Po naših občinah Majšperk • Sedmi slovenski čebelarski praznik O Stran 6 Politika Ljubljana • Bo F. Pukšič v preiskovalni komisiji? O Stran 5 Črna kronika Maribor • Osumljeni moril že leta 1990 Z> Stran 24 Ptuj, torek, 26. maja 2009 letnik LXII • št. 40 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Nogomet • Hitchcock zrežiral, Ogu John izvedel v zadnji sekundi! O Stran 11 Rokomet • Gorišnica obstala, Drva pa tudi ... O Stran 13 Slovenija • 20. Dobrote slovenskih kmetij Dobrote na poti v Evropo Na Ptuju je od petka do ponedeljka dišalo po najboljših izdelkih slovenskih kmetij in kmetij iz zamejstva. 862 podeljenih priznanj vseh treh barv, od tega največ zlatih, kar 375, je zgovoren dokaz o kakovosti izdelkov, ki prihajajo s slovenskih kmetij. Letos so ocenili 1078 izdelkov. 20., jubilejna razstava je v mesto ob Dravi privabila številne goste od blizu in daleč. Pokazali pa so se tudi nekateri kandidati za evropske volitve. Razstavo je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Milan Pogačnik (na fotografiji med ogledom razstave), ki je povedal, da postaja kulinarika slovenskega podeželja vse bolj pomembna tržna niša in pomembna sestavina turistične ponudbe, ki v veliki meri sooblikuje privlačnost slovenskih območij. Nad tem, kar ponujajo slovenske kmetije, je bil navdušen tudi predsednik Senata Kanade Noël A. Kinselle, ki je bil na uradnem obisku v Sloveniji. Ptujske dobrote imajo takšno dušo, ki je ni najti nikjer drugje. Gre za proizvodnjo na lokalni ravni oziroma lokalno oskrbo, ki jo Evropa vedno bolj spodbuja. Sedaj je čas, da jih spozna tudi Evropa. MG Foto: Črtomir Goznik Dravinjski Vrh • Stranpoti denacionalizacije M Ptuj • J. Kozina, predsednica 01 Plavanje • i i O Stran 15 "Raje umrem, kot grem od tod!" "Nisem se skrivala ..." O Julijani Duh in njeni družini, ki se že desetletje bori za ohranitev domačije na Dravinjskem Vrhu v občini Videm, smo v našem časopisu pred časom že poročali. Žal pa se zgodba Duhovih ne razpleta tako, kot bi si želeli, in njihovi življenjski cilji ter želje se jim pred očmi sesuvajo kot hišica iz kart. Julijana Duh je tista prava haloška ženska korenina, ki je vse svoje življenje posvetila družini in delu v vinogradih - tujih, ne svojih, saj nikoli ni imela lastne zemlje. Dninar-ski vsakdan med trsi nepreglednih goric ji je redkokdaj omogočal pot v dolino, v mestno okolje. Le tisto najnujnejše, kar je bilo potrebno, je opravila na mestnih uradih. Na srečo je dobila zaposlitev v takratnem ptujskem Kmetijskem kombinatu (KK), a se je zaradi otrok morala redni službi odpovedati in je potem delala pogodbeno: »Kam pa naj bi dala tri majhne otroke? Vrtcev tu ni bilo, varušk še manj, tudi denarja zanje ne. Otročkov pa ne bi zapirala v hišo za cel dan, ko sem morala na delo v Podlehnik in še kam dlje, kjer je bilo pač potrebno,« se spominja tistih dni Julijana. Kot delavka KK se je lahko leta 1966 vselila v eno od podrtij in zanjo plačevala simbolično najemnino. »Ja, bila je le streha nad glavo, čeprav je bilo obupno. Pa smo počasi vlagali, vsak dinar sproti je šel v hišo, naredili smo elektriko, marsikaj obnovili, popravili, da je hiša postala človeka vreden dom.« In tako je bilo vse do leta 1994, ko so jo poklicali s KK in ji povedali, da lahko hišo odkupi. O Stran 3 Ze dolgo lokalne politične javnosti ni nič toliko vznemirilo kot vložitev pobude za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče. Govori se celo o katastrofi za MO Ptuj, o ogroženem statusu MO Ptuj, o izgubi pokrajinskega središča, 45 milijonih evrov in še čem. Pravo pravcato sprenevedanje pa se je dogajalo okrog predsednice civilne iniciative Jožice Kozina. Kdo to sploh je, so se spraševali celo tisti, s katerimi je trgala skupaj šolske klopi, z nekaterimi, ki sedijo v mestnem svetu, pa je bila tudi poslovno povezana. Med drugim je imela trgovino pri Suhi veji, ki jo je v letih delovanja obiskal marsikateri Brežan. Da je ne pozna župan, pa je morda res. Danes je upokojenka. »Nekateri ljudje, ki smo jih predlagali za vodenje civilne iniciative, so se zbali vseh groženj, ki smo jih bili deležni v vseh teh aktivnostih in pogovorili, na katerih smo izražali nezadovoljstvo z infrastruk-turnim razvojem na območju naše četrtne skupnosti, zato sem se odločila, da se bom jaz izpostavila. Navsezadnje nimam kaj izgubiti, v bistvu pa je tako, da je lahko danes predsednik civilne iniciative ta, drugič spet drugi. To ni zapriseženo delovno mesto in tudi ni plačano. To je pač volja ljudi, dobesedno,« je o prevzemu vodenja civilne iniciative Breg-Turnišče povedala predsednica Jožica Kozina. O Stran 22 Foto: ME Foto: CG Slovenija • Razpis ZZZS, ki uvaja konkurenčnost? Podeljenih bo za 6,7 milijona evrov operativnih programov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je že prejšnjo soboto objavil razpis za oddajo dodatnih programov za štiri nenujne operativne programe v skupni vrednosti dobrih 6,7 milijona evrov. Tako bodo izvajalcem, ki bodo dali najugodnejšo ponudbo, oddali del pogače za operacije kolka, kile, krčnih žil in karpalnega kanala. Zadnji rok za prijavo se je iztekel včeraj do 11. ure, izvajalci pa bodo morali v svoji ponudbi poleg cene navesti tudi rok, do katerega naj bi dodatne operacije izvedli (skrajni rok je 31. december letos), predložiti bodo morali klinično pot in na podlagi klinične poti zagotoviti spremljanje vsaj treh bistvenih kazalnikov kakovosti po njihovi izbiri, je na današnji novinarski konferenci ZZZS navedel svetovalec generalnega direktorja Dorjan Marušič. V drugem krogu izbora bodo merila za izbor med ponudniki cena, število ponujenih operacij in rok, do katerega napovedujejo, da bodo te operacije opravili. Zavod bo s tem nastopil kot aktivni naročnik v imenu zavarovancev, je poudaril generalni direktor ZZZS Samo Fakin. »S tem razpisom uvaja- Uvodnik Mesec kulture mo konkurenčnost v slovensko zdravstvo in določene kazalnike kakovosti,« je dejal Fakin in kot prednosti izpostavil merljivo kakovost, večjo stroškovno učinkovitost in primerjavo med izvajalci. Marušič pa je ob tem poudaril, da bodo s tem razpisom povečali konkurenco in posredno dosegli večjo dostopnost teh posegov za zavarovance. S tem razpisom bo zavod razdelil med tri in štiri odstotke celotnega zdravstvenega proračuna, namenjenega za bolnišnično dejavnost. Ta del programa so ob podpisovanju pogodb za letos z izvajalci izvajalcem odvzeli, je spomnil Marušič. Da se bo nek izvajalec lahko prijavil na razpis, bo dovolj, da ima dovoljenje za izvajanje dejavnosti, ne koncesije. Za to bo v primeru izbora lahko zaprosil na mi- Ce bi se mene vprašalo, bi Slovenci morali praznovati svoj kulturni praznik v mesecu maju. V tem mesecu se namreč zvrsti toliko kulturnih prireditev, da lahko mirno rečemo, da gre za višek, sezone. Kulturniki delajo 100 na uro, podobno kot trgovci v božičnem času ali ob razprodajah. Vrstijo se letni nastopi, koncerti, srečanja javnega sklada na različnih ravneh. Ob vsem tem si amaterski kulturniki, ki so po navadi precej družabni ljudje, omislijo še svoja srečanja, festivale, tekmovanja, revije, obletnice, 1001 razlog, da se družijo, srečujejo in da je na kulturni sceni pravi vrvež. V minulih letih so bile zaradi tega težave s termini, odkar pa se izdaja vodnik skozi prireditve za vse tri občine na Ormoškem, pa se mi zdi, da se prireditelji kar v veliki meri uskladijo, da se s svojimi prireditvami ne prekrivajo preveč. Zasedenost dvoran je v teh dneh izkoriščena do maksimuma, saj se jim pridružijo še šolniki, ki leto prav tako zaključujejo s kulturnimi in drugimi prireditvami. Marsikdo si zato v tem dogajanju kar sam poskrbi za streho nad glavo in si postavi prireditveni šotor. To posledično pomeni tudi delo v treh izmenah v novinarstvu. V tem mesecu bi lahko imel Štajerski tednik namesto običajnih dveh strani posvečenih kulturi in izobraževanju vsaj polovico ali več vsebine posvečene tem dogodkom. Kar pa seveda ne gre, saj bralci ne želijo brati le o kulturnih prireditvah. Prepričana sem, da bi lahko kulturne strani brez težav napolnila samo z dogodki z ormoškega konca. Zato v tem času nujno ostane kakšna prireditev tudi brez potrebne medijske pozornosti. Kar pa se nekako uravna v prihodnjih mesecih, saj za majem vedno pride tudi junij, pa julij... Viki Klemenčič Ivanuša nistrstvu za zdravje. Trenutna cena operacijo kolka je 5705 evrov Ponujena cena ne bo smela biti višja od sedaj veljavne cene. Kot je ob tem navedel Jakob Ceglar z ZZZS, je trenutno cena za operacijo kolka 5705 evrov, za operacijo kile ali krčnih žil 1056 evrov, za operacijo karpalnega kanala pa 591 evrov. Na zavodu za operacije kolka razpisujejo 4.526.116 evrov in pričakujejo, da bodo za ta denar dobili najmanj 746 operacij, za kilo 1.293.040 evrov in pričakujejo, da bodo za to dobili najmanj 1179 operacij, za krčne žile ponujajo 688.620 evrov in pričakujejo, da bodo za ta denar dobili vsaj 619 operacij, za karpalni kanal pa 199.114 evrov oz. 324 operacij, je pojasnil Ceglar. ZZZS bo imel možnost, da na podlagi analize že opra- vljenega programa izbranemu izvajalcu, ki ne bi opravil dogovorjenega programa, ta program odvzame in podeli drugemu izvajalcu, je danes pojasnil Marušič. Po njegovih besedah so na zavodu še pred objavo razpisa že prejeli eno ponudbo, ki sicer ni vsebovala cene, a na podlagi tega ocenjujejo, da odziv na razpis bo. Strokovne službe na zavodu bodo prejete ponudbe analizirale, predvsem predložene klinične poti in kazalnike kakovosti. Na podlagi teh načrtujejo pripraviti enotne kazalnike kakovosti, ki jih bodo z naslednjim letom za te štiri vrste operacij uvedli za vse izvajalce, je danes pojasnil Marušič. Dodal je še, da si na zavodu želijo, da bi v prihodnje preko takega razpisa oddali večji del vseh elektivnih programov, torej operacij stanj, ki niso ogrožujoče za življenje bolnika. STA ( pripravlja: SM) Fidesu ogorčeni nad problematiziranjem zdravniških plač v javnosti Zdravniki so zgroženi nad nenehnim poudarjanjem, da so njihove plače krive za slabo finančno stanje ZZZS, je dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Kritičen je bil do »odsotnosti socialnega dialoga« s strani ministrstva za zdravje in do idej o zmanjšanju zdravniških dopustov, ki so po njegovem povsem primerljivi z EU. Kot je izpostavil Kuštrin, osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti zdravniške organizacije niso prejele, tudi o uredbi o merilih za sklepanje podjemnih pogodb za opravljanje zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe pa so bili obveščeni šele ob njenem sprejemu. Razmere za delo zdravnikov se niso spremenile na boljše, kvečjemu na slabše, je ocenil Kuštrin. »Število zdravnikov ostaja enako in to je velik problem; v sosednjih državah zanimanje za sodniški poklic upada prav zaradi družbene klime, ki so podobne kot pri nas. Potrebe po zdravstvenih storitvah rastejo zaradi staranja prebivalstva, obolevnosti in hudih socialnih stisk, ki indicirajo razna psihosomatska obolenja,« pravi Ku-štrin in dodaja, da zaradi tega pričakujejo povečanje števila obiskov pri zdravnikih. Zdravniški dopusti so »zgodba, ki se kar naprej ponavlja«, pravi Kuštrin. »Za sebe lahko rečem, da imam 43 dni dopusta, če ne bi bil star 50 let, bi jih imel 39, in to se mi ne zdi veliko dopusta, če se primerjam s kolegi v Evropi, pa sploh ne. To govoričenje Sama Fakina in raznih Jakličev se mi zdi nevredno komentarja,« pravi Kuštrin. Kuštrin je bil kritičen do Združenja zdravstvenih zavodov, ki da je »nekoristna, da ne rečem škodljiva organizacija, od katere nima nihče nič, najmanj zdravstveni zavodi. Obnaša se kot dekla - včasih ZZZS-jeva, včasih ministrova, ko pa bi bilo treba zagovarjati interese zavodov, pa ponikne«. Opozoril je tudi na neučinkovitost sistema javnega naročanja in ob tem ocenil, da »očitno ni interesa, da bi dobro delovali, te na »skoraj nezlomljive« monopole posameznih dobaviteljev zdravil in opreme. Slovenija • Ena najbolj množičnih pravd v državi Zaradi prekomernega hrupa 14 milijonov evrov odškodnin Država se je v primeru plačila odškodnin glede vloženih tožbenih zahtevkov zaradi prekomernega hrupa ob cesti G1-3 (Spodnja Ščavnica - MP Dolga vas) odločila za poravnavo. Ocenjena vrednost tožbenih zahtevkov trenutno znaša približno 14 milijonov evrov. Državno pravobranilstvo je nekaj tožb že rešilo, ostale so v postopku. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril minister za pravosodje Aleš Zalar, je namen poravnav v čim manjši meri obremenjevati sodišča, odpraviti nepotrebne stroške pravdanja in zagotoviti čimprejšnje izplačilo priznanih odškodnin. »Gre za eno najbolj množičnih pravd v Sloveniji,« je dejal Zalar. Število oškodovancev v primeru odškodninskih zahtevkov zaradi prekomernega hrupa ob cesti G1-3 je zelo visoko, približno 2100, pri čemer v posameznih zadevi nastopa več tožnikov, pravde pa potekajo na različnih sodiščih. Potem ko je v eni zadevi prišlo do vzorčne rešitve - vrhovno sodišče je razsodilo, kakšne so primerne odškodninske za prekomeren hrup -, se je država odločila, da se sistematično loti poravnav v tej zadevi. Pooblastilo, da začne s sistematičnim postopkom poravnavanja, je dobilo državno pravobranilstvo. Po besedah vodje zunanjega oddelka murskosoboškega državnega pravobranilstva Irme Wolf je pravobranilstvo do zdaj v 99 primerih priznalo celoten znesek odškodnine in pripoznalo 99 odškodnin (izdan je bil predlog poravnalni ponudb). Višine posamičnih odškodnin od 2400 do 8000 evrov Odškodnine so odvisne od več kriterijev, in sicer statusa tožnikov, oddaljenosti hiše od ceste, časa vložitve tožbe in časa dejanskega bivanja na naslovu, gibljejo pa se med 2400 in 7000 oz. 8000 evrov. »Očitno so odškodnine ustrezne, saj je v nekaterih primerih takšne odškodnine prisodilo tudi sodišče,« je poudarila Wolfova. Kot poudarja Zalar, je pomembno predvsem to, da gredo poravnalne ponudbe vsem tožnikom in da si kriteriji ponudb razdelani glede na razsodbo vrhovnega sodišča. »Obstaja realna možnost, da pride do sporazumne rešitve vseh sporov v tej zadevi,« je zatrdil minister za pravosodje. Ker gre za razmeroma visok znesek vseh tožbenih zahtevkov, ki so vsi upravičeni, bi bilo po Zalarjevih besedah vsako nadaljnje pravdanje države v tem primeru nerazumno in bi nepotrebno povečevalo obremenitev proračuna. »Zato je treba s temi postopki končati čimprej,« je poudaril minister. Wolfova pričakuje, da bodo vse tožbene zahtevke končali v čim krajšem času, nekje do začetka sodnih počitnic. V primeru, ko se država s tožniki ne bi mogla dogovoriti prek neposrednih pogajanj, bo ministrstvo predlagalo media-cijo. Prednost sklenitve poravnave je po Zalarjevih besedah poleg izogiba pravdanja in z njim povezanimi stroški tudi ta, da je ta takoj izvršljiva. To pomeni, da tožnik dobi denar v roku 30 dni od prejetja izdatka sodne poravnave. STA (pripravlja: SM) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Dravinjski Vrh • Stranpoti zakona o denacionalizaciji »Raje umrem, kot odidem z Dravinjskega Vrha!« O Julijani Duh in njeni družini, ki se že desetletje bori za ohranitev domačije na Dravinjskem Vrhu v občini Videm, smo v našem časopisu pred časom že poročali. Žal pa se zgodba Duhovih ne razpleta tako, kot bi si želeli, in njihovi življenjski cilji ter želje se jim pred očmi sesuvajo kot hišica iz kart. OBČINA PTUJ SEKRETARAT ZA KMETIJSTVO Številka: D 321-914/93-11-1Č Damra : 5/05-1994 kmetijski kombinat ptuj Muzejski trg 2, Ptuj ZADEVA: Obvestilo o vloženi zahtevi za denacionalizacijo „„«<™k za denacionalizacijo Fri ,akajSni=ro «r - TMUM«-") V» pcdAWKK P»J Dokument, ki dokazuje, da je bil KK pred prodajo sporne hiše na Dravinjskem Vrhu 44 obveščen o vloženem denacionalizacijskem zahtevku (obvestilo je bilo poslano 5. maja 1994, kupoprodajna pogodba pa je bila sklenjena 13. oktobra istega leta). Foto: SM Julijana Duh je tista prava ha-loška ženska korenina, ki je vse svoje življenje posvetila družini in delu v vinogradih - tujih, ne svojih, saj nikoli ni imela lastne zemlje. Dninarski vsakdan med trsi nepreglednih goric ji je redkokdaj omogočal pot v dolino, v mestno okolje. Le tisto najnujnejše, kar je bilo potrebno, je opravila na mestnih uradih. Na srečo je dobila zaposlitev v takratnem ptujskem Kmetijskem kombinatu (KK), a se je zaradi otrok morala redni službi odpovedati in je potem delala pogodbeno: »Kam pa naj bi dala tri majhne otroke? Vrtcev tu ni bilo, varušk še manj, tudi denarja zanje ne. Otročkov pa ne bi zapirala v hišo za cel dan, ko sem morala na delo v Podlehnik in še kam dlje, kjer je bilo pač potrebno,« se spominja tistih dni Julijana. Kot delavka KK se je lahko leta 1966 vselila v eno od podrtij in zanjo plačevala simbolično najemnino. »Ja, bila je le streha nad glavo, čeprav je bilo obupno. Pa smo počasi vlagali, vsak dinar sproti je šel v hišo, naredili smo elektriko, marsikaj obnovili, popravili, da je hiša postala človeka vreden dom.« In tako je bilo vse do leta 1994, ko so jo poklicali s KK in ji povedali, da lahko hišo odkupi. »Rekli so mi, da imam kot najemnica prva pravico do odkupa, če pa jaz ne bom kupila, bodo hišo ponudili komu drugemu. Kaj sem hotela, seveda sem jo kupila, podpisala sem pogodbo, po kateri je bila hiša vredna takratnih 769.900 tolarjev, odplačevala pa naj bi jo 20 let,« se spominja Julijana. Dejstva Od tu naprej se je vsa zgodba z lastništvom hiše začela zapletati, in če bi zapisali suhoparna dejstva, bi se poročilo glasilo približno tako: kupoprodajno pogodbo za hišo je Julijana Duh s KK kot prodajalcem podpisala oktobra 1994. V pogodbi je zapisan 12. člen, ki pravi, da je pogodba nična, če je naknadno ugotovljeno, da je nepremičnina v postopku denacionalizacije. Že maja tega leta pa je bil KK obveščen, da je predmetna Julijana Duh je obupana in ji denar vlagala v hišo, ki mi ji Vrha me žive ne spravijo!« nepremičnina v postopku denacionalizacije. Pet let kasneje, leta 1999, je odvetnik družine Kraker prvič obvestil Duhovo, da mora hišo vrniti denaciona-lizacijskim upravičencem, naslednikom nekdanjega lastnika Alojza Krakerja. Duhovi so nato najeli odvetnika Martina Graja, ki naj bi zastopal njihove interese, toda brez uspeha. Obiski neznancev z zahtevami po izselitvi Duhovih iz hiše na Dravinjskem Vrhu so se nadaljevali, Julijana z družino pa je vztrajala v domnevno svoji hiši in redno plačevala mesečne obroke za odkup Slovenski odškodninski družbi (SOD). Februarja 2006 ji je SOD na njen račun vrnil vso do tedaj plačano kupnino; šlo je za znesek okoli 680.000 takratnih tolarjev, toda Julijana od takrat sama napiše mesečno položnico in še vedno redno plačuje kupnino, izplačan znesek pa je pustila nedotaknjen. V vmesnem času je bila izvedena tudi sodna cenitev vloženega denarja v hišo, po kateri je bilo ocenjeno, da so Duhovi v obnovo vložili okoli 4,3 milijona starih tolarjev. Perutnina Ptuj kot pravna naslednica KK je Duhovim v minulih letih ponudila nekaj lokacij, kamor bi se lahko preselili, toda Duhovi se niso strinjali z nobeno. Letos je zgodba kulminirala; sodni izvršitelj Aljoša Valent je napovedal delo-žacijo Duhovih iz hiše, ki naj bi se zgodila 21. maja, izselitev pa je bila nato preložena na deveti junij. Petčlanska družina Duho- :i: »Tu sem živela, delala, ves 3jo vzeti. Ne, z Dravinjskega vih nima kam. Solze obupa in nemoči Julijana Duh je zgrožena in obupana: »Z Dravinjskega Vrha ne grem, raje umrem. Vse življenje sem preživela tukaj, zdaj pa naj bi me stlačili v neko stanovanje na Ptuju? Saj z možem skupaj nimava dovolj za najemnino; moja penzija znaša 280 evrov, poglejte, mož pa zasluži nekaj čez 550 evrov. Hči je izgubila službo. Kam naj gremo? Če nas bodo res izselili, bomo pač kot cigani taborili tukaj na hribu ali pa pred občinsko stavbo! Ko sem prosila za pomoč, mi nihče ni pomagal, ne naš vi-demski župan, ne naš poslanec, nihče! Niti naš odvetnik Graj ni nič naredil za nas! Lani smo se kar zmenili, da nas bo nehal zastopati, dal nam je nekaj papirjev, ne vseh, kar nekaj je izbral ven iz mape in od takrat nas zastopa odvetnica iz pisarne Čeferin. Ne sprašujte me, kaj bomo junija, ker ne vem ... « Duhovi priznavajo, da so se pri njih res oglašali ljudje iz Perutnine, predvsem pravnica Antonija Strnad, ter jim poskušali vsiliti kako drugo lokacijo za bivanje, toda Julijana pravi: »Ponujali so zemljo, kako in s čim pa naj bi zgradili hišo?! Ali pa so nam rekli, da bi lahko šli nekam na hrvaško mejo, živet v bližino Leskovca. Tja ne grem. Krakerjev odvetnik Kolman pa nam je samo govoril, da nam lahko kaj uredi na Ptuju, če pa ne bomo šli v stanovanje, pa nas bo spravil v klošter!« Jeza in obup nad svojo nemo-čjo prikličeta Julčki solze v oči. Vodstvo KK naj ne bi vedelo za denacionalizacijski zahtevek S pravnega vidika ni sporno pravzaprav nič; hiša na Dravinjskem Vrhu po črki zakona absolutno pripada Krakerjevim. Sporno pa je ravnanje vodstva KK in sama kupoprodajna pogodba, kjer se je KK sicer zavaroval s členom o ničnosti pogodbe, če bi se nepremičnina naknadno znašla v postopku denacionalizacije. Kot rečeno, je bilo namreč vodstvo KK obveščeno že pet mesecev pred prodajo, da je bila predmetna nepremičnina v času prodaje že v denacionalizacijskem postopku, pa tega očitno ni upoštevalo. Takratni direktor KK Alojz Erlač sicer danes odločno zanika, da bi bili obveščeni o sproženem denacionalizacijskem postopku za to nepremičnino, in ob tem pojasnjuje, da ni logike, zakaj bi KK prodal hišo Duhovim, če bi to vedeli, saj je denar itak šel v blagajno SOD in ne na račun KK. Razlog je v takratnem lastniškem sistemu: vse premoženje, tako objek- Nekdanji direktor KK Alojz Erlač pogodbe niso vedeli za sprožen ti kot parcele, je bilo namreč družbena lastnina, s katero je KK le upravljal, in kot pravi Erlač, je kupnina za takratno družbeno premoženje v vseh primerih prodaj morala biti nakazana na SOD: »V sklopu obsežne zakonodaje, ki je urejala privatizacijo stanovanjskih enot po takratnem Stanovanjskem zakonu (ko so najemniki imeli pravico odkupa stanovanj po določilih takratne zakonodaje), je kupnina pač pripadala SOD. Neodku-pljene stanovanjske enote pa je KK Ptuj tako ali tako že takrat, spet skladno s takratno zakonodajo, prenesel na Stanovanjski sklad, javni sklad Republike Slovenije.« KK je kršil denacionalizacijski zakon Potezo KK, da je prodala hišo Duhovim, je tako možno razumeti kot poskus, da svojim zaposlenim vendarle po ugodni ceni odprodajo nekaj »družbene lastnine« pred razlastitvijo; možno je tudi, da takrat dena-cionalizacijskega zakona in njegovih učinkov niso vzeli čisto resno, kajti zelo malo verjetno je, da vodstvo KK res ni vedelo za dokument o sproženem de-nacionalizacijskem postopku za več nepremičnin, ne le za »Duhovo hišo«. Ii, da ob podpisu kupoprodajne lacionalizacijski postopek. Po drugi strani pa ni nobena skrivnost, da je bila takrat blagajna SOD hudo, hudo borna in jo je bilo treba na vsak način napolniti, tudi na račun kakšnih nečednih poslov ... Edino dejstvo, ki zdrži, pa je, da je KK s podpisom kupoprodajne pogodbe z Duhovo kršil zakon o denacionalizaciji, saj slednji strogo prepoveduje vsak promet z nepremičninami, ki so v postopku. Tako bi KK oz. njegov direktor moral biti kaznovan za kršenje zakona, kar se ni zgodilo; tudi če bi se, pa to ne bi rešilo problema izselitve Duhovih. Zakon popravlja stare, a povzroča še več novih krivic Nesrečo, s kakršno se danes soočajo Duhovi, pa je zakuhala prav dikcija zakona o denacionalizaciji, ki je v Sloveniji takšna, kot je ni v nobeni drugi evropski državi; namreč, po zakonu ima upravičenec prednostno pravico dobiti vrnjeno imetje v naravi, če tako želi, ne pa v primerni denarni odškodnini, kot govore takšni zakoni v drugih državah. In ker nasledniki Alojza Krakerja, ki je imel nesporno ugotovljeno in potrjeno jugoslovansko državljanstvo in je bil lastnik posestva na Dravinjskem Vrhu (t. i. Krakerovine, kjer danes živi družina Duhovih) zahtevajo vrnitev nepremičnine, nočejo pa denarne odškodnine, imajo do te vrnitve tudi vso pravico. Usoda Duhovih jih pri tem ne briga kaj dosti. Načelnik ptujske UE Metod Grah, kjer smo preverjali pravnomočnost jugoslovanskega državljanstva Alojza Kra-kerja, je v enem stavku strnil bistvo težav in zapletov, ne le Duhovih, ampak vseh podobnih zgodb, ki so se odvijale bolj ali manj za očmi javnosti: »Z zakonom o denacionalizaciji je takratna vlada morda res želela popraviti krivice iz preteklosti, toda dikcija zakona je povzročila številne nove krivice!« SM Foto: SM Foto: SM Izjemno lepa lokacija, kjer stoji hiša, v kateri danes še stanujejo Duhovi, je dovolj jasno pojasnilo, zakaj potomci nekdanjega lastnika zahtevajo vračilo v naravi... Ptuj • 20., jubilejna razstava Dobrote slovenskih kmetij Tržnica priložnosti Od 22. do 25. maja je na Ptuju potekala 20. razstava Dobrote slovenskih kmetij. Slovenske kmetice in kmetje so jo v dveh desetletjih vzele za svojo, saj ima kakovosten izdelek vedno tudi kupca, kmetija pa s tem zagotovljen dodatni vir prihodka. Kakovost izdelkov in razvoj dopolnilnih dejavnosti je skupni uspeh kmetov in kmetijskih svetovalcev je bilo te dni v mi-noritskem samostanu, kjer je razstava potekala, večkrat slišati. V mestu stoterih dobrot so se v času razstave mudili tudi številni gostje, od ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milana Pogačnika, ki jo je kot častni pokrovitelj pomagal razstavo tudi odpreti, do številnih politikov. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je poudaril, da je razstava že zdavnaj prerasla regionalni okvir, zdaj jo je potrebno prenesti v evropski prostor. Ptuj je v svoji zgodovini že večkrat dokazal, da je sposoben širše družbene integracije, tudi projekt Evropske prestolnice kulture, ki je priložnost tudi za dobrote, to dokazuje. V Sloveniji je preko tri tisoč kmetij z dopolnilno dejavnostjo, število raste iz leta v leto. Povečuje se število kmetij, ki predeleujejo hrano na tradicionalen način, to pozitivno vpliva tudi na tradicionalno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Kulinarika slovenskega podeželja postaja vse pomembnejša tržna niša. Minister za kmetijstvo je med drugim čestital kmetom in kmeticam, ki pripravljajo dobrote, ter organizacijske- Foto: Črtomir Goznik Praznik sira na Mestnem trgu, letos so ga organizirali prvič, je uspel. Živahno je bilo tudi na drugih stojnicah z dobrotami slovenskih kmetij. mu odboru s Petrom Pribo-žičem na čelu. Opozoril pa je tudi na dejstvo, da je v Sloveniji trenutno na prebivalca le še 800 m2 njiv, moralo pa bi jih biti najmanj 2000, nad tem se moramo resno zamisliti. Ptujske dobrote imajo Foto: Črtomir Goznik 20. razstavo Dobrote slovenskih kmetij si je med uradnim obiskom Slovenije ogledal tudi predsednik senata Kanade Noël A. Kinselle. Poskusil je tudi s šestimi znaki kakovosti ocenjen sadni kruh Cvetke Krabonja, ki ga je ponudila njena hčerka Alenka. dušo, ki je ni najti nikjer v Sloveniji, pa je povedal predsednik KGZS Ciril Smrkolj. Način proizvodnje, ki ga je videti na Ptuju, Evropa vedno bolj spodbuja. Ptujska razstava Dobrote slovenskih kmetij je velik vtis naredila tudi na predsednika senata Kanade Noela A. Kin-sella. Pohvalil je vse, ki skrbijo za to kulturno dediščino v Sloveniji, pri tem pa opozoril na kruto realnost tega sveta, da ponekod hrane močno primanjkuje. S tem, ko je obiskal ptujsko razstavo, je na nek način »obiskal« kar pomemben del Slovenije, je povedal predsednik organizacijskega odbora letošnje razstave Peter Pribožič. Izdelke si je zelo podrobno ogledal, za to je porabil eno uro. Škoda, da se v protokolu niso dogovorili, da bi se z ministrom za kmetijstvo srečal že na Ptuju, tako bi bilo več časa za pogovore. Foto: Črtomir Goznik Na letošnji razstavi so sodelovale tri šole, Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, Šolski center Šentjur (na fotografiji) in Biotehniška šola Ptuj. Na letošnji razstavi so podelili 375 zlatih priznanj, 278 srebrnih in 209 bronastih, skupaj so ocenili 1078 izdelkov. K že podeljenim 344 znakom kakovosti v prejšnjih letih so dodali 56 novih. Razstava Dobrote slovenskih kmetij ni samo praznik kuli-narike slovenskega podeželja, je tudi praznik slovenske pesmi, glasbe in plesa. Že po tradiciji jo spremljajo številni kulturni nastopi, njena stalnica so tudi strokovni posveti, vezani na razvoj in prihodnost slovenskega podeželja. Ker brez znanja ni dobrih izdelkov, imajo na razstavi svojo mesto tudi šole. Letos so sodelovali Šolski center Šentjur, Biotehniška šola Ptuj in Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Letošnja razstava je presežna tudi zaradi jubileja. Veliko je bilo obiskovalcev, pa tudi prejemniki priznanj so osebno povabilo za prevzem priznanja vzeli zelo resno in prišli na Ptuj, kar je dokaz več, da jim priznanja za kakovost veliko pomenijo, je povedal Peter Pribožič. Uspel je tudi praznik sira na Mestnem trgu, to pa so dogodki, ki jih je potrebno v bodoče razvijati. Organizatorji lahko glede na bazo podatkov, ki jo imajo, v trženj skem pogledu veliko ponudijo, poudarja Pribožič. To so tudi podatki, ki bi jih morali znati izkoristiti vsi, ki se na Ptuju ukvarjajo s turizmom. Dobrote so destinacija, ki jo je treba znati uporabiti. Organizatorji so poskrbeli, da kmetije z najboljšimi izdelki prihajajo na Ptuj, tistim, ki bi radi kaj več, so vrata za sodelovanje odprta. Od tod in tam Ptuj • Evropski večer Foto: Črtomir Goznik V Domu krajanov v Rogoznici je 22. maja potekal evropski večer pod naslovom Slovenija zmore več z nosilcem liste SDS za evropske volitve dr. Milanom Zverom (na fotografiji) in drugo na listi dr. Romano Jordan Cizelj, ki se ji izteka prvi mandat evropske poslanke. Predstavila sta delovanje in pomen evropskega parlamenta ter njegov vpliv na naše vsakdanje življenje. Evropski parlament ima vedno večji pomen, je pa edina institucija na ravni EU, kije voljena neposredno. V tem trenutku evropski parlament vpliva na več kot 80 odstotkov slovenske zakonodaje, to je dovolj velik argument za udeležbo na evropskih volitvah. »Za reševanje gospodarske in finančne krize imamo sami dovolj mehanizmov, da se ji uspešno upremo,« sta poudarila kandidata, »le prave ukrepe je potrebno storiti.