TRST, torek 21. julija 1959 teto XV. . Št. 172 (4326) PRIrfORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37-338 - Gorica 33.82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo J Tw UL- MONTECCHI it. S, 11. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — "j OGi ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE /tj LASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur letno t(W0 Ur - FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din - Poštni tekoči račun: ZaloMlStV* tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-L. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani bUO-70/3-375 3 v Včeraj v Ženevi: «delovno kosilo» in plenarna seja Herter je predložil nov zahodni načrt Zunanji ministri imajo pred seboj: 1. zahodni predlog o Berlinu od 16. junija, 2. sovjetski predlog od 19. junija, 3. včerajšnji zahodni predlog - Pričakuje se, da bo v sredo Gromiko predložil četrti dokument ŽENEVA, 20. — Danes je Herter v imenu zahodnih PredfoV'-na Plenarni se.U obrazložil r.ov zahodni ierenčr je, š. Na ta način imajo sedaj ministri na kon-mizi tri dokumente: 1. zahodni predlog za Ig • °.d 16. junija,2. sovjetski predlog za Berlin od < - junija in 3. včerajšnji Gmmm PredloS. ki ga ie kin^l takoj odločno odda k’ SedaJ se pričakuje, rim, Gromiko predložil s-,, s°vjetski predlog, in na sejaSred°’ k° b° plenar’ prgH8', flanes so se eno uro lom “ru6bn «delovn:m kosi-KosiinSes*:ab zahodni ministri. 13' m.- je začelo nato ob in 1 ln ie trajalo do 15.20, aiem' 6r ■ pri angleškem zuna-se j mmistru Lloydu. Trdi razložit0 zahodni ministri ob-loge j!1- Gromiku svoje pred-med’ kj so jih nato ponovili larodn,, n,arn° se'° v Palači PredseHcf Se ie začela pod Uri - °m Gromika ob 16 A :S so ii!i.5 minut Med kosilom ?°novno skleniIb da se bodo jem "'j sestali jutri na tret-Gromik vnem kosilu« pri Sarna ’■ medtem ko bo ple-™a seja odpadla. Herte/U'- naiPrei govoril la dva' ~f\eZ°Va- izjava je irae-ski 1 zavrnil je sovjet-vsenoS.r-e,dlog za imenovanje žil : ske komisije in predlo-Slede zabodni protipredlog j Segel 'PostoPka, da bi se do-I vPrašan*Predek v razpravi o nja m nemškega zedinje- H tli nrifr deial, da bi zahod-ferenc ■redlog omogočil kon- K w DbPJUčitev vseh vpra-oven, “* spadala po Gromi-SisiionaTČrtU v vsenemško ‘a: i-.J. a vprašanja bi bi- •razširit. Uied Prav; °befn. ev in razvoj stikov a Nemčijama, raz- i . ‘"-niLijumu, 1 »■» *• Ukrenm, *zdelava konkretnih '7 za zedinjenje Nemči- 'epov Prouči «e Urin Jevanje vprašanj gle-ške MPraVe in sklenitve nem-IW e Pogjdbe' gočil0 1J?rod)°g bi zlasti omo-''odr,e5 je proučevanje za-UpOrahr mirovnega načrta in lanje nemških sveto- ""iiiii, ....mi niiimiiiiiiiiMiiMiiiiiiHiHii ✓ v Parizu kier ; ’ 20- — Iz Bruslja, 'levinj • gost kralja Bal-le Se] ’ etiopski cesar Hai-Pariše.Sl ob 10.50 prispel na jel ga . letališče Orly. Sprg-cCll| Če dau]J.e Predsednik Charles ! rtrmu le z velikim številom I lctnnihSe0Sebnosti. z de Gaul-'hahf- ie cesar odpeljal z a v Pariz. Hm k Poljske 20- — Dopisnik ?°hnson-d press. Stanlev Zede ,_Ie Prejel ukaz, da do 5?eina JPosti Poljsko zaradi le sporočil bese-govora svo- valcev kot se že sedaj prakticira na konferenci. Glede Gromikovega vsenem-škega odbora pa je dejal, da Gromiko ni napravil nič drugega kot, da je vzel enega izmed elementov zahodnega načrta, ga iztrgal iz celote in spremenil sestavo odbora ter naloge, ki bi jih odboi imel ter končno povezal odbor z vprašanjem Berlina na način, ki bi deformiral korektno metodo obravnavanja bodisi vprašanja Berlina, bodisi nemškega vprašanja v celoti. Herter je poudarii, da bi sovjetski načrt imel za posledico, da bi bila Nemčija razdeljena za vedno, namesto da bi zajamčil njeno zedinjenje. Po zahodnem mnenju sovjetski načrt razen tega ne