično' zvišati cene kmetijskih pridelkov, če se podražijo industrijski proizvodi. Vlada to zahtevo zavrača, ker je mnenja, da bi z njenim sprejemom nastala nevarnost in-f ladje. Toda za kmetijsko krizo tiči globlje nezadovoljstvo vedno večjega dela francoske javnosti. Glavni vzrok nezaupanja v vlado je alžirsko vprašanje. Celo socialisti, ki so do sedaj vneto zagovarjali de Gaulla, so se nekoliko ločili od njegove politike. Objavili so izjavo, s katero poudarjajo, da se je treba pred ustavitvijo sovražnosti v Alžiriji pogajati o tem prenehanju in o jamstvih za pravico do samoodločbe. Tudi ljudski republikanci so mnenja, da de Gaulle nima sedaj več možnosti, da bi uredil alžirsko vprašanje, kot so jo imeli njegovi predniki na oblasti. Nezadovoljni so tudi radikalci, ki pravijo, da se predsednikova oblast vedno bolj spreminja v predsedniški režim. Tudi neodvisni so se pridružili zahtevi za izredno sklicanje parlamenta, kar pomeni, da se na splošno poslanci sedaj ne boje več novih volitev, kajti sedanja kriza bi utegnila pripeljati do razpustitve parlamenta. De Gaullov «ne» je izzval v parlamentarnih in političnih krogih veliko nezadovoljstvo in nekateri govorijo celo, da je predsednik izvršil »državni udaru. Ker se dejanska oblast vedno bolj osredotočuje v posebnih odborih v predsedstvu republike, kakor so na primer odbori za vojaške zadeve, za Alžirijo, za odnose s francosko-afriško skupnostjo, medtem ko je vloga parlamenta in vlade vedno manjša, so mnogi mnenja, da je peta republika na poti do predsedniškega režima, kjer bodo nastali takšni odnosi, da vlada ne bo odgovorna parlamentu, temveč predsedniku republike. Vedno bolj se širijo govorice, da bo de Gaulle v začetku poletja, ko bodo mimo razne mednarodne konference, revidiral ustavo in s tem zaokre nil razvoj pete republike k predsedniškemu režimu. Adenauer v Washingtonu Kancler Adenauer si neprestano prizadeva, da bi oviral razvoj mednarodnih odnosov proti novim in pozitivnim težnjam. Prav v zvezi s tem pri- zadevanjem je tudi njegov obisk v ZDA. Tu je kancler skušal dobiti podporo za svojo destruktivno in vojnohuj-skaško politiko. V ta namen se je v VVashingtonu razgo-varjal tudi s številnimi predstavniki obeh strank, da bi od njih dobil podporo za svojo politiko. Toda vse kaže, da so tam precej hladno poslušali njegova modrovanja. Opazovalci pravijo, da je skupno poročilo o kanclerjevih razgovorih z Eisenhoiverjem napisano v zmernem tonu. Dodajajo, da kancler, ki je hotel dobiti zagotovila, da bodo tri zahodne države «okrepile» svoje stališče na pogajanjih s Sovjetsko zvezo, ni docela zadovoljen s tistim delom poročila, ki govori o Berlinu. V ameriških krogih pravijo, da ameriška vlada ni prevzela nobene obveznosti, temveč je ostala pri stališču, da je treba pri razgovorih o Berlinu m o nemškem vprašanju s Sovjetsko zvezo pokazati odločnost, ne pa biti tog. V svojem govoru v klubu tiska je Adenauer predlagal, naj tri zahodne države razpišejo v zahodnem Berlinu plebiscit, in to še p red konferenco najvišjih. Prebivalci zahodnega Berlina naj bi odgovorili na vprašanje, ali hočejo, da ostane v njihovem mestu položaj nespremenjen, ali so za spremembo. Izrazil je prepričanje, da se bo velika večina izrekla za sedanje stan je Diplomatski opazovalci dvomijo, da bi tri zahodne drža- ta predlog snov in zanimiv». V treh zahodnih prestolnicah dodajajo, da so zadnje volitve v zahodnem Berlinu pravzaprav bile neke vrste plebiscit, ker so komunisti dobili le neznatno število glasov. Ne glede na to pa poudarjajo diplomati, da velja med Vzhodom in Zahodom tihi sporazum, po katerem je treba preprečiti, da bi pred pariško konferenco prišlo do novih zapletov. Ce je tako, lahko upamo, da v Washingtonu ne bodo podlegli Adenauerjeve-mu izsiljevanju in da bodo odločno preprečili vse njegove spletke. Krcisky v Beogradu Prejšnji teden je opravil avstrijski zunanji minister Kreiskg svoj že dolgo napovedani obisk v Beogradu, ki bo brez dvoma prispeval k boljšim odnosom med obema državama in s tem