« MG Foto: NS V Veržeju je zasebni gostinski obrat Rico bar pripravil tekmovanje v kuhanju bograča, prek-mursko-prleške specialitete, na katerem se je pomerilo deset ekip. Vodja prireditve Jerneja Ritonja je povedala, daje organizator pripravil kurjavo in kotličke, vse ostalo - od vrst in kakovosti mesa do začimb -pa je bilo v domeni nastopajočih. Po opravljenem delu je k ocenitvi pristopila tričlanska komisija in odločila, da sta bograč najbolje pripravila Nina Pušenjak in Dejan Nemec iz Banovcev. Zmagovalca bosta Rico bar zastopala na največjem tekmovanju v kuhanju bogra-ča pri nas, Bogračfestu, ki bo 29. avgusta v Lendavi. Drugo mesto je pripadlo Danijelu Škrabanu in Sandiju Šijancu, tretje pa ekipi, ki so jo sestavljali Žan Brunec, Slavko Ritonja in Sašo Kukolj (vsi iz Veržeja). NŠ Ptuj • Sedma tradicionalna grajska košnja Foto: Črtomir Goznik Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj je tudi letošnjo prvo grajsko košnjo v večini moral plačati, del pa so je že sedmič zapored v okviru tradicionalne grajske košnje pokosili udarniško. Petkovo neurje je travo pošteno namočilo, vendar tistih, ki so združili moči, to ni motilo. Spretno so rezali travo, gra-bljice so grabljale, udeležba je presenetila tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleša Ariha. Tradiciji se ni izneveril niti ptujski župan dr. Štefan Čelan. Domačih dobrot in tekočih zadev ni zmanjkalo, tudi domače pesmi in glasbe ne. Trava je hitro padla, občutek, da so naredili nekaj koristnega za Ptuj in grajski hrib, pa bo še nekaj časa živel. Jeseni naj bi kosce obiskala tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Ljubljana • Bo Pukšič v preiskovalni komisiji? Onemogočeno mi je opravljanje poslanske funkcije Kot podpisnik zahteve za ustanovitev parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja »izbrisanih«, se je poslanec Franc Pukšič mandatno-volilni komisiji Državnega zbora RS prijavil za predsednika preiskovalne komisije. Ta je Pukšiča zavrnila, češ da zaradi statusa samostojnega oziroma nepovezanega poslanca nima pravice biti član oz. predsednik omenjene komisije. Destrniški župan in poslanec je prepričan, da mu je s tem v celoti omejeno in onemogočeno opravljanje poslanske funkcije. Foto: DB Franc Pukšič bo vztrajal pri svojem, v skrajni fazi se bo obrnil na Ustavno sodišče. Pukšič, ki je bil med podpisniki za ustanovitev omenjene preiskovalne komisije, se je že pred časom prijavil za njenega predsednika. Komisija naj bi ugotavljala odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi bili v letih 2003 in 2009 odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. »izbrisanih«. Komisija naj bi bila po Pukšičevih besedah ustanovljena zaradi suma, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij. Preiskava naj bi se, kot je pojasnil Pukšič, lotila tudi suma o klientelizmu oziroma koruptivnem ravnanju nekaterih državnih funkcionarjev in suma zlorabe Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije v politične namene v času od začetka leta 2003 do oktobra leta 2004 ter v obdobju od 22. novembra 2008 dalje. »V skladu z 82. členom Ustave, s 34. členom Poslovnika DZ in v skladu s 6. členom Poslovnika preiskovalne komisije je popolnoma jasno, da je poslanec, ki je sopodpisnik za ustanovitev preiskovalne komisije, lahko tudi član ali predsednik le-te. Vladna koalicija kot že velikokrat do sedaj krši lastni poslovnik, poslovnik volilne komisije in sklep, ki ga je sprejela, bo romal v DZ. Če bo sedanji sklep sprejet, bom izkoristil vsa pravna sredstva, ker pravice poslancev ne more kršiti neka poslanska skupina oziroma neka koalicija. Poslanci nismo vezani na navodila, in kot sem član ostalih komisij v DZ, sem lahko tudi član ad hoc ustanovljenega delovnega telesa, to je preiskovalne komisije,« je pojasnil Pukšič. Do zapleta je prišlo v četrtek, ko je mandatno-volilna komisija zavrnila Pukšičevo prijavo. Po mnenju zakono-dajno-pravne službe DZ Pu-kšič zaradi statusa samostojnega oziroma nepovezanega poslanca nima pravice biti član oz. predsednik preiskovalne komisije. Pukšič se je obrnil tudi na predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja. V pismu mu je med drugim zapisal: »Ob tem se mnenje ZPS ozko formalistično opira na nekatere člene poslovnika DZ ter poslovnika o parlamentarni preiskavi, ne upošteva pa ostalih določil obeh aktov, ki mi omogočata izvrševanje moje poslanske funkcije v celoti.« Predsednika DZ je zaprosil, da ustrezno ukrepa ter mu omogoči izvrševati njegovo poslansko funkcijo. »Omejevanje te je protiustavno,« je še zapisal Pukšič, ki dodaja, da bo vztrajal in da bo v nasprotnem primeru svojo pravico poiskal pri ustreznih institucijah. »Od Gantarja še sicer nisem dobil odgovora, a ko sva se pogovarjala, mi je dejal, da se njemu to, da sem lahko član komisije, zdi popolnoma logično in samoumevno,« še pojasnjuje nepovezani poslanec. Prepričan je, da bi njegovo nesodelovanje v komisiji lahko ogrozilo kakovostno delo komisije. »Poslanka SD je zelo dobro povedala, da če sodelujem, imata koalicija in opozicija po štiri člane v komisiji. Očitno imajo druge namene, da bi s preglasovanjem s štiri proti tri lahko peljali stvari v smer, za katero ni bila ustanovljena preiskovalna komisija. Absolutno bom vztrajal pri svojem in navsezadnje odločitev DZ lahko presoja tudi Ustavno sodišče. Če bo to potrebno, bom uporabil tudi to pravno sredstvo,« je zaključil Pukšič. Dženana Bečirovič Markovci • Z19. seje občinskega sveta Odlok o kmunalnem prispevku ter rebalans proračuna Čeprav so na predlog župana Franca Kekca 19. redno sejo sveta občine Markovci razširili še za eno točko, je bila to ena krajših in manj pretresljivih sej, saj so z osmimi točkami opravili v slabih dveh urah. Med drugim so sprejeli odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo ter spremembe odloka o komunalnem prispevku ter rebalans letošnjega proračuna. Vsebino in vrstni red dnevnega reda za 19. redno sejo občinskega sveta so v četrtek, 21. maja, na predlog župana Franca Kekca markovski svetniki in svetnica sicer nekoliko spremenili, tako da so se v drugi obravnavi najprej lotili predlaganih sprememb Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Markovci ter sprememb Odloka o komunalnem prispevku in oba pomembna dokumenta po krajši razpravi tudi dokončno sprejeli. Pred tem jim je bistvo predlaganih sprememb obeh odlokov vnovič predstavil Darko Drašler iz podjetja Chronos v Domžalah, ki je poudaril, da so glavni razlog za spremembe predvsem na novo pridobljeni podatki o dosedanjih investicijah oziroma izgradnji kanalizacije in vodovodnega sistema v občini Markovci; predvsem gre za gradnjo kanalizacije Zabov-ci-Markovci in odštetje dela investicije, ki se ni pridobil iz občinskega proračuna, saj predstavlja takso za obremenjevanje voda, ki so jo občani že plačali, država pa sredstva vrača občini za izgradnjo kanalizacije. Gre pa tudi za povečanje površine gradbenih parcel iz na novo pridobljenih podatkov iz katastra stavb. Po podatkih državne geodetske uprave je na območju občine Markovci 1.688 stavb s skupno površino stavbišč dobrih 467.344 kvadratnih metrov, velikost vseh gradbenih parcel pa je dobrih 700.000 kvadratnih metrov. Za izračun komunalnega prispevka je evidentirana vsa obstoječa infrastruktura iz evidence občine Markovci, Komunalnega podjetja Ptuj in podjetja Harmonija. V programu opremljanja je upoštevana le infrastruktura obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb, to so ceste, vodovod in javna razsvetljava, poleg tega pa še ravnanje z odpadki ter investicije v infrastrukturo iz načrta razvojnih programov občine. Omenjena infrastruktura je pripisana celotnemu območju enakomerno, kanalizacija in čistilna naprava pa se bosta pripisali glede na dejansko lego, oziroma možnosti priključitve. In tako smo med drugim lahko slišali, da bo na primer za 100 kvadratnih metrov veliko stavbno površino polni komunalni prispevek brez popustov v občini Markovci znašal okoli 3.000 evrov, s splošnim 50-odstotnim popustom za vse občane bo znesek za polovico nižji, torej bo znašal okoli 1500 evrov, medtem, ko bo za mlade družine in socialno ogrožene veljal še dodatni 50-odstotni popust, tako da bo zanje znesek komunalnega prispevka v tem primeru le okoli 760 evrov. Za večjo ali manjšo stavbno površino pa bo seveda znesek sorazmerno višji oziroma nižji. Ob tem velja dodati, da so s spremembami omenjenega odloka omogočili obročno plačilo komunalnega prispevka tudi pravnim in ne le fizičnim osebam, možno pa bo plačilo na največ 10 obrokov. Brez bistvenih pripomb so soglašali tudi s predlaganimi spremembami Odloka o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ki jih je svetnikom pojasnil Emil Mesaric iz Mestne občine Ptuj. Na njegov predlog pa so razpravo združili še z drugo obravnavo in omenjeni odlok po hitrem postopku tudi dokončno sprejeli. Ob tem velja omeniti, da gre za prenos skrbništva nad plovnim režimom, ki so ga iz brodarskega društva Ranca sedaj prenesli na letos ustanovljene Javne službe MO Ptuj, spremenili in delno povišali pa so tudi vrednost točke za plačilo spuščanja, dvigovanja in priveza raznih plovil, do sedaj je bila vrednost ene točke 100 tolarjev, po novem pa znaša 1,5 evra. Po krajšem pojasnilu župana Franca Kekca in direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko so skoraj brez razprave sprejeli tudi rebalans občinskega proračuna za leto 2009, ki so ga s tem povečali za dobrih 456.000 evrov. Gre za sredstva, ki so ostala še iz zaključnega računa za minulo leto 2008 in sredstva, pridobljena iz Lokalne akcijske skupine v višini 15.800 evrov. Sicer pa s tem namenjajo okoli 3330.000 evrov za izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Strelcih z navezavo na kanalizacijsko omrežje Prvenci, 30.000 evrov za ureditev ribnika v Za-bovcih, dobrih 22.395 evrov za ureditev dodatne igralnice za eno skupino v Vrtcu Mar-kovci, okoli 65.000 evrov za prezidavo šolske avle v prostor za potrebe predšolske vzgoje ter okoli 18.600 evrov za izdelavo dodatnih strokovnih podlag za študijo variant gradnje glavne ceste Ptuj-Markovci po južni varianti. Tako je sedaj na prihodkovni strani letošnjega Foto: M. Ozmec Zupan Franc Kekec, direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko in predstavnik podjetja Chronos Darko Drašler (levo) si sedaj lahko oddahnejo, saj je odlok o komunalnem prispevku sprejet. proračuna predvidenih dobrih 5.135.000 evrov prihodkov in dobrih 6.704.000 evrov odhodkov, medtem ko pomeni razlika, ki znaša 1.546.000 evrov, ostanek sredstev iz leta 2008. Soglašali so tudi z dopolnitvijo programa prodaje in razpolaganja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem, kjer gre za obremenitev dveh parcel v k. o. Stojnci in Zabov-ci, potrdili so sklep o ustanovitvi stvarne služnosti v k. o. Zabovci v korist Komunalnega podjetja Ptuj, in sicer za izgradnjo vodovodnega omrežja na tem območju, ter v k. o. Stojnci v korist podjetja Elektro Ptuj za izgradnjo električnega voda na odseku Ptuj-Markovci-Bukov-ci-Dolane. Med pobudami in vprašanji svetnikov je izstopalo ponovno opozorilo Franca Obrana, da je stanje v močno onesnaženi markovski Laguni iz dneva v dan slabše in da mora občina čim prej ukrepati in začeti sanacijo, saj naj bi se zadnje čase skoraj vsak dan v Laguno stekale temne, smrdeče in kot marmelada goste odplake. V javnosti se razširjajo govorice, da naj bi do tega prihajalo tudi zaradi saniranja ptujske čistilne naprave, vendar natančnih vzrokov ne vedo, zagotovo pa tega ne smejo dovoliti, saj se neprečiščene odplake v Laguni še naprej kopičijo in pomenijo prav ekološko bombo za markovsko občino in tudi širšo okolico. M. Ozmec Majšperk • Sedmi slovenski čebelarski praznik Čebelarji so si zaželeli: Naj medi! Takšen je namreč pozdrav slovenskih čebelarjev, ki ga je bilo med osrednjo sobotno slovesnostjo na sedmem vseslovenskem čebelarskem prazniku v večnamenski dvorani v Majšperku slišati večkrat. Gostitelj letošnjega srečanja slovenskih čebelarjev je bilo majšperško čebelarsko društvo (ČD), osrednji gost prireditve pa predsednik države Danilo Tiirk. Več kot dve uri trajajočo prireditev je s pozdravnim nagovorom odprla domača županja Darinka Fakin, ki je pozdravila kar nekaj emi-nentnih gostov, poleg Danila Turka še predsednika slovenske čebelarske zveze Boštjana Noča, Danico Purg in številne navzoče, med katerimi je bilo kar 80 praporščakov in predstavnikov čebelarskih društev iz vse države, ter na kratko predstavila občino Majšperk. Nato je zbrane v neaklimati-zirani dvorani, kjer se je temperatura dvigala iz minute v minuto, nagovoril Boštjan Noč, ki je najprej spomnil na lansko »črno leto« za čebelarje, ki si je ta naziv zaslužilo tako zaradi slabe letine kot zaradi številnih pomorov čebel, nato pa obširno predstavil uspehe zveze ter nadaljnje načrte: »Lani smo končno uspeli dobiti sedemletno koncesijo za opravljanje javne svetovalne službe, enoten program zatiranja varoze, uvedli smo lasten kozarec za med za Slovenijo in geografsko zaščito za slovenski med, odprli smo čebelarsko knjižnico in končno letos dobili davčno zakonodajo, pisano po meri čebelarjev. Vendar pa bi rad opozoril, da naj se izvaja zelo strog nadzor nad uporabo fi-tofarmacevtskih sredstev, kar je naloga kmetijskega ministrstva, čebelarji pa smo tudi zelo zaskrbljeni zaradi uvedbe zakona o GSR!« Noč je v Čebelarsko društvo (CD) Majšperk, ki je lani praznovalo 60-letnico in je bilo gostitelj letošnjega vseslovenskega srečanja čebelarjev, je na uradni slovesnosti razvilo nov prapor; čast razvitja je pripadla predsedniku ČD Majšperk Stanku Vedlinu st. (na sliki desno) in predsedniku Zveze Boštjanu Noču. nadaljevanju govora nanizal še nekaj lepih uspehov, med katere je prištel predvsem povišanje članstva v čebelarskem podmladku: »V čebelarskih krožkih se je članstvo od lani do letos povečalo s 500 na 1000 učencev, znižala se je tudi starostna struktura čebelarjev, kar je dobra napoved za prihodnost. Želimo si uvesti v šolski program tudi naravoslovni dan za čebelarje, prav tako bi radi nadgradili izobraževalni sistem za čebelarje, ki bi omogočal pridobiti naziv čebelarskega mojstra, v naslednjih dveh letih pa si bomo prizadevali za sprejem posebnega čebelarskega zakona in zaščito avtohtone kranjske čebele!« O pomenu čebelarjev in čebelarstva kot zelo pomembni ekonomski panogi je spregovoril tudi predsednik Danilo Türk, ki je prav tako opozoril na zaskrbljujoče pogine čebel in nujnost sprejetja sistemskih ukrepov za varstvo in razvoj čebelarstva na Slovenskem. Ob tem je poudaril tudi pomen sožitja vseh vrst kmetijskih panog, pohvalil strokovno in profesionalno delo čebelarjev in jim čestital ob prazniku. V okviru uradnega dela slovesnosti sta predsednik in tajnik Čebelarske zveze Slovenije, Boštjan Noč in Anton Tomec, podelila posebno priznanje Antone Janše tretje stopnje predsedniku majšper- Castnega gosta letošnjega sedmega vseslovenskega čebelarskega praznika, predsednika Danila Turka (ob njem županja Darinka Fakin), so v Majšperku sprejeli s tradicionalnim pozdravom gostoljubnosti; koščkom kruha in soljo. škega ČD (ki je lani praznovalo 60 let obstoja) Stanku Vedlinu starejšemu, sicer aktivnemu čebelarju s 30-letno prakso, prav tako pa je bilo v okviru slovesnosti podeljenih sedem certifikatov za pridobitev poklicnega naziva čebelar in 19 diplom Antone Janše aktivnim čebelarjem za posebne dosežke. Eden od vrhuncev sobotne slovesnosti je bilo tudi razvitje novega prapora ČD Majšperk, ki sta ga opravila predsednik Stanko Vedlin st. in Boštjan Noč, v varstvo pa ga je nato prevzela praporšča-kinja Tatjana Vedlin. Celotno prireditev so z branjem zanimivih izsekov iz zgodovine čebelarstva na Slovenskem in v Halozah povezovali učenci majšperške osnovne šole ob pomoči Danice Lorber, zbranim v dvorani pa so se s svojimi nastopi predstavili še številni domači kulturni ustvarjalci; ob učencih majšperške in podružnične stoperške osnovne šole so zaplesali člani Folklornega društva iz Stoperc, zaigrali so domači tamburaši KUD Maj-šperk, zapel pa je tudi moški pevski zbor. Sicer pa je bilo vso središče občine Majšperk v soboto obarvano čisto čebelarsko; na priložnostih stojnicah z najrazličnejšimi čebelarskimi izdelki (pa tudi vinom in še s čim) so si vsi obiskovalci lahko privoščili bodisi pokušnjo ali pa nakup kakega izmed razstavljenih artiklov. SM Foto: SM Foto: SM Ormož • Mesto vina in pesmi Prvi festival pesmi o vinu Ideja o festivalu pesmi o vinu se je porodila na pobudo Sreča Lipovca, direktorja Agencije Lip-art, ki je Petra Kiriča, odgovornega urednika in direktorja Radia Prlek, ogovoril, da imajo Ormožani odlična vina, odlične priložnosti za razvoj turizma in načine za promocijo le-tega. Zato so se odločili organizirati festival, ki bi pel vinu v čast. »Vinske pesmi so tiste, ki so primerne za vsa vinska druženja, za vse lepe dogodke vživlje- nju, ljudje se ob vinu radi zberemo, in če je pesem zraven je toliko lepše,« je povedal direk- tor in odgovorni urednik Radia Prlek Peter Kirič. Na festivalu, ki je potekal v petek zvečer Tamburaši KUD Simona Gregorčiča Velika Nedelja so prejeli nagrado za priredbo skladbe Prleška. pod šotorom, ki so ga postavili na ploščadi pred ormoško vinsko kletjo, so bile zastopane različne glasbene zvrsti. Slišali smo od zborovskega petja do narodne in narodno-zabavne glasbe, tudi kantavtorju smo lahko prisluhnili. Na nek način je bila ta raznolikost nastopajočih tudi težava pri ocenjevanju, ampak organizatorji verjamejo, da se bo v prihodnjih letih izoblikovalo več kategorij, v katerih bodo nastopajoči tekmovali in da bodo lažje diferencirali festival na zborovsko petje ter narodno in narodno-zabavno glasbo. Na prvem festivalu pesmi o vinu, ki so ga omogočili Jeruzalem Ormož VVS, Občina Ormož, Lip-art events, združenje SAZAS, Televizija skupnih internih programov - SIP TV, gostilna Črni ribič, Elektro ISM Foto: vki Nagrado občinstva je prejel Ansambel Jo&Vi za skladbo V vinu je sonce. in Radio Prlek, so nastopili: Mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja, Ansambel Jo&Vi, skupina Harmony, Kvintet Lojzeta Ogorev-ca, Tamburaši iz Velike Nedelje, ansambel Prlekija, Brendi, Tadej Vesenjak, Top band Casino in moški pevski zbor iz Ponikve pri Žalcu. Podelili so kar pet priznanj. Nagrada za melodijo je pripadla ansamblu Prlekija za pesem Ta kak tudi je, nagrada za besedilo je šla Tadeju Vesenjaku za besedilo pesmi Ostani še malo, nagrado za priredbo pesmi Prleška so prejeli tamburaši KUD Simona Gregorčiča Veli- ka Nedelja, nagrado za izvedbo so predali Ansamblu Lojzeta Ogorevca za skladbo Vince bi-zeljsko in nagrada občinstva je pripadla Ansamblu Jo&Vi za pesem V vinu je sonce. Strokovna komisija je bila štiričlanska. Besedila je ocenila Nataša Bon-čina Žgavec iz Ljubljane, člani pa so bili še glasbena urednica Simona Špindler ter profesorja glasbe Damjan Kolarič in Rado Munda. V predahih med pesmimi pa je pesmi o vinu predstavil še priznani prleški pesnik Marko Kočar, v revialnem delu pa je nastopil ansambel Ekart. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Slovenija • Po izbirnem tekmovanju gasilcev Hajdošani branijo naslov viceprvakov Člani B hajdoškega prostovoljnega gasilskega društva (PGD) so tudi letos aprila na državnem kvalifikacijskem prvenstvu v Kočevju dokazali, da so med najboljšimi, če ne kar najboljši gasilci v Sloveniji. Kot prvi so se namreč uvrstili med ekipe, ki bodo letos, po štirih letih, ponovno zastopale barve Slovenije na gasilski olimpiadi. Olimipada bo letos potekala julija v češkem mestu Ostrava, hajdoški gasilci pa bodo na njej nastopali že šestič zapored! S prejšnje gasilske olimpiade, ki je bila v Varaždinu, so se hajdoški gasilci, člani B-ekipe, vrnili domov z osvojenim srebrnim pokalom, za letos pa optimistično in prepričano napovedujejo vsaj takšen uspeh. V društvu so seveda na vse že dosežene izjemne rezultate z raznih tekmovanj v preteklih letih nadvse ponosni, saj se uvrščajo v sam vrh najboljših gasilcev Slovenije. "Uspehi so dokaz, da Kot sta pritrdila tako župan Jurgec kot direktor Pongrac, gre za izjemno zahteven projekt ureditve ceste v strm klanec, kjer bo potrebno tudi utrjevanje nabrežin, skupna dolžina odseka ceste pa znaša slabe tri kilometre. Občina je projekt ureditev ceste Paradiž uspešno prijavila na razpis za Južno mejo, višina odobrenih sredstev znaša 329.000 evrov, stroški DDV pa bremenijo proračun občine. Na javni razpis za izvajalca del se je prijavilo kar deset ponudnikov, kot najcenejše pa je bilo izbrano podjetje Asfalti, d. o. o., iz Ptuja, katerega ponudba je znašala 380.000 evrov. "Ker pa gre za res izjemno težak teren in veliko zahtevnost del, je vprašanje, ali bo ta znesek dovolj, saj je realno pričakovati kakšne ne- se v društvu s tekmovalnimi desetinami dela zelo intenzivno, za kar gre zahvala tako tekmovalcem kot tudi ali celo predvsem mentorjem. Pridobljeno znanje se tudi uspešno prenaša na nove generacije, tudi iz desetin v desetine. Poleg izjemnih uspehov naše ekipe članov B namreč ne moremo mimo velikih uspehov tudi ostalih desetin, tako starejših gasilcev kot članov A in pionirske desetine in ženske desetine, posebej članic A, ki so letos za las zgrešile uvrstitev na olimpiado," je o novih uspehih PGD Hajdoše povedal predvidene situacije in s tem seveda dodatna dela," je ob podpisu pogodbe povedal Janez Jurgec. Širina asfaltiranega cestišča naj bi znašala dobra 2,5 metra, kjer bo možno tudi tri metre, sicer pa bodo uredili tudi odstavna mesta za srečevanje vozil: "Žal nam teren ne dopušča večje širine cestišča, saj cesta teče deloma po zelo ozkem grebenu oziroma vrhu hriba, deloma v ozkem pasu med hišami, paziti pa bo treba tudi na več lokacijah trase, da ne povzročimo plazenja terena. Trenutno je cesta v tako slabem stanju, da je neprevozna, je pa zelo pomembna, saj s svetom povezuje preko 15 domačij na tej relaciji," je še poudaril Jurgec. Dela naj bi se po zagotovilih Pongraca začela v roku poveljnik Drago Lenart, sicer tudi sam član ekipe, ki se bo ponovno potegovala za najvišje olimipijske naslove. Članice ženske A-ekipe so na državnem tekmovanja sicer zasedle tretje mesto v svoji kategoriji, kar pa je bilo, žal, premalo za odhod na olimpiado, medtem ko je moška ekipa članov B prepričljivo zmagala. Seveda bodo hajdoški gasilci do odhoda na olimpiado, kjer pričakujejo okoli 50 tekmovalnih ekip iz celotne Evrope in tudi iz držav izven nje, še krepko vadili, ob tem pa si morajo sami zagotoviti 14 dni, po pogodbi naj bi bila končana v treh mesecih, sicer pa je zadnji rok zaradi oddaje zahtevkov za pridobitev sredstev iz naslova razpisa 30. september letos. Kmalu tudi cesta v Paradiž Cesta na Pohorje pa ni edina, ki jo bodo v občini Cirku-lane uredili s pomočjo evropskih sredstev. Naslednja bo namreč v kratkem na vrsti še cesta v Paradiž, za katero je občina prav tako pridobila približno 330.000 evrov iz razpisa za Južno mejo. Razpis za izvajalca del je bil že zaključen, vendar morajo nekateri ponudniki zaradi napak pri izračunih popraviti svoje ponudbe, kar pa, kot je povedal župan Jurgec, ne bo spremenilo izida, saj je Gozdno gospodarstvo (GG) Celje poslalo najcenejšo ponudbo za izvedbo del. Cesta v Paradiž bo urejena popolnoma na novo, saj je doslej še ni, GG Celje pa ima že odlične reference za izvedbo tovrstnih del; tudi v Cirkulanah se je že izkazalo z urezoma in ureditvijo dveh tovrstnih novih cest. Gradnja nove ceste v Paradiž bo zahtevala veliko gradbenih del, izkopov in podiranja dreves, njena dolžina pa bo 1,7 kilometra. Prav tako kot cesta na Pohorje pa mora biti dokončana do zadnjega septembra letos. SM tudi pokritje stroškov odhoda in bivanja na olimpiadi; kot pravijo, je to večinoma težje kot urjenje za dosego vrhunske forme, v katero letos ne dvomijo, saj vadijo trikrat tedensko: Ekipa je že Najpomembnejša stalnica med strokovnimi razstavami bodo razstave živali - goveje živine, konjev, prašičev in drobnice. Sejem bo ponujal strokovne posvete z aktualno tematiko, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo predstavilo strategijo razvoja kmetijstva. Govorilo s bo o slovenskem pravilniku in evropski ured- zdaj odlično pripravljena in glede na pokazano sem prepričan, da bomo tudi na letošnji olimpiadi med favoriti," še pravi Lenart in upa, da jim bo do odhoda uspelo zbrati dovolj sredstev; seve- bi za ekološko kmetijstvo, na temo neoporečne vode v prehrani in okolju pa bodo strokovnjaki spregovorili o embalaži, ki se uporablja za polnjenje naravnih mineralnih vod. V zvezi z razmerjem vode in človekovega organizma bodo predstavljena nova spoznanja o vlogi vode v biokemijskih procesih. Pod okriljem mednarodnega da pri tem računajo tako na pomoč občine kot na prispevke sponzorjev, saj sama Gasilska zveza Slovenije ne prispeva omembe vrednega denarja. SM kmetijsko-živilskega sejem AGRA bodo tudi tokrat potekala ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod. 35. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona od 20. do 24. julija, 28. mednarodno ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme pa 28. avgusta. Novost letošnjega sejma bo tudi ocenjevanje medu in medenih pijač (10. do 12. avgust), Čebelarska zveza Slovenije, Čebelarska zveza društev Pomurja in KGZ Murska Sobota pa bodo med in čebelarsko dejavnost v času sejma posebej predstavili na dnevu čebelarjev (30. avgust). Spremljali ga bodo strokovni posvet, podelitev priznanj z ocenjevanja medu ter tržnica medu in medenih izdelkov. Od 4. do 5. septembra bo sejem AGRA spremljalo 56. svetovno prvenstvo v oranju v Moravskih Toplicah. NŠ Foto: SM Župan občine Cirkulane Janez Jurgec in direktor podjetja Asfalti, d. o. o., Ptuj Marjan Pongrac sta minuli teden podpisala pogodbo za modernizacijo 2,9 kilometra zelo zahtevne trase ceste na Pohorje; pogodbena vrednost del znaša 380.000 evrov. Cirkulane • Podpis pogodbe za modernizacijo Nova cesta na Pohorje V prostorih občine Cirkulane sta tamkajšnji župan Janez Jurgec in direktor podjetja Asfalti, d. o. o., Ptuj Marjan Pongrac v četrtek popoldne podpisala pogodbo za modernizacijo ceste v Paradiž. Gre za eno zmed cest, ki jo bodo v Cirkulanah uredili iz denarja, pridobljenega iz razpisa za t. i. Južno mejo. Člani tekmovalne B-ekipe hajdoških gasilcev, ki bodo zastopali barve Slovenije na bližnji gasilski olimpiadi v češki Ostravi: Ivan Glažar, Drago Lenart, Janko Žumer, Jože Teskač, Ivan Brodnjak, Branko Tominc, Marjan Horvat, Franc Erlač (na fotografiji manjkata Jakob Jerenko in Marjan Glažar). Gornja Radgona • Priprave na 47. sejem Novo ime, stara podoba Letošnji, že 47. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni se bo od 29. avgusta do 5. septembra prvič predstavil z novim imenom - Agra, to pa ob domala nespremenjeni zasnovi vendarle prinaša tudi nekaj novosti. V komercialnem delu prireditve bo to prav gotovo predstavitev projekta Vino Slovenija Gornja Radgona kot sejma v sejmu. Foto: SM Ciudad de Mexico • Odpravili zdravstvene omejitve zaradi nove gripe Virus gripe se širi, a naj ne bi bil življenjsko nevaren Oblasti v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico so v petek odpravile zdravstvene omejitve, ki so jih zaradi epidemije nove gripe, ki naj bi v Mehiki terjala 75 življenj, uvedli minuli mesec. Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan pa je medtem v Ženevi spregovorila o kriterijih za razglasitev pandemije nove gripe. Oblasti v mehiški prestolnici so sporočile, da lahko šole, podjetja in promet delujejo normalno in brez dodatnih zdravstvenih omejitev. Večina otrok se je v šole sicer vrnila že minuli teden. V Mehiki, žarišču bolezni, se je z virusom A H1N1 okužilo 3817 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Generalna direktorica WHO Margaret Chan je medtem v okviru zasedanja skupščine WHO v Ženevi predstavila kriterije, katerih uresničitev bi omogočala razglasitev pandemije prašičje gripe. Eden od kriterijev je razširitev bolezni na južno poloblo, vendar pa virus tudi ni tako nevaren, da bi zahteval razglasitev pandemije, je po poročanju AFP pojasnil neimenovani tiskovni predstavnik wHo. »Ena od stvari, ki ji nismo priča, je enako širjenje (prašičje gripe) na južni polobli, kot smo ji bili priča v prvih treh državah,« je pojasnil predstavnik WHO. Chanova je ob tem še dejala, da ne bo omahovala z odločitvijo, da razglasijo pandemijo nove gripe, če bo to primerno. Na južni polobli se sicer začenja sezona običajne gripe, zaradi česar se strokovnjaki bojijo, da bi se nevarni virus A H1N1 lahko pomešal z sezonskimi tipi virusov, poroča AFP. Na Filipinih so v petek potrdili prvi primer prašičje gripe v državi. Deveti primer bolezni so potrdili tudi v Avstraliji, iz bolnišnice v turškem Carigradu pa so odpustili dve osebi, okuženi z virusom A H1N1, ki sta že povsem okrevali, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (sta) Bruselj • Gospodarska dejavnost v območju evra Maja najvišje v osmih mesecih Indeks nabavnih mene-džerjev (Purchasing Managers' Index - PMI), ki velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je v območju evra maja v primerjavi z aprilom zvišal z 41,1 na 43,9 točke, kar je najvišja raven v zadnjih osmih mesecih in nov znak, da se padanje gospodarske dejavnosti upočasnjuje. Indeks je februarja dosegel rekordno nizko vrednost 36,2 točke, s čimer je bila gospodarska dejavnost v območju evra na najnižji ravni v zadnjih desetih letih in pol. Kljub spodbudnemu gibanju v zadnjih treh mesecih pa se PMI že 12. zaporedni mesec nahaja pod 50 točkami, kar kaže na krčenje dejavnosti v zasebnem sektorju. Tudi ločeni vrednosti PMI v storitvenem in proizvodnem sektorju v območju evra sta se maja v primerjavi z aprilom zvišali in dosegli najvišje ravni v zadnjih sedmih mesecih. PMI v sektorju storitev se je s 43,8 točke zvišal na 44,7 točke, v proizvodnem sektorju pa z 36,8 na 40,5 točke, kar je celo največji skok v zgodovini meritev indeksa, so po poročanju francoske tiskovne agencija AFP sporočili iz podjetja za ekonomske raziskave Markit, ki sestavlja indeks PMI. Povišanje PMI v marcu je po besedah glavnega ekonomista pri Markitu Chrisa Williamsona še en »znak jasnega izboljšanja po rekordnem padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v prvem četrtletju«. Spomnimo, da se je BDP v prvem četrtletju glede na predhodno četrtletju tako v območju evra kot celotni EU skrčil za rekordnih 2,5 odstotka. Čeprav so podjetja še 11. mesec zapored zmanjševala število zaposlenih, pa se je ritem odpuščanj prvič od začetka recesije, do katere je privedla svetovna finančna kriza, rahlo upočasnil. To je po besedah Williamsona »vzpodbudno«. (sta) Frankfurt • Unija naj se najprej notranje utrdi Nemški krščanski demokrati proti novim širitvam EU Nemški krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel nasprotujejo novim širitvam EU, saj se mora unija najprej notranje utrditi. To je zapisano v pozivu CDU in njene sestrske stranke na Bavarskem CSU volivcem pred evropskimi volitvami, ki naj bi ga vodstvi strank sprejeli v ponedeljek, piše nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. V nemški vladajoči stranki poudarjajo, da so bile dosedanje uspešne širitve v interesu Nemčije in Evrope. »Vendar zdaj v procesu širitve EU potrebujemo fazo konsolidacije, da bi se lahko utrdile identiteta in institucije EU,« piše v štiristran-skem dokumentu. Opozarjajo, da je absorpcijska sposobnost unije prav tako pomembna kot izpolnjevanje kriterijev s strani kandidatk za članstvo. Pri tem posebej omenjajo Turčijo, ki po njihovem prepričanju ne izpolnjuje pogojev. V cDu in CSU pa tudi menijo, da se mora izid evropskih volitev odraziti v izbiri predsednika Evropske komisije ter tudi pri izbiri nemškega evropskega komisarja, v današnji izdaji še piše FAZ. Nemški krščanski demokrati so bili vseskozi zadržani predvsem glede morebitnega vstopa Turčije v unijo in se zavzemajo za to, da bi ji EU, ki se sicer z Ankaro že pogaja o vstopu, ponudila sodelovanje v obliki tesnega partnerstva. (sta) Priština • Ob obisku ameriškega podpredsednika Bidna Ameriško priznanje Kosova je nepovratno Ameriški podpredsednik Joseph Biden je po srečanju s kosovskim predsednikom Fatmirjem Seidiujem in premierom Hasimom Thacijem zatrdil, da je ameriško priznanje neodvisnosti Kosova nepovratno. Obenem je v imenu ZDA izrazil podporo zaščiti ozemeljske celovitosti Kosova in oblikovanju večetnične družbe. Biden je tudi ocenil, da so kosovske inštitucije dosegle pomemben napredek in morajo še naprej delovati kot demokratične in večetnične inštitucije. »ZDA bodo podpirale Kosovo, vse dokler bo tako,« je dejal Bi-den, ki je najvišji ameriški predstavnik, ki je obiskal Kosovo po razglasitvi neodvisnosti februarja lani. Ocenil je tudi, da so na Kosovu dosegli pomembne rezultate pri odpravi posledic vojne in dodal, da ga to zelo veseli. »Stališče ZDA je, da se celoten Balkan usmeri proti Evropski uniji,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug še dejal Biden. Kosovski predsednik Sejdiu je ob tem Bidenu izrazil hvaležnost kosovskega naroda za podporo na poti do svobode in vzpostavitvi miru, stabilnosti in razvoja Kosova. Premier Thaci je medtem Bidenov obisk ocenil za »potrditev podpore ZDA doseženemu napredku na Kosovu«, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Biden je zatem v kosovskem parlamentu poudaril, da je uspeh neodvisnega Kosova prioriteta ameriške administracije, hkrati pa, da je uspeh Kosova tudi ključen v ameriških prizadevanjih za pomoč državam Zahodnega Balkana, da se integrirajo v evroatlantske povezave. »Politika ZDA je, da je Evropa povsem svobodna in v miru,« je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal ameriški podpredsednik. Bidenu, ki so ga na Kosovu pričakali kot velikega prijatelja mlade države, je poleg tega Sej-diu podelil visoko državno odlikovanje. (sta) Dublin • Šokantno poročilo preiskovalne komisije Množične zlorabe otrok v katoliških šolah na Irskem Katoliški duhovniki in nune na Irskem so v 30. letih prejšnjega stoletja terorizirali več tisoč otrok, ki so jim bili zaupani v posebnih šolah, vzgojnih zavodih in sirotišnicah. Tamkajšnja vlada pa je po drugi strani malo storila, da bi ustavila pretepanja, posilstva in druge zlorabe otrok, razkriva poročilo posebne preisko- valne komisije. Irska vlada je pred devetimi leti imenovala posebno komisijo, ki je preiskovala primere spolnih in fizičnih zlorab otrok v več posebnih šolah, vzgojnih zavodih, sirotišnicah in drugih institucijah, ki so skrbele za dobrobit otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Potem ko je komisija pridobila pričevanja več tisoč nekdanjih učencev in upokojenih uslužbencev več kot 250 institucij, ki jih vključuje poročilo, pa je danes objavila dolgo pričakovane ugotovitve. »Spolna zloraba je bila endemična v institucijah za dečke,« razkriva objavljeno poročilo na 2600 straneh in dodaja, da so pristojne verske oblasti vedele za ta problem. »Ne glede na to so oblasti vsak primer spolne zlorabe obravnavale kot osamljen primer in na diskreten način,« ugotavlja komisija in dodaja, da se tega vprašanja niso lotili, kot da gre za sistematičen problem. Glede na ugotovitve poročila naj bi cerkveni predstavniki vzpodbujali ritualna pretepanja in naj bi v več primerih zaščitili pedofile pred aretacijami. Pogosto je prihajalo tudi do osebnih poniževanj. Poročilo identitete žrtev ne razkriva. Predlaga pa 21 načinov, kako bi lahko vlada priznala pretekle napake, vključno s postavitvijo posebnega spominskega obeležja ter izboljšanjem obstoječega sistema zaščite otrok. Vlada je sicer že oblikovala poseben sistem izplačila odškodnin žrtvam zlorab. (sta) Džakarta • Več deset mrtvih v nesreči indonezijskega vojaškega letala Letalo se je zrušilo na hiše V nesreči indonezijskega vojaškega letala je minulo sredo po navedbah vojske umrlo najmanj 97 ljudi. Nesreča letala vrste hercules, na katerem so bili vojaki in njihove družine, se je zgodila v Magetanu na Vzhodni Javi, 160 kilometrov vzhodno od Jogjakarte, poročajo tuje tiskovne agencije. Na letalu je bilo 98 potnikov, med njimi deset otrok, bilo pa je na poti v vzhodno provinco Papua, je sporočila vojska. Nesreča se je zgodila med pripravami na pristanek v bližnji vojaški bazi Isvahjudi. Po navedbah prič je letalo najprej treščilo v hiše, nato pa pristalo na riževem polju, kjer ga je zajel ogenj. Od letala je ostal le rep, ostali deli pa so pogoreli. Ostanki letala so razmetani po širšem območju. Poleg 98 mrtvih vojska poroča tudi o 15 ranjenih, še vedno pa niso preiskali vseh ostankov letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ni niti jasno, ali je nesreča zahtevala tudi žrtve na tleh. To je že druga nesreča v zadnjih dveh tednih, v katero je bilo vpleteno letalo hercules indonezijske vojske. 10. maja je eden od herculesov zdrsnil s steze na letališču Vamena v Pa-pui, pri čemer je bil en človek poškodovan. Minuli mesec pa je v požaru vadbenega letala fo-kker 27 na Zahodni Javi umrlo 24 pripadnikov vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta) Gospodarstvo po svetu Tokio - Japonska centralna banka je danes prvič v skoraj treh letih izboljšala obete za japonsko gospodarstvo, ki je v hudi recesiji. »Gospodarski pogoji so se slabšali, vendar pa sta izvoz in proizvodnja vedno bolj uravnotežena,« so zapisali. Banka po pričakovanjih ni spreminjala ključne obrestne mere. Japonska centralna banka po poročanju tujih tiskovnih agencij pričakuje, da se bo slabšanje gospodarskih razmer postopoma upočasnjevalo in sčasoma ustavilo. Guverner centralne banke Bank of Japan Masaki Širakava je na dejal, da se je očitno »prosti padec japonskega gospodarstva končal«. Čeprav pričakuje, da bo domače zasebno povpraševanje še najprej padalo, pa naj bi se izvoz in proizvodnja najprej uravnotežila in nato ponovno rasla, povečale naj bi se tudi javne investicije. Japonska centralna banke je tako obete izboljšala prvič po juliju 2006. Japonsko gospodarstvo je v prvem četrtletju zabeležilo najhujši padec bruto domačega proizvoda (BDP) doslej, in sicer se je ta v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem znižal za štiri odstotke. V primerjavi s prvim lanskim četrtletjem je bil padec BDP 15,2-odstoten. London - Proizvodnja avtomobilov v Veliki Britaniji se je aprila glede na april lani znižala za 55,2 odstotka, so danes sporočili iz britanskega združenja avtomobilskih proizvajalcev in trgovcev, kjer so prepričani, da mora biti vladna podpora sektorju ključen del priprav, da bodo ponovno rast pričakali pripravljeni. »Kljub trenutnim težavam se mora Velika Britanija pripraviti na vrnitev svetovne rasti, vladna pomoč avtomobilski industriji pa je ključen del tega procesa,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal vodja združenja Paul Everitt. Da bi spodbudila to industrijo, se je britanska vlada odločila za shemo, po kateri tisti, ki zamenjajo več kot deset let star avto in kupijo novega, dobijo 2000 funtov (2271 evrov). Od tega 1000 funtov zagotovi država, 1000 pa industrija. Shema bo trajala do februarja 2010 oz. dokler ne bo porabljenih 300 milijonov funtov, ki jih je vlada za to namenila. Detroit - Vodstvo sindikata ameriških delavcev avtomobilske industrije (UAW) je doseglo načelen dogovor z ameriškim avtomobilskim proizvajalcem General Motors (GM) in ameriško vlado glede koncesij, ki so potrebne za prestrukturiranje in preživetje GM. O dogovoru mora glasovati še članstvo sindikata. GM je sedaj na podobni poti kot Chrysler, ki je vstopil v postopek prisilne poravnave oz. stečajne zaščite po 11. poglavju. Sindikat UAW je pri Chryslerju sprejel koncesije, ki so zadovoljile vlado in vodstvo podjetja, vendar pa je bil problematičen del upnikov, ki niso želeli sprejeti ponudbe vlade za svoj dolg in so podjetje spravili v stečaj. Vendar pa glede na dosedanje odločitve sodišča v New Yorku ne bodo dobili niti centa več, kot če stečaja ne bi bilo. Tudi za GM se zaradi dela upnikov vse bolj obeta stečaj oz. prisilna poravnava in vlada pričakuje, da se bo tistim, ki blokirajo dogovor, godilo podobno kot pri Chryslerju. London -Vodilna mednarodna bonitena agencijaStandard&Poor's (S&P) je danes znižala oceno glede trenda za bonitetno oceno Velike Britanije v prihodnosti s stabilne na negativno. To bi lahko potencialno pripeljalo do znižanja ocene Velike Britanije glede sposobnosti odplačevanja državnega dolga, ki je trenutno najvišja možna. S&P, ki je ena od treh najpomembnejših svetovnih bonitetnih agencij, ko gre za področje državnega dolga, je znižanje ocene glede gibanja bonitetne ocene v prihodnosti pripisal poslabševanju britanskih javnih financ, saj bi se »tudi ob upoštevanju prihodnje javnofinančne konsolidacije breme javnega dolga lahko približalo 100 odstotkom bruto domačega proizvoda (BDP) in se na tej ravni na srednji rok ohranilo«. Ta sprememba bi lahko na koncu vodila v znižanje prvovrstne bonitetne ocene Velike Britanije - znamenja njenega finančnega položaja v svetu in pomembnega dejavnika pri vsakem zbiranju sredstev na mednarodnih kapitalskih trgih,« je S&P zapisal v izjavi. Luxembourg - V obdobju 2000-2008 se je blagovna menjava med EU in Rusijo več kot potrojila, saj se je obseg izvoza iz EU v Rusijo povečal s 23 na 105 milijard evrov, uvoz pa s 64 na 173 milijard evrov. Rusija je v tem času postala po velikosti tretja trgovinska partnerica EU, za ZDA in Kitajsko. Se je pa v istem obdobju precej povečal tudi primanjkljaj Evropske unije v trgovinski menjavi z Rusijo, in sicer z 41 milijard evrov leta 2000 na 68 milijard evrov lani, so sporočili iz evropskega statističnega urada Eurostat. Delež Rusije v zunanjetrgovinski blagovni menjavi sedemindvajseterice se je v tem času podvojil, tako da je bila največja svetovna država lani z osmimi odstotki skupnega izvoza EU in 11 odstotki skupnega uvoza unije tretji največji trgovinski partner povezave, takoj za ZDA in Kitajsko, so ob vrhu EU-Rusija, ki danes in v petek poteka v Habarovsku na daljnem vzhodu Rusije, še sporočili iz Eurostata. Washington - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v sredo s 361 glasovi proti 64 potrdil predlog zakona o kreditnih karticah, ki ga je že v torek z 90 glasovi proti petimi potrdil senat. Predsednik ZDA Barack Obama bo zakon podpisal v petek, veljati pa bo začel šele februarja 2010. Predlog zakona je namenjen zaščiti potrošnikov pred zlorabami izdajateljev kreditnih kartic, ki so doslej samovoljno višali obrestne mere ali dodajali razne takse brez poprejšnjega obveščanja imetnikov. Na ta način so ustvarili začaran krog dolga. Potrošnike najprej zasipajo s ponudbami za kreditne kartice, pri čemer pogoje in pravila navedejo v izjemno drobnem tisku na dolgo in široko v zapletenem pravniškem jeziku. Ko potrošnik ne odplača pravočasno mesečnega obroka, mu obrestno mero krepko dvignejo in ga s tem potisnejo še globlje v dolg in veliko tudi v osebni stečaj. Nov predlog zakona določa, da se lahko obrestna mera poviša le, če imetnik kartice več kot 60 dni zamuja z minimalnim plačilom dolga na mesec. Če to potem redno plačuje šest mesecev, mora iti obrestna mera nazaj dol. Vsakršna sprememba obrestne mere mora biti potrošniku sporočena 45 dni prej, mlajši od 21 let pa bodo morali pred izdajo kreditne kartice dokazati, da lahko dolg odplačujejo, ali pa morajo dobiti jamstvo staršev. (sta) Ptuj • Pogovor z evropskim poslancem Jelkom Kacinom Slovenija je enakopravna in enakovredna članica EU Celjan Jelko Kacin, ki je na Slovence naredil močan vtis v usodnih dogodkih vojne za Slovenijo, je postal poslanec evropskega parlamenta ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, torej pred petimi leti. Tako je Bruselj že skoraj njegov drugi dom. Tudi zato je na listi Liberalne demokracije Slovenije za nove evropske volitve zapisan na prvem mestu, saj so njegove izkušnje dragocene. Pa brez zamere Ime ulice Po Titu - Tito Če bi dandanes še živeli v rajnki Ju- ■l zelo praznično obarvan. Praznovali bi dan mladosti, ki so ga med drugim pro-\ Jw glftsM tudi za rojstn i dan našega nekdaj priljubljenega vodje. Če bi bil Tito še živ, zelo lepa številka. Ampak Tito, kot najbrž veste, ni več živ. Od svojega ljudstva se je poslovil že davnega leta 1980. Kaj je sledilo potem, najbrž tudi veste. Nosi za to, kar je sledilo, del krivde tudi Josip? Marsikdo bi rekel, da je tako. A marsikdo (in teh je večina) se s tem ne bi strinjal. Tile zadnji bi rekli (in to tudi rečejo), da je Tito pravzaprav edina stvar, ki je tako različne narode držala skupaj v Jugoslaviji in potemtakem zelo pozitivna osebnost. A oni drugi bi začeli kričati, da je Tito prav zaradi tega, ker je bojda na silo držal skupaj vse te narode, nekakšen zlikovec. Mnenja glede Tita so torej še zmeraj deljena - da človek pride do tega spoznanja, ni treba biti doktor znanosti; zdi se, da danes še bolj kot kadarkoli prej. Sredi tega vsesplošnega razdvojenega stanja, ki je očitno simptomatično za Slovence, se je v mestnem svetu naše prestolnice pojavila pobuda za ponovno poimenovanje kakšne ulice ali ceste po rajnkem predsedniku naše rajnke države. Seveda, kot je bilo pričakovati, je takšen predlog takoj postal senzacija in prizorišče spopada med tistimi, ki so ga navdušeno pozdravili, ter tistimi, ki jim je ta predlog očiten znak, da se Slovenija spet obrača v mračne vode komunizma. Pri slednji so in še vedno pred-njačijo pri podmladku Nove Slovenije, ki je v domovini in tudi tujini sprožil široko akcijo proti temu, po njihovem mnenju blasfemičnemu dejanju. A zdi se, da zaenkrat v tej tekmi vodijo tisti, ki si za to, da Tito spet dobi svojo ulico, saj bo predlog, kot kaže, v mestnem svetu občine Ljubljana v kratkem sprejet. Tako da lahko potem pričakujemo kakšne kraje tabel na tej, po Titu poimenovani cesti oziroma ulici, ki jih bodo diverzantsko izvedli bodisi nasprotniki te ceste, bodisi njeni goreči privrženci (ti si bodo morda zaželeli kak spominek). Kdo ima prav? Ti, ki so proti, ali ti, ki so za? Privrženci ali nasprotniki? Najbrž nima smisla utemeljevati, kdo se moti in kdo ne. Predvsem lahko ugotovimo, daje sam problem preveč napihnjen in da se, kot običajno, energija in pozornost tratita za nekaj, kar samo po sebi ni tako ključnega pomena za Slovenijo. Seveda, nasprotniki bodo rekli, da je ta problem pomemben na deklarativni ravni (to bi znali reči tudi privrženci) in da ga je zato treba obravnavati temeljito; a vseeno sem prepričan, da je ta trenutek v Sloveniji veliko drugih, pomembnejših ter večjih problemov kot pa je ta, ali bo nekaj hiš in par sto metrov asfalta nosilo ime Tita ali pa ne. Seveda, take in podobne kosti za glodanje so zmeraj dobrodošle, kadar nekdo hoče speljati pozornost stran od res pomembnih stvari, a kar se mene tiče, bom svoje mnenje o Titovi cesti/ulici povedal takrat, ko se mi bo to zdel trenutno največji problem, kar se tiče moje dobrobiti. In niti trenutek prej. Gregor Alič Ptuj Mladi čistili Dravo V soboto so Mladi liberalni demokrati čistili nabreži-ne Drave od gostilne Ribič do Rance. Ko smo ga v petek ujeli pred obiskom razstave Dobrote slovenskih kmetij, nas je najprej zanimalo, ali je Slovenija po petih letih članstva v Evropski uniji dosegla to, kar je od nje pričakovala? »Zagotovo je, kajti od vseh dvanajstih novih članic je pobrala samo najboljše in največ, kar je lahko. Edini smo prevzeli evro in danes, ko je tukaj finančna kriza, jasno vidite, koliko na boljšem smo. Slovenija je v Evropski uniji zares dosegla vse in je ena redkih, srečnih držav, ki smo v evro območju. Slovenija je Evropski uniji tudi predsedovala, nedvomno uspešneje kot Češka, kjer se je vmes sesula vlada in je še veliko negotovosti. Ukinili smo mejno kontrolo na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, mi smo v schengenskem območju, Hrvaška tam čez pa ni; ta mandat smo izkoristili tudi za polno promocijo Slovenije, kajti sedaj boste res težko našli še koga, ki bi menjal Slovenijo za Slovaško. Skratka Slovenija je enakopraven in enakovreden del Evropske unije, slovenščina je uradni jezik, saj jaz na vseh plenarnih zasedanjih govorim v maternem jeziku. Evropo pa smo dosegli prvi in edini z območja nekdanje Jugoslavije. Lahko smo zadovoljni, in ko malo pogledamo okrog sebe, ko vidimo, kako gre drugim, imamo dober razlog, da nazdravimo in se enkrat tega, kar smo dosegli, odkrito razveselimo. Težko prenašam slovensko melanholijo, ker smo včasih kar tako malo žalostni, namesto da bi človek zavriskal od veselja in si rekel: 'Ejga, uspelo nam je!'« Torej je ocena vašega dosedanjega delovanja v evropskem parlamentu zadovoljiva? »Zagotovo. Slovenija je postala bolj prepoznavna in upoštevana. Poglejte, v imenu evropskega parlamenta so me že tolikokrat poslali po svetu, tudi v imenu predsednika Potteringa, da si tega drugače ne gre razlagati. Bil sem na razglasitvi samostojnosti Črne gore kot edini predstavnik evropskega parlamenta, bil sem na 25-letnici zimske olimpijade v Sarajevu, v evropskem parlamentu sem bil poročevalec za Srbijo, v moji politični skupini sem odgovoren še za Makedonijo in Albanijo. Skozi proceduro smo spravili resolucijo o Srebrenici, ki ji je nasprotovalo samo 9 poslancev od 785-članskega parlamenta, to je neverjeten konsenz. Evropski parlament je okolje, kjer drug drugega izjemno spoštujemo in si drug drugemu tudi pomagamo, ne le znotraj političnih skupin, ampak tudi ko gre za evropske poslance. Če primerjamo naš državni zbor in scene, ki se tu dogajajo, je to neprimerljivo. Enkrat na mesec, vsak torek ob trinajstih, se dobimo na skupnem kosilu v Strasbourgu, kjer se vsak mesec pogovorimo o ključnih prioritetah in tudi velikokrat sodelujemo zelo operativno. Ko gre za Hrvaško, skoraj ni nastopa gospoda Peterleta, da ne bi pohvalil, kako zgledno sodelujeva.« Zakaj ste se odločili za ponovno kandidaturo in katere temeljne usmeritve vas bodo vodile v morebitnem novem evropskem poslanskem mandatu? »Verjemite mi, da delovanje v parlamentu poznam in obvladam, zato smo se tudi znotraj moje politične skupine dogovorili, da prevzamem nekoliko odgovornejše naloge. Oblikovali bomo posebno skupino za zahodni Balkan, za kar smo v finančni načrt postavili 10 velikih dogodkov; pet v Bruslju in pet v državah zahodnega Balkana in poskušali bomo prepričati politične elite in javnost, da je na poti k Evropski uniji treba narediti več. Sem vnet zagovornik širitve Evropske unije, kajti širitev nam bo prinesla veliko novih gospodarskih možnosti v neposredni bližini, da lahko iz finančne in gospodarske krize zlezemo veliko hitreje kot sicer. Do sedaj sem deloval tudi na področju prometa in nesrečen sem, ko naša vlada tudi v tem mandatu še vedno ni uspela aktivirati niti enega evra za izgradnjo drugega tira železniške povezave Koper-Divača, ki je ključna za to, da bomo v prometno mrežo vključili tudi naše železnice. To volilno kampanjo pa izkoriščam tudi za to, da bi ljudem dopovedal, da evropski denar ni le evropski, ampak je to slovenski denar, saj je vplačan iz slovenskega proračuna, in dokler bomo nanj gledali kot na tuj denar, ne bomo znali izkoristiti vseh prednosti. Vzpodbuditi moramo rast novih delovnih mest in novih možnosti in da so naše pozornosti namenjene le ohranjanju sedanjih panog in obsega proizvodnje. Potrebno se je orientirati na prihodnost, zato je treba vzpodbujati tiste, ki znajo, tiste, ki imajo predloge.« Kakšna pa so vaša in strankina pričakovanja na volitvah? »Ne glede na to, kaj se je v naši stranki dogajalo, moram reči: lepo je, da se nam je zgodilo prvim in da smo se očistili. Pred tremi leti smo zapisali geslo »Za ljudi pred profitom« in takrat so mnogi liberalni ekonomisti padali v nezavest, obtoževali so nas, da smo šli preveč v levo, da nima to nobene veze z ekonomijo. Smo pač kikirikali prezgodaj, kajti danes, ko se je to zgodilo, ljudje vedo, na kaj je tedaj Liberalna demokracija opozarjala. Tudi zato je sedaj naša stranka v vzponu. Skratka naša ambicija je, da ponovimo naš rezultat iz leta 2004 in dobimo enega do dva poslanca. Enega baje teoretično že imamo, za drugega pa se skupaj z mano še trudimo. In zato imamo listo, ki je ne le starostno, spolno, interesno, ampak tudi regionalno uravnotežena, na njej so tudi kandidati iz Prlekije in Štajerske.« M. Ozmec To je njihova že peta tradicionalna tovrstna akcija. Kot je povedal predsednik MLD Ptuj Saša Lončar, so tudi z letošnjo akcijo trkali predvsem na zavest mladih in tudi starejših, da je potrebno vedno in povsod skrbeti za lepo in urejeno okolje oziroma za čiste vode. Vsako nespametno ravnanje v okolju narava krepko vrača. Med sobotnimi udeleženci ak- cije je bil tudi predsednik MLD Slovenije Borut Cink, kandidat na letošnjih evropskih volitvah, ki je pohvalil ptujski MLD kot enega najaktivnejših v Sloveniji. Skozi to in podobne akcije se izraža njihova skrb za okolje in želja po trajnostnem razvoju ter usmeritvi družbe v to smer, v teh akcijah pa je pomembna poanta tudi druženje. MG Za zaupanje slovenskih volivcev se bodo 7. junija na listi Liberalne demokracije Slovenije za sedež v evropskem parlamentu potegovali: Jelko Kacin, Mirjam Muženič, dr. Slavko Ziherl, mag. Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, mag. Darija Mohorič in Aleš Gulič. Ptuj • Prireditev ob dnevu kulturne raznolikosti Raznolikost nas bogati Letos je v Gimnaziji Ptuj potekala prva nacionalna prireditev mreže Unesco šol ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti. V barvitem krogu dogajanja je sodelovalo veliko nastopajočih, pa tudi seznam gostov je bil zanimiv. Slavnostna govornica je bila varuhinja človekovih pravic v Sloveniji dr. Zdenka Čebašek Travnik. Na knjižni polici Slovenska nacionalna komisija za Unesco in Unesco ASP mreža šol Slovenije sta letos organizirala prvo nacionalno prireditev ob dnevu kulturne raznolikosti. Prireditev, ki je potekala v dvorani ptujske Gimnazije, so poimenovali V barvitem krogu kultur, udeležili pa so se je tudi nekateri visoki gostje. Uro in pol trajajoče dogajanje se je začelo s pozdravnim nagovorom gostiteljice Melani Centrih, ravnateljice Gimnazije Ptuj. Izrazila je zadovoljstvo, da se je prva nacionalna prireditev odvila ravno na Ptuju in poudarila, da se na njihovi šoli dobro zavedajo pomena barvitosti in povezanosti kultur. O tem, kakšno je načelo Unesca in kako se »soočati« s kulturnimi razlikami, je spregovorila Marjetka Hafner, generalna sekretarka nacionalne komisije za Unesco. Kot je dejala, je plamen upanja, da lahko različne kulture živijo v eni državi, na enem planetu in se medsebojno spoštujejo, treba za zmeraj ohraniti prižgan. »Spodbujanje k varovanju kulturne raznolikosti in dialogu je naša edina pot k prijazni bodočnosti,« je še dejala Hafnerjeva. Zelo zanimivo pa je svoj govor povzel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je dejal, da svoja predavanja študentom velikokrat začne z vprašanjem: »Kaj bi raje videli, gozd s tisoč enakimi drevesi in pticami ali gozd s tisočimi raznolikimi drevesi in pticami? Moj odgovor se vedno glasi: sam veliko raje vidim raznolik in pisan gozd,« je zaključil ptujski župan. V simpatični slovenščini pa je o pomenu multikultu-ralnosti in sprejemanju le-te spregovoril Eyachew Tefera, izvršni direktor Inštituta za afriške študije. Svoj govor je strnil v misel: »Človek, ko se rodi, ve, da je, ne ve pa, kaj je.