vsebuje sporazumnega postopka, ki rodi do zedinjenja, ne določa .zedinjenja v svobodi. in končno ne bi pripeljal do vse-nemške vlade na podlagi svobodnih volitev, hkrati pa bi po drugi strani imel za posledico da bi štiri sile opustile svojo skupno odgovornost za ureditev nemškega vprašanja. Delo vsenemške komisije pa bi zašlo v slepo ulico. Nato je Herter dejal, da bi se ženevska konfernca sestajala od časa do časa na ravni in v kraju, ki bi ga določili, da bi proučila nemško vprašanje v celoti, kakor tudi vprašanja razširitve in razvoja stikov med obema Nemčijama. Končno je izrazil željo, da bi Gromiko zahodni protipredlog »skrbno proučil«. Za Herterjem je govoril najprej Couve de Murville, ki je dejal, da se strinja s Herterjem. Nato pa je Selwyn Lloyd zahteval, naj Gromiko odgovori na vprašanje, ki mu ga je Lloyd postavil 16. julija, t. ).: Kaj se bo zgodilo po poteku 18 mesecev, ki predvideva sovjetski načrt? «V nasprotnem primeru ne vidim, kako bj bil mogoč sporazum,# je dodal Lloyd in poudaril, da bi bili na Zahodu pripravljeni pristati na začasno rešitev berlinskega vprašanja, ne da bi čakali na združitev Nemčije, s pogojem, da se najprej določi, kaj se bo zgodilo na koncu začasnega razdobja. Nato je Lloyd obrazložil svoje pravne, praktične in procedu. ralne pripombe na sovjetski predlog o vsenemški komisiji. Poudaril je tudi prednosti zahodnega predloga. Vzhodnonemški minister Bolz je nato poudaril dobre strani sovjetskega predloga in dejal, da je to edini predlog, ki bo omogočil zbližanje med obema Nemčijama. Končno je dejal, da se nemško vprašanje tiče samo dveh nemških držav. Zahodnonemški delegat Gre-we je v svojem govoru dejal, da je Bundestag predlagal ustanovitev štiristranske-ga odbora za razpravo o nemškem vprašanju. Za zahodni naj poskušajo doseči sporazum, ki bi zadovoljil vse. Po seji je angleški predstavnik izjavil, da je Bolz predlagal ustanovitev dveh komisij: eno naj bi sestavljale štiri velesile, drugo pa obe nemški državi. Pozneje bi se iz obeh komisij lahko ustanovila komisija šestih. Končno je neki zahodni glasnik dejal, da Gromiko ni docela odklonil zahodnega predloga, temveč da je pustil vrata odprta za kakršnokoli formulo, ki bi zadovoljila obe Nemčiji. «»------- Važen korak naprej na jedrski konferenci ŽENEVA, 20. — Delegacije ZDA, Velike Britanije in SZ, ki sodelujejo na konferenci za prekinitev jedrskih poskusov, so imele danes 113. sejo na tej konferenci. Zahodni delegaciji sta predložili načrt, za katerega je ameriški delegat Wad-sworth dejal, da je važen korak pri zbližanju s sovjetskim stališčem pri enem izmed najbolj pretresanih in še nerešenih problemov. Gre za sestavo tehničnega osebja na kontrol- nih mestih. Predlog upošteva sovjetske zahteve po večjem ravnotežju pri razdelitvi o-sebja. Zahodnjaki so predlagali, naj bi bilo med 50 osebami na stalnih kontrolnih mestih vsaj 30 oseb (10 tehnikov in 20 pomožnih oseb), ki bi pripadale državi, v kateri bi bilo kontrolno mesto. Tehniki bi morali biti razdeljeni na tri dele: 10 Anglo-američanov, 10 Rusov in 10 pripadnikov nejedrskih držav. V zadnji tretjini bi bile tudi države, ki so zaveznice prvih ali drugih, torej države NATO ali varšavskega pakta. Wadsworth. je dejal, da je ta predlog zadnja in najskrajnejša koncesija Zahoda. Sovjetski delegat Carapkin si je pridržal, da preštudira predlog in odgovori na prihodnji seji. Vsekakor pa ie izrekel nekaj pripomb, češ da predlog ne rešuje problema; je pa vsekakor važen korak naprej. WASHINGTON, 20. — Danes je v Washingtonu umrl zaradi možganske kapi admiral Wil-liam Leahy, bivši načelnik Roosveltovega glavnega štaba ter veleposlanik ZDA v Vichy-ju. Imel je 84 let. predlog je izjavil, da se oddaljuje od nemškega predloga, toda da bo on kljub