tudi k zboljšanju mednarodnih odnosov v tem delu Evrope sploh, čeprav s tem ni bilo rešeno vprašanje izvajanja člena avstrijske državne pogodbe o enakopravnosti Slovencev na Koroškem in Hrvatov na Gradiščanskem. Po dvodnevnih razgovorih z državnim tajni kom za zunanje zadeve Kočo Popovičem sta oba državnika podpisala naslednje pogodbe: J. konzularno pogodbo, 2. sporazum o sodelovanju na področju za zaščito rastlin, 3. dodaten sporazum k sporazumu o ureditvi obmejnega prometa, ki je bil sklenjen 19. marca 1953 in 4. sporazum o medsebojnih prizadevanjih in izpolnitvi odločb izvoljenih sodišč in poravnav, sklenjenih pred izvoljenimi sodišči v trgovskih zadevah. Na tiskovni konferenci je Kreiskg povedal, da je povabil Kočo Popoviča na uraden ve sprejele ta kanclerjev pred-i obisk na Dunaj, in da je Polog, vendar pa pravijo, da je | povič vabilo sprejel. Nato je še povedal, da so ostala nerešena vprašanja: 1. avstrijske lastnine v Jugoslaviji: 2. finančnih terjatev Jugoslavije v Avstriji in 3. vprašanje jugoslovanske narodne manjšine. JVfed vprašanji o pravicah koroških Slovencev in gradi ščanskih Hrvatov je Kreiskg v svojih odgovorih vztrajal pri nedopustni dvojni meri glede reševanja zahtev ujžnih Tirolcev v Italiji in jugoslovanske manjšine v Avstriji. Kljub temu, da je pred meseci sam dejal, da mora Avstrija Slovencem in Hrvatom v Avstriji dati iste pravice katere zahteva od Italije za južne Tirolce, se je sedaj izgovarjal, da temu ni tako. ker da koroški Slovenci niso strnjeno naseljeni, kot so južni Tirolci, ter da je vprašanje jugoslovanske manjšine notranje vprašanje Avstrije, ne pa vprašanje dvostranskih odnosov in da je razlika med sporazumom Gruber- De Gasperi, ki ščiti južne Tirolce, ter avstrijsko državno pogodbo, ki ščiti pravice Jugoslovanov Avstriji. Zato se je Kreiskg omejil le na obljubo, da bo avstrijska vlada resno proučila vse pritožbe koroških Slovencev, katerih predstavniki so stopili v stik z vladnimi organi ravno pred odhodom Kreiskega v Beograd, ki pa so povedali, da so na Dunaju naleteli na gluha ušesa. Seveda je vztrajanje avstrijskega zunanjega ministra pri taki nemoralni dvojni meri vse obsodbe vredno. Njegova vlada pač ne more zahtevati za južne Tirolce tistega česar sama noče dati koroškim Slovencem. To dejstvo poudarja v teh dneh tudi ves mednarodni tisk,' ki je obsežno poročal tako o zahtevah koroških Slovencev kakor tudi o obisku Kreiskega v Beogradu, CELOVEC, 19. — Zadnji obisk predstavnikov obeh o-srednjih slovenskih organizacij pri vladi na Dunaju kaže brez dvoma na spremembo v odnosih do manjšine. Medtem ko zadnja leta in še pred letom dni zvezni kancler in prosvetni minister za razgovor z manjšino nista imela časa in je celo uradnik na uradu zveznega kanclerja izjavil, da ima kvečjemu pet minut časa za prevzem pismenih želja manjšine — v kolikor niso druge-krati že sploh vratarji onemogočili pristop do višjih vidnih funkcionarjev — tokrat vsi naprošeni ministri niso le brez zavlačevanja odgovorili na prošnjo za sprejem delegacije, marveč so delegacijo koroških Slovencev tudi sprejeli in jo poslušali. Ze to dejstvo samo potrjuje, da je morda čas le dozorel za reševanje tudi manjšinskega vprašanja, ki ga zlasti Avstrija v primeru Južne Tirolske vedno spet postavlja v ospredje svoje zunanje politike in tako skuša vzbuditi zanimanje najvišjih mednarodnih forumov». Tako piše v svojem uvodnem članku včerajšnji »Slovenski vestnik« in nadaljuje: »S to ugotovitvijo nikakor nočemo govoriti o iluziji, da bo jutri ali pojutrišnjem prišlo do velikih sprememb v našem vprašanju. Toda čeprav je bil tudi ta zadnji obisk na Dunaju opremljen s številnimi tradicionalnimi konvencionalnostmi in stereotipnimi frazami, je bistremu in zvedavemu očesu vendarle odkril marsikaj. Tako zlasti ostri, povsem neumestni in nerazumljivi izpadi ministrov za pravosodje in pouk proti kritiki manjšinskih zakonov nikakor ne kažejo na moč njihovih argumentov in na trdno osnovo pomanjkljivih zakonov, marveč vse bolj na neprijetno spoznanje, da