« Dz-unesco4 0 pomenu multikulturalnosti je spregovoril Eyachew Tefera, izvršni direktor Inštituta za afriške študije. Na nekoliko drugačen, bolj oseben način pa je o kulturni raznolikosti in svojih izkušnjah spregovorila varuhinja človekovih pravic v Sloveniji dr. Zdenka Čebašek Travnik. Kot je dejala, odrasli o mul-tikulturni raznolikosti veliko razpravljajo in jo postavljajo v različne vsebinske okvire, medtem ko jo mladi enostavno živijo. »Odrasle učite, da za to ni treba velikih besed,« je dejala Čebašek Travnikova, ki je v svojem zanimivem govoru natresla nekaj utrinkov iz svojega življenja. Spomnila se je svojega otroštva v Prek-murju in sošolcev, ki so bili različnih narodnosti. Spregovorila je tudi o preživetem v Združenih državah Amerike, o kolegici muslimanske vere iz Egipta ter o modni reviji, ki so jo ta mesec pripravile muslimanke, ki živijo v Sloveniji. Ob koncu zanimivega govora je Čebašek Travnikova Hafnerjevi in Centrihovi podarila še dve knjigi, ki govorita ravno o raznolikosti kultur in njihovem sobivanju. Po končanih govorih je bil izpeljan še zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali dijaki Gimnazije Ptuj, otroci iz Vrtca Ptuj ter folklorna skupina OŠ Cirkovce. Dženana Bečirovič Slavnostna govornica na prireditvi je bila varuhinja človekovih pravic v Sloveniji dr. Zdenka Čebašek Travnik. Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj Prva slovenska prireditev mreže Unesco šol ob svetovnem dnevu kulturne raznolikosti je potekala na Ptuju. Ptuj • Viktorinov večer z Gregorjem Čušinom in monokomedijo Pešec Zbirajo sredstva za Zaporniški vikariat V petek, 29. maja, bo v minoritskem samostanu na Ptuju ob 19.30 Viktorinov večer z gledališko predstavo Gregorja Čušina - monokomedijo Pešec. V primeru lepega vremena bo na dvorišču, drugače pa v refektoriju. V monokomediji se prepletajo vprašanja, kaj imata skupnega Mojzes in voznik avtobusa, zakaj se papež vozi s kolesom in kaj druži Čušina in Pavla iz Tarza? Komedija o velikih pešcih zgodovine. Zgodba o človeku in njegovih prevoznih sredstvih, cestah, poteh stranpoteh. O srečevanju z zapovedmi, prepovedmi in predpisi. Gregor Čušin je Ptujča-nom dobro poznan, saj je leta 2003 prejel na Ptuju najboljšo nagrado za monodramo Hagada. Nastopil pa je tudi na Viktorinovem večeru s predstavo Evangelij po Čušinu. Ob tej priložnosti bomo zbirali prostovoljne prispevke za gradnjo centra Ecce homo. Ecce homo je center, zasnovan kot hiša, v kateri bo delovalo sedem programov zaporniške pastoralne dejavnosti, t. i. zaporniški vikari-at. Za ta projekt je potrebna večja hiša, predvsem zaradi možnosti razporeditve vseh programov, možnosti srečevanja po posameznih skupinah, potrebujemo večjo predavalnico za izobraževanja in seminarje, ki so povezani s problematiko določenega programa. Prvotni namen Zaporniškega vikariata je pastoralna skrb za vse, ki so na kakršenkoli način povezani z besedo zapor, in s tem tudi za vse, ki sta jih prizadela tako kaznivo dejanje kot sankcija kaznivega dejanja. Za izboljšanje razmer v Sloveniji moramo vključiti vse, ki so posredno ali neposredno povezani z zapori, kot tudi ljudi, ki se ne morejo uvrstiti v noben program. Za gradnjo te hiše zbiramo finančna sredstva s pomočjo različnih dobrodelnih prireditev po vsej Sloveniji. In predstava Pešec je ena izmed njih. Vabljeni. N. M. in Peter Pribožič Ivan Sivec Mojih prvih 60 Šestdeset sladko-grenkih stvari in ljudi Ljubljana. Karantanija, 2009 Če si je pisec zastavil, da bo do šestdesetega leta napisal šestdeset knjig, se je močno uštel. Pričujoča knjiga je 92. po vrsti in razkriva, da je Sivec res najbolj plo-dovit pisatelj na Slovenskem. Veliko bolj usodna so leta, ki so pretekla po izidu knjige Mojih prvih petdeset, v kateri je avtor v humorno duhovitih samoironičnih utrinkih opisal drobne izseke življenja z naslovi: prvo rojstvo, prvi razred, prva pesem ... Zjutraj po abrahamu je bilo vse drugače. Sosedov maček je sprožil alarm, ugasnjeni hi-fi samodejno zaigra, bankomat po neuspelih poskusih vzame kartico! Kaj se je v tem desetletju zgodilo? Prva podelitev magisterija, prva dramatizacija Pesmi njenih zvonov na Štajerskem, ki so jo bogato podkrepili s točenjem špricerjev in nenavadno dolgo igro, v kateri je najbolj vžgal pretep. Širša mengeška skupnost se mu je oddolžila s Kersnikovo plaketo. On pa se ji je oddolžil z zgodbo, ki sloni na mengeški legendi, Krvava grajska svatba, opisuje ljubezen med grajsko gospodično in turškim poveljnikom. Prvo priznanje, Terseglavovo, za oddaje Sledi časa ni bilo omenjeno nikjer. Čeprav je opravil magisterij in napisal več kot dva ducata knjig, ni bilo to nič v primerjavi, da je lahko napisal knjigo o Avsenikih. Kljub temu da so vsi na veliko uporabljali podatke iz knjige, mu je v veliko zadoščenje, da je naredil nekaj, česar ni pred njim še nihče drug. Zazdelo pa se mu je, da bi bilo dobro popisati celoten razvoj narodno-zabavne glasbe. Da so muzikanti res čustveni ljudje, je spoznal v izzivih s tožbami. Da ni vse tako lepo in zabavno, kot je prikazano v današnjih mladinskih knjigah, je poskušal dokazati v socialno-psihološkem romanu Zadnji mega žur. Odzval se je tudi povabilu iz Mohorjeve družbe za knjigo o Jožetu Plečniku, Mojster nebeške lepote. V filmu Pozabljeni zaklad je nastopil v sedemsekundni vlogi poštarja. Prva obletnica poroke je minila že zdavnaj, vsaka naslednja je bila delovno izpolnjena. Praznovala sta šele trideseto, nekakšno ponovitev prve v avstrijski romarski vasici, ki je medtem postala mesto. Prva harmonika s strani višje sile mu ni bila naklonjena in namenjena, tako ena izmed črtic, ki sporoča, da so v življenju tudi groteskna in trpka spoznanja. Zet ju je z ženo presenetil s poroko na slonu. Nastala je Kriva prisega, roman o splavarjenju. Dedi je postal pri triinpetdesetih letih. Sporočilo ga je ujelo na Nordkapu, zadnji naseljeni evropski točki. Vnuku Marku je posvetil knjigo Tisoč najlepših besedil z željo, da bo rasel v ljubezni in imel rad slovenske pesmi. Bisere bolečine, zgodbo o neizpeti ljubezni med Simonom Gregorčičem in učiteljico Dragojilo Milekovo, so Primorci kupovali po dve ali tri hkrati, take knjige ljudje radi berejo. Sam bi rad pisal vesele knjige, uspejo pa najbolj tiste, ki privabijo solze v oči. Slak se je rad zgledoval po Avseniku in skupaj sta ustvarila veliko lepe glasbe. Tako ni naključje, da je nastala knjiga tudi o njem s čudovitim uvodom Toneta Pavčka o Slaku in Dolenjski. Da vlomilci delajo poleti, je tudi sam izkusil in seveda zapisal. Pesnik se rodi, pisatelj pa naredi. Piše od malih nog do popolne plešavosti. Vse mu je blizu, vse bi rad literarno obdelal. Vnukinja Lana je prinesla novo svetlobo, luč v družino. Veliki slovenski avtorji so ga vedno privlačili, ob 150-letnici Aškerca se je podal po njegovih poteh. Nad osamosvojitvijo Slovenije je bil tako navdušen, da je v Mengšu na borih petsto kvadratnih metrih oklical samostojno državo barona Peresnika. Pisateljski idol Jack London ga je zvlekel po zlatokopnih poteh na Aljasko. Tam je obogatel naš rojak iz Litije Anton Stadler, nakopal je tono in pol zlata in bil v tistem času eden najbogatejših Američanov. O taščah kroži na tisoče šal, pisatelj je, presenetljivo, napisal tašči odo - Dopust s taščo. Snaha Tina ju je z ženo takoj osvojila s svojo preprostostjo in enostavnostjo in z nadarjenostjo ilustratorke bodočih pravljic, ki ždijo na podstrešju. O Prešernu je bilo veliko napisanega, manj o življenjski poti njegove Laure, Julije Primic. Prvi kranjski ropar je bil starodavni tajkun, s to razliko, da je javno ropal. Drugi pisatelj, ki ga je pustolovsko navdihoval je bil Jules Verne s svojimi znanstvenofantastičnimi romani, zato je svojo najdražjo popeljal po Vernovih poteh. Kopitarju se je v literarnih krogih delala krivica. Če ga ne bi imeli, cenzorja, ne bi izšel noben zvezek Kranjske čbelice. Cesar mu je dodelil osemsto goldinarjev plače, Haydn jih je dobil dvesto! Ena najlepših in naj-nežnejših ljubezni se je utrnila med Karlom Destovnikom Kajuhom in Marijo Medved: Moji edini, ki jo ljubim. Pred dvema letoma se je povzpel na Mont Blanc in Jungfrau. Sivca odlikuje zdrav, jasen, optimističen pogled na življenje. Vsaka njegova knjiga je napisana tako, da jo ljudje radi berejo. Vladimir Kajzovar Foto: DB Foto: DB Foto: DB Foto: DB Rokomet Krimovke prve, Ptujčanke šeste Stran 12 Nogomet Mladost Aluminija premagala Olimpijo Stran 12 Rokomet Gorišnica obstala, Drava pa tudi ... Stran 13 Strelstvo Zmagovalec znova čez 55 krogov Strani 13 Plavanje »Delfini« se na Ptuju odlično počutijo Stran 15 Nogomet Vodilne Zreče težko ugnale Podvince Stran 14 E-mail: sport@radio-tednik.si Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogomet • 1. SNL Mešale so se solze obupa in sreče Po prvem polčasu zadnjega odigranega kroga so bili Ptujčani še razmeroma trdno na 7. mestu in izven kombinacij za 2. ligo. Novice iz Celja in Ajdovščine so še tik pred koncem tekme potrjevale, da potrebujejo Ptujčani v Domžalah za obstanek v 1. SNL zmago in za izhod v dodatne kvalifikacije točko. Točko so kljub igralcu manj takrat še imeli v rokah, a samo do tiste nesrečne tretje minute sodnikovega podaljška, ko je Kirm z evrogolom zadel za 2:1. Druga liga je bila takrat edina resničnost ... Nekateri igralci Drave sploh niso mogli verjeti v to in so nemočno ležali na tleh ter si s solzami v očeh ogledovali slavje Domžalčanov. Modri Kurenti so brezizrazno zrli predse ... Še udarec iz sredine igrišča in konec bo prvoligaških tekem ... Sodnik Drečnik je zaradi slavja ob golu Kirma podaljšal tekmo še za nekaj sekund ... V tem času je žoga po sreči prišla do Kelenca, ki jo je ustavil, podal pred gol Dejana Nemca, kjer pa se je od nikoder znašel Ogu John in jo zabil v gol ... Ljudje, je to sploh mogoče, bi lahko najbolj znani nogometni komentatorski stavek izrekli takrat, a besede sploh niso šle z jezika ... Goo-oooool, je odjeknilo šele po nekaj sekundah!!! Čeprav so se pred tekmo pojavljale govorice o tem, da se bo Drava "dogovorila" z Domžalami za zmago, so se takšna namigovanja zaradi nekaterih dogodkov spet izkazala za nerealna (bolj so verjetna sodniška in še kakšna favoriziranja Kopra, ki je imel samo v zadnjih dveh tekmah na voljo kar pet najstrožjih kazni). 1. Tudi če bi se Drava želela dogovoriti za zmago, bi lahko Koprčani ali Ajdovci ponudili za zmago Domžalam več (tovrstne stimulacije so v nekaterih bogatih evropskih ligah, npr. španski, povsem normalen običaj). 2. Sodnik je podelil kar trinajst rumenih kartonov, od tega domačinom, ki so si celotno tekmo prizadevali za zmago, sedem. Zaradi protestov je bil izključen celo njihov trener Vlado Badžim, ki bi si najverjetneje želel obstanek Kopra (tam je bil trener nekaj let) in ne Drave ... 3. Nemogoče se je "dogovoriti" za zadetek v 93. minuti in kasneje še za izenačenje! Sodnik bi lahko po golu Kirma namreč odpiskal konec ... Podaja Grižoniča, ki je slučajno prišla do Kelenca, bi lahko končala izven igrišča ... Če Kelenc ne bi zadel Ogu Johna ... Če bi Ogu poslal žogo mimo gola ... To je samo nekaj če-jev, ki jih je v nogometu več kot nemogoče predvideti. A so se zgodili in tako sta pred nami dva dodatna obračuna med Labodom Dravo in Aluminijem, ki bosta odločila o starem (novem) prvoligašu in starem (novem) drugoligašu ... Maribor pa v teh dneh bučno slavi naslov prvaka, ki so si ga zaslužili z najbolj konstantnimi igrami v celotnem prvenstvu. Evropskih tekmovanj se bosta udeležila še HIT Gorica in velenjski Rudar, ki je v zadnjem trenutku prehitel Celjane. Koper se je rešil vseh skrbi o izpadu, za nameček pa si lahko v soboto v finalnem obračunu Pokala Slovenije z Interblockom zagotovi celo igranje v evropskih pokalih. Primorje po 16 letih zapušča prvoligaško konkurenco. Še nekaj sekund pred koncem tekme v Domžalah so imeli v rokah prvoligaško karto tudi za naslednjo sezono ... Jože Mohorič tednik % ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ PrvaLiga Telekom Slovenije, 36. krog: Primorje - HIT Gorica 2:1 (1:0); strelci: Mllenkovic 16., Kosmač 69.; Velikonja 89. Maribor - Interblock 0:1 (0:0); strelec: Zeljkovič 71. MIK CM Celje - Luka Koper 1:2 (0:0); strelca: Pečnik 79.; Polovanec 60./11-m, 69./11-m. R. K.: Zavrl 68./MIK CM Celje Nafta Lendava - Rudar Velenje 0:1 (0:1); strelec: Grbič 43. R. K.: Luk 30./Nafta 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. MARIBOR 36 17 12 7 63:44 63 2. HIT GORICA 36 17 5 14 60:55 56 3. RUDAR VELENJE 36 16 7 13 44:49 55 4. MIK CM CELJE 36 15 8 13 48:39 53 5. DOMŽALE 36 12 14 10 44:40 50 6. INTERBLOCK 36 13 8 15 52:51 47 7. NAFTA 36 11 10 15 36:52 43 8. LUKA KOPER 36 10 12 14 39:47 42 9. LABOD DRAVA 36 12 6 18 47:53 42 10. PRIMORJE 36 9 14 13 36:48 41 Razpored dodatnih kvalifikacij za obstanek/napredovanje v 1. SNL: Alu minij - Labod Drava (31. 6.); Labod Drava Aluminij (7. 7.) Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 36. krog Hitchcock zreziral, Ogu John izvedel v zadnji sekundi! Domžale - Labod Drava 2:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Čeh (28. z 11 m), 1:1 Kirm (58. z 11 m), 1:2 Kirm (93), 2:2 Ogu (94) DOMŽALE: Nemec, Hanžič, Elsner, Knezovič, Vidovič, Novak (od 46. Krcič), Božuč, Cim-prič (od 53. Perutovič), Kirn, Perme (od 68. Bešič), Zatkovič. Trener: Vlado Badžim. LABOD DRAVA: Jozič, Filipo-vič, Žilič, Grižonič, Andelkovič, Ogu, Čeh, Kelenc, Zilič (od 72. Drevenšek), Da Silva (od 57. Kro-naveter), Semler (od 88. Horvat). Trener: Adnan Zildžovič. RUMENI KARTONI: Knezo-vič (31), Elsner (31), Zatkovič (64), Vidovič (84), Perutovič (88), Kirm (93); Andelkovič (40), Filipovič (53), Žilič (94), Ogu (94), Zilič (95) RDEČA KARTONA: Andelkovič (58. - 2. rumeni karton), Vidovič (95. - 2. rumeni karton) Foto: Črtomir Goznik Ogu John (modri dres, Labod Drava) je z golom v zadnjih trenutkih sodnikovega podaljška Ptujčanom priboril nastop v dodatnih kvalifikacijah za obstanek v 1. SNL. Po sredinem porazu proti Primorju so morali nogometaši ptujske ekipe Labod Drava v Domžalah, na gostovanju pri starih državnih prvakih (2008/ 20098), osvojiti najmanj točko, ki bi jim bila dovolj najmanj za dodatne kvalifikacije, morda celo za neposredni obstanek v prvoligaški druščini (če bi Koper izgubil v Celju). Zmaga bi odgnala vse dvome o obstanku, a zaplet in razplet sta bila popolnoma nepredvidljiva ... V Domžalah je bila na trnih predvsem Drava. Tako je razu- mljivo odločneje začela tekmo, že v tretji minuti je namreč do strela z 12 metrov prišel Andelkovič, a je zgrešil. Igra nato dolgo ni več postregla z nevarnejšimi akcijami, šele v 25. minuti so spet poskusili gostje, ko je Ogu zgrešil cilj. Gostitelji so si prvo priložnost priigrali šele v 28. minuti, ko je Kirm z leve strani podal do Božiča, ta pa z glavo žoge ni najbolje zadel. Ptujčani so do vodilnega gola prišli v 34. minuti. Po kotu je v domžalskem kazenskem prostoru ob Knezoviču padel Andelkovič, sodnik pa je pokazal na belo točko. Domačini so bili začudeni, trener Vlado Badžim pa je moral zaradi ugovarjanja na tribuno. Čeh se za domžalske težave ni menil in je z 11 metrov zanesljivo ugnal Nemca - 0:1. V 44. minuti je pri domačih s 30 metrov poskusil Hanžič, žogo, ki je letela proti desnemu zgornjemu kotu, pa je gostujoči vratar Jozič s pestmi odbil. Tik pred koncem je s 25 metrov sprožil še Zatkovič in žogo poslal malce mimo leve vratnice. Potem ko je v uvodu drugega polčasa priložnost za povišanje Dravinega vodstva zapravil Semler, je Kirm v 59. minuti to kaznoval. Andjelkovič je namreč na robu kazenskega prostora nepravilno zaustavil Zatkoviča in domačinom "priigral" najstrožjo kazen, sebi pa po drugem rumenem kartonu predčasno pot v slačilnico. Po izenačenju so gostitelji še nekajkrat zapretili, predvsem Pe-rutovič in Zatkovič, toda ostalo je pri neodločenem izidu. V zadnjem delu igre so oboji izpeljali kar nekaj nevarnih akcij, saj sta se denimo Bešič na domžalski in Semler (2 x) na ptujski strani znašla sama pred vratarjema, kar je napovedalo zelo zanimiv razplet. Do njega je tudi prišlo. V tretji minuti sodnikovega podaljška je namreč Kirm prodrl pred kazenski prostor in z mojstrskim strelom preko Joziča domače popeljal v vodstvo, goste pa na rob druge lige - 2:1. Večina igralcev navijačev Drave in samih igralcev ni več verjela v preobrat in je nemočno popadala po tleh. Zasuk pa se je vendarle zgodil: takoj po podaji s sredine je Grižonič "iz obupa" poslal žogo pred kazenski prostor Domžal, po skoku dveh igralcev pa je srečno prišla do Kelenca, ki jo je zaustavil tik pred robom igrišča. Doris je takoj podal pred gol, kjer je bil najvišji v skoku Ogu John, ki jo je z glavo zabil v mrežo - 2:2! Še slavni Hitchcock ne bi mogel zrežirati tega zapleta in razpleta, zaradi katerih imajo dravaši na voljo možnost, da si v dodatnih kvalifikacijah z Aluminijem zagotovijo igranje v 1. ligi tudi v naslednji sezoni. JM, sta Foto: Črtomir Goznik Doris Kelenc je v 93. minuti še verjel v preobrat ... Aleš Čeh, kapetan Laboda Drave: "Hvala bogu, da nam je uspelo! Ko so domačini povedli v zadnjih trenutkih srečanja, mi je vse črno rojilo po glavi: kako bo, ko pridemo domov, kako bo z nami v drugi ligi ... Enostavno nisem imel moči, da bi gledal, kaj šele brcnil žogo. No, hvala bogu, da je Doris odlično podal, Johny pa zadel." Rokomet • 1. A SRL (ž) Krimovke prvakinje, Ptujčanke šeste V 1. slovenski ženski rokometni ligi se je končalo letošnje prvenstvo. Po pričakovanjih sta se v finalu pomerili dve ljubljanski ekipi, in sicer Krim Mercator in Olimpija. Krimovke so v drugem srečanju premagale Olimpijo 22:20 (v prvem izgubile 28:30) ter zaradi več doseženih zadetkov na gostovanju ubranile naslov državnih prvakinj. Če bo Olimpija tudi v prihodnje ostala v isti zasedbi, zvečine s slovenskimi igralkami, je pred njimi lepa prihodnost, saj Krim večno ne bo mogel kupovati tujih igralk. V tekmi za peto mesto so Ptujčanke izgubile v Novem mestu s Krko 31:24 in prvenstvo končale na šestem mestu. Krka - Mercator Tenzor Ptuj 31:24 (15:13) MERCATOR TENZOR PTUJ: Ma- teša 4, Korotaj 1, Prapotnik 6, Ciora 6, Kikanovič 4, Čeh, Ozmec, Bolcar 1, Pikl, Nrumen 1, Mihič 1, S. Križanec. Trener: Nikola Bistrovič. V nedeljskem, sicer zadnjem srečanju v 1. ligi, so rokome-tašice Mercatorja Tenzorja iz Foto: Stanko Kozel Ana Mihalea Ciora (rdeči dres) je z ekipo MT Ptuj osvojila končno 6. mesto v letošnjem prvenstvu. Ptuja izgubile povratno tekmo v Novem mestu, proti ekipi Krke. Gostje niso uspele ohraniti prednosti dveh zadetkov, ki so si jih priigrale na Ptuju. Po prvem polčasu je bilo še vse odprto, saj so domačinke odšle na odmor s prednostjo dveh zadetkov. Domačinke so na začetku drugega polčasa povedle 19:16, v 42. minuti pa je bilo že pet zadetkov v njihovo korist. To pa je bil tudi konec sanj Ptujčank o tem, da bi na tem gostovanju naredile kaj več proti letos močno okrepljeni ekipi Krke. Danilo Klajnšek Nogomet • 2. slovenska nogometna liga Mladost Aluminija premagala izkušenost Olimpije Olimpija - Aluminij 1:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Djokič (14), 0:2 Ši-menko (20), 1:2 Karič (23) OLIMPIJA: Volk, Šporar, Bajrakta-revič (od 46. Vugdalič), Karič, Mitra-kovič, Čeh (od 60. Kitič), Pavlin (od 46. Leskovar), Ibraimi, Bubanja, Ala-gič, Lazič. Trener: Jani Pate. ALUMINIJ: Zajc, Jovič, Topolovec, Mandič, Krajcer (od 84. Draškovič), Petek, Medved, Grbec, Šimenko, Djokič (od 68. Rešek), Morsi (od 53. Črnčič). Trener: Bojan Špehonja. RUMENI KARTONI: Bajraktarevič (29), Mitrakovič (72); Jovič (54), Djokič (67), Krajcer (84), Mandič (88) RDEČI KARTON: Jovič (58. - 2. rumeni karton) Nogometaši Aluminija so zadnje srečanje rednega dela končali na najboljši možni način, saj so v Ljubljani premagali novega (starega) prvoligaša Olimpijo in jim s tem nekoliko skalili veselje. S tem so na najboljši možni način odgovorili klubu, slovenski nogometni instituciji, ki si je v sredo dovolila precejšen incident, ko ni odigrala tekme s Triglavom v Kranju. Trener Aluminija je držal obljubo izpred tekme, saj je napovedal, da bo v Ljubljani zaigral z mlajšimi nogometaši. Tudi s temi pa je uspel proti kompletni Olimpiji iztržiti zmago. Privrženci Olimpije so se zbrali v lepem številu, vendar se mladi Kidričani niso nič kaj ozirali na to in so igrali svojo igro ter že po dvajsetih minutah vodili z 2:0. Najprej je v 14. minuti predložek iz desne strani poslal Medved, žoga je prišla do Djokiča, ki je matiral domačega vratarja Volka. Šest minut kasneje je bil v vlogi podajalca prav Djokič, ki je žogo podal v prazen prostor, tam je bil najhitrejši Šimenko, ki je rutinirano premagal Olimpijinega vratarja. Domači so hitro odgovorili in preko Kariča znižali rezultat. Gostje iz Kidričevega so bili v nadaljevanju boljši nasprotnik, vendar nato niso uspeli povišati vodstva. Do izključitve mladega Jo-viča v 58. minuti je bila igra enakovredna, nato pa so pobudo prevzeli »zmajčki«. Ti so se sicer trudili, da bi rezultat vsaj izenačili, vendar jim to ni uspelo. Gostje iz Kidričevega so vzdržali vse nalete, kljub temu Bojan Špehonja, trener Aluminija: "Čestitam fantom za prikazano igro v Ljubljani, še posebej mladim Denisu Zajcu, Timoteju Petku in Bobanu Jovi-ču, ki so zelo dobro igrali. Na zadnjem srečanju v tej sezoni, seveda govorim o ligaškem delu, smo delovali kot prava ekipa." da je na koncu v ekipi Aluminija zaigralo kar šest nogometašev iz njihove mladinske šole. Slednji se niso ustrašili niti nekdanjih reprezentantov in so se na koncu vsi skupaj veselili zmage v Ljubljani. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Jan Šimenko (rdeči dres) je v zadnjih krogih ujel strelsko formo: na zadnjih petih tekmah je dosegel 5 zadetkov. 2. SNL Vsi rezultati zadnjega kroga naj bi bili obrobna stvar, saj naj bi t. i. nogometno Slovenijo zanimala samo Olimpija. A se motijo, saj se dober nogomet igra tudi drugje v Sloveniji, kar so dokazali Kidričani, ki so bili na koncu v medsebojnih tekmah boljši tudi od Olimpije. V soboto so igralci ljubljanske Olimpije „čudežno ozdraveli", oziroma se ozdravili po psihičnem šoku, v katerem so bili v sredo. Nekateri so tega ljubljanskega giganta oživljali "brezplačno", drugi pa so igrali "za burek in pleskavice" (po navedbi Primoža Glihe). Končno slavje jim je nekoliko pokvaril pomlajeni Aluminij, ki je tekmo končal s šestimi igralci mladinskega pogona, ki so v nedeljo nastopili še v mladinskem derbiju z NŠ Poli Drava iz Ptuja. Šuma rji se bodo sedaj mirno pripravljali na sosedski kvalifikacijski derbi z Labodom Dravo. Tako bomo lahko tudi v naslednji tekmovalni sezoni v naših krajih gledali prvoligaški nogomet: na Ptuju ali v Kidričevem, pa je zaenkrat še odprto vprašanje. Kvalifikacijska dvoboja Drave in Aluminija bosta ljubiteljem nogometa podaljšala nogometno sezono za cel teden. REZULTATI 27. KROGA: Olimpija - Aluminij 1:2 (1:2), Mladi Upi Šentjur - Zagorje 3:0 (0:0), Bela krajina - Mura 05 4:3 (3:3), Livar - Triglav Gorenjska 1:3 (0:2). 1. OLIMPIJA 26 17 5 4 69:25 56 2. ALUMINIJ 26 15 4 7 65:40 49 3. TRIGLAV GOR. 26 12 7 7 46:42 43 4. MURA 05 26 9 9 8 56:49 36 5. MU ŠENTJUR 26 8 9 8 38:47 35 6. KRŠKO 26 9 8 9 40:47 33 7. BELA KRAJINA 26 9 7 11 38:43 31 8. LIVAR 26 7 9 10 34:40 30 9. BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18 10. ZAGORJE 26 2 7 17 17:71 13 Rokomet • 1. A SRL (m) Z Ribničani za 7. mesto Jeruzalem - Merkur 34:33 (15:14) Jeruzalem: G. Čudič (5 obramb), Marin, Belec (7 obramb); Kovačič, Korpar 5, Krabonja 2, Melnjak 1, Rajšp, Bezjak 6, Radujkovic 7, B. Ču-dič 5 (1), Ivanuša 1, Sok 2, Žuran 3, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik Merkur: Misovski (11 obramb), Vr-binc; Cingesar, Tomazin 5, B. Dolinar 6 (2), Muhovec 1, Repar 1, Jamnik 5, Dolenec 6, Svetelšek 6, Pogačnik, G. Dolinar, Gaber 1, Rebič, Mikanovič 2, Tomšič. Trener: Gregor Cvijič. Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/1; Merkur 2/2. Izključitve: Jeruzalem 6; Merkur 4 minute. Igralec tekme: Siniša Radujkovic (Jeruzalem Ormož) Ormožani so z zmago nad Merkurjem izpolnili zadani cilj v Ligi za obstanek: vse zmage so ostale na Hardeku. V precej izenačeni tekmi, kjer sta se ekipi neprestano izmenjavali v vodstvu, je odločitev o zmagovalcu padla v zadnjih treh minutah. 32 sekund pred koncem je Bojan Čudič povedel svojo ekipo do vodstva s 34:32 in gostom, ki so se predstavili z mlado, perspektivno ekipo je uspelo le še ublažiti poraz. Pri Jeruzalemu so se s solidno igro predstavili izkušeni Radujkovic, Bezjak in Korpar. Pri gostih sta več od ostalih pokazala obetavna Dolenec in Svetelšek, oba letnika 1988 in slovenska mladinska reprezentanta. Z 1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA (od 1. do 6. mesta) REZULTATI 9. KROGA: Gorenje - Celje Pivovarna Laško 25:15 (11:7), Prevent - Cimos Koper 21:26 (9:11), Trimo Trebnje - Slovan 31:26 (16:13). 1. GORENJE 29 23 3 3 49 2. CIMOS KOPER 29 21 3 4 47 3. CELJE PIVO. LAŠKO 29 16 1 12 33 4. TRIMO TREBNJE 28 14 3 12 31 5. SLOVAN 29 13 3 13 29 6. PREVENT 29 12 2 15 26 LIGA ZA OBSTANEK (od 7. do 11. mesta) REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Merkur 34:33 (15:14), Rudar EVJ Trbovlje - Krka 29:26 (12:15). V tem krogu je bila prosta Ribnica Riko hiše. 1. RIBNICA RIKO HIŠE 27 12 3 11 29 2. JERUZALEM ORMOŽ27 12 4 11 28 3. MERKUR 27 8 4 15 20 4. RUDAR TRBOVLJE 27 7 0 20 14 5. KRKA 28 1 2 25 4 zmago jeruzalemčki ostajajo v boju za končno 7. mesto, a bo potrebno zmagati v sredo ob 20. uri na gostovanju v Ribnici. Med odmorom so se ormoški publiki predstavili mladi ormoški rokometaši, ki so v Kopru postali šolski državni prvaki v mini rokometu in v Ljubljani državni prvaki v konkurenci mlajših dečkov B. UK Atletika • Mitingi Mladi zbirali kolajne V soboto je v Kranju potekal atletski miting mladih, poimenovan Memorial Vučko, najmnožičnejše tekmovanje v mlajših kategorijah. Ptujski atletski podmladek v kategorijah U12, U14 in U16 je skupno nabral osem uvrstitev na zmagovalni oder. Najboljši so bili najmlajši, Boštjan Nahber-ger s prvim in drugim mestom in Maja Bedrač, ki je zmagala, poleg tega pa je bila še dvakrat druga. Nahbreger je bil najhitrejši na 600 metrov (1 minuta in 48,07 sekunde) ter drugi v skoku v daljino (431 centimetrov). Maja Bedrač pa je ugnala vso konkurenco v tekih na 60 metrov (8,74 sekunde) in na 200 metrov (29,51 sekunde), v skoku v daljino pa je bila druga (451 centimetrov). V kategoriji U14 je Doroteja Domjan na 600 metrov (1 minuta in 43,40 sekunde) zmagala, njena sestra Veronika pa je bila tretja v suvanju krogle (7,47 metra). V isti starostni kategoriji si je Mark Drevenšek pritekel tretje mesto na 600 metrov (1 minuta in 43,47 sekunde). V nedeljo je v Slovenski Bistrici potekalo uvodno tekmovanje četrte sezone mednarodne atletske lige za veliko nagrado Vzajemne. Osrednja disciplina mitinga je bilo suvanje krogle, kjer so se na prvih treh mestih zvrstili olimpijci: zmagal je Hamza Alic iz Bosne in Hercegovine (20,07 metra), Miran Vodovnik je z 19,88 metra končal na drugem mestu, tretji pa je bil Hrvat Nedžad Mulabegovic (19,62 metra). V tej disciplini je nastopil tudi veteran Dejan Dokl iz AK Cestno podjetje Ptuj in zasedel šesto mesto s sunkom 15,01 metra. Nina Kolarič tokrat zaradi lažje poškodbe stopala ni nastopila, moči hrani za nastop na veliki nagradi IAAF ta konec tedna v nizozemskem Hengelu. UE Nosilci kolajn na mitingu Memorial Vučko Kolesarstvo Marin do deseterice v Avstriji V nedeljo so se kolesarji Perutnine Ptuj udeležili 19. dirke Dunaj-Lassnitzhohe, tretje od devetih preizkušenj za pokal Tchibo v Avstriji. Na 160 kilometrov dolgi progi so imeli največ uspeha domači kolesarji. Prvi dve mesti sta osvojila Markus Eibegger in Matthias Bran-dle (oba Elk Haus), njuna ekipa pa je s tem dosežkom prevzela prvo mesto tudi v skupnem seštevku. Od Slovencev se je najvišje, na 3. mesto, uvrstil Uroš Šilar (Sava), Matej Marin (Perutnina Ptuj) je osvojil 10. mesto, Simon Novak, najboljši član tretje slovenske ekipe na dirki (Motomat Delo revije), pa je bil 18. Vsa trojica je bila del večje ubežne skupine, ki pa se je v ciljnem sprintu borila zgolj za tretje mesto, saj sta vodilna kolesarja ciljno črto prečkala pol minute pred vsemi. UG Strelske novičke Zmagovalec znova čez 550 krogov, kdo bo tretji? 