temu zahodni predlog podpiral. Nato je govoril Gromiko, ki je dejal, da novi zahodni predlog ne more služiti kot podlaga za razpravo, ker ne gre za rešitev vprašanja postopka, temveč za osnovno vprašanje. Vsekakor si pa pridržuje pravico, da bo predlog proučil in dal točneiši odgovor, čeprav lahko že sedaj pove, kaj misli. Nato je poudaril, da morata zedinjenje izvršiti obe Nemčiji, ne pa štiri velike sile. Vsak predlog, ki izključuje možnost pogajanj med obema nemškima državama, je nesprejemljiv kot podlaga za sporazumne rešitve. Nato je dejai, da Selwyn Llovd ni točno citiral stavka, ki ga je izrekel Hruščev v Sčečinu glede meje med Vzhodom in Zahodom. Gromiko je dejal, da je Hruščev omenil obe nemški državi in njuni različni politiki in poudaril, da imajo Rusi na podlagi varšavskega pakta obveznosti do ene izmed nemških držav. To pa ne pomeni, da Sovjetska zveza nima interesa za združitev Nemčije. Nato je pozval ostale ministre, iiiiimiiiiiHimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiinimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMniiiiiMimMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Položaj na Kubi po odstopu Lrrutie HAVANA, 20. — Novi predsednik Kube Dorticos je danes zanikal vesti, ki so krožile po glavnem mestu Kube, da je namreč bivši predsednik Urrutia v zaporu. Poudaril je, da je Urrutia popolnoma svoboden in da lahko ostane na Kubi. Straža pred vrati njegovega stanovanja pa je postavljena tja na njegovo zahtevo. Dorticos je izjavil dalje, da bo kubanska revolucija napredovala pod vrhovnim vodstvom vrhovnega voditelja dr. Fidela Castra, ki je revolucijo začel pred petimi leti. Glavna naloga vlade je razvoj gospodarstva z agrarno reformo in prav Dorticos' je bil tisti, ki je za reformo predložil več zakonov, medtem ko Urrutia, bivši predsednik, teh zakonov ni hotel podpisati. Jutri bo seja vlade, na kateri bo Castro ponovno potrjen za novega predsednika. Vlada bo tudi ratificirala imenovanje dr. Osvalda Dortico-sa za predsednika republike, ki je danes še prav posebno poudarjal, da Castro ni komunist in da tudi v vladi ni nobenega komunista. Bivši predsednik Urrutia pa se je preselil v neko mesto blizu Havane k svojim sorodnikom. Tudi tam ga čuvajo stražarji, baje na njegovo zahtevo. Policija .je aretirala danes 10 bivših vojakov, ki so ootoženi kovanja zarote. Poročilo je objavil peti vojaški okraj. V njem se trdi, da so bili zarotniki člani tako imenovane »Bele rože«, ki je bila ustanovljena v inozemstvu z namenom, da zruši Castrovo revolucionarno vlado. Poročilo dodaja, da je bilo zaplenjeno tudi orožje, uniforme, radijska oddajna postaja in eksploziv. Zasedanje Centralnega komiteja KPI Togliatti izdelavo predlaga demokratič načrta za gospodar Pri tem poudarja zlasti, da so se v sindikalno gibanje vključili nedavno še bančni nameščenci, neposredni obdelovalci in obrtniki (Od našega dopisnika) RIM, 20. — Medtem ko so senatorji že odšli na poletne počitnice, so poslanci danes nadaljevali splošno razpravo o proračunu kmetijskega ministrstva, o katerem bodo glasovali v sredo, potem ko bo govoril mi-mster za kmetijstvo Rumor. Jutri pa bodo začeli z razpravo o proračunu ministr- stva za državne udeležbe tako da bo razprava zaključena najpozneje do petka, nakar bodo tudi poslanci odšli na poletne počitnice. Parlament se bo ponovno sestal najpozneje 1. oktobra v smislu čl. 62 ustave. Danes se je začelo zasedanje centralnega komiteja KPI. Poročal je Togliatti, ki je poudaril nujnost, da pride do čim večjega sporazuma med KPI in PSI. «V PSI je nekdo, je dejal Togliatti, ki bi hotel med PSI in KPI odpreti razen političnih razlik, ki so vedno obstajale, tudi ideološki prepad.