poskus reševanja koalicije in sprejemom in sklenitvijo teh dveh zakonov zdale-ka ni prinesel rešitve slej ko prej nerešenega šolskega in ‘ezikovnega vprašanja slovenske narodnostne skupine na Koroškem«. »To je indirektno potrdil tudi sam gospod vicekancler dr. Pittermann, ki je priznal, da omenjena zakona nikakor nista bila sprejeta v primernem ozračju niti ne s potrebnim sodelovanjem prizadete maaj-šine, nasprotno sta nastala znani situaciji neposredno pred razpustom parlamenta. On da je mnenja, da tudi ni umestno poudarjati razlike med Južno Tirolsko in južno Koroško, ker psihološko gledano, razlike ni in gre tu in tam za potrebno rešitev manjšinskega vprašanja, ki ga ni mogoče rešiti zadovoljivo, nač pa nujno terja znosno rešitev, za to pa je potreben začetek treba se je vprašanja lotiti in kakor vse kaže, je sedaj p o končanih deželnozborskih volitvah na Koroškem, pri katerih na intervencijo Dunaja manjšinsko vprašanje vsaj pri vladnih strankah ni igralo posebne vloge, ozračje za njegovo reševanje bo’’ pripravno Rešitev sicer ne bo šla od danes na jutri, a v dobrohotnem reševanju vprašanja čas zori in ta čas je umnejši in mo-drejši od ljudi, od njihove politike in tudi od njihovih nacionalnih strasti. • Podobno konstruktivno gledanje je bilo iznešeno tudi na zunanjem ministrstvu, ki mu je poverjena koordinacija za rševanje pristojnih ministrstev in ki je tudi že pričelo s pripravami za reševanje zunanjemu ministru dr. Kreiskemu dne 8. novembra 1949 izročenih predlogov. Le-to bo predmet razgovorov med man’š'-no in zastopnikov pristojnih ministrstev še tekom meseca marca po vrnitvi zunanjega ministra iz Jugoslavije. Neposredno pred uresničitvijo pa so že materialne zahteve manjšine po priporniški odškodnini slovenskim izseljencem, po popravi škode, prizadete našemu ljudstvu na k'. I-turnem in gospodarskem področju itd., medtem ko je pied uresničitvijo drugih zahtev in predlogov treba rešiti še številna vprašanja in pravna tei zlasti kompetenčna vprašanja«. •Tako je dunajski obisk na eni strani brez dvoma odprl nove, bolj pozitivne perspektive reševanja našega vprašanja, na drugi strani pa kaže, da v nasprotju iznašanjem v V0«10 strijskem tisku pr1 obi^J OtllJORCiU » Beogradu n*H, -°r]joli BiH11 priti do kakršne ko“ rešitve koroškega „i »C resuve nuiuai"-«- ,t: »- ga vprašanja. Ta to (feb«1*1 ša država ustvarila P ^jlo* pogojev, niti bi to' skladu z dosedanji®i postavljanjem 3U®r„ b$ , politike, češ da m raZut#! vprašanje rešeno v v f med vlado in prizadeto Pri v Trstu. Ul. Torrebi«"'- xxx dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške v žimnice — originalne PERMAFLEXS — Cene a ^ MADALOSSO KMETIJSKA ZADRUGA V TRSj ULICA UGO FOSCOLO STEV. 1 — TELEFON PODRUŽNICE: -1 TRST, UL. F LA VIA ST. 23 — MILJE, UL. ROM ^ Nudimo vam vse potrebščine za vinogradništvo. ^ deistvo in živinorejo, razna semena ter vse kmetij TRST, Ul. S. L»: Tvrdka LORENZI iTvm in mehanična zz*r° 1 icesc0 Ul. S. Fran' ISO EW 175 c-,,,,„25* Izvaža: 125 parili? V* /upinu, Ducat.1' ter Lambrete in fglDo rabljeni in ES1 - S " v Sežano. KMETJE. VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Milano 18 TELGF. 33-169 katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstn j. ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetn®^ ve]il«c ska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZI^y GORICA - Ul. Duca d'Aosta 68 • Tel. 28-45 - PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA VELIKA LIKVIDACIJA!! ZARADI PRENEHANJA AKTIVNOSTI PO CENA11 KOMAJ KRIJEJO NABAVNE STROŠKE, in pod temi str*1 ,k' ■ Sionske ure — budilke — sobne ure i*1 ^gi, (črni les) * Zapestnice, verižice, priveski) P pečati, poročni prstani itd. v veliki izbn-1’ r ed®**’ 750/°°° (18 K), čistina zajamčena * Kupit® P no za krste, birme in poroke. Izkoristite p1* Samo za nekaj časa! Koristni nakupi za URARNA MARZARM! LARGO BARRIERA VECCHIA 13 — Tel- (Zraven kinematografa Alabarda) 95-: $ RAZPRODAJA, KI JO JE POOBLASTILA ZBORN1^^ TRGOVINO, INDUSTRIJO IN KMETIJSTVO V