4. turnir MK Interlige S četrtim turnirjem MK Interlige se je v soboto v madžarskem Zalaegerszegu nadaljevalo streljanje s pištolo proste izbire. Tudi tokrat se strelci niso izneverili tradiciji preteklih turnirjev, ko je zmagovalec vedno znova dosegel vsaj 550 krogov. Zmagovalec četrtega turnirja je postal Izolčan Emerik Hodžič, ki je s 551 krogi postavil drugi najboljši rezultat sezone, obenem svoj nov osebni rekord, v skupnem seštevku posameznikov pa se je z zmago povzpel z devetega na peto mesto. Sedaj tudi sam spada v skupino strelcev, ki se bodo v končnem seštevku posameznikov potegovali za še zadnje preostalo mesto med najboljšimi tremi, saj v primeru nadaljnjega pričakovanega poteka Interlige (po vsej verjetnosti) nobeden izmed zasledovalcev ne more več ogroziti vodečega dvojca Simonič mlaj-ši-Bučan. Zelo dobro se je s 548 krogi na 2. mestu odrezal tudi miklavški strelec Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal Petišovci, ki ima v ligi drugo najboljše povprečje, zaradi izostanka iz prvega turnirja pa je uvrščen šele na 9. mesto. Tretji rezultat je s 546 krogi dosegel rekorder Simon Bučan iz SD Kopačevi-na, prvič letos pa je brez posamične medalje, s 545 krogi na 4. mestu, ostal juršinski strelec in vodeči v skupnem seštevku posameznikov Simon Simo-nič mlajši. Prvak lanske sezone, kidričevski strelec Boštjan Simonič, je s 536 krogi osvojil 6. mesto, Ludvik Pšajd, SD Juršinci, pa s 534 krogi na 7. mestu še naprej stopnjuje svoje letošnje rezultate in sedaj v skupnem seštevku že zaseda 3. mesto, za katerega pa se bo na zadnjih dveh turnirjih razplam-tel hud boj, saj zanj konkurira kar sedem strelcev. Najboljše v letošnji sezoni se je s 507 krogi na 17. mestu odrezal tudi drugi kidričevski strelec Simon Si-monič, nekoliko slabše streljanje kot običajno pa je pokazal juršinski strelec Mirko Mo-leh, ki je s 501 krogom osvojil 20. mesto. Skupni seštevek posameznikov po 4 turnirjih: 1. Simon Simonič ml., SD Juršinci 2175 130 2. Simon Bučan, SD Kopačevina 2152 120 3. Ludvik Pšajd, SD Juršinci 2110 110 4. Franci Ivanc, SD Grosuplje 2119 109 5. Emerik Hodžič, DSBV Izola 2114 109 6. Aljaž Zorko, SD Dušan Poženel 2110 109 7. Peter Tkalec, SD Dušan Poženel 2109 107 8. Rok Ivanc, SD Grosuplje 2104 106 9. Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal 1630 101 11. Boštjan Simonič, SD Kidričevo 1598 83 12. Andrej Brunšek, SD D. Poženel 1572 81 15. Mirko Moleh, SD Juršinci 2051 75 Ekipni seštevek: 1. SD JURŠINCI 38 2. SD DUŠAN POŽENEL 34 3. SD KOPAČEVINA 30 4. ŠSK COAL PETIŠOVCI 30 5. STEIERMARK-KARNTEN 26 6. SD GROSUPLJE 25 7. DSBV IZOLA 20 8. SK ALZAS ČAKOVEC 11 9. SK MORIS 8 10. SD VREMŠČICA 7 11. KIDRIČEVO 3 Simeon Gönc Kvalifikacije za 1. B državno ligo Miklavška ekipa SD Jožeta Keren- čiča si je v soboto v Ljubljani v kvalifikacijah za uvrstitev v 1. B državno ligo kot drugouvrščena ekipa s 1059 krogi priborila napredovanje, kjer bo nastopala v sezoni 2009/2010. Zmagali so strelci SD Škofja Loka s 1069 krogi, ki so tako kot predzadnja ekipa 1. B državne lige ostali v drugi jakostni skupini slovenskih strelcev s pištolo. V najbolj izenačenem kvalifikacijskem streljanju v zadnjih letih pa z napredovanjem nista uspeli ekipi IX. Korpusa iz Pirana s 1058 krogi in Slovenskih Konjic s 1052 krogi. Med posamezniki je zmagal Martič Sebastijan, SD Slovenske Konjice, s 368 krogi pred Aleksandrom Hadži-daovom, SD Škofja Loka, s 367 krogi na 2. in Miranom Miholičem, SD Jože Kerenčič, s 366 krogi na 3. mestu, 4. Alojz Trstenjak 361 krogov, 12. Bojan Mir 332 krogov. Univerzitetno državno prvenstvo Po vseh končnih odločitvah z zračnim orožjem vseh kategorij na državnih prvenstvih so se kot običajno na zadnjem v soboto med seboj pomerili še študenti in dijaki na univerzitetnem DP. Tekmovalni del sezone z zračnim orožjem so zelo uspešno, s štirimi medaljami, zaključili: med študenti s pištolo Uroš Pešakovič s 546 krogi na 3. mestu, med študentkami s pištolo Mateja Pešakovič in Mateja Leva-nič s 347 in 306 krogi na 2. in 3. mestu ter med študenti s puško Tadej Horvat s 583 krogi na 2. mestu. Zelo uspešno je na prvenstvu med dijakinjami s puško nastopala tudi Barbara Muhič, ki je s 377 krogi osvojila 3. mesto. Simeon Gonc Rokomet • Dodatne kvalifikacije za 1. B SRL (m) Gorišnica obstala, Drava pa tudi Foto: Črtomir Goznik Gorišničani so po tekmi slavili s svojimi navijači. Moškanjci Gorišnica - Drava 26:24 (10:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mihael Petek 5 (3), Zorli 3, Štorman, Šošta-rič 3, M. Valenko, Preac 1, Lozinšek, Golob 3, Cvetko, Vincek 1, Dimec 3, Peček 1, Špindler, Korez 6, Žuran. Trener: Vlado Hebar. DRAVA: Matej Kelenc, Mesarec 3, Halilovič 2, Luskovič, Bračič 2, Oder 5, Lukaček, M. Hebar 1, Dokša, Pisar 1, T. Valenko, Bogadi 3, Ivančič 7 (3), Ferk, Pučko, Predikaka. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 3 (5), Drava 3 (6) IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišni-ca 18, Drava 8 minut Usoda dveh klubov iz našega področja je hotela, da bomo tudi v naslednji tekmovalni sezoni (2009/2010) spremljali igre enega v 1. B slovenski moški ligi, drugega pa v 2. SRL. To možnost ene tekme (dodatne kvalifikacije) je Mo-škanjcem-Gorišnici in Dravi iz Ptuja omogočil izstop ekipe Hrpelje iz 1. A slovenske moške lige. Srečanje je bilo na žalost ljubiteljev rokometa na širšem ptujskem območju odigramo v mariborski dvorani Tabor, ki pa so jo ljubitelji rokometa obeh klubov kljub temu dobro napolnili. V zelo nervoznem srečanju, kjer so prevladovale emocije Foto: Črtomir Goznik Aleš Preac (Moškanjci-Gorišnica, rumeni dres) je takole dosegel zadetek mimo Matjaža Pisarja. in pripadnost svojemu klubu, je bolje pričela ptujska Drava. Enostavno jim je šlo vse kot po maslu, veliko dela je v prvem polčasu opravil vratar Tomaž Valenko. Le-ta je bil tudi najbolj zaslužen za vodstvo svojega moštva ob koncu prvega polčasa, saj je odbranil veliko težkih strelov rokometašev iz Gorišnice, tudi s črte šestih metrov. V 23. minuti so Ptujča-ni z zadetkom Ivančiča pove-dli s štirimi zadetki prednosti (7:11) in rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice so se znašli v nezavidljivem položaju. Toda "domačini" so uspeli do odmora z borbeno igro prednost Drave prepoloviti. V drugi polčas so oboji krenili zelo angažirano, a so pri tem veliko grešili v napadu; Gorišničani nekoliko manj, saj so v 43. minuti uspeli rezultat izenačiti na 16:16. Dve minuti kasneje je Luka Zorli popeljal svoje moštvo v pomembno vodstvo (16:17). Sledilo je obdobje dobre igre gorišniških kanarčkov, ki so si v 48. minuti zagotovili vodstvo treh zadetkov (17:20). Ladja Ptujčanov je bila pred potopom, vendar so se ti ponovno dvignili in prišli na minus ena ter imeli napad za izenačenje - na njihovo žalost Vlado Hebar, trener Mo-škanjcev-Gorišnice: "Najpomembnejše je, da smo po vseh težavah uspeli obstati v 1. B-ligi, čeprav bi bil najbolj zadovoljen, da bi oboji igrali v istem rangu tekmovanja. Dolgo nam ni dobro kazalo, vendar smo bili v finišu tekme 'pravi'. Ob vseh emocionalnih nabojih smo imeli na voljo več igralcev za rotacijo. Odločila pa je borbenost in fanatična pripadnost klubu, seveda s pomočjo naših glasnih in številnih navijačev." Ivan Hrupič, trener Drave: "Imeli smo vse v svojih rokah, predvsem v prvem polčasu, ko smo vodili že za pet zadetkov, nato pa nismo dali gola enajst minut. Ne vem, kaj je bil razlog padcu igre." strel Mesarca z desne strani ni končal v mreži. Golob, Dimec in nato še skriti adut trenerja Moškanjcev-Gorišnice Boštjan Šoštarič, ki je do konca tekme dosegel tri zadetke, so bili v zadnjem delu tekme usodni za ptujsko Dravo. Še dolgo v noč so slavili številni ljubitelji rokometa iz Gorišnice in okolice ter pokazali, kako se živi s svojim klubom. Gorišničanom čestitke, Ptujčani pa bodo morali na novo priložnost počakati vsaj še eno leto. Morda bo takrat obveljal rek, da gre v tretje rado. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Razpoloženje trenerjev v končnici tekme: potrtost Ivana Hrupiča na eni ... Foto: Črtomir Goznik . in slavje Vlada Hebarja na drugi strani. Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj Vodilne Zreče težko ugnale Podvince 3. SNL - vzhod: Dravinja superiorna Vodeča Dravinja iz Slovenskih Konjic je še enkrat dokazala svojo premoč in na domačem igrišču gostom iz Šmartnega nasula pol ducata zadetkov. S tem se je na najboljši možni način poslovila od svojih zvestih privržencev in tretje lige, saj bodo Konjičani naslednjo sezono igrali v drugoligaški konkurenci. Prav tako so visoko zmago slavili Dravograj-čani nad Kovinarjem iz Štor in z njo potrdili drugo mesto na prvenstveni razpredelnici. Paloma iz Sladkega Vrha je doma slavila zmago proti Odrancem, ki pa so slabih šestdeset minut brez dveh izključenih nogometašev. Te tri »zlate točke« za Palomo pa Sladkogorcem zagotavljajo igranje med tretjeligaši tudi naslednjo sezono, saj so na dnu Trgovine Jager, Črenšovci in Mons Claudius. Stojnča-ni so zadržali šesto mesto, saj so v tem krogu odpravili neugodni Maleč-nik. Za zadržanje tega položaja se bodo morali potruditi še v zadnjem krogu. REZULTATI 25. KROGA: Stojnci - Malečnik 2:0 (1:0), Simer šampion - Mons Claudius 4:0 (2:0), Trgovine Jager - Tehnostroj Veržej 3:1 (1:1), Paloma - Odranci 3:1 (1:1), Dravinja Kostroj - Šmartno 6:0 (3:0), Črenšovci - Čarda 0:1 (0:1), Koroška Dravograd - Kovinar Štore 4:0 (2:0). 1. DRAVINJA KOS. 25 21 1 3 63:14 64 2. DRAVOGRAD 25 17 2 6 58:28 53 3. KOVINAR ŠTORE 25 15 4 6 45:30 49 4. ODRANCI 25 14 5 6 42:27 47 5. ŠMARTNO 25 13 3 9 62:56 42 6. STOJNCI 25 11 4 10 46:39 37 7. SIMER ŠAMP. 25 11 3 11 43:43 36 8. MALEČNIK 25 10 4 11 45:45 34 9. TEHNO. VERŽEJ 25 9 6 10 43:43 33 10. ČARDA 25 6 6 13 33:45 24 11. PALOMA 25 7 3 15 29:51 24 12. MONS CLAUD. 25 6 1 18 28:63 19 13. ČRENŠOVCI 25 3 9 13 25:51 18 14. TRGOV. JAGER 25 5 3 17 35:65 18 STOJNCI - MALEČNIK 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Klinger (19), 2:0 Pernek (85) STOJNCI: Starčič (od 52. Simo-nič), Topolovec, Janžekovič, Kokot, Klinger (od 87. Meznarič), Fridauer, Rižnar, Strelec (od 71. Pernek), Golob, Zagoršek, Turkuš. Trener: Robert Težački. Štajerska liga: Bukovci nadigrali blede Ormožane Dva kroga pred koncem se nadaljuje boj za prvo mesto med Zre-čami in Tehnotimom Pesnico. Oboji so v tem krogu slavili zmage, a niso imeli lahkega dela: Zrečani so tesno ugnali Podvince, Pesničani pa so bili uspešni v Rogaški Slatini. Presenetili so nogometaši Bukovcev, ki so gladko odpravili svoje gostitelje v Ormožu. Za »popestritev« so poskrbeli nogometaši iz Brežic, ki niso odpotovali na srečanje v Črno na Koroškem in nogometaši Jarenine-Šentilja, ki so na gostovanje v Slovensko Bistrico prišli samo z osmimi nogometaši. Pri vodstvu domačinov 5:1 v 37. minuti jih je na igrišču preostalo premalo število ... REZULTATI 24. KROGA: Zreče - Podvinci 2:1 (2:1) GIC Gradnje Rogaška - Tehnotim Pesnica 0:2 (0:0), LKW Jack Gerečja vas - Šoštanj 3:0 (0:0), Pohorje - Partizan Fram 2:0 (1:0), Holermuos Ormož - Bukovci 0:3 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Jare-nina Šentilj prekinjeno v 37. minuti. Srečanje Peca - Brežice ni bilo odigrano (gostje niso prišli na tekmo). 1. ZREČE 24 16 3 5 55:21 51 2. TEH. PESNICA 24 14 3 6 54:23 48 3. POHORJE 24 14 4 6 43:35 46 4. JACK GER. VAS 24 10 8 5 48:33 38 5. HOLER. ORMOŽ 24 10 7 7 53:44 37 6. A. E. BISTRICA 23 10 5 8 33:32 35 7. GIC ROGAŠKA 24 10 4 10 44:38 34 8. ŠOŠTANJ 24 9 6 9 48:46 33 9. PARTIZAN FRAM 24 8 8 8 46:44 32 10. PODINCI 24 9 4 11 47:43 31 11. PECA 23 9 3 11 35:47 39 12. BUKOVCI 24 7 6 11 45:55 27 13. BREŽICE 24 4 5 14 34:64 17 14. JARENINA - Š. 23 1 2 20 19:78 5 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev (na sliki Boris Klinger) so pred zadnjim krogom v 3. SNL vzhod na visokem šestem mestu. gov strel z nogami ubranil Šnajder. V 52. minuti smo videli nov poskus Zidariča iz prostega strela, ki je bil za malenkost nenatančen. V 63. minuti so Bukovci povedli 2:0: predložek iz leve strani je končal pri Meznariču, na katerega so domači igralci pozabili, kar je »Teki« izkoristil in zadel mrežo Holermuosa. Najlepšo priložnost na tekmi je za domače v 66. minuti zamudil Mihalič, izjemno pa je posredoval vratar Grabrovec, ki je pred leti uspešno nosil tudi ormoški dres v tretjeligaški konkurenci. Tudi v nadaljevanju so bili boljši in bližje zadetku gostje in v 89. minuti ga je tudi dosegel Strelec, ki je pobegnil gostiteljem. S porazom proti Bukovcem so se Ormožani spet nekoliko oddaljili od želenega 4. mesta, usoda Bukovcev o obstanku v Štajerski ligi pa je v nogah ekipe Črenšovcev (MNZ Murska Sobota), ki nastopa v 3. SNL. Če izpadejo Črenšovci v Pomursko ligo, potem v Štajerski ligi obstanejo Bukovci ... UK 1. liga MNZ Ptuj: Boč še neporažen REZULTATI 20. KROGA: Gorišni-ca - Videm 1:0, Rogoznica - Skorba 1:3, Hajdina - Apače 1:1, Boč - Dornava 4:0, Oplotnica - Cirkulane 5:1, Središče - Pauman Pragersko 1:0. 1. BOČ 20 17 3 0 65:15 54 2. OPLOTNICA 20 14 3 3 52:22 45 3. VIDEM 20 12 5 3 58:16 41 4. APAČE 20 13 1 6 44:28 40 5. P. PRAGERSKO 20 10 1 9 39:41 31 6. GORIŠNICA 20 7 2 11 31:50 23 7. HAJDINA 20 6 4 10 33:41 22 8. SKORBA 20 7 1 12 31:53 22 9. SREDIŠČE 20 6 1 13 26:40 19 10. DORNAVA 20 6 1 13 25:50 19 11. ROGOZNICA 20 5 1 14 30:50 16 12. CIRKULANE 20 4 3 13 28:56 15 ROGOZNICA - SKORBA 1:3 (1:1) STRELCI: 0:1 Perko (7. z 11 m), 1:1 Lah (21), 1:2 Horvat (60), 1:3 Halužan (68) OPLOTNICA - CIRKULANE 5:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Trunkl (35), 2:0 Primožič (44), 3:0 Založnik (70), 4:0 Primožič (77), 4:1 Zavec (86), 5:1 Javernik (89) SREDIŠČE - PAUMAN PRAGER-SKO 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Lesjak (69) BOČ - DORNAVA 4:0 (0:0) STRELCI: 1:0 Jelovšek (63), 2:0 Drosk (71), 3:0 Marzidovšek (79), 4:0 Jelovšek (86) HAJDINA - APAČE 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 M. Bauman (17), 1:1 Pacher (85) GORIŠNICA - VIDEM 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Šegula (30) ZREČE - PODVINCI 2:1 (2:1) STRELCA 1:0 Kavc (15), 1:1 R. Petrovič (37), 2:1 Kavc (39) PODVINCI: Vesenjak, Kupčič, Še-bela, Lah, Toplak, Bratec, R. Petrovič, Požegar, D. Petrovič, Ivančič (od 74. Plohl), Novak. Trener: Igor Vorih. LKW JACK GEREČJA VAS -ŠOŠTANJ 3:0 (0:0) STRELCI: 1:0 D. Hertiš (51), 2:0 M. Hertiš (59), 3:0 M. Železnik (63) LKW JACK GEREČJA VAS: Vogri-nec, Kokot, Miha Lešnik, Medved, Sagadin, Miha Lešnik, Gerečnik, M. Železnik, Čeh, D. Hertiš, M. Hertiš (od 74. Marčič). Trener: Ivan Zajc. Danilo Klajnšek HOLERMUOS - BUKOVCI 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Antolič (15), 0:2 Meznarič (63), 0:3 Strelec (89). HOLERMUOS: Šnajder, Kolarič, Druzovič, Novak, Zorman, Miloševic, Zidarič, Mihalič (od 68. Borko), Kir-biš, R. Mlinarič, Jerebič. Trener: Aleš Jurčec. BUKOVCI: Grabrovec, Meznarič, Kozel, Petek, Kokot, Korez, Plohl, Mulej, Strelec (od 90. Hrženjak), Ko-drič (od 56. Zemljarič, od 74. Jurgec). Trener: Jože Janžekovič. IGRALEC TEKME: Damjan Antolič (Bukovci). V Športnem parku Mestna graba v Ormožu so gostovali sosedje iz Bukovcev, ki so po prikazani igri zasluženo s 3:0 premagali blede Ormožane. Slednji so nastopili v okrnjeni zasedbi, brez Prapotnika, Piberčni-ka, L. Mlinariča, Goričana, Štiberca, a to ne more biti opravičilo za slab nastop, ki si ga je ogledalo okrog 200 gledalcev. V 15. minuti je zaspala domača obramba na čelu z vratarjem Šnaj-derjem, ki ni pravočasno stekel iz svojih vrat, kar je izkoristil Antolič in dosegel zadetek. Slednji se je deset minut kasneje sam znašel pred vratarjem domačih, vendar je tokrat Šnajder z lepo obrambo rešil svojo ekipo pred najhujšim. V 1. polčasu so si nogometaši Holermuosa priigrali edino resnejšo priložnost v 34. minuti, a je Zidarič iz prostega strela meril pol metra previsoko. Tik pred odmorom so zamudili priložnost gostje preko Plohla, saj je nje- 2. liga MNZ Ptuj: Matej Golob zadel šestkrat! REZULTATI 20. KROGA: Hajdoše - Slovenja vas 1:1, Zgornja Polskava - Tržec 3:2, Markovci - Podlehnik 2:2, Lovrenc - Makole 0:2, Spodnja Polskava - Leskovec 4:1, Zavrč - Grajena 12:1. 1. ZAVRČ 20 12 0 0 140:16 60 2. MARKOVCI 20 13 2 5 53:44 41 3. SLOVENJA VAS 20 11 2 7 46:30 35 4. PODLEHNIK 20 9 4 7 37:31 31 5. TRŽEC 20 10 1 9 53:47 31 6. HAJDOŠE 20 7 6 7 30:32 27 7. MAKOLE 20 8 2 10 29:43 26 8. ZG. POLSKAVA 20 7 4 9 43:44 25 9. GRAJENA 20 7 3 10 38:56 24 10. LOVRENC -1 20 5 4 11 23:46 18 11. SP. POLSKAVA 20 5 3 12 35:67 18 12. LESKOVEC 20 2 1 17 20:97 7 SPODNJA POLSKAVA - LESKO-VEC 4:1 (3:1) STRELCI: 1:0 Pučnik (8), 1:1 Bračko (28), 2:1 Polanec (31), 3:1 Sobotič (34), 4:1 Orlač (47. avtogol) ZGORNJA POLSKAVA - TRŽEC 3:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Pečovnik (18), 2:0 Klajderič (54), 2:1 Fideršek (61), 3:1 Pečovnik (67), 3:2 Zupanič (88) HAJDOŠE - SLOVENJA VAS 1:1 (0:0) STRELCA: 0:1 Zupanič (60), 1:1 Vilčnik (70) LOVRENC - MAKOLE 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Vantur (11), 0:2 Kotnik (77) MARKOVCI - PODLEHNIK 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Malinger (24), 0:2 Merc -Kunej (40), 1:2 Šmigoc (75), 2:2 Šmigoc (79) ZAVRČ - GRAJENA 12:1 (7:0) STRELCI: 1:0 Golob (11), 2:0 Kuserbanj (13), 3:0 Kuserbanj (16), 4:0 Golob (18), 5:0 Čeh (27), 6:0 I. Fridl (29), 7:0 I. Fridl (30), 8:0 Spe-van (62), 9:0 Golob (68), 10:0 Golob (73), 11:0 Golob (75), 12:0 Golob (83), 12:1 Rojko (86) Veteranski ligi MNZ Ptuj: Videmčanom derbi vzhodne skupine Vzhodna skupina REZULTATI 21. KROGA: Stojnci Korant - Videm 0:4, Ormož - Grajena 4:1, Dornava - Podvinci 1:1, Le-skovec - Gorišnica 0:0, Tržec - Bukovci 5:0. V tem krogu so bili prosti Markovci. 1. VIDEM 19 15 3 1 78:21 48 2. STOJNCI KOR. 19 13 2 4 59:25 41 3. GORIŠNICA 19 10 6 3 33:17 36 4. ORMOŽ 19 9 4 6 43:22 31 5. TRŽEC 20 8 5 7 44:40 29 6. DORNAVA 19 7 5 7 26:33 26 7. PODVINCI 19 7 4 8 47:49 25 8. GRAJENA 19 7 2 10 34:48 23 9. MARKOVCI 19 6 2 11 30:52 20 10. LESKOVEC 19 3 5 11 28:45 14 11. BUKOVCI 19 1 0 18 9:79 3 ZAHODNA SKUPINA REZULTATI 17. KROGA: Zgornja Polskava - Prepolje 0:1, Polskava - Lovrenc 3:1, Apače - Skorba 2:0, Hajdina - Podlehnik 6:1, Pragersko - Boč 0:2. 1. HAJDINA 17 15 2 0 71:22 47 2. BOČ 17 10 2 5 30:17 32 3. ZG. POLSKAVA 17 9 2 6 45:25 29 4. SKORBA 17 9 2 6 43:35 29 5. POLSKAVA 17 9 2 6 31:31 29 6. LOVRENC 17 7 2 8 25:36 23 7. PRAGERSKO 17 6 3 8 38:43 21 8. PODLEHNIK 17 5 2 10 23:43 17 9. APAČE 17 3 1 13 20:41 10 10. PREPOLJE 17 2 2 13 15:48 8 Danilo Klajnšek Športni napovednik Rokomet 1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA LIGA ZA PRVAKA - PARI 10. KROGA - SREDA: Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje, Slovan - Prevent; ČETRTEK: Cimos Koper - Gorenje. LIGA ZA OBSTANEK - PARA 10. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož (sreda ob 20.00), Merkur - Rudar EVJ Trbovlje. Danilo Klajnšek Nogomet • 1. SŽNL Ptuj in Dornava pri dnu Končano je tekmovanje v 1. slovenski ženski nogometni ligi. V zadnjem krogu so Novomeščanke z visoko zmago proti Pomurju samo potrdile naslov državnih prvakinj. Nogometašice iz Dornave so doma gostile Velenjčanke, igrale dobro, borbeno in dokaj tesno izgubile. Poražene so bili tudi nogometašice Ptuja v Mariboru. Oboje pa upajo na boljšo naslednjo sezono. REZULTATI 20. KROGA: Dornava - Rudar Škale 3:5 (0:3), Maribor - Ptuj 3:1 (3:1), Krka - Pomurje 6:1 ( 2:0), Senožeti - Slovenj Gradec 1:2 (1:2). LIGA ZA PRVAKA 1. KRKA 20 18 1 1 140:17 55 2. SLOV. GRADEC 20 15 1 4 88:29 46 3. POMURJE 20 10 0 10 105:56 30 4. SENOŽETI -3 20 9 1 10 49:44 25 LIGA ZA OBSTANEK 1. MARIBOR 20 12 2 6 80:48 38 2. RUDAR ŠKALE 20 8 3 9 35:52 27 3. PTUJ 20 4 0 16 21:11 12 4. DORNAVA 20 0 0 20 9:170 0 DORNAVA - RUDAR ŠKALE 3:5 (0:3) STRELKE: 0:1 Garičeva (13), 0:2 Antoličeva (15), 0:3 Antoličeva (20), 1:3 Čuševa (52), 2:3 Fraseva (54), 2:4 Antoličeva (54), 2:5 Mlinarjeva (61), 3:5 Krajnčeva (78. z 11 m). DORNAVA: Alenka Murko, Saša Fras, Laura Maksimovič, Laura Krajnc, Nuša Kukovec, Romana Beh-rami, Urška Čuš, Tanja Tušak, Monika Hojnik, Mateja Mihelač, Patricija Golob. Trener: Mitja Serdinšek MARIBOR - PTUJ 3:1 (3:1) STRELKE: 1:0 Pavalečeva (11), 1:1 Mesarčeva (25), 2:1 Pavalečeva (33), 3:1 Žunkovičeva (45) PTUJ: Urška Arnuš, Majda Mesa-rec, Teja Šmintič, Daša Grdina, Maja Koren, Andreja Najvirt, Alenka Tra-fela, Maja Skaza, Nina Podhostnik, Barbara Petek (Marina Tancoš), Mateja Arnuš. Trener: Matej Hvalec. Danilo Klajnšek Košarka • Maska Caffe U-14 Ptujčani na vrhu Ekipa do 14 let košarkaškega kluba Maska Caffe Ptuj je v nedeljo zaključila prvi del tekmovanja v 2. slovenski ligi vzhod I. Sedmo-, osmo- in devetošolci so pod vodstvom trenerja Roberta Jaušovca v konkurenci štirih moštev zbrali pet zmag in le en poraz ter osvojili prvo mesto v skupini. V drugem delu prvenstva, ki bo na sporedu šele septembra, se bodo pomerili z vodilnimi ekipami iz ostalih skupin, v primeru dobrih iger pa bodo ob koncu leta igrali kvalifikacije za prvo-ligaško tekmovanje. Ptujčani so v šestih tekmah po dvakrat premagali Palomo iz Sladkega Vrha ter ekipo Lenarta, proti Ljutomeru so na gostovanju izgubili, doma pa so se jim oddolžili za poraz s »sladko« zmago zgolj z dvema točkama razlike. V nedeljo so se v športni dvorani ptujske gimnazije za nekaj časa poslovili od ligaškega tekmovanja z visokim zmagoslavjem (106:25) nad Lenartom. Trenirali bodo še do konca junija, ko si bodo privoščili počitniško pav-zo, do takrat pa se bodo udeležili tudi nekaj turnirjev. Prvi bo konec meseca maja v Lenartu. Bolj natrpan urnik bodo imeli Valetnin Tratnik, Benjamin Marin in Miha Kodrič, ki so člani regijske reprezentance. Izbrani najboljši košarkarji iz vseh štajerskih klubov in lig bodo tekmovali z ostalimi regijskimi ekipami. »Rezultati vse povedo. Fantje dobro igrajo. S takšno igro imamo realne možnosti, da se uvrstimo v prvo ligo. Približno polovica jih tudi naslednjo sezono ostane v tej kategoriji, kar bi pomenilo korak naprej. Si pa želimo še več igralcev, trenutno jih imamo v tej kategoriji dvanajst, saj bi potem lahko igrali z dvema ekipama, z vsako v eni ligi,« je povedal klubski trener Robert Jaušovec. Večina teh fantov trenira že od tri do pet let, vadijo pa trikrat na teden. UG Maska Caffe U-14 s trenerjem Robertom Jaušovcem Foto: UE Športne novičke Namizni tenis • Četrtfinale ženskega pokala V ponedeljek so igralke NTK Ptuj v četrtflnalnem pokalnem srečanju gostile Igralke iz Logatca. Mlade domačinke so po uvrstitvi v 1. ligo potihoma upale še na en uspeh, vendar se jim proti petouvrščeni ekipi iz 1. lige ni izšlo, niso pa imele niti sreče. Vprašanje je, kakšen bi bil končni izid dvoboja, če bi Ivana Zera, ki je vodila že z 2:0 v nizih, premagala Ano Verdinek. Potem bi bil rezultat izenačen, zadnjo partijo pa bi igrala izkušena Vesna Terbuc proti tretji igralki gostij ... NTK PTUJ - LOGATEC 3:5 Terbuc - Verdinek 1:3, Rojko - Smiljanič 3:0, Zera - Zupančič 0:3, Rojko - Verdinek 3:0, Terbuc - Zupančič 0:3, Zera - Smiljanič 3:1, Rojko - Zupančič 1:3, Zera - Verdinek 2:3. Danilo Klajnšek ATLETIKA • Medobčinsko prvenstvo: upad množičnosti V ponedeljek je na Mestnem stadionu Ptuj potekalo tradicionalno atletsko prvenstvo za osnovne šole iz Spodnjega Podravja. Glavna značilnost najmonožičnejšega šolskega športnega tekmovanja je upad števila nastopajočih v vseh atletskih disciplinah, v katerih tekmujejo osnovnošolci, najbolj pa v oči bode udeležba v tehničnih disciplinah, ki je na najnižji ravni doslej. Še posebej to velja za skok v višino in daljino. Kje so razlogi za takšen razvoj v osnovni športni panogi, je na prvi pogled težko reči - gre za kombinacijo več dejavnikov, dejstvo pa je, da je šolski šport nasploh v krizi. Kljub nižji udeležbi pa so nekateri posamezniki vidno odstopali od povprečja. Več bomo o njih slišali v naslednjih stopnjah tekmovanja, na področnem in republiškem prvenstvu. Rezultati: mlajši učenci: 60 metrov: 1. Rok Čeh, Destrnik, 8,10 s, 2. Patrik Vinter, Cirkulane, 8,20 s, 3. Nejc Lukežič, Mladika, 8,22 s; 300 metrov: 1. Mark Drevenšek, Kidričevo, 44,81 s, 2. Luka Medic, Mladika, 45,77 s, 3. Žiga Šoštarič, Ljudski vrt, 46,51 s; 600 metrov: 1. Sergej Po-lanec, Destrnik, 1:51,45, 2. Gregor Gojkošek, Breg, 1:52,80, 3. Klemen Šalamun, Majšperk, 1:54,46; skok v višino: 1. Marko Bela, Markovci, 1,40 m, 2. Urban Pšajd, Destrnik, 1,40 m, 3. Rok Brunčič, Destrnik, 1,30 m; skok v daljino: 1. Goran Novak, Olga Meglič, 5,13 m, 2. Simon Kancler, Cirkovce, 4,51 m, 3. Urban Feguš, Martin Kores, 4,41 m; met žogice: 1. Patrick Hameršak, Gorišnica, 55,67 m, 2. Jernej Krajnc, Dornava, 49,73 m, 3. Aljaž Sok, Gorišnica, 48,10 m. Mlajše učenke: 60 metrov: 1. Petra Lozinšek, Ljudski vrt, 8,53 s, 2. Mirjana Gabrovec, Juršinci, 8,79 s, 3. Anja Fladung, Destrnik, 8,80 s; 300 metrov: 1. Maja Bedrač, Breg, 48,12 s, 2. Nika Kozoderc B. Kidrič Kid. 1997 48,96 s, 3. Lara Tement, Hajdina, 50,48 s; 600 metrov: 1. Doroteja Domjan, Cirkulane, 1:47,53, 2. Gordana Žiher, Mladika, 1:57,56, 3. Sandra Šrajner, Olga Meglič, 1:59,13; skok v višino: 1. Teja Gašperič, Destrnik, 1,42 m, 2. Darija Soko, Gorišnica, 1,25 m, 3. Tamara Beranič, Hajdina, 1,20 m; skok v daljino: 1. Eva Stefanec, Ljudski vrt, 4,10 m, 2. Tamara Horvat, B. Kidričevo, 4,04 m, 3. Teja Cimerman, Markovci, 4,00 m; met žogice: 1. Lucija Ivančič, Mladika, 48,78 m, 2. Veronika Domjan, Cirkulane, 39,48 m, 3. Karmen Belca, Cirkovce, 38,31 m. Starejši učenci: 60 metrov: 1. Aljaž Brlek, Videm, 7,74 s, 2. Blaž Tikvič, Ljudski vrt, 7,88 s, 3. Miha Žuran, Mladika, 7,97 s; 300 metrov: 1. Aleksander Trep, Videm, 40,76 s, 2. Matic Čeh, Dornava, 41,63 s, 3. Tomi Ho-jnik, Juršinci, 42,26 s; 1000 metrov: 1. Mihael Leskovar, Breg, 3:03,22, 2. Daniel Pivko, Markovci, 3:06,18, 3. Gregor Cafuta, Videm, 3:07,41; štafeta 4 x 100 metrov: 1. Videm, 48,87, 2. Kidričevo, 49,42, 3. Dornava, 49,47; skok v višino: 1. Timi Kmetec, Videm, 1,75 m, 2. Alen Rajh, Kidričevo, 1,75 m, 3. Mavricij Marčič, Kidričevo, 1,65 m; skok v daljino: 1. Davorin Levanič, Ljudski vrt, 5,44 m, 2. Vid Murko, Destrnik, 5,40 m, 3. Rok Cimerman, Markovci, 5,32 m; suvanje krogle: 1. Gregor Šalamun, Destrnik, 12,25 m, 2. Tomaž Potočnik, Ljudski vrt, 11,18 m, 3. Rok Kajzer, Destrnik, 11,07 m; met žogice: 1. Tadej Kralj, Ljudski vrt, 71,29 m, 2. Jaka Zorko Vrabič, Kidričevo, 70,46 m, 3. David Kranjc, Cirkulane, 69,97 m. Starejše učenke: 60 metrov: 1. Nastja Korez, Majšperk, 8,36 s, 2. Nuša Horvat, Dornava, 8,61 s, 3. Sara Glažar, Martin Kores, 8,97 s; 300 metrov: 1. Barbara Rižnar, Juršinci, 46,89 s, 2. Larisa Lara Popošek, Ljudski vrt, 47,02 S, 3. Evelin Potočnik, Kidričevo, 50,09 S; 1000 metrov: 1. Samanta Mihelič, Markovci, 3:38,89, 2. Tamara Plohl, Juršinci, 3:44,40, 3. Eva Kostanjevec, Markovci, 3:45,59; štafeta 4 x 100 metrov: 1. Ljudski Vrt, 55,14 S, 2. Juršinci, 55,70 S, 3. Destrnik, 57,48 S; Skok v višino: 1. Nastja Klanjšek, Kidričevo, 1,60 m, 2. Maša Pišek, Cirkovce, 1,40 m, 3. Špela Bezjak, Gorišnica, 1,35 m; skok v daljino: 1. Doris Soršak, Kidričevo, 4,28 m, 2. Špela Horvat, Ljudski vrt, 4,26 m, 3. Anja Hrnjadovič, Mladika, 3,97 m; suvanje krogle: 1. Tina Tumpej, Ljudski Vrt, 8,91 m, 2. Aleksandra Kores, Martin Kores, 8,89 m, 3. Sandra Tašner, Dornava, 8,77 m,; met žogice: 1. Melani Hentak, Breg, 59,28 m, 2. Tjaša Draškovič, Cirkovce, 49,34 m, 3. Katja Vincek, Gorišnica, 49,05 m. UE Judo • Pokal Slovenske Bistrice in DP pasov Pokal Slovenske Bistrice (rezultati tekmovalcev JK Drava Ptuj): cicibani (1999, 2000, 2001): do 24 kg: 1. Luka Pihler; do 33 kg: 2. Žiga Vidovič; do 45 kg: 3. Niko Rakuš; do 50 kg: 2. Jernej Domanjko; do 50 kg: 3. Luka Šlamberger; cicibanke: + 45 kg: 2. Nika Šlamberger; mlajši dečki (1997, 1998): do 30 kg: 2. Alen Pihler (vsi JK Drava Ptuj). UR Plavanje • Terme Ptuj » Delfini« na Ptuju V ptujskih Termah zdaj žanje-mo rezultate velikih investicij,« je dejal direktor podjetja, Andrej Klasinc, ko je v petek ob olimpijskem bazenu, edinem v Sloveniji s termalno vodo, odprl pogovor s svetovnimi mojstri plavanja. Na Ptuju te dni domujejo olimpijski pod-prvak, Srb Milorad Čavič, evropska prvaka Rus Jevegnij Korotiškin in Slovenec Peter Mankoč ter vzhajajoča zvezda, Venezuelec Octavio Alesi. Prvotne načrte in selitev v Dubrovnik po enem tednu priprav je četverica spremenila in bivanje v najstarejšem slovenskem mestu podaljšala še za sedem dni. Da jim tukaj nič ne manjka, je potrdil tudi Man-kočev trener, Dimitrij Man-cevič, ki bi želel ostati kar do svetovnega prvenstva. »Bistvo je, da si plavalci med seboj izmenjujejo izkušnje in znanje.