« Poudaril je, da zelo dvomi v uspeh take ((operacije«. Nato je omenil prošnjo bivšega socialističnega poslanca Tonetti- , >l||||,|tiiaiiiii||||||Mt||,|ii|ii.■■HniiiiiHHiiitiiiiitHHiiiitiiiiitiMiiifiiiiiiiintiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiinoiimtn*nmiHHiHiiiimiiiii Hruščev ne bo obiskal skandinavskih dežel 0 v*rok navaja slab odmev, ki ga je imela vest o njegovem obisku - Včeraj je Hruščev obiskal Rzeszow ^TVe£H°LM. 20.— i« v?eraiP0S*aništvu v ___ I tJ^tra Jlamestnik zunanjega fjbicn .. ?mJonov izročil spo- Hl&teri -,e rečeno, da -tek Ceva e ^n* ker «se s sovjet- na Švedskem izročil spo- l Pot^eva i 8' sCr;,keA - - — I tla io uP°steva stališče«, i SpJ*' Pa ulavzel švedski tisk, tla ^yhetl ° «Da- I kai ln konservativno I ta r tii h i enska Dagebladet«, It' ijvs‘i, kot _razne švedske oseb- bP klavniPr' general Ljung, bo obnv - Poveljnik šved- 195?\nih sil od leta tj \lstvr, . so pozvali pre- »01,,'sku’ p®3 .^nnifestira pro- a «ob“rva-ZKoij pr°- * tliJ6zUlt-it pa ne more da- A Sj ker mora t-oeti A ^ i SPoment P?lUlin,° VaŽ: it Oh | ki jo izrekajo na račun obiska Hru','eva določeni krogi«. Er-lander je dodal: »Obžalujem dejstvo in poudarjam, da te kritike prihajajo iz javnega mnenja in svobodnega tiska, ustavnih činiteljev demokratične družbe. Ostaja nam samo, da poskušamo doseči sporazum glede novega datuma za o-bisk«. Podobne izjave obžalovanja so izrekli tudi predsedniki ter zunanji ministri ostalih skandinavskih držav. Danski predsednik vlade Hansen je dejal, da se ne strinja s sovjetsko vlado glede »pomanjkanja osnovnih pogojev za obisk« in da ne razume reakcije moskovske vlade, vsekakor pa u-pa, da bo nekoč pozne.ie do obiska vendarle prišlo. Iz 2eneve pa poročajo, da je sovjetski glasnik izjavil, da sklep Hruščeva, da ne bo obiskal skandinavskih držav nima nobene zveze ž ženevsko konferenco. V vseh evropskih prestolnicah se sklep Hruščeva komentira na različne načine. Tako ugibajo v londonskih diplomatskih krogih, 'ali ni morda posredi tudi kak drug razlog. Pri tem navajajo, da N. Hruščev predvideva med drugim morda tudi, da se bo udeležil v avgustu konference predsednikov vlad štirih držav in da zaradi tega ne more izvesti obljubljenega obiska, ki je bil najprej dolo- ______ čen že v letu 1956 Takrat so ne strinja s kritiko, njegov obisk preprečili do- iW C tri str?«”-03 dolRa več I UnJ?1 ln ob k°ncu pou- ^ asL'neka?3ei *da bo mo8°ee a bw Do« 'p„, et vzdušje bolj *a,ea kriu-*- tefia„P“ spo" Pole '1 fik0e*hiknJlt»Z*ra stališče obeh , OhTdsk-e "!10zici|e: t, Hialn™ ln konserva- ten, lmars°na. J Vijii rpini ?Vez' je danski zu-Rag izja- vest «l0vanie~m Smo sPrejeli z Hi-J?’ Pp-im ln preseneče- le1'?*'' lahk- b° SVoj °bisk ii 'eto. v 0H°?ravil Prihod- . te 'vesti 'Jnkih ie P° ieal i Predsednik vla-PreclspH.sejo. Šved- ^ i tj acju. ovdu- f Ji j«, J* dei-,1 a Vlade Erlander žijn6d "biska razl°«' za od- J ttiJj . kajti d samo delno dr- ftje se „„ -pravo ljudsko mir ma. godki na Madžarskem V Ko-per.hagnu pa se med drugim sliši tudi- mnenje, da so mu njegovi sodelavci svetovali, naj zmanjša svoje napore spričo njegovih 65 let. VARŠAVA, 20. — Medtem pa je Hruščev na Poljskem nadaljeval s svojim obiskom in danes zjutraj odpotoval z letalom v Rzeszovv, 300 km južno od Varšave. Ob prihodu je na letališču med drugim dejal: «Mi hočemo mir in prijateljstvo. Toda mi hočemo tudi nekaj več od tega, in sicer socializem in komunizem. Tudi v buržoaznih državah hočejo toda vsi nočejo socializ-Toda nič za to, bodimo potrpežljivi! Sčasoma bo jih večina za socializem. S Poljaki smo si blizu in zato smo srečni. Prišli smo na obisk skupaj s tovarišem Gomulko, s katerim nas vežejo skupni smotri.« Gomulka pa je rekel: ((Poljska ima že 42 let odnose s Sovjetsko zvezo; mi pa gradimo socializem tele petnajst let. Tovariš Hruščev je imel prav, ko je dejal, da prevladuje načelo pomoči močnejše države šibkejši v socialističnih državah.# Hruščev se je nocoj ponovno vrnil v Varšavo. Opazovalci poudarjajo dejstvo, da Hruščev v svojem govoru ni omenil preklica svojega obiska v skandinavskih deželah. za vpis v KPI ter dejal, da to še ne ppmeni, da hoče KPI nagovarjati socialiste, da izstopijo iz PSI. Ce bi to storili, bi sami komunisti prispevali k preobrazbi PSI v socialdemokratsko stranko. Ko je govoril o odnosih s katoliki, je Togliatti dejal, da je iskanje stikov z njimi že tradicionalni element politike KPI. Zr položaj v krščanski demokraciji je dejal, da je ((zmeden in prepoln negotovosti«. Omenil je pri tem nedavne izjave Fanfanija in pripomnil, da po mnenju bivšega predsednika vlade v parlamentu danes ne obstaja večina za socialno odprtje: take politike nikoli ni bilo, kajti v nasprotnem primeru bi se potrebna večina, ki bi jo podpirala, našla. Za mednarodni položaj je dejal Togliatti, da je negotov, zapleten in poln nevarnosti. Italijansko javno mnenje pa se ne zaveda dovolj resnosti tega položaja. Pred tem je govoril Togliatti, katerega poročilo je trajalo okrog dve uri, o pokojnem senatorju Negarvillu. O-risal je nato okoliščine, v katerih se je vršil osmi kongres KPI decembra 1956 v Rimu. Poudaril je. da .je sedanji položaj različen od tedanjega. Nasprotniki • so tedaj vodili hudo gonjo okrog zatrjevane krize v KPI, danes pa si o krizi v KPI ne upajo več govoriti, kajti prava kriza je prišla do izraza v krščanski demokraciji, zlasti na Siciliji, kjer je prišlo celo do organskega razkola. Pri tem je orne. nil, da KPI na osmem kongresu ni odobrila načela o vodilni partiji niti o vodilni državi. Kongres je takrat potrdil nacionalni in demokratični značaj KPI, svojo samostojnost glede sklepov skupaj s privrženostjo marksizmu-lenimzmu m internacionalizmu. V teh spremenjenih okoliščinah, je dejal Togliatti, se odpirajo široke možnosti stikov in sodelovanja z novimi socialnimi in političnimi silami. Obstajajo pogoji, da bo deveti kongres pomenil nadaljnje napredovanje KPI, ki bo blokiralo vpliv velikega italijanskega kapitala in omogočilo hitrejše napredovanje aržave k oblikovanju nove demokratične večine. Deveti kongres bo moral povedati, kako in v kaki men se bo tako napredovanje lahko uresničilo. Nato je nakazal glavne ekonomske in politične teme, na katerih se bodo morale razvijati smernice, ki jih je začrtal kongres leta 1956. Glede gospodarstva je dejal, da se država nahaja pred zmedo, ki vpliva na gospodarsko ureditev ter povzroča globoko socialno krizo, ki grozi, da bo pokopala malo lastnino in izzvala novo brezposelnost in bedo. Navedel je nekaj številk o proizvodnji od leta 1953 dalje, ki jo je označil s 100 in poudaril, da je od leta 1947, ko je znašala 68, narasla na 138 leta 1957, medtem ko je brezposelnost v istem desetlet- nem razdobju; narastla od 99 do 1054-Neravnovesj« se je še poslabšalo s stopanjem v veljavo Skupnega evropskega tr-žifča. Kes je je dejal Togliatti, da se kažejo nekateri znaki konca gospodarske recesije, toda optimizem vlade nima nobene vrednosti, če upoštevamo razvoj italijanskega gospo darstva in katastrofalne posledice, ki jih ima ta razvoj za široke sloje prebivalstva. KPI ni nikoli mislila na demokratični in mirni razvoj države kot na neki dar, ki . ga pričakujemo, temveč kot na zmago, ki jo je treba priboriti na terenu širokega sistema zavezništev. Na tem terenu je položaj ugodnejši kot je bil pred tremi leti. Poudaril je pri tem naraščajočo enotnost, ki se kaže v sindikalnih borbah delavskega razreda, kamor so pristopile nedavno nove kategorije, kot n. pr. bančni nameščenci, neposredni obdelovalci in obrtniki. Nezadovoljstvo teh kategorij je eden izmed razlogov zelo globoke