« Plavalci le trenirajo in počivajo, do glavnega tekmovanja sezone, ki bo potekala od 26. julija do 2. avgusta, ostajata le dobra dva meseca. Ptujske znamenitosti so si tekmovalci ogledali le bežno, glavni trener Italijan Andreo de Nino pa je celo sedel na kolo ter se popeljal po Halozah, vse do gradu Borl in do Zavrča. Skupina ADN, ki jo vodi, obstaja že štiri leta, letos pa pod svojim okriljem združuje največje zvezde doslej. »Bistvo tega, kar počnemo, je, da si plavalci med seboj izmenjujejo izkušnje in znanje, s tem se dopolnjujejo in vsi napredujejo. Imamo mešano skupino iz različnih držav in celo kontinentov, vsi prihajajo na Hrvaškem celo razmišljal o letu brez velikih tekem. Zdaj stvari stojijo povsem drugače. »Težko rečem, koliko sem v tem času napredoval. Verjetno bolj malo, glede na to, da sem se skupini priključil šele pred kratkim. Trenutno izpopolnjujem tehniko, ki še ni optimalna, vendar gre iz dneva v dan boljše. To je bila zame velika trener Josef Nagy so le nekateri, pri katerih sta iskala dodatna znanja. »Sem zelo odprt človek in ne skrivam, da se vedno poskušam naučiti kaj novega in tudi Peter je tak. Zdaj je vsak trening tekmovanje, intenzivnost je zelo visoka, tudi motiva v takšni družbi ne zmanjka, kar zelo pomaga pri pripravi. V tem tednu sem spoznal veliko Italijanski trener Andreo de Nino Ptuj. Foto: Črtomir Goznik in Peter Mankoč sta zelo zadovoljna s pogoji treninga v Termah iz povsem drugačnih okolij ter šol plavanja, in od vseh poskušamo pobrati najboljše. Podlaga za priključitev niso leta, ampak rezultati. Starejši plavalci potrebujejo individualni pristop, tiste stvari, ki jim odgovarjajo, uporabimo, ostalih pač ne,« je povedal de Nino. Z novim pristopom k plavanju je zadovoljen tudi najboljši slovenski plavalec, ki je po decembrskem devetem naslovu evropskega prvaka v disciplini 100 metrov mešano (kratki bazen) sprememba, saj sem v zadnjih letih treniral sam. Na začetku me je bilo tega sodelovanja malo strah, ker sem se bal, da bom na treningih pretiraval, vendar sem zaenkrat zelo zadovoljen,« je povedal Mankoč. Bržkone sta se z Mancevi-čem hitro prilagodila tudi zato, ker sta že v preteklosti veliko sodelovala z drugimi trenerji. Jevgenij Turecki, trener slovitega Aleskandra Popova, pa Dirk Lange, glavni trener nemške reprezentance in madžarski Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju te dni domujejo olimpijski podprvak, Srb Milorad Cavič, vzhajajoča zvezda, Venezuelec Octavio Alesi in evropski prvak Rus Jevegnij Korotiškin. novih metod in prijemov, kako izboljšati tehniko,« je povedal Mancevič. Najboljša ekipa plavalcev delfinovega sloga Podobnega mnenja so tudi Korotiškin, Alesi in Čavič. »Mislim, da je to najboljša skupina plavalcev delfinovega sloga na svetu, zame je velika čast trenirati s temi fanti. Treningi so zelo pestri. Ni nujno, da to, kar odgovarja meni, odgovarja tudi Petru in ostalim ter obratno, pomembno pa se mi zdi, da si delimo znanje,« je dejal plavalec, ki je bil lani v Pekingu še najbližje od vseh, da ameriškemu zvezdniku Michaelu Phelp-su prepreči osvojitev osmih zlatih olimpijskih medalj. Morda se bo letos, tudi na račun skupine ADN in treningov na Ptuju, v večnem mestu pisala drugačna zgodba. »Velika četverica« se bo na svetovno prvenstvo v nadaljevanju pripravljala v Italiji, sledil bo miting v Barceloni ter bržkone še v Parizu kot zadnja preizkušnja pred Rimom. Na Ptuj, kjer sta se na pripravah nedavno mudila tudi Anja Kli-nar in Luka Turk, pa v začetku junija za tri tedne prihaja reprezentanca Poljske, tik pred mondialom pa za enajst dni še 60-članska ruska selekcija. Uroš Gramc Pogruntavščina slovenskega selektorja V sredo je svetovna plavalna zveza FINA objavila seznam dovoljenih kopalk in prepovedala nošenje več slojev hkrati ter s tem močno zajezila plavalno revolucijo. V lanskem letu so prav novi materiali največ prispevali k izboljšanju najboljših znamk, ki so padale kot domine. V letu 2008 je bilo postavljenih kar 108 svetovnih rekordov. Nekatere danes nedovoljene modele so uporabljali tudi slovenski plavalci, zato se trener Petra Mankoča dr. Dimitrij Mancevič sprašuje o veljavnosti njihovih dosežkov: »Ne glede na dejstvo, da je bilo že sredi januarja znano stališče FINA-e, so številni slovenski plavalci in trenerji izkoristili medlo in nezainteresira-no politiko novega vodstva PZS ter predvsem novega selektorja. Danes se je selektor Roni Pikec znašel pred dejstvom, da je bila večina uvrstitev na reprezentančne sezname dosežena z uporabo prepovedanih kopalk in dejansko nima teže ter ne odraža realne vrednosti rezultatov. Selektor v želji po rešitvi iz zagate predlaga še eno pogruntavščino, podaljšanje uporabe nedovoljenih kopalk in na tak način prisiliti vse, ki te opreme prej niso uporabljali, da odplavajo rezultat v nedovoljeni opremi. Takšni praksi reševanja selektorjeve nedejavnosti in njegovim napakam odločno nasprotujem. S strokovnega vidika ne pristajam na obrazložitev, da je nemogoče za nazaj razveljaviti rezultate, dosežene v danes prepovedani plavalni opremi. Če nekdo ni bil seznanjen s stališči FINA-e ali ni verjel oziroma želel pogledati resnici v oči, je danes pravi razlog za premislek in oceno lastnih dejanj. V svetu je veliko število plavalcev, ki nikoli niso uporabili prej sumljivih in danes prepovedanih kopalk: Michael Phelps, Milorad Čavič, Peter Mankoč in tudi mlajši plavalci, ki se borijo za norme in uvrstitev v slovensko reprezentanco. Večina priznanih svetovnih strokovnjakov je ubrala vmesno pot in svojim varovancem omogočila doseganje uradnih rezultatov tako v neoporečnih kopalkah kot v novi opremi,« je v sporočilu za javnost zapisal Mancevič, ki pričakuje, da bo njegovo stališče, ki po njegovem ne koristi razvoju plavanja, podprla tudi SS in IO PZS. Slovenska plavalna zveza je ta protest na nek način že podprla. Na sobotnem mitingu v Dubrovniku namreč ni želela priznati rezultatov Emila Tahiroviča (27,20) in Matjaža Markiča (27,30) na 50 metrov prsno pod časom slovenskega rekorda (27,40). V popoldanskem finalu sta oba kopalke že zamenjala ter zaostala za dopoldanskim dosežkom, oba za 78 stotink. Urad za delo Ptuj Vareja • Slovesno odprtje Poslančeceve domačije OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA, POMOČ V KAMNOSEŠTVU - M/Ž; POMOČ V KAMNOSEŠTVU, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec. ZE-MLJAK BOŠTJAN S.P.-KAMNOSEŠTVO, POBREŽJE 54 B, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ZEMLJAK PETRA, 041 331-387. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, FASADER - M/Ž; IZDELAVA DEM IT FASAD, STROJNIH OMETOV, STROJNIH ESTRIHOV, TLAKOVCEV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 820 EUR bruto / mesečno. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA IN GOSTINSTVO, LEVAK JOŽE s.p., TRUBARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ, LEVAK JOŽE, 040 459 569. ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, ELEKTRIČAR, ELEKTRONIK - M/Ž; SERVIS MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPANIČ DRAGO, 041 782 824. DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS), DIPLOMIRANI ORGANIZATOR - MENE-DŽER (VS), SPECIALIST ZA PODPORO - M/Ž ; PODPORA OBSTOJEČIM IN POTENCIALNIM KUPCEM, IZVAJANJE DRUGIH PRODAJNO-PROMOCIJSKIH AKTIVNOSTI, IZDELOVANJE RAZNIH POROČIL, EVIDENC IN ANALIZ, PODPORA LOGISTIKI, OPRAVLJANJE KADROVSKIH OPRAVIL, OPRAVLJANJE DRUGIH DEL V SKLADU S STROKOVNO IZOBRAZBO IN SPOSOBNOSTMI PO NALOGU NADREJENIH, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategori-je, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno. VI-TIVA PROIZVODNJA IN STORITVE D.D., NOVA VAS PRI MARKOVCIH 98, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, GOJKOŠEK AN-DREJKA, 02 788-87-48, andrejka.goj-kosek@vitiva.si. NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL, VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKLAD, RAZKLAD, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-, C-, E-katego-rije. PI - PA TRGOVSKO IN GOSTINSKO PODJETJE D.O.O., ULICA LACKOVE ČETE 5 B, 2250 PTUJ, UDOVIČ PETRA, 051/611-311, office@arb.si. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER - M/Ž; MONT. DELA NA TERENU, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije. BAUKOM MONTAŽA, GRADBENE IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZADRUŽNI TRG 8, 2250 PTUJ, STRELEC JANKO, 02 780 11 28, baukom.doo@ siol.net. Dvojni blagoslov varejskega ponosa O tem, da sta videmski društvi AS in Koranti Demoni v treh letih z nekaj občinske dotacije uspeli dodobra prenoviti in dograditi propadlo haloško domačijo, ob njej pa urediti še asfaltirano igrišče in pokrit prostor za piknik, smo že poročali. Minulo soboto pa se je zgodilo še uradno odprtje. V nekoliko obratnem vrstnem redu, kot je sicer v navadi, so najbolj zaslužni možje za nove pridobitve najprej prerezali vrvico; ta čast je pripadla obema sedanjim predsednikoma obeh društev, donedavnemu predsedniku društva Demonov, županu videmske občine Frideriku Bračiču, poslancu Branku Ma-riniču in predsedniku tamkajšnje KS Soviče Dravci Marjanu Jelenu. Sledil naj bi blagoslov novih prostorov in igrišča, ki ga je sredi obreda prekinila prav luštna nekajminutna poletna nevihta in poskrbela za to, da se je ves uradni del odprtja preselil pod velik šotor. Ampak menda dvojni blagoslov nikakor ne bo škodil; sploh glede na nadaljnje načrte, ki sta jih predstavila oba predsednika, Bojan Merc in Mirko Slatič, člani obeh društev, ki so že doslej v obnovo in do-gradnjo objektov vložili veliko prostovoljnih ur, nameravajo namreč urediti še dodatna igrišča, večje parkirišče in poseben prostor ob majhnem jezeru za druženja in piknike v naravi. Merc je ob tem še poudaril, da sta obe društvi v izjemno kratkem obdobju z malo denarja dosegli veliko več kot marsikatero društvo v občini, ki se lahko ponaša z višjimi dotacijami iz proračuna. Nekaj besed o tem, iz kakšnega zaraslega kupa kamenja so pred tremi leti z veliko elana startali z delom, je povedal tudi donedavni predsednik društva korantov Demonov Janko Bedrač, sicer pa je kot slavnostni govornik nastopil tudi župan Friderik Bračič, ki je poudaril predvsem moč složnosti in medsebojnega sodelovanja, s katerima se dosegajo prav vsi cilji: »Želim, ta bi ta večnamenski objekt v Halozah služil svoji vlogi, za druženje in spoznavanje, kulturnim in drugim prireditvam in tudi sklepanju novih znanstev in prijateljskih vezi!« Zbrane pod šotorom je za konec uradnih nagovorov pozdravil še tamkajšnji poslanec Branko Mari-nič, ki je med drugim povedal, da je takšna sloga v želji za dosego cilja dandanes redkost, praviloma pa jo je srečati le še na podeželju ter pridobitev v Vrvico v znak uradne otvoritve Poslančeceve domačije z igriščem so prerezali: videmski župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič, predsednik KS Soviče Dravci Marjan Jelen, predsednika obeh društev (AS in Koranti Demoni) Bojan Merc in Mirko Slatič ter donedavni predsednik demonov Janko Bedrač. Vareji označil kot vzgled vsem ostalim, kaj se lahko s skupnimi močmi doseže in kako se dela in živi na podeželju. Uradni del slovesnega od- prtja so s svojimi nastopi zaznamovali še številni pevci; nastopili so Veseli Jožeki, ljudske pevke iz Tepanja, ljudske pevke društva upokojencev iz Turnišča, folklorno društvo Vinka Koržeta in Fantje treh vasi, kot presenečenje pa so zaplesali Koranti demoni. SM Ormož • V tednu Rdečega križa Pestro in delovno Minuli teden je na OZ Rdečega križa Ormož potekal v obeleževanju njihovega tedna. Potekalo je več aktivnosti, povprašali pa smo jih tudi po njihovem rednem delu. V tednu Rdečega križa so izvedli tradicionalni kviz, ki poteka vsako leto na drugo temo. Letos so učenci v starosti od 10 do 12 let reševali kviz na temo Z gibanjem in zdravo prehrano do zdravja. Udeležilo se ga je 13 ekip iz šestih osnovnih šol in na OZ RK Ormož so veseli tako dobrega odziva. Kot je povedala Maja Botolin Vaupotič, kviz ni zastavljen kot tekmovanje, ampak bolj kot druženje. Učenci se nanj pripravijo po gradivu, ki ga sestavljajo zloženke in brošure iz založništva RK ter druga literatura, dobijo pa tudi vprašanja in odgovore. Po mnenju otrok, ki so se tekmovanja udeležili že lani, so bila vprašanja letos menda lažja, Druženja ob kvizu se je na Rdečem križu udeležilo 13 ekip iz šestih osnovnih šol. kar pa Maja Botolin Vaupotič pripisuje sami temi lanskega kviza, ki je bila Širjenje znanj o RK. Na RK so zadovoljni, da jim ni težko pritegniti mentorjev, s katerimi skupaj načrtujejo aktivnosti, ki jih potem oni izvajajo z učenci na šolah. Mentorji so vez med organizacijo RK in učenci, ki pa tudi radi sodelujejo. Na koncu so bili vendarle razvrščeni po številu osvojenih točk. 1. mesto sta si delili OŠ Sv. Tomaž (Iztok, Anja in Inja) in OŠ Ormož (Vid, Miha in Dejan), 2. mesto so osvojile tri ekipe OŠ Ivanjkovci (David, Špela in Katja), OŠ Sv. Tomaž (Tamara, Monika in Nikolina) in OŠ Ormož (Timon, Rok in Marcel), 3. mesto pa je pripadlo OŠ Ormož (Klemen, Gašper in Benjamin) in OŠ Podgorci (Žan, Klara in Jan), vse ostale ekipe so si delile 4. mesto. Mladim tekmovalcem je priznanja in nagrade izročila nova predsednica ormoške organizacije RK Milena Zorčič. Kasneje je v pogovoru povedala, da se je za prevzem te funkcije odločila, ker rada dela z ljudmi in je ob prenehanju aktivnega dela, čeprav se ni izključila iz dela, začutila praznino. Zato je prišlo povabilo Rdečega križa Foto: vki Predsednica Območnega združenja Rdečega križa Ormož je postala Milena Zorčič. ob pravem času. Delo bo opravljala v skladu smernicami te organizacije in se trudila po najboljših močeh, je povedala. Zaveda pa se, da je organizacija pred preizkušnjo, saj situacija v Ormožu ni rožnata. Kot je povedala Boža Antolič, ki situacijo dobro pozna že več let, so posledice v zadnjem mesecu v večji meri začele kazati posledice odpuščanja, saj so na RK začeli prihajati ljudje, ki so ostali brez službe decembra ali januarja. V teh dneh so poslali vabila na kar 541 naslovov, vsem tistim, ki prejmejo hrano iz intervencijskih zalog. »Do prehrane so upravičeni vsi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, brezdomci, vsi ki imajo nizke dohodke in jih je kriza pripeljala v situacijo, da ne morejo plačevati vseh položnic in jim na RK malo olajšamo situacijo s prehrano. Te dni smo prejeli iz intervencijskih zalog EU 13.680 litrov mleka, 3900 ki- logramov sladkorja in 2300 kilogramov riža. Na voljo so tudi oblačila, ki se jih je v skladiščih nabralo kar precej, dosti pa je tudi tistih, ki jih darujejo. Zainteresirani jih lahko dobijo vsako sredo dopoldne med 8. in 11. uro. V tem mesecu je na ogled tudi razstava, posvečena zgodovinskemu razvoju organizacije Rdečega križa, saj se letos obeležuje 150. obletnica bitke pri Solferinu, ko se je rodila ideja o ustanovitvi organizacije, ki bi v mirodobnem času za prvo pomoč usposabljala prostovoljce, da bi v času vojne sodelovali na bojiščih. Avtorica razstave je Nevenka Korpič. Na Rdečem križu se pripravljajo na letovanja. Za zdravstveno letovanje v več izmenah imajo že 51 potrjenih predlogov, pa je mest zaenkrat še dovolj. Mlade pa vabijo med 6. in 10. julijem, da se udeležijo ene od aktivnosti 7. raziskovalnega tabora. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: vki Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (14.) Veliki moguli Nadaljevanje Bilo je nedeljsko dopoldne. V hotelskih recepcijah je množica na televizijskih zaslonih spremljala osladne proizvode največje filmske industrije sveta. Kot morebitna gosta sva se jim zdela odveč. Odgovor zdolgočasenih receptorjev, ki sva jih spoznavala po statusnem simbolu - stolu, je bil podoben zamahu roke, ki odganja nadležne muhe: »Zasedeno!« Ko sva po enournem tavanju dobila sobo, je bila to le po imenu. Luknjo pod stopnicami je odlikovala večletna umazanija, številni pajki, ščurki in nekaj podgan, ki so se razživele ponoči. Predno sva se ulegla, sva popravila posteljo. Za enega je bila prevelika, za dva pa premajhna. Skozi rešetke nad vrati je v temačni prostor neovirano prihajal hrup s ceste. Plemeni-til ga je duh po fekalijah iz večno zamašenih skupnih stranišč v neposredni bližini. Tu pa tam je na obisk pritaval komar, nepopisno željan evropske krvi. Upanje v morju obupa je dajal le star razmajan ventilator, ki je mukoma mlel osladen zrak. Cena prenočišča je bila trikrat nižja kot dan prej, pa vendar previsoka za to, kar je ponujala. Vsak poskus barantanja je debeli lastnik beznice v kali zatrl. New Delhi je pravzaprav zadnji v pahljači osmih mest. Ostanke večine starejših Del-hijev lahko opazimo le v obliki skromnih razvalin. Pomembno mesto v zgodovini je imel že za časa epa Mahabharata pred pet tisoč leti. Vedno je bil pomembno ali pa celo glavno mesto severnega dela indijskega podkontinenta. Videlo je ogromno osvajalcev, ki so mu dajali pečat. To so bili Arijci, Grki, Perzijci in po sedmem stoletju paleta muslimanskih osvajalcev turškega, mongolskega in afganistanskega porekla. Veliki Moguli, zadnji v paleti muslimanov, so za seboj pustili utrd- be, mošeje, grobnice, bisere arhitekture, brez katerih Indija ne bi bila, to kar je. Dinastija vladarjev, ki niso bili veliki samo po imenu, se je začela z Baburjem, potomcem Timurja in Džingis kana. V severno Indijo je prišel iz Afganistana leta 1526 na povabilo nasprotnikov sultana iz dinastije Lodi. Bil je izvrsten vojak in taktik, ki je prvi spoznal pomembnost topništva. Največje razsežnosti je dosegla mogul-ska država pod vladarjem Ak-barjem, Baburjevim vnukom. Prednost v boju s hindujskimi vojskami je muslimanom dajala vera, ki jih je silila k širjenju islama. Sposobni generali so z lahko konjenico razorožili težke bojne trume Hindujcev. Popolna disciplina vojakov je omogočala, da so z lahkoto opravili zahtevne manevre, prav tako pa jih niso obremenjevali različni kodeksi časti. Vse je bilo podrejeno zmagi. Nasprotno so se radžiputi ponosno bojevali sami zase. Boj je bil zanje obred, poln viteštva. Premagancu so včasih ne samo podarili življenje, ampak vrnili tudi premoženje. Do novih orožij in bojnih tehnik so bili konzervativni. Udarna moč hindujskih vojsk so bili oddelki slonov, ki so se v boju hitro splašili in teptali lastne ljudi. Vrhunec fevdalističnega islama je primerljiv samo z državo pod vodstvom vladarja Ašoke v tretjem stoletju pr. n. št. in kasnejšim angleškim imperijem. Akbarjeva država je slonela na vladarjevi osebnosti, na zavezništvu z radžiputi (hindujske državice), na strpni politiki in političnem ravnovesju. Največ sivih las je vladarjem povzročalo vodenje in ohranjanje velikega imperija. Zaradi lažjega obvladovanja ozemlja, na katerem je bila vedno prisotna želja po odcepitvah, so izvajali davčne, vojaške in druge reforme. Kljub velikim državniškim Zlati tempelj v Amritsarju - mestu svetih voda. bremenom so se odlikovali s skrbjo za kulturo. Babur je podpiral književnost, Akbarju pa je bilo pri srcu miniaturno slikarstvo. Dvor je bil poln slikarjev, glasbenikov, pesnikov in gradbenikov, največ iz Perzije pa tudi Evrope. Akbarju pripisujejo besede: »Vedno imam občutek, da slikar na prav poseben način spoznava Boga, kajti z risanjem živih bitij in razmišljanjem o njih, ga te misli nujno vodijo k njemu, ki je ustvaril življenje.« Osvajanje mesta sva začela v predelu Stari Delhi. Skozi mogočen portal sva vstopila v Rdečo trdnjavo, ki je največja zgradba mogulskih arhitektov. V njo se je nameraval preseliti Šah Jahan iz stare prestolnice Agre. To mu je preprečil sin Aurangzeb. Odstranil je očeta, pobil brate in zasedel prestol. Kruti vzorec prevzema oblasti se je v zgodovini muslimanskih vladarjev stalno ponavljal. Dva kilometra dolgi zidovi so na rečni strani visoki osemnajst, na mestni pa triintrideset metrov. Poleg tega, da so predstavljali nezavzetno trdnjavo, so skrivali vrsto kraljevih palač, razkošnih vrtov, paviljonov, bazarjev in vodometov. Čudovito mesto v malem je vladarjem ponujalo vse najboljše in najlepše tistega časa. Rajski vrt so zapuščali samo v času vojaških pohodov in slovesnosti, ko so med podložnike zajahali na slonovem hrbtu, obdani z bliščem in pompom. V 17. stoletju, času gradnje trdnjave, se je perzijski slog, ki so ga s seboj prinesli muslimanski osvajalci, že pomešal z indijskimi oblikami arhitekture. Perzijski širini obokov, vrtovom, bazenom in vodometom so se pridružile hindujske skrinje, balkoni, stebri in nadstreški. Mozaik iz glaziranih ploščic sta zamenjala večbarvni peščenjak in marmor, ki ga krasijo ornamenti iz poldragih in dragih kamnov. Spoj dveh kultur je dal v arhitekturi novo vrednoto. Perzijski vrt, ki posnema nebesa, je v indijski preobleki priplezal še nekaj stopnic višje proti pravemu raju. Še zidovi so pravo nasprotje težkim obrambnim napravam evropskega srednjega veka. Na vrhu jih krasijo umetelne polkrožne stelne line in stolpiči, ki spominjajo na vrtne paviljone. Sprehod skozi parke, ogled biserne mošeje, številnih palač, srkanje vonjav s cvetličnih poljan je bil balzam za mojo dušo. V določenem trenutku sem se zavedel miru in tišine. Hrup mestnih ulic je bil le še oddaljen šelest. Za trenutek sem pomislil, da je bila težka gmota ljudi v mestu le neprijeten privid. Nadaljevanje prihodnjič Foto: J. Jaklič Zakonski in družinski center Midva Obupan pri štiriindvajsetih Star sem 24 let in študiram v Mariboru. Problem je doma. Živim z očimom in mamo. Vsakič, ko pridem domov, grem za računalnik, ker ne vzdržim stiske, ki je doma. Mama nenehno išče mojo pozornost, očim pa živi v svojem svetu, je odtujen in mu ni mar za naju. Od prijateljev sem se oddaljil. Doma ne zdržim več, saj postanem prav nervozen, v šoli mi ne gre, zapiram se vase in trpim, nimam pa nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal. Včasih imam prav občutek, da če bom svoboden, se postavil bolj zase, da bo očim kar umrl, da ga bom ubil s tem. Nič mi ni nudil topline ter brezpogojnega sprejetja, pa tudi mu ne morem povedat, kar si zasluži. Lepo pozdravljeni! Veliko jeze, besa in sovraštva se nabere v 24 letih, če ni ob starših prostora za čustveni svet otroka in njegovo doživljanje. Najverjetneje je težko živeti ob starših, ki ne začutijo, koliko v sebi trpite, ste sam in nesrečni. Kot da vsi v družini živite drug mimo drugega. Stari ste 24 let, najverjetneje že proti koncu študija. Poskrbite zase, zaključite študij, poiščite pomoč terapevta, da boste lahko z nekom govorili o stiski, ki se vam vsak dan prebuja in s katero težko živite. Ni lahko biti zavržen otrok, ki živi ob očimu. Koliko ste pričakovali od tega gospoda, da bo postal vaš oče, pa vendar med vama ostaja sovraštvo in nezaupanje. In tukaj je še mama, ki v svoji nenehni stiski ne zmore spregovoriti z vami, o vas, vam dati tistega objema, ki ste ga kot otrok tako zelo potrebovali. Mama, ki bi sama potrebovala objem. Počasi bo treba odrasti, starši pa vam bodo težko pokazali pot v odrasli svet. Mama je dala, kolikor je zmogla, naprej morate sami. Včasih je najtežje na svetu odrasti, saj nimaš modela, kaj pomeni biti odrasel. Odrasti, a biti v sebi še vedno otrok, ki išče in čaka, da ga bo kdo objel, pa je zelo težko. Veliko žalosti se prebuja ob vašem pismu, ki je polno hre- penenja in potrebe po materini ljubezni. Težko bo od staršev dobiti še karkoli. Zaključite študij, vzemite si čas zase, poiščite terapevta, predelajte in preču-tite tisto, kar sedaj boli in se ne da izgovoriti ob mami, potem bo pa prišel čas, ko se boste domov vrnili drugače. Ko boste čutili in razumeli drugače, brez bolečine. Resnično ima smisel. Vse dobro v prihodnje in srečno. Sabina Stanovnik, spec. zakonske in družinske terapije Midva - zakonski in družinski center E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009 V zakonskem in družinskem centru midva na Ptuju smo pripravili delavnice »Mama - moja pot v svet«, namenjene so vsem mamam, ki se srečujejo z vsakodnevnimi izzivi materinstva. Delavnice potekajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu od 18.00 do 19.30. Prijavite se lahko na 030/333-009 (24-urni odzivnik). Na valovih časa Torek, 26. maj Danes goduje Zdenko. 1762 je umrl nemški filozof in pedagog Alexander Gottlieb Baumgarten. 1891 se je rodil na Rodinah pri Žirovnici slovenski pisatelj Janez Jalen. 1923 je bila prvič organizirana avtomobilska dirka Štiriindvajset ur Le Mansa. 1941 je bila v Ljubljani pod vodstvom dr. Marka Natlačna seja tako imenovane eksekutive Slovenske ljudske stranke. 1945 je angleški poveljnik taborišča v Vetrinju podpisal ukaz, na osnovi katerega je bila naslednji dan vrnjena prva skupina 600 otrok slovenskih domobrancev. 1945 je predsednik začasne vlade Jugoslavije Josip Broz - Tito v govoru z balkona ljubljanske univerze napovedal krvav obračun z domačimi nasprotniki. 1964 je devet sodelavcev ukinjenih Perspektiv političnim oblastnim telesom ter časopisom poslalo izjavo s protestom proti ukinjanju revij. Sreda, 27. maj Danes goduje Janez. 1358 je ogrsko-hrvaški kralj Ludvik I. Anžuvinec osvojil Dalmacijo in na današnji dan sklenil v Zadru mir z Benečani. 1703 je ruski car Peter Veliki položil temeljni kamen za novo prestolnico ruskega imperija St. Peterburg. 1878 se je rodila plesalka Isadora Duncan, utemeljiteljica svobodnega plesa. 1898 se je začela v Podgori pri Gorici prva velika delavska stavka. 1909 se je Koroška slovenska stranka pridružila Vseslovenski ljudski stranki, osrednji katoliški politični organizaciji Slovencev. 1931 je švicarski profesor Auguste Piccard kot prvi človek z balonom dosegel stratosfero. 1945 so britanske vojaške oblasti na Koroškem začele izročati slovenske domobrance jugoslovanskim oblastem. Četrtek, 28. maj Danes goduje Avguštin. 1453 je sultan Mehmed II. zavzel Carigrad 1779 se je rodil irski pesnik Thomas Moore. 1835 se je rodil v Proseku slovenski politik Ivan Nabergoj, ki je bil v svojem času med najvidnejšimi politiki. 1871 so po krvavih pouličnih bojih vladne čete uničile pariško komuno. 1881 je avstrijski državni zbor ponovno uvedel zakone o oderuštvu, ki jih je odpravil leta 1868. 1834 se je mariborski škof Anton Martin Slomšek izredno zavzel za slovenski jezik v pridigi v Mobwerku na Koroškem z naslovom Dolžnost svoj jezik spoštovati. 1884 se je rodil Edvard Beneš, eden od ustanoviteljev medvojne Češkoslovaške. Petek, 29. maj Danes goduje Magdalena. Danes je svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN. 1850 se je rodil v Begunjah na Gorenjskem škof, politik in publicist Anton Bonaventura Jeglič. 1863 se je rodil v Ribnici slovenski politik Ivan Šušteršič. 1874 se je rodil angleški romanopisec Gilbert Keth Chesterton, avtor romanov o detektivu duhovniku Brownu. 1880 se je rodil nemški filozof in matematik Oswald Spengler. 1917 so se na pobudo parlamentarnih voditeljev Vseslovenske ljudske stranke sešli slovenski, hrvaški in srbski poslanci v dunajskem državnem zboru in ustanovili skupen Jugoslovanski klub. 1919 so ustanovili Mursko republiko. 1941 je bil v Ljubljani ustanovni sestanek Slovenske legije. Sobota, 30. maj Danes goduje Ivana. 1862 se je rodil v Dolenčicah v bližini Poljan nad Škofjo Loko slovenski slikar Anton Ažbe. 1869 je bil v Slovenski Bistrici prvi od treh protitaborov, ki so jih organizirali nasprotniki programa Zedinjene Slovenije. 1876 se je rodil hrvaški pesnik in pisatelj Vladimir Nazor. 1909 se je rodil ameriški glasbenik Benny Goodman. 