krize v krščanski demokraciji. Vprašanje je v tem, da ti novi socialni sloji v gibanju niso proletarci in tudi nimajo proletarske miselnosti. Obvladati je treba njihovo nerazumevanje in dopovedati jim je treba, kakšna je ta linija gospodarskega razvoja, ki jo je treba zoperstaviti liniji monopolov: gre očitno za tako linijo, ki ne more biti socialistična, a ki mora biti stvarna in možna, danes in jutri, kot program nove demokratične večine in demokratične vlade. Popularizirati je treba potrebo po intervenciji države v gospodarsko življenje s pomočjo državnih podjetij. da bi se omejila premoč monopolov, ki morajo priti pod demokratično nadzorstvo s pomočjo nacionalizacije električnih monopolov in energetskih virov, z nadzorstvom in upravo kreditov in investicij, z industrializacijo juga in vse države, z dosledno podporo mali in srednji kmečki posesti. Končno je govoril Togliatti o prihodnjem kongresu, za katerega je dejal, da bo moral biti sklican konec leta, ali najpozneje v prvih dneh leta 1960 Naloga KPI je izdelati načrt gospodarskega demokratičnega razvoja, na katerega bo pristalo javno mnenje. Toda to ni izključno program KPI, ker ta program ne more biti delo ene same stranke. Zato komunisti pozivajo vse demokratične sile, naj o njem razpravljajo, tako da bo postal rezultat sodelovanja skupnih naporov. Popoldne je CK razpravljal o Togliattijevem poročilu. Med drugimi sta govorila Spano in Lama, ki je govoril o sindikalnih borbah, ki so sedaj v teku. Poudaril je, da imajo te borbe novo vsebino, ki se poraja iz naraščajočega vpliva delavstva v tovarnah. CK bo delo nadaljeval jutri. A. P. Pogreb sen. Negarvilla TURIN, 20. — Danes so prepeljali iz Rima truplo sen. C. Negarvilla, ki je v soboto umrl. S postaje so odpeljali krsto na sedež turinskO-federacije KPI, kjer so mu številni turinski delavci izkazali zadnjo čast. Popoldne pa je bil velik pogreb, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi in zastopstva raznih delavskih organizacij z zastavami ter številnimi venci z vseh krajev Italije. Krsto so nosili na ramah delavci, sindikalisti in politiki. Ob njej pa so korakalj turinski meslni stražarji- v paradnih uniformah. Pred sedežem uredništva »Unita« so bili poslovilni govori. Med govorniki je bil tajnik KPI Pajetta, za PSI ie govoril poslanec , Castagna, v imenu občine pa župan Pey-ron. Nato se je povorka -nadaljevala do pokopališča, kjer so pokojnega delavskega vor'it lja zakopali v začasno grobnico, kjer ga bodo pozneje pokopali v grob, kjer je pokopana pokojnikova mati. .«»------- KAIRO, 20. — Ferhat Ab-bas, predsednik začasne alžirske vlade, odpotuje danes z letalom v Španijo, kjer bo ostal 15 dni. Danes popoldne se voli sicilijanska vlada Milazzo ima večino glasov KD in desnica pa samo 43 Milazzo je na poziv K D odločno odgovoril: Ne! ■ Prvi poslanec K D je že prešel v Milazzo v tabor PALERMO, 20. — Voditelj krščanskih socialcev, Milazzo, je odgovoril na poziv krščanske demokracije za sestavo skupne deželne vlade. Odgovor je bil negativen. To je glavna novica s Sicilije. KD se je odločila za ta poziv prav zaradi tega, ker se je prepričala, da bi doživela nepopravljiv poiaz, če bi nadaljevala s sodelovanjem z desnico, ker — je prepričana, da bodo mnogi demokristjanski prvaki odkrito ali prikrito klerikalni stranki pokazali hrbet. Druga novica pa je naslednja: Pozno zvečer se je zvedelo, da je demokristjanski deželni poslanec Paolo De Grazia, ki je bil izvoljen v volilnem okrožju Catania, izstopil iz demokristjanske skupine deželne zbornice ter pristopil k Milazzovim krščanskim socialcem O tem je takoj obvestil tudi predsednika deželne zbornice. Zavedajoč se takega razvoja je tudi Milazzo zelo odločno odgovoril na demokristjanski poziv. Oglasili so se tudi monarhistični svobodni strelci iz PD1 ki so javno izjavili, da bodo glasovali za Milazza. Izjavo so podpisali Marullo, Pa-terno in Pivetti. Poudarjajo, da je po njihovem mnenju nujno potrebno, da mora biti Milazzovo gibanje vključeno v vladno večino in da je de-mokristjanska ponudba Milaz-zu nerealna. Končno izjavljajo, da bodo glasovali za Milazza, da bi «na ta način pri-pevali k razvoju, ki se tiče volitev deželne vlade«. Demokristjani torej ne morejo več računati z 48 glasovi na papirju, od katerih morajo odšteti tri monarhistične glaso-se in sedaj še glas poslanca De Grazie ter glas misina Cre-scimanna, ki je prav tako u-radno izstopil iz MIS. Ostane torej samo še 43 glasov. Po drugi strani pa Milazzo lahko računa s 46 glasovi, kar mu zadostuje, tudi če bo socialdemokrat Napoli še nadalje spuščal v žaro belo glasovnico, kot je danes potrdil v tajništvu PSDI. Končno je treba upoštevati, da spričo takega razvoja še marsikak demokristjanski poslanec lahko zapusti svoje vrste in se preseli v Milazzov tabor. Prav o tem so sicilijanski demokristjanski deželni poslanci razburjeno in zaskrbljeno razpravljali takoj, ko so zvedeli za Milazzov odgovor. Razumljivo je, da vodstvo vseh desničarskih strank pritiska na svoje sicilijanske poslance, da bi jih zadržalo v ttimtiimiiiiimmiiiiiniiiiiiiimimiiittiimiif Proces proti Glezosu ATENE, 2. — Na razpravi proti antinacističnemu borcu Glezosu lp njegovim tovarišem je danes govoril njegov zagovornik. Obtožil je grško policijo, da je vso zadevo pretirala in montirt|la, ne da bi pri tem imela dokaze, ter obtožbo sestavila na pričevanju enega izmeti obtožgiicev, Teo-, dorosa Eftim adesa, ,ci se je med razpravo odrekel pripad-ništvu KP Grške, Zagovornik je pobijal glavno obtožbo da se je namreč Glezos sestal z domnevnim včhunom, Koliani-som pet mesecev pred Glezo-sovo aretacijo. svojem taboru. Z novo nesramno potezo pa se je pritisku pridružil tudi Vatikan s svojim glasilom. V nekem današnjem članku se namreč poudarja, da če bo Milazzo še nadalje ostal povezan s komunisti in njihovimi zavezniki, bo beseda »krščanski« samo še »uzurpacija«. Dogodki pa so že odvzeli vsak pomen vatikanskemu pritisku, kajti članek je bil napisan že pred Milazzovim odgovorom. Ostane samo čakanje na zasedanje deželne skupščine, ki bo jutri ob 17. uri popoldne. Danes zvečer nadaljevanje podajanj ku bo predsedoval minister Jervolino. V sredo 22. t. m. ob 17. url pa bo sestanek izvršnega odbora FIOM-CGIL, ki bo razpravljal o stališču glede pogajanj za obnovo kovinarske pogodbe, ki se bodo začela v če'rtek 23. t. m. V pckra.iinah, kjer je največ spolovinarjev, so se začele danes manifestacije, ki jih je napovedala CGIL in ki bodo trajale tri dni. Spolovinarji zahtevajo od vlade povišanje količin za obvezno oddajo žita in jamstvo za nakup vse pr> izvonnie, ki jo pridejalo kmetje spolovinarji. Med manifestacijami so predvidena zborovanja in skupščine ter prekinitev dela v pokrajinah Arezzo in Bologna. Opolnoči med torkom in sredo, 22. t. m. se bo začela prva vsedržavna 24-urna stavka delavcev v tovarnah kon-serviranega mesa. Stavko so proglasile federacije CGIL za živilsko industrijo, katerim so se pridruzi’e tudi federacije CISL in UIL. Stavka je pro- o sporu s pomorščaki zaradi prakinitva p°- RIM, 20. — Ministrstvo za trgovsko mornarico sporoča, da bo obnova pogajanj za rešitev spora s pomorščaki jutri ob 20. uri zvečer. Sestan- gaiarjj obnovo vsedržavne delovne nogodbe. Gre za o-krog 20.900 delavcev, ki delajo v raznih podjetjih v vsej državi in ki jih je največ v pokrajinah Emilije in Lombardije. ■IIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilfllllllflMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIItHHItmttlimillllIttM «V Iraku vladajo izredni