1913 je bila z londonskim dogovorom končana prva balkanska vojna. Nedelja, 31. maj Danes goduje Angela. Danes so Binkošti. Danes je svetovni dan boja proti kajenju in svetovni dan športa. 1469 se je rodil Manuel I. Srečni. 1492 sta Ferdinand Aragonski in Izabela Kastiljska izdala edikt o izgonu vseh Judov iz Španije. 1819 se je rodil književnik in novinar Walt Whitman, najpomembnejši ameriški pesnik druge polovice 19. stoletja. 1841 se je rodil na Vrhniki gradbenik Ferdinand Klemenčič, ki je izredno veliko naredil pri izgradnji železnic na Slovenskem. 1848 je bil v Pragi sklican panslovanski kongres. 1914 se je rodil mehiški pesnik, pisatelj in diplomat Octavio-Paz, eden najpomembnejših latinsko-ameriških literatov druge polovice dvajsetega stoletja. 1915 so Nemci s cepelina prvič bombardirali London. Ponedeljek, 1. junij Danes goduje Fortunat. 1804 se je rodil ruski skladatelj Mihail Ivanovič Glinka. 1850 so izdali prve avstro-ogrske poštne znamke. 1863 so odprli železniško progo Maribor-Prevalje-Celovec. 1875 je bila ustanovljena svetovna poštna zveza s sedežem na Dunaju. 1877 se je v Velikih Laščah rodil slovenski politik in pisatelj Ivan Pucelj. 1884 se je rodil v Radovljici slovenski arhitekt Ivan Vurnik. 1894 je Avstro-Ogrska uvedla srednjeevropski čas. AvtoD£OM Astra prinaša duh insignie v golfov razred Nemški Opel bo kljub finančnim težavam na jesenskem salonu vozil v Fran-kfurtu predstavil novo astro, ki je v primerjavi s predhodnico za nekaj centimetrov zrasla. Drugačna oblika z nekaterimi posrečenimi oblikovalskimi domislicami pomeni prelomnico v Oplovem oblikovanju, hkrati pa ponuja tudi nekaj potez, ki so jih uveljavili že z drugimi hišnimi modeli - predvsem z insignio. V nižjem srednjem razredu bo astra kmalu opremljena z mehatroničnim podvozjem, naprednim sistemom prednjih luči, kamero, ki bere prometne znake, in z bolj ergonomsko oblikovanimi sedeži. Najbolj prodajani razred kompaktnih vozil v Evropi pokriva 27 odstotkov celotnega avtomobilističnega trga, kako pomembna je nova pridobitev za Opel, ki ima cel kup skrbi, pa pove podatek, da je astra doslej predstavljala tretjino prodaje Opla, s povprečnim prodajnim obsegom skoraj 500.000 vozil na leto! Uspešno sodelovanje oblikovalcev in inženirjev je očitno obrodilo sadove, saj so po več kot 600 urah testiranj v ve-trovniku dosegli, da avto deluje sodobno in evropsko »prijazno«. Nova generacija astre je namreč oblikovno naredila velik preskok, ker so oglate linije nadomestile mehkejše poteze v slogu večje insignie. Oblika vozila je nastajala v Oplovem oblikovalskem centru v Russelsheimu, kjer je ekipo oblikovalcev vodil Mark Adams, sicer zadolžen tudi za druge Oplove modele. S 4,42 metra dolžine je novi opel večji od predhodnega modela in nudi več prostora ter posledično boljše počutje potnikov tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. Prtljažnik naj bi se povečal za skromnih deset litrov (na okoli 350), pod njim ostaja poltoga prema, ki bo z nekaterimi predelavami skrbela za večjo stabilnost in s tem tudi za višjo varnost. Avto bo imel nekaj koncernskih bratov, saj je narejen na platformi delta, na kateri gradijo tudi Chevrolet, Buick, Saab in Saturn. Skupen razvoj namreč zmanjša stroške. Verjetno ne bo odveč, če omenim, da astra s skupno dolžino 4,42 metra prekaša svojega najhujšega konkurenta golfa za celih 22 centimetrov. Pri Oplu napovedujejo, da deseta generacija v svoj razred prinaša nekaj novosti, ki so bile premierno predstavljene v insignii. Povsem novo podvozje z daljšo medosno razdaljo v kombinaciji s širšimi koloteki in novo zasnovano zadnjo premo naj bi izboljšalo odzivnost in stabilnost vozila. Med ostalimi izvirnimi tehničnimi značilnostmi, ki jih astra zadnje generacije uvaja v razred kompaktnih vozil, lahko omenim še sistem prilagodljivih žarometov (AFL+), ki menja intenzivnost in doseg žarometov odvisno od prevladujočih voznih pogojev in cestišča z uporabo devetih različnih svetlobnih funkcij, potem je tukaj Opel eye kamera, ki prepoznava prometne znake in opozori voznika, ko nehote zapelje s svojega voznega pasu, pa ergonomski prednji sedeži, ki so razviti tako, da zagotavljajo optimalno ledveno podporo in varnost. V začetku prodaje bo na voljo osem motorjev, ki ustrezajo okoljskim standardom Euro 5. Vsi razen vstopnih bodo opremljeni s šeststopenjskim menjalnikom, prvič pa bo predstavljen tudi samodejni menjalnik s funkcijo »active select«. Izbor motorjev je sestavljen iz štirih CDTI dizlov od 1,3 do 2,0 litra prostornine z močjo od 95 KM do 160 KM. Prav tako bo na voljo različica ecoFLEX s še posebej nizko porabo goriva in emisijami ogljikovega dioksida ter štirje bencinski motorji z 1,4 in 1,6 litra prostornine, ki razvijajo od 100 do 180 KM. Novi 1,4 turbo motor s 140 KM bo po principu zniževanja delovne prostornine agregata ob dodajanju turbine (downsizing) zamenjal 1,8-litrski motor. Rezultat novih tehnologij 1,4-litr-skega bencinskega turbomotorja je 14 odstotkov več navora v primerjavi z večjim, 1,8-litrskim, kar se odraža tudi pri nižji porabi goriva. Kmalu po začetku prodaje nove astre bodo Nemci ponudili menjalnik z dvema sklopkama, tehnologijo start - stop ter hibridni pogon. Slednjega razvijajo skupaj z General Motorsom, imenuje pa se E-Flex. Električni pogon (litij-ionske baterije) bodo kombinirali z dizelskimi oziroma z bencinskimi motorji. V osnovi, ko bo šlo za kratke razdalje (do 50 kilometrov), bo za pogon skrbel izključno elektromotor, pri premagovanju daljših razdalj pa bo deloval še motor z notranjim izgorevanjem, ki bo služil kot podpora elektromotorju. Sistem, ki ga je Opel predstavil v obliki študije Flextreme na lanskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu, bo mogoče polniti kar preko standardne električne vtičnice, za kar naj bi potrebovali tri ure in pol. Premierna predstavitev opla astre bo 17. septembra na avtomobilskem salonu v Frankfurtu, ko bodo predstavili petvra-tno različico. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Varno in zdravo sončenje (2. del) Zato je dobro vedeti, da: -se ne izpostavljamo soncu med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše; -s sončenjem pričnemo postopoma; -se ne sončimo na mokri travi, iz katere se izločajo snovi, ki ojačajo delovanje UV-žarkov (toksični dermatitis); -moramo uporabljati ustrezno zaščitno kremo, ki vsebuje UV-A in UV-B filter in jo nanesemo pol ure pred prvim izpostavljanjem soncu. Pri tem ne smemo pozabiti na posebej izpostavljene dele telesa, kot so roke, obraz, vrat in ramena - te dele zaščitimo tudi pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti na prostem; -moramo ustrezno zaščitno kremo nanesti v zadostni količini in z njo ne skoparimo; -moramo ustrezno kremo znova nanesti vsake 2 do 3 ure, obvezno pa po vsakem kopanju; -moramo preveriti rok uporabe ustreznega zaščitnega sredstva (tisto, ki smo ga odprli preteklo leto, ni več tako učinkovito!); -posebej zaščitimo ustnice in veke; -moramo zaščititi tudi oči z ustreznimi sončnimi očali, ki ne prepuščajo UV-žarkov. -dojenčkov do 6 mesecev starosti ne izpostavljamo soncu; -moramo majhne otroke in dojenčke nad 6 mesecem starosti zaščititi z ustrezno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več in ustreznimi oblačili in pokrivali; -morajo biti oblačila lahka, svetla in bombažna, ki ne prepuščajo UV-žarkov; -moramo nadomeščati tekočino in zadosti piti (voda ali nesladkane nega-zirane pijače); -se moramo po vsakem sončenju dobro namazati s hranilno in dovolj mastno kremo. Ustrezna zaščitna sredstva vsebujejo UV filtre, ki absorbirajo škodljive žarke (organski filtri) ali pa jih odbijajo (anorganski filtri). Biti morajo vodood-porna. Zaščitna sredstva naj ne vsebujejo dišav in konzervansov, ki lahko dodatno povečajo možnost Foto: Črtomir Goznik Smiljana Markež Pevec, mag. farm. nastanka sončnih alergij. Dobro pa je, če vsebujejo vitamina E in C, ki krepita obrambno sposobnost kože. Najbolj učinkoviti so tista, ki vsebujejo kombinacijo obeh filtrov, pri majhnih otrocih pa je boljše uporabljati tiste filtre, ki žarke odbijajo. Koža otrok je nežna, tanjša, občutljivejša in zato je boljše, da otroka namažemo s kremo, ki ne prodira v plasti kože, ampak na njej naredi film. Prav tako lahko organski filtri, ki prodirajo v kožo, povečajo možnost nastanka sončnih alergij. Pri sončnih alergijah, ki se pojavijo prvič, je do- bro obiskati zdravnika, ki predpiše ustrezna zdravila. Na tržišču so tudi zaščitna sredstva, ki zmanjšajo možnost nastanka sončnih alergij. Zaščitna sredstva morajo vsebovati dovolj visoko UV-A in UV-B zaščito. Ta je navedena na embalaži. Določen zaščitni faktor pomeni, da smo lahko toliko dlje na soncu, kot bi lahko bili brez zaščitnega faktorja. Faktor izberemo glede na tip kože in stopnjo por-javelosti, vedno pa pričnemo sončenje z višjim faktorjem. Izpostavljenost soncu lahko ima tudi pozitivne učinke na telo, saj nas že 15 minut sonca na dan oskrbi z zadostno količino vitamina D. Sonce oskrbuje telo s kisikom, ugodno vpliva na krvni obtok in krepi obrambno sposobnost organizma. Zato ne pozabite, varno in pametno na sonce, pa boste tudi vi izkoristili pozitivne učinke sonca na telo. In tudi na splošno počutje dobro vpliva! Pa lep dopust vam želim, kjerkoli že boste! Smiljana Markež Pevec, mag. farm., Lekarne Ptuj Moje cvetje Zaenkrat smo ušli nesreči V zadnjih dneh smo le užili nekaj sonca, pretople-ga vremena za ta čas, pa tudi viharno popoldne, ko smo se vsi že bali najhujšega. Pa je komaj začetek leta. Dežja so bile sicer rastline zelo potrebne, nihče pa si ne želi ponovitve lanskega poletja. Sobne rastline Mogoče ni odveč opozorilo, da je dobro na počivanje v miren in odročen kotiček postaviti kalanhoje, božične in velikonočne kaktuse in tiste vrste orhidej, ki zaključujejo cvetenje. Kaktuse in kalanhoje postavimo na polsončno mesto. Dobro je, da jih vsaj za nekaj ur na dan obišče sonce. Orhideje pa postavimo na senčna mesta, saj le redko katera dobro prenaša sončne žarke. Tudi ciklame in ama-rilisi naj počivajo nekje v polsenci, pazimo pa, da ob obilnih padavinah voda ne stoji v posodah, zato jih nikoli na prosto ne dajemo s podstavki. Okrasne gredice Balkone in okna smo že okrasili, prepričana sem, da imate lepo zasajene tudi okrasne gredice. V tem času se lahko veselimo cvetenja dveh lepih cvetlic. Obilno in lepo cvetijo turški nageljčki. Nekatere je sicer nekoliko prizadela rja, to so tisti rumeno-oranžni kupčki na listih, vendar te liste preprosto odtrgamo, ko jih damo v vaze. Seveda pa teh potrganih listov ne puščamo na gredicah ali dajemo na kompost, ampak jih vržemo v smeti. Druga lepotica, ki se je sedaj lahko veselimo na gredicah, pa je perunika. V soboto je vrata svojega vrta perunik odprl priznan slovenski žlahtnitelj teh lepotic Izidor Golob. Čeprav so tudi na vrtovih in gredicah po naši lepi Štajerski te lepotice res lepe, pa se pravo njihovo bogastvo da videti prav na tem vrtu, kjer je zbranih preko 400 različnih sort in križancev. Verjetno so poleg orhidej ravno perunike tiste, ki pokažejo vso lepoto narave, kako zna s pomočjo človeka, seveda, kombinirati različne barve in oblike cvetov. Perunike so ene izmed najbolj trpežnih trajnic in zelo primerne tako za začetnike kakor za izkušene vrtnarje. Edini pogoj za njihov uspeh je, da jih sadimo na sončna mesta. So tudi ene izmed redkih, ki jih lahko presajamo v času cvetenja. Ravno zato jim bom danes posvetila nekaj več besed. Foto: Miša Pušenjak Ker so naši vrtovi polni teh lepotic, ki se tudi hitro množijo, nam jih dobri sosedje in sorodnik brez težav lahko podarijo. Ravno zdaj pa vidimo, katere barve si želimo in jih tudi najlažje ločimo med seboj. Zato zanje brez strahu zaprosite sedaj. Dovolj je, da vam odstopijo rastlino s cvetnim steblom enim parom nasprotnih listov in nekje 20-25 cm dolgo korenino - rizomom. Doma zanje izberite sončne gredice, ki so lahko tako na peščenih kakor na glinastih tleh, imajo lahko veliko kamenja, vse to rastlin ne moti. Primerne so tudi za skalnjake, saj dajejo njihovi listi tudi po cvetenju vertikalni poudarek, ki ga ravno na skalnjakih rado manjka. Danes so zelo moderne tudi številne okrasne trave, perunike so ene izmed redkih cvetočih lepotic, ki jih lahko kombiniramo tudi na gredicah s temi lepoticami in jih bodo popestrile zdaj, ko trave še ne cvetijo. Pred presajanjem rastlinam odrežemo cvetno steblo, liste pa prirežemo za kakšno tretjino, lahko tudi do polovice. Posadimo jih zelo plitko, da je korenina oziroma rizom pokrit z zemljo le kakšen centimeter, potem bo cvetela že v naslednjem letu. Pregloboko sajenje je lahko vzrok, da perunike dolgo ne zacvetijo. Grede ne gnojimo preveč, dovolj je mogoče 1 l/m2 komposta ali slaba pest kupljenega organskega gnojila. Ker smo posadili plitko, je dobro, da ob rastlino za letos postavimo manjšo palčko, na katero jo privežemo, samo dokler se ne vraste, potem pa težav s padanjem nima več. Tudi zalivanje in namakanje je potrebno kasneje, ko vidimo, da se je rastlina že vrasla. V drugi polovici maja pa nam bo našo skrb povrnila s prekrasnimi cvetovi v številnih barvnih kombinacijah. Miša Pušenjak S svetovne Mene srn Na letošnjem 54. Euro-songu v olimpijski dvorani v Moskvi je po pričakovanjih slavila Norveška s skladbo Fairytale (pravljica), ki jo je zapel Alexander Ry-bak. 23-letnik je besedilo in glasbo za Fairytale napisal sam. Za norveško je to tretja zmaga v zgodovini te glasbene prireditve. Leta 1985 so evrovizijsko »krono« prvič osvojili Bobbysocks s skladbo La Det Swinge, deset let pozneje pa jim je uspeh prinesla instrumentalna skladba Nocturno zasedbe Secret Garden. Napovedi so se torej uresničile, saj je norveški predstavnik že pred izborom veljal za enega glavnih favoritov, njegova pesem je bila ves čas na vrhu stavnic. Glasovi nacionalnih strokovnih žirij, združeni s televoitingom, so Norveški dodelili 387 točk, kar je novi evrovizijski rekord. Na drugo mesto se je uvrstila Islandija z 218 točkami, na tretje pa Azerbajdžan z 207 točkami. Čudežni deček beloruskih korenin Alexander Rybak je bil rojen 13. maja leta 1986 v Minsku v Beloru-siji, odraščal pa je v okolici Osla. »Rusi smo znani po melanholiji, Norvežani pa so najsrečnejši narod na svetu. Mešanica obojega je zmagala,« je novinarjem razlagal 23-letni mladenič. Na Norveškem velja za pravega čudežnega dečka, saj je hkrati avtor in izvajalec vseh svojih pesmi, odlično igra violino, poleti pa bo zaigral tudi v filmu. Rybak si je v norveških medijih že priboril naziv Aleksander veliki, kot »nekaj posebnega« pa ga je pohvalil tudi norveški premier Jens Stoltenberg Gostitelja finala, v katerem se je predstavilo 25 držav, sta bila pevka Alsou in igralec Ivan Urgant, med odmevnejšimi nastopi pa velja omeniti veliko francosko divo Patricio Kaas s pesmijo Et s'il fallait le faire, za Nemčijo pa je striptiz izvedla slovita Dita Von Teese, ki se je pri pesmi Miss Kiss Kiss Bang na odru pridružila Alexu Christensenu za klavirjem in pevcu in Oscarju Loyi. Že uvodoma pa je občinstvo navdušeno pozdravilo lanskega ruskega zmagovalca Dima Bilana, ki je ponovno zapel zmagovito pesem Believe. Glasovanje v finalnem večeru je bilo kombinacija telefonskih klicev gledalcev in 42 nacionalnih strokovnih žirij, sestavljenih izpetih poznavalcev glasbe. Tako so organizatorji na EBU, ki bdijo nad Eurosongom, omogočili, da pomembno vlogo D KODA i številko $ ]e on ah ona j resnično prava oseba > zate? Sedaj dvomov končno ne bo več. Oba prislonita palca na ekran tvojega mobilnima in pustita aplikaciji Fingerprint Matchmaker, da preveri vajino kompatibilnost. Ne izpusti priložnosti, da najdeš nekoga posebnega! BSm& i aplikacijo, pošljite svet Pogoji uporabe Ba'-jngai Uporabniki predplačnis^e telefonije preverite stan¡e na vašem računu. Omogočile prejemanje wap povezav in GPRSUWTS peros pcjdàlfcov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobrtel, Surabl Debitel], cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. I uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na w/w.smscit^nevbalunga. BaVnga je naročniška Sioritev in uporabnikom prinaša rajveč S Sporočil na mesec z wap povezavo do g3ieii¿5> a kasere si lahso naložijo d vsefrn brez doplačila. Ce^-a sporočila |e 1,88 ElíR. V vse cene je vštet DDV. Od pogodbeni če shranjer« na sedežu podjeija, je možno odsioprt) kadarkdi, Odjava (d stop na 3030, Reklamacije- Q2-46-14-59S, reklamacije Ssmscitynei- Ponudnik: ThreeAnls KobanStCo. dno.. Zg. Ostrica 22,2310 Slov. Bistrica. Oeiekioi laži je zabavna aplikacija, ki ne zagotavlja točnosti pi i preverjanju resničnosti izjav posameznikov, Fingerprint Matchmaker je zabavra aplikacija, ki simukra jemanje prstnih odtisov in ne zagotavlja točnosti rezií'iata. To je to Foto: internet Alexander Rybak odigra tudi dobra glasba, ne le show, in hkrati v polovični meri preprečili t. i, »sosedske glasove«. Slovensko strokovno žirijo so sestavljali pevka Nuša Derenda, skladatelj Matjaž Vlašič, pevec Anžej Dežan, odgovorni urednik Razvedrilnega programa v 80. in na začetku 90. let Dušan Hren in glasbena urednica na Radiu Slovenija Aida Kurtovič. Slovenske glasove je v Moskvo sporočil TV-vo-ditelj Peter Poles, ki je v šali izvedel minuto molka, kajti Slovenija se že drugo leto zapored ni uspela uvrstiti v finale. Potem ko je nekoliko zmedel voditeljico prireditve v Moskvi, je vendarle izdal slovensko odločitev: najvišja tri mesta so pripadla Danski (8 točk), BiH (10 točk) in Norveški (12 točk). Komentatorji Eurosonga so bili še navdušeni nad velikim, razkošnim odrom, na katerem je potekal šov, za posebno zanimivost pa sta poskrbela japonski in ruski astronavt; prvič v zgodovini je kdo začetek glasovanja napovedal iz vesolja. Organizatorji so za izvedbo letošnjega Eurosonga porabili 30 milijonov evrov. Kot vse kaže, se bodo Queen in pevec Paul Rodgers kmalu razšli. Pet let dolgo in uspešno sodelovanje med temi ikonami rock glasbe in pevcem zasedbe Bad Company je tako končano. Paul Rodgers se bo vrnil k svoji matični skupini, s katero že ima dogovorjeno poletno turnejo. Rodgers je povedal, da se s skupino Queen razhaja na prijateljski način in da se niso nikoli dogovorili za stalno sodelovanje. Brian May in Roger Taylor sta Rod-gersa angažirala na mesto pokojnega frontmana Fred-diea Mercurya konec leta 2004. Skupaj so bili na dveh velikih svetovnih turnejah in objavili dva albuma, enega live in enega studijskega The Cosmos Rocks, ki pa ni dosegel nobenega omembe vrednega uspeha. Omenjena trojka bo 16. junija izdala še en live album skupaj z DVD-jem Live in Kharkov, ki so ga posneli na koncertu v Ukrajini v sklopu The Cosmos Rocks turneje. Mlada ameriška kan-tavtorka Colbie Caillat bo kmalu izdala svoj novi album, ki bo nasledil njen zadnji album Coco iz leta 2007. Colbie je postala prava zvezda s pomočjo interneta, potem ko je na svoji MySpace strani predstavila svojo skladbo Bubbly, ki je na omenjeno stran privabila na milijone obiskovalcev in v trenutku postala velika svetovna uspešnica. Naslov novega albuma, ki bo v ZDA uradno izšel 25. avgusta, je Breakthrough. Pri albumu so sodelovali producent in avtor Mika Blue, tekstopisec Jason Reeves in slavna avtorica in sodnica v popularnem ameriškem tekmovanju mladih talentov (American Idol) Kara DioGuardi. Janko Bezjak BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS 2. POKER FACE - LADY GAGA 3. BLAME IT - JAMIE FOXX FEAT. T-PAIN UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. BOOM BOOM POW - THE BLACK EYED PEAS 2. NUMBER 1 - TINCHY STRYDER FEAT. N-DUBZ 3. IN FOR THE KILL - LA ROUX NEMČIJA 1. POKER FACE - LADY GAGA 2. MAMACITA - MARK MEDOCK 3. MILOW - AYO TECHNOLOGY Življenje Vsakega doleti, pa če hoče ali ne. Ena so krajša, druga daljša, ena taka, druga drugačna. Niti dve nista enaki. Včasih se ustavim in razmišljam, razmišljam, ker hočem, ker zaradi tega sem. Nočem biti le senca na tem svetu, za katero se nihče ne zmeni, je nihče ne opazi in zanjo nič ne ostane. Mislim, da si, dokler razmišljaš in misliš in nisi človek, če le slepo greš skozi življenje in čakaš, da vse mine, nimaš o ničemer svojega mnenja in mišljenja in si le del raje. Tega nočem! Nočem, da se me nihče ne bi spominjal in da za menoj ne bi ostalo prav nič. Ves denar, ki ga zapustiš, se slej ko prej zapravi, vsa materija pa kakor ti sam razpade. In potem, ko človek tako razmišlja, se mu začne porajati vprašanje ... kaj je smisel življenja? Smrt, sreča, denar, nadaljevanje roda ...? Za druge ne vem, vendar ko sem se sam tako spraševal, sem si tudi sam nekako odgovoril. Smisel življenja je imeti smisel. Delati nekaj, kar te veseli, poskušati živeti, kakor te osrečuje in biti koristen. Za seboj pustiti neko sled in se za dosego ciljev boriti. Nič se nikdar ne zgodi kar samo od sebe, in če si nečesa resnično želiš, boš tudi dosegel. Če se za nekaj ne boriš, se tudi pritoževati ne smeš, saj nihče drug ne bo storil nečesa zate. Nihče te ne bo ustavil na cesti in vprašal, če bi želel postati pevec ali menedžer kakšnega podjetja. Dobro, do neke starosti sicer to počno drugi za nas, potem pa se je kar hitro potrebno odločiti, kakšno pot bomo ubrali. Če se je potrebno odločiti, kaj želimo postati in kaj želimo početi, se je potrebno odločiti tudi, kako hočemo živeti. Znajdemo se na razpotju dveh poti, ki pa nikdar ne gresta vštric. Ena je ta, uveljavljena pri večini, saj je nekako bolj zanesljiva in se vsaj okvirno ve, kako bo potekala. Ta je zakon oziroma vsaj življenje v neki skupnosti. Prihodnost je znana ... srečno živeti, si deliti hišo, hladilnik, posteljo in navsezadnje tudi otroke. Kar se pa tu največkrat zgodi, je to, da ljudje v tem vidijo neko varnost, in ko se v to tudi spustijo, pričakujejo, da bo vse samo krasno in lepo, kar samo po sebi. Tako seveda ni, saj je to eno veliko delo in mnogo prilagajanj ter kompromisov, nato pa sledijo razočaranja, prepiri in ločitve. Druga pot, ki ni za vsakogar, je pa zame, je mnogo bolj egoistična. To je svoboda. Če si sam in takšni nekateri ljudje smo/so, se ne rabiš prilagajati, ne prepirati in ne trpeti tujih egov. Ta pot je sicer velikokrat težka, samotna in hladna, vendar mraz je pač davek za svež zrak. Sicer je res, da je tudi v skupnostih prijetno in zna biti lepo, vendar to so le trenutki, majhne oaze v suši, ki pa niso dovolj. Individualizem je edina svobodna, osvetljena pot, edina, katere usodo poznaš. Drugje so zmeraj težave, stereotipi, pričakovanja in sodeča raja. Kot posameznik nisi ne del nje, zato tudi ta nima pravice dostopa vate. Kakorkoli, v življenju smo zmerom na razpotjih in v razcepih. Na svetu je toliko bede, toliko nerazumljivih običajev in načinov življenja, ki nam niso doumljivi, vsi pa se ukvarjajo samo s svojimi problemi, kar je na nek način morda tudi prav, ni pa prav, da se obremenjujejo v tolikšni meri in si navsezadnje s tem še škodijo. Namesto, da bi živeli za trenutek in znali uživati tudi v stiski, se sekirajo za stvari, ki se še sploh niso zgodile in razmišljajo že za desetletja v naprej. Enako je s preteklostjo, ki se je vsi povprek oklepajo kot pijan plota, vendar o tem naslednjič ... Matic Hriberšek 1. AYO TECHNOLOGY - MILOW 2. POKER FACE - LADY GAGA 3. PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK 4. JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS 5. WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT 6. I'M NOT ALONE - CALVIN HARRIS 7. HALO - BEYONCE 8. NOT FAIR - LILY ALLEN 9. MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YO >N 3ER ONE - TINCHY STRYDER CLARK lG. NU DUBZ ll. HEF - KELLY FEAT. N- MMONDS - ROB THOMAS fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli cena navadna klobasa, kumarice s smetano, mlad pečen krompir z TOREK krompirjevi svaljki z drobtinami, zelena solata SREDA rižota s piščančjim mesom, solata ČETRTEK pleskavice v omaki, pire krompir PETEK pečena navadna klobasa, kumarice s smetano, mlad pečen krompir SOBOTA zelenjavna juha, gratinirane skutine palačinke NEDELJA grahova juha*, riba s krompirjem**, solata PONEDELJEK dušene bučke, krompir v kockah, hrenovke *Grahovajuha 3 žlice oljčnega olja, 8 dag pancete, 2 žlici sesekljane čebule, 2 stroka sesekljanega česna, prgišče sesekljanega peteršilja, 1,5 l vode ali juhe iz kocke, sol, poper, 5 dl mladega ali zamrznjenega graha, 1 dl riža. V kozico damo olje, na drobno narezano panceto in sesekljano čebulo. Pražimo, da čebula postekleni, dodamo sesekljan česen in peteršilj. Popražimo toliko, da za-diši, takoj primešamo mlad grah, dolijemo juho ali vodo, osolimo, popramo in počasi kuhamo dobre pol ure. Vsujemo riž, po potrebi prilijemo še malo vroče juhe ali vode in kuhamo do mehkega, kar je okoli 20 minut. **Riba s krompirjem 1 riba (npr.: brancin, oslič, zobatec, škarpena, večji romb), sol, 1 dober dl olja, 60 dag krompirja. Ribo očistimo. Če je zelo velika, jo ob strani dvakrat zarežemo. Osolimo. Krompir narežemo na tanjše krhlje in ga dobro naoljimo. V pekač vlijemo malo olja, nanj položimo ribo in okrog naložimo naoljen krompir. Pečemo 40 minut v pečici in pri tem ne dolivamo nikakršne tekočine, da se riba in krompir pečeta na suhem. Le tako bo krompir dobro pečen. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Iskrice E Zapomni si, da zmagovalci počno tisto, česar izgube nočejo početi. -k-k-k Ko prideš zjutraj v službo, naj prva stvar, ki jo izgovoriš, vsem polepša dan. •k-k-k Išči priložnosti, ne varnosti. Čoln v pristanišču je varen, toda sčasoma mu bo dno zgnilo. -k-k-k Doma imej detektorje dima. -k-k-k Ponovno obudi stara prijateljstva. -k-k-k Kadar potuješ, spravi vozovnico v listnico, v kateri je tudi tvoje ime, domača telefonska številka, številka prijatelja ali bližnjega sorodnika, pomembne informacije za zdravnika, poleg tega pa še telefonska številka hotela ali motela, v katerem boš prebival. -k-k-k Tvoje življenje naj bo podobno vzkliku, ne dolgočasnemu pojasnilu. -k-k-k Namesto da uporabljaš besede 'ko bi le', jih poskusi nadomestiti z besedo 'prihodnjič'. -k-k-k Besedo problem poskušaj nadomestiti z besedo priložnost. Starejši profesor stopi v trgovino z dežniki. »Dajte mi, prosim, zložljiv dežnik!« »Ali naj vam ga zavijem?« »Ne, hvala, ni treba, ga bom kar tukaj pozabil.« »Gospod profesor, vzemite vendar dežnik s seboj! Zunaj lije kot iz škafa.« »Hvala za opozorilo! Žal ga ne morem upoštevati. Stvar je namreč taka: vedno imam en dežnik doma in enega v zbornici. Če bi zdaj vzel tega s seboj, bi imel doma dva, tu pa nobenega!« SESTAVIL EDI KLASINC SKOTSKI MATEMATIK (JOHN) AMERIŠKA PISATELJICA FERBER DREMAVEC, DREMAVH RESNICA (STAR.) NATAŠA NAKRST LUKA NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠN PRIPADNIKI SLOVANOV NAŠ HOKEJIST (ANŽE) Štajerski TEDNIK ZACRTOVALEC TRASE iiiiiiiiiiiiiiiiiii MERSKA ENOTA ZA ZRACNI PRITISK MODEL CITROENA ŠOLSKA KNJIGA LEPA VEZA DUŠNI PASTIR, ŽUPNIK AKADSKI BOG NEBA PREBIVALCI IRSKE ZVIŠANA NOTA A JAPONSKE CITRE PEVEC ENO KOŠČEK GLIŽLJAJ (NAR.) SKLADATELJ PAHOR RUDI TROJNER NAS OPERNI BARITONIST iiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠKODLJIVEC V OBLEKI VIETNAMSKI CESAR DAJ NAŠA SLOVENISTKA BOROŠTNIK NEKORISTNI DEL TOPLOTE OCKA OKRASNI TRAK PRIPADNIK AMBOV MASSENETO-VA OPERA KAMEN Z RAZAMI PODELJENA PRAVICA FIATOV AVTO BEZATI, IZOGNITI SE ROLETA IZ BESEDE BOA KUBANSKI BOKSAR (HIPOLITO) AMERIŠKA ROCKOVSKA SKUPINA ZANICLJIV NAZIV ZA AZIJCA IGRALKA TAYLOR SANKE UŽITNA GOBA predavanju je zaskrbljeno vprašala govornika: »Gospod profesor, kdaj ste rekli, da bo Sonce izgubilo toliko toplote, da bomo zaradi tega vsi zmrznili od mraza?« »Čez štiri milijarde let, gospa.« »Hvala Bogu,« reče gospa, »meni se je pa zazdelo, da ste rekli: čez štiri milijone!« »No, kako gre vašemu gospodu profesorju, gospa?« »Ne vem, kaj bo z njim. Ko je danes prišel k zajtrku, me je udaril z žličko po glavi, jajce pa poljubil.« Profesorjev sinko je že zelo radoveden: »Kaj je to črnec, mamica?« »To je človek, ki ni črn samo po obrazu, temveč po vsem telesu.« Profesor dvigne glavo od svojih knjig in strogo vpraša ženo: »Matilda, od kod pa ti to veš?