pogoji)) Tako je sporočil bagdadski radio - Slevilo mrIvili je baje večje od slo KAIRO, 20. — Kot poroča eg.plovsko časopisje, je položaj v Iraku še vedno napet, hkrati pa se potrjujejo vesti o spopadih na področju Kir-kuka za dan prve obletnice iraške revolucije 14. t. m. Časopisje piše, da spopadov še ni kohcc in. da so nekateri strateški položaji ie vedno v rokah komunistov, ki so se baje polastili 'neke policijske postaje ter pobrali Vse orožje, Na stran upornikov je prešla celo vsa druga brigada poskus storili komunisti včeraj zvečer: poskus pa ni uspel, ker je upornike našla neka skupina vojakov. Radio je poudaril, da se »je morala večina komunistov vdati, vendar pa da so nekateri pobegnili«. Bagdadski radio pa je sporočil, da 23. julija ne bo nobenih proslav ob obletnici u-stanovitve ljudskega sodišča, ker »vladajo trenutno izredni pogoji«. Tiskovna agencija Libanona sporoča, da «znaša število u- druge divizije iraške vojske in'bitih pri spopadih na področ- vrgla v zrak več mostov, ki j ju Kirkuka okrog sto, ki pri- vodijo iz mesta. padajo plemenu Turkomanov, Neki dopisnik »United Press j oklog, l);t )e muslimanov. International«, i i je prišel i/. . Londona pa poročajo da Bagdada v London, je pove- Pe Preds:.avmk Foreign Offi- dai, da ie bilo pet al, šest 'ko- fea !ZJav'1' da br,tanf° ve* mumstov, ki so napadli sedež lePosla",s,vo v Bagdadu spo- nekega vojaškega sod š.a ubi- I #da se zdl' da.ie P«J°-tih. iraši.e oblast, so začele iz *aj' ZaSt°pnlk * de‘ vnjati zelo strogo cenzuro, ta- ja!' da ,sa obenem.u ,bl‘tan- izjavil dalje, da so bili spopadi med komunisti in oacio-tialis ti v ijamavi, iVjUSaibu, Na. Bi rij i in Najsafu. Neka tajna radijska postaja, ki govori v imenu «glasu svobodnega Ira-6»,’:! danes poročala, da so »komunistične sde zasesti mesto Anah, ki leži za hodno od Kirkuka. Radio je nadalje povedal, da so zadnji Ob državnem prazniku LR Poljske Jugoslov. - poljski odnosi O vzrokih hladne vojne Borba proti atomski vojni vsebuje tudi borbo proti blokovski politiki (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — V gonji, ki se je pričela proti Jugoslaviji po moskovsKi konferenci dvanajstih komunističnih partij, na kateri delegacija Zveze komunistov Jugoslavije ni hotela podpisati skupne deklaracije, se je Poljska doslej zadržala najbolj umirjeno, Ce. prav je Poljska članica socialističnega tabora, se gonja tabora proti Jugoslaviji ni odražal v jugoslovansko-poljskih odnosih, ki so se razvijali po deklaraciji, ki je bila podpisana septembra 1956. leta med obiskom poljske državno-par-tijske delegacije v Beogradu. V tej deklaraciji sta vladi Jugoslavije in Poljske potrdili svojo privrženost politiki kon-struktivnega sodelovanja med narodi, spoštovanju načela suverenosti in neodvisnosti ter enakopravnosti in ugotovili, da mora sodelovanje in stiki med komunističnimi in delavskimi partijami in med socialističnimi državami sloneti na načelih proletarskega interna-cionalizma, t. j. solidarnosti in medsebojne pomoči, suverenosti, enakosti, prijateljstva in nevmešavanja v notranje zade. ve drugih. Poljska proslavlja pojutrišnjem svoj nacionalni praznik, praznik preporoda, t. J. 15. obletnico zgodovinskega zasedanja poljskega komiteja narodne osvoboditve v Helinu. Ju- trišnja «Borbu» i> zvezi s tem praznikom ugotavlja dosedanje uspehe ^oljske, ugoden razvoj jugoslovunsrio-poljs -ih odnosov m čestita k prazniku narodu Poljs.e m želi poljskemu ljudstvu nove uspehe v notranjem ruzvOjU. sKar se pa tiče poljsko-jugo-slovanskih odnosov, zakljuzuje «Borba», kljub ideološkim raz. likam, ki obstajajo, a za katere ne smatramo, da jih je potrebno vedno poudarjati, niti z njimi pogojevati z.iačuj in stopnjo medsebojnega sode. lovanja, vidimo možnosti, da se ti odnosi tudi