« Mlado dekle prosi znanstvenika, naj ji razloži relativnostno teorijo, vendar poljudno. »No, to je tako: če bi na primer sedeli na vroči plošči na štedilniku tri sekunde, bi se vam zdelo, da sedite tam tri ure, če pa bi sedeli v ljubimče-vem naročju tri ure, bi se vam zdelo, da so minile komaj tri sekunde! To bi bilo bistvo relativnostne teorije,« odgovori znanstvenik. Dekle se je začudilo: »In zaradi tega je postal Einstein tako slaven?« Profesor se pozno zvečer zamišljen vrača domov. Pred vhodom opazi, da nima ključa, zato pozvoni. Žena, ki je pravkar legla, vstane, odpre vrata, v mraku ne prepozna moža in vsa zaspana reče: »Žal mi je, toda profesorja ni doma.« »V redu, bom pa jutri prišel, saj sem tako pozabil, kaj sem ga hotel vprašati!« Tone pride v urad za zaposlovanje in pravi, da bi se zaposlil. »S čim se ukvarjate?« ga vpraša uradnik. »Jaz sem lovec na morske pse.« »Tako? Kje pa jih lovite?« »V rekah in jezerih.« »Toda - tam ni morskih psov ... « »Razumljivo! Če bi bili, ne bi bil brez dela.« Starejša gospa je šla na predavanje iz astronomije. Po Šef zaloti uradnika, ki spi za pisalno mizo. Zbudi ga in ga začne oštevati, toda uradnik se upre: »Oprostite, gospod šef, ampak jaz sem se od prevelikega delovnega napora onesvestil, ne pa zaspal!« Šef reče mladi dami, ki vedno pride prepozno v pisarno: »Ali veste, ob kateri uri se začne delo v pisarni?« »Ne, tega ne vem. Kadar jaz pridem, so že vsi marljivo pri delu.« Ugankarski slovarček: ANU = akadski bog neba, ARIANE = Massenetova opera iz leta 1906, KEC = košček, grižljaj (nar.), LUO = nilotski jezik, PIRIN = gorska skupina v Bolgariji, PLEBANUŠ = dušni pastir, župnik (star.), RAMOS = kubanski boksar (Hipolito, 1956-), TRESA = okrasni trak s kovinskimi nitmi. ■}e|ze 'oeg '}uesefl 's^iny '[joui 'jecljal 'ouen '|oj -ey '|ueAO|s 'U9S 'esan 'pj| 'e^o 'Oy 'e$op 'Hiueqgn 'nn 'lie^uin '0}0>i 'eunsj '09U9Z6J0 'ey 'o|eui -ejp 'eiïdoflug 'ejny 'eup3 'snu -eqe|d 'e[j| 'uuy 'ojeoie 'jeoieu :ouASJopoA :e>jUBZ!J>j a; As^say íPoíHulajtz naí na iuslountm íp.tztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV NAŠA REVIJA RADIJ VELIK PES RUDI DUJC SANJE Govori se ... ... da se 20. razstave Dobrote slovenskih kmetij množično udeleževali tudi kandidati za evropske poslance, le da nam ni povsem jasno, ali so jih privlačile dobrote ali volivci. ... da se je v stari Poetovi-oni razvila zelo filozofska razprava o tem, kako lahko nekdo izgubi nekaj, česar ni nikoli imel. Župan jamra o izgubi regijskega središča in o 45 milijonih izgubljenih evrov; zgodba zelo spominja na izgubljenega goloba na strehi, vrabec pa bo tudi marsikomu vsak čas ušel iz roke. ... da so bili videmski tam-buraši ob koncu svojega letnega koncerta zelo veseli, ker ni nihče metal in razbijal stolov, ker ni nihče plezal po ograji in ker se gledalci niso stepli. Hvala bogu je med športom in kulturo vendarle neka razlika, ... da naj bi v stari Poeto- vioni eno od ulic kmalu poimenovali po velikem možu modrih žogobrcarjev Oguju Johnu. Sliši se le drugače, kot če bi jo poimenovali po nekem Titu. ... da slovenski tajkuni nimajo več težav z odplačevanjem kreditov. Organizirajo namreč izredno donosna predavanja na temo: Kako do tajkunskega kredita. Povpraševanje je velikansko. ... da je bil rezultat na tek- mi Domžale - Drava baje dogovorjen. Ne vemo pa, kdo si je zamislil takšen scenarij, saj je Hitchcock mrtev že skoraj 30 let. Vidi se ... . da je mnogim v teh cvetočih majskih dneh zelo lepo, če so v rožicah, pardon med rožicami, in to travniškimi, da ne bo pomote. Tudi nekemu županu in Štajerskemu Mišu se to baje zelo lepo prileže. Za ostre oči • Najdi razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna m Bralci fotografirajo Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1 : Zagrebška casta 4, tel.: 02 783 76 51 Foto: Danica Zohar Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo svoje vnukinje Zoje poslala Danica Žohar iz Zamušanov. Zoja ima zelo rada rožice in jih občuduje. Pomlad je res lepa. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 9 7 2 S 7 e S 9 e i 4 9 S S 1 7 S e S 7 2 4 4 7 S 9 S 7 2 9 1 S 9 2 S 4 S e Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© CC O Bik VV ©©© C OO Dvojčka V ©©© CCC OOO Rai VV © CC O Lev VVV ©© C OO Devica VV © CC OOO Tehtnica VV ©©© CCC O Škorpijon V ©© CC O Strelec VV ©©© C OOO Kozorog VVV © CC OO Vodnar VV ©©© CCC O Ribi VVV ©©© C OO Velja za teden od 26. maja do 1. junija: dobro, 3 znaki - odlično Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 1 znak - slabo, 2 znaka - Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 29. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Julija Menoni, Ulica Lackove čete 14, 2250 PTUJ. Anekdote slavnih Preden je nemški skladatelj Albert Lortzing začel komponirati, je bil pevec in igralec v Lipnici. Svoje vloge je rad začinjal z aktualnimi dodatki, s katerimi je komentiral trenutno dogajanje. O tem je izvedel mestni cenzor, ki seje pisal Demuth. Šel je v gledališče, slišal, kar je hotel, in poslal Lortzinga za en dan v zapor. Čez nekaj dni seje vohljač spet odpravil na prežo. Občinstvo je napeto pričakovalo prizor, v katerem je igralec navadno stresel kakšno aktualno. Takrat je Lortzing rekel: »Prav rad bi vam povedal kaj več, ljubi ljudje, vendar mi ponižnost to prepoveduje.« Občinstvo je podivjalo od zadovoljstva, mestni svetnik pa se je odplazil ven. *** O francoskem premieru Poincaréju je francoski grafik, slikar Jean-Louis Forain rekel: »Ta človek nima svojega prepričanja, vendar ga strastno brani.« *** Irski pesnik William Butler Yeats je v prijateljski družbi pripovedoval, kako je doživel srečanje z ameriškim pesnikom Ezro Poudom. Na svojem potovanju po Italiji je Yeats poslal rokopis svoje kasnejše pesniške zbirke Pundu, kije stanoval v nekem hotelu v Rapallu in ga prosil z oceno. Sam je napisal, da nekoliko dvomi o teh pesmih. Kmalu za tem je dobil Poundovo dopisnico z eno samo besedo: »Gnoj.E.P.« *** Na vaji za opero Saloma se je nemški skladatelj Richard Strauss sprl z dirigentom. Ker sta trdila vsak svoje o izvedbi, je Strauss je vzkliknil: "Ali sem jaz napisal to opero ali vi?" - Dirigent je odgovoril: "Hvala bogu, vi." *** Ko je obiskal ameriško pisateljico Harriet Beecher Stowe, znano predvsem po delu Koča strica Toma, je bil ameriški pisatelj Mark Twain brez kravate. Ko se je vrnil domov, mu je žena to takoj očitala. Že čez nekaj ur se je pri gospe Stowe oglasil sel z majhnim zavojčkom. Ko ga je odprla, je našla v njem črno kravato in listek na katerem je pisalo: »Danes sem bil menda pri vas pol ure brez kravate. Prilagam kravato, prosim, da si jo ogledate in da ste tako prijazni, da mi jo potem vrnete. To je namreč edina kravata, ki jo imam. Vaš Mark Twain.« 22 Štajerski TEDNIK Iz naših krajev, poslovna sporočila torek • 26. maja 2009 Ptuj • Pogovor z Jožico Kozina, predsednico civilne iniciative Breg-Turnišče » Nisem se skrivala, ker ni bilo razloga ... « Že dolgo lokalne politične javnosti ni nič toliko vznemirilo kot vložitev pobude za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče. Govori se celo o katastrofi za MO Ptuj, o ogroženem statusu MO Ptuj, o izgubi pokrajinskega središča, 45 milijonih evrov in še čem. Pravo pravcato sprenevedanje pa se je dogajalo okrog predsednice civilne iniciative Jožice Kozina. Kdo to sploh je, so se spraševali celo tisti, s katerimi je trgala skupaj šolske klopi, z nekaterimi, ki sedijo v mestnem svetu, pa je bila tudi poslovno povezana. Med drugim je imela trgovino pri Suhi veji, ki jo je v letih delovanja obiskal marsikateri Brežan. Da je ne pozna župan, pa je morda res. Danes je upokojenka. »Nekateri ljudje, ki smo jih predlagali za vodenje civilne iniciative, so se zbali vseh groženj, ki smo jih bili deležni v vseh teh aktivnostih in pogovorih, na katerih smo izražali nezadovoljstvo z infrastruktur-nim razvojem na območju naše četrtne skupnosti, zato sem se odločila, da se bom jaz izpostavila. Navsezadnje nimam kaj izgubiti, v bistvu pa je tako, da je lahko danes predsednik civilne iniciative ta, drugič spet drugi. To ni zapriseženo delovno mesto in tudi ni plačano. To je pač volja ljudi, dobesedno,« je o prevzemu vodenja civilne iniciative Breg-Turnišče povedala predsednica Jožica Kozina. Njeni člani so v vsakodnevnih stikih z ljudmi, na terenu potekajo številni pogovori. Zdaj bodo vse aktivnosti intenzivirali. Priznava, da so jih malo prehiteli mediji oziroma državni zbor, ker so morali do roka vložiti predlog, to je do 20. maja. Pobudo so nameravali vložiti malo pozneje, še prej pa z njeno vsebino in elaboratom seznaniti kar najširši krog zainteresiranih ljudi. Dogodki pa so jih malo prehiteli, zato ljudi z vsebino seznanjajo zdaj. Podporniki civilne iniciative pa so z vsem tako in tako že seznanjeni. V civilni iniciativi so presenečeni nad odzivanjem lokalne skupnosti, ki je pobudo vzela kot izredni dogodek, da se je moral najprej na izredni seji sestati svet ČS Breg-Turnišče, dan kasneje pa tudi mestni svet. Jožica Kozina pravi, da so vseskozi opozarjali na probleme, da če jim odgovorni ne bodo prisluhnili, ČS, Mestni svet, župan, če se ne bodo z njimi pogovarjali, pričakovali so, da bo župan sklical tudi zbor krajanov, da bodo pristopili k odcepitvi. Opozorila so preslišali, ker so bili prepričani, da so bila izrečena le kot grožnje. Nihče jim ni želel resno prisluhniti, jih posesti za skupno mizo in skupaj z njimi resno prevetriti probleme. Krajani so resnično pričakovali širši pogovor, ne samo seznanjanje četrtnega sveta, oziroma pogovor njegovih članov s predstavniki MO Ptuj o nekaterih vlaganjih v tem okolju v zadnjih letih. Ko je članica ČS Lidija Kokol vprašala predsednika ČS Vladimirja Koritnika, kdaj bo seja o problemih, ki tarejo ljudi, ji je odgovoril, da nimajo problemov, čeprav imajo na območju ČS Breg-Turnišče ve- like infrastrukturne probleme. Reakcija mestnega sveta o tem, da je pobuda nezakonita in neizvedljiva, je bila pričakovana, pravi Jožica Kozina, presenetila pa jih je odločitev četrtnega sveta, ki pobude ni sprejel, čeprav so bili njegovi člani izvoljeni od ljudi, da bodo zastopali njihove interese. Presenečenje je toliko večje, ker gre za ljudi, ki nikoli ne pozabijo reči: »Vse za naš kraj, narediti moramo to in ono.« Jožica Kozina bi se tudi udeležila izredne seje mestnega sveta, če bi vabilo prišlo do nje. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na vabilo, ki ga je podpisal na dan sklica izredne seje četrtnega sveta, ki je bila 18. maja, napisal, da na izredno sejo mestnega sveta, 19. maja, vabi zainteresirano javnost. Jožica se tudi ni skrivala, zato tudi ni skrivnostna in nepoznana oseba, kot jo sedaj želijo predstaviti. Pričakovala je tudi vabilo na izredno sejo četrtnega sveta, ker pravi, če so vsi vedeli, kdo je, je verjetno to vedel tudi predsednik četrtnega sveta, poznata se že iz osnovne šole. Vse skupaj je eno veliko sprenevedanje, pravi. »Sedaj bodo počakali, kaj se bo zgodilo v državnem zboru. Ptujski župan POCENI ZAŠČITA ou-arr zaščitna dežna oblačila, čevlji, obleke, telovniki, majice, rokavice VELIKA IZBIRA OPUŠČENIH MODELOV IN NAGRADA Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c. 13,2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11 Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SIP TV RADIOPTUJ 89,8*98,2*ICH3 www.radio-ptuj.si SPORED ODDAJ TOREK 26.5. 8.00 Oddaja Občine Destrnik 10.00 Oddaja ŠKL lfl.50 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Praznik Občine Destrnik SREDA 27.5. 8.00 Oddaja Občine Hajdina 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Dobrote Slovenskih kmetij 21.10 VRATA MED ZVEZDE ČETRTEK 28.5. 8.00 Blagoslov orgel na Polenšaku 17.00 VRATA MED ZVEZDE 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava PETEK 29.5. 8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU Odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja VSAK CÉTRTÉK OB 20,00 URI im % K POSKOČNIH A t POP 7 TOP 1. Ans. GOLTI - Če te luna nosi 2. Ans. ROKA ŽLINDRE -Del srca 3. Ans. JAMNIK - Na vrtu domačije 4. STIL 5 - Nasmehni se 5. Ans. KORENINE - Ti si mi vzela vse 6. ZAKA PA NE - Ko se večer prebuja 7. Ans. ORION - Ženska stavka 1. TURBO ANGELS -Bungalov 2. K0RAD0 & BRENDI - Genij in bedak 3. NUŠADERENDA- Začaraj me 4. VICTORY - Mi mamo se fajn 5. TANJA ŽAGAR-S tabo 6. SARA-Padam 7. ANIKA HORVAT - Naši mali sončki ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Tel. Številka: Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice poiljlte n. dnpl.nlcah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina Foto: Črtomir Goznik Jožica Kozina, predsednica civilne iniciative Breg-Turnišče je v oddaji Vroča linija Radia Ptuj povedal, da Brega, Turnišč in Suhe veje ni, da ne obstajajo. Krajani so bili nad to izjavo zgroženi. To je tako kot bi dejal, da ni Budine, ni Spuhlje, Rogo-znice, je on nam povedal, da nas ni. Povedal nam je, da smo center mesta, mi tega, da bi bili center mesta, ne občutimo. Mi smo desni breg reke Drave, od mesta nas loči reka.« V javnosti krožijo tudi različne interpretacije podpore oziroma nepodpore pobudi za ustanovitev nove občine Breg-Turnišče s strani treh poslancev s Ptujskega, Franca Pukši-ča, Branka Mariniča in Dejana Levaniča. Branko Marinič je obljubil podpis, nato pa je javno povedal, da je po pogovoru s ptujskim županom svoj »podpis« umaknil. Dejan Levanič je rekel, da bo o vsem premislil, zatem pa so prejeli negativen odgovor. Franc Pukšič je obljubo držal, ker se zaveda, da je izvoljen od ljudstva. MG Prireditvenik Torek, 26. maj 19.00 Ormož, stari del Hotela, predavanje Hrana in kemijska varnost, predavala bo Tatjana Kruder, univ. dipl. ing. živilske tehnologije - Ormož, glasbena šola, vpis učencev na vse glasbene instru- mente, petje in pripravnico baleta Četrtek, 28. maj 17.00 19.00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp, odprtje razstave Od tradicionalne do sodobne keramike Ptuj, leposlovna dvorana Knjižnice Ivana Potrča, literarno srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem ob njegovi šestdesetletnici Glasbena šola Ormož Dobravska cesta 13 a Tel. 741 0 730 Vabi na: Vpis UCENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN pripravnico BALETa Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen: 5-letni - Predšolska glasbena vzgoja 6-letni - Glasbena pripravnica Vpis učencev-novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2009/2010 bo 27. maja 2009 od 14. do 17. ure v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni. Ravnatelj: Slavko Petek, s. r. Mali oglasi KMETIJSTVO UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, bruna ter opaže, z dostavo. Tel. 041 642 055. NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo, dobro plačilo. Tel. 041 679 937. Leto je minilo, življenje se je spremenilo, a spomin ni zbledel, ostala je le tiha bolečina, za teboj velika je praznina. SPOMIN Danes mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek in brat Janez Šumenjak IZ GORIŠNICE 108 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečko in posto-jite ob njegovem grobu. Vsi tvoji najdražji PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170. PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814. PRODAM brejo telico in kravo, v četrtem mesecu, pašni. Tel. 051 254 556. PRODAMO zelo lepe in malo zahtevne pekinške pujske male rasti, črne in belo-črne. Telefon 031 424 952. PRODAM večjo količino lamelnega parketa, dimenzije 640 x 320 x 8, hrast - standard, cena za m2 8,5 evra. Telefon 041 753 260. ODKUPUJEMO pitane krave in telice. Plačilo takoj. Tel. 040 647 223. DOM-STANOVANJE V NAJEM ODDAM apartma v Stari Novalji. Tel. 00385 91 526 00 68. V NAJEM vzamem dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 578 999, popoldan po 16. uri. PTUJ, Slovencem oddamo v najem kos zemljišča za vrt z že obstoječim zidanim prostorom z vodo in elektriko, primerno za vikend in oddih v naravi. Telefon 031 424 952. ODDAM enosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Telefon 040 644 601. MENJAM trisobno nelastniško stanovanje v Kidričevem za manjše kjerkoli. Telefon 041 915 368. 3-SOBNO pritlično, obnovljeno stanovanje s klimo na Ptuju prodamo. Informacije na tel. 031 639 223. DELO IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni študentje in mlajši upokojenci! Pisne prijave v 8 dneh: Delo, d. d., Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor (naročnine). RAZNO PREKLICUJEM mesečno vozovnico Veolia transport Štajerske, d. o. o, izdano na ime Matej Pintarič, Levanjci 29, Destrnik. Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ KO. dfitetcc www.radio-ptuj.si Čeprav čas neutrudno beži, spomin na naše skupne dni še vedno v srcih živi. SPOMIN 26. maja mineva osem let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Jožef Kostanjevec S CESTE 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečo ohranjate spomin nanj. Tvoji najdražji Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, dedka, tasta in brata Franca Bukviča IZ ŽETAL 84 A hvala pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, godbeniku za odigrano melodijo, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči otroci z družinami tnilinecars.si Marko Poharič s.p., M-ERROR, Stojnci 139, 2281 MARKOVCI PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN MOTORJEV CENA LETNIK PREV. KM 26.990 € 2007 135.00 21.400 € 2005 157.50 18.900 € 2004 110.90 15.990 € 2005 135.30 € 2004 75.20 ZNAMKA, MODEL Audi A6 2,7 TDI VWTouareg2,5TDI BMW 530 D touring Opel Movano 2,5 D (9 sedežev) Mini COOPER 1,6 Renault VEL SATIS 2,2 dCi Fiat Stilo 1,9 D MULTIJET Mazda 6 2,0 D (xsenon, navi, AC) Daewoo Nubira Wagon 1,6 Prikolica za avte, nosilnost 1950kg Motorno kolo YAMAHA TDM 900 Motorno kolo Piaggio Beverly 500 GSM; 070 555 666 ali 051 412 943 e-pošta: info@onlinecars.si | NOVO: POGLEJTE ŠE VIDEO ZA IZBRANO VOZILO!!! Vsem naiim strankam nudimo 50 % popust pri zavarovanju, podarimo polletno vinjeto in uredimo ugodni leasingl Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SS_______ NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. T žerak AKCIJSKA PONUDBA V MARKETIH ZERAK Akcija velja od 22.5. do 31.5.2009 MESO-IZDELKI podlehnik Haloz 2,79€/kg Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog. Masa za čevapčiče Sv. stegno brez kosti 3,99c/kg 0,36€/kos Pijača Pomaranča 1,51 Cirkovce • Otroška varnostna olimpijada V finalni del prvih pet najboljših ekip Na zadnjem, petem predtekmovanju za 4. otroško varnostno olimpijado se je v torek, 19. maja na igrišču pred osnovno šolo v Cirkovcah zbralo blizu 300 šolarjev in njihovih mentorjev iz 23 ekip osnovnih šol na območju upravnih enot Ptuj in Ormož. Znanih je zadnjih pet finalistov, ki bodo sodelovali v finalnem delu olimpijade 3. junija v Sladkem Vrhu. V pisane majice in kape odete mlade udeležence in njihove mentorje so pred pričetkom uradnega dela predtekmovanja pozdravili in jim zaželeli čim več uspehov ravnateljica gostiteljske Osnovne šole Cirkovce Ivanka Korez, podžupan občine Kidričevo Jože Medved in komandir policijske postaje Ptuj Darko Najvirt. Po tem, ko so se predstavili še člani sodniške ekipe, glavni sodnik in vodja sodniške ekipe Branko Zupanič ter člani Milan Žist, Bogdan Bračič, Vojko Bernard, Miran Dorič, Slavko Komperšak, Darko Pajtler, Sašo Geč in Gorazd Bentič, to so vodje policijskih okolišev iz policijskih postaj Maribor I in Maribor II, so opravili še fotografiranje ekip za informativni bilten tekmovanja. V tekmovanju, ki je potekalo v prijetnem, navijaškem in športnem vzdušju, so mladi udeleženci ob otroški igri in metanju kocke sreče ter seveda pod budnim nadzorom sodniške ekipe in mentorjev ter bučnem navijanju prijateljev odgovarjali na vprašanja s področja varnostni ter samozaščitnega ravnanja ter se pomerili v štirih disciplinah. Med tekmovanjem so si tisti, ki so bili prosti, lahko ogledali predstavitvene stojnice, ki so jih za mlade udeležence pripravili pripadniki Policije, Slovenske vojske, Štaba civilne zaščite in gasilskih društev. Po zabavnem premoru in skupni malici pa so v popoldanskem času opravili še slovesno razglasitev rezultatov, priznanja ter pokale pa je na veliko navdušenje mladih tekmovalcev podelil najboljši slovenski boksar, Ptujčan Dejan Zavec. Največ točk in s tem 1. mesto so osvojili člani ekipe OŠ Ormož, 2. mesto je dosegla ekipa 4. c OŠ Ljudski vrt Ptuj, 3. mesto ekipa 4. b OŠ Ljudski vrt, 4. OŠ Destrnik, 5. mesto pa OŠ Destrnik - podružnica Trnovska vas. Teh prvih pet ekip se je uvrstilo v finalni del olimpijade, ki bo 3- junija v Sladkem Vrhu. Preostali vrstni red zadnjega predtekmovanja v Cirkovcah pa je sledeč: 6. mesto OŠ Olge Meglič - 4. a, 7. OŠ Markovci, 8. OŠ Juršinci, 9. OŠ Hajdina, 10. mesto OŠ Velika Nedelja - podružnica Podgorci, ll. OŠ Cirkovce, 12. OŠ Borisa Kidriča Kidri- Foto: M. Ozmec Najboljša je bila ekipa OS Ormož, ki je zbrala kar 501 točko. čevo - podružnica Lovrenc na Dravskem polju, 13. OŠ Ljudski vrt - 4. c, 14. OŠ Breg - II. ekipa, 15. OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, 16. OŠ Maribor • Po torkovem umoru Ormožanke Osumljeni moril že leta 1990 Mariborski policisti in kriminalisti so v manj kot dveh dneh preiskali umor 44-le-tne ženske, ki se je zgodil v torek zvečer. Dejanja je utemeljeno osumljen 59-le-tni moški iz Maribora, ki je duševni bolnik in je bil že osumljen in spoznan za krivega podobnega dejanja v letu 1990, so na novinarski konferenci povedali predstavniki PU Maribor. Borisa Kidriča Kidričevo, 17. OŠ Ljudski vrt - 4. b, 18. OŠ Ivanjkovci, 19. OŠ Mladika Ptuj, 20. OŠ Breg - 1. ekipa, 21. OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, 22, OŠ Mladika Ptuj - 4. b in 23. mesto OŠ Cerkvenjak - podružnica Sv. Andraž. Kot je povedal glavni koordinator predtekmovanja za 4. otroško varnostno olim-pijado v Cirkovcah, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ptuj Slavko Kolar, so celotno prireditev omogočile občine in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vseh sodelujočih občin, MO Ptuj ter občin Kidričevo, Hajdina, Markovci, Dornava, Juršinci, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Trnovska vas, Destrnik in Ormož, organizatorji pa so hvaležni tudi sponzorjem in darovalcem praktičnih nagrad. M. Ozmec Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Maribor Marjan Fank je izpostavil zahtevnost preiskave predvsem zaradi odsotnosti motiva za to kaznivo dejanje. Zato so policisti opravili številne razgovore in preverili večje število oseb v sociološki mreži umorjene in v soseski, kjer je bilo dejanje storjeno. Zbrana obvestila so policiste pripeljala do 59-letnega moškega, stanujočega v bližini kraja dejanja, ki je, kot je dejal Fank, »skoraj identično« kaznivo dejanje storil že leta 1990 in je bil zaradi zdravstvenega stanja s sklepom sodišča takrat napoten na obvezno psihiatrično zdravljenje. Policija je z osumljenim opravila samo začetni razgovor ob aretaciji v sredo zvečer, pri kateri se je osumljeni upiral in je z nožem napadel tudi pripadnika specialne enote policije, a se je prijetje končalo brez poškodb. Osumljenega je pregledalo zdravstveno osebje, ki je ocenilo, da ni sposoben za pridržanje, in ga je napotilo v psihiatrično ustanovo, kjer je bil prisilno hospitaliziran. Policisti, ki so v stanovanju osumljenega zasegli več predmetov in jih poslali na foren-zične preiskave, so zoper osumljenega že podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja umora, za kar je zagrožena zaporna kazen najmanj 15 let, je povedal Fank. Že pri dejanju iz leta 1990 motiv ni bil nikoli jasno izkazan, ampak je šlo izključno za posledico neke duševne motnje, je dejal Fank. Povedal je, da tudi v tokratnem primeru resnega motiva za dejanje policisti niso uspeli ugotoviti, ampak je bilo dejanje »očitno storjeno v neki intenzivirani duševni motnji«, pojasnila v zvezi s tem pa bodo lahko podali izvedenci psihiatrične stroke. Primeri tako nenadnih, nepričakovanih in krutih umorov, kjer storilec ne izbira žrtve, so v kriminalistični praksi redki. V ljudeh povzročajo strah in negotovost, saj se vsakdo, še posebej pa tisti, ki živijo na območju, kjer je bil umor izvršen, čutijo ogrožene, ker se lahko prepoznajo kot potencialna naslednja žrtev, pa je v zvezi s tem na novinarski konferenci dejal direktor uprave kriminali- stične policije PU Maribor Aleksander Jevšek. Zato je po njegovih besedah izjemo pomembno, da kriminalisti in policisti storijo vse, da storilca čim prej odkrijejo in primejo, kar so v konkretnem primeru tudi storili. Fank pa je pojasnil še, da je bila v začetni fazi preiskave delovna verzija tega kaznivega dejanja uboj, ker vse okoliščine še niso bile poznane, po nadaljnji preiskavi in kasnejšemu posvetu s tožilstvom pa je bilo ugotovljeno, da »obstaja sum te kvalificirane oblike uboja«, kar po novi zakonodaji pomeni, da gre za umor. Omenjeni primer je prvi letošnji primer dokončanega umora na območju PU Maribor, so pa mariborski policisti v tem tednu obravnavali tudi dva poskusa uboja. Lani so na območju PU Maribor zabeležili en primer umora. V celotni Sloveniji se število umorov v zadnjem času zmanjšuje, preiskanost dejanj pa je stalno med 90 in 100 odstotki, je dejal Fank. Slovenska policija je lani obravnavala 12 umorov in 26 poskusov umorov, letos pa 10 umorov oz. ubojev in osem poskusov. STA Foto: M. Ozmec Ob otroški igri in metanju kocke sreče so mladi tekmovalci pod budnim nadzorom sodniške ekipe in mentorjev ter bučnem navijanju prijateljev, odgovarjali na vprašanja s področja varnosti ter samozaščitnega ravnanja. Osebna kronika Rodile so: Vladka Jerebic, Hum pri Ormožu 21, Ormož - Luka; Lidija Prapotnik, Vareja 2/a, Videm pri Ptuju - Žana; Mateja Kumric, Ješenca 3, Race - Tineta; Nevenka Perkovič, Vičava 99, Ptuj - dečka; Janja Bračič, Spuhlja 131/a, Ptuj - Jana; Simona Narat, Brestovec 4/a, Rogaška Slatina - Nejca; Jožica Pleteršek, Mihovce 20, Cirkovce - Evo; Simona Fridi, Volkmerje-va c. 29, Ptuj - Urško; Mihaela Puster, Olešče 15, Laško - Matica; Cvetka Koštomaj, Cafova ul. 1, Ptuj - Roka; Lea Petne, Pot v toplice 7, Ptuj - Miha; Suzana Baum, Zagorci 41, Juršinci - Lio. Umrli so: Janez Letič, Popovci 21, rojen 1946 - umrl 11. maja 2009; Anica Golob, Slovenja vas 65, rojena 1936 - umrla 9. maja 2009; Anton Breznik, Cen-kova 5, Cerkvenjak, rojen 1928 - umrl 10. maja 2009; Anton Arklinic, Goričak 40, rojen 1940 - umrl 17. maja 2009; Janez Brec, Moškanjci 61, rojen 1935 - umrl 14. maja 2009; Frančiška Abrahamsberg, Resslova 6, Koper, rojena 1917 - umrla 9. maja 2009; Marija Toplak, rojena Šterbal, Kicar 22, Ptuj, rojena 1927 - umrla 5. maja 2009; Jožefa Hohnec, rojena Zebec, Slomškova ul. 20, Ptuj, rojena 1921 -umrla 14. maja 2009; Franc Frajnkovič, Severova ul. 4, Ptuj, rojen 1931 - umrl 16. maja 2009; Jožefa Hrastnik, rojena Osojnik, Dravinjska c. 76, Sp. Poljčane, rojena 1945 - umrla 17. maja 2009; Franc Bukvič, Žetale 84 a, rojen 1939 - umrl 18. maja 2009; Drago Potočnik, Majšperk 37, rojen 1954 - umrl 15. maja 2009; Mina Hrženjak, rojena Turščak, Drenovec 2, rojena 1944 - umrla 19. maja 2009; Rozika Krajnc, rojena Či-žic, Skorišnjak 3, rojena 1951 -umrla 15. maja 2009. Poroke - Ptuj: Tomaž Kokol, Spuhlja 73, Ptuj, in Janja Ciglar, Dornava 117 a; Miran Muheljic in Damjana Vebančič, Hlaponci 21 a; Dejan Vilčnik, Muretinci 20 a, in Flavija Vajda, Bukovci 91; Srečko Strelec in Sabina Zadravec, Strelci 12; Peter Šamperl, Spuhlja 28, in Albina Cafuta, Repišče 16 a; Daniel Zo-lar, Stanečka vas 25, in Natalija Polajžer, Doklece 26; Aleksander Irgolič in Alenka Šuman, Go-rišnica_ 40; Damijan Petrovič in Lidija Šmigoc, Bukovci 153. Poroke - Ormož: Franček Bez-jak in Suzana Matanovič, Pod-grad 3 k, Podgrad; Janko Ozmec, Cvetkovci 70, Podgorci, in Silvija Munda, Senik 30 a, Sveti Tomaž; Marko Cimerman in Laura Makoter, Obrež 3, Središče ob Dravi; Damjan Ozmec, Velika Nedelja 10/g, Velika Nedelja, in Romana Prijol, Stanovno 10, Ivanjkovci; Robert Govedič, Vičanci 53, Velika Nedelja, in Milena Rakuša, Obrež 97, Središče ob Dravi. Napoved vremena Danes bo večinoma sončno s popoldanskimi nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 26 do 29, na Primorskem do 31 stopinj C. Obeti V sredo bo pretežno oblačno z občasnimi padavinami, vmes bodo tudi nevihte. Vročina bo popustila. Pihati bo začel severovzhodnik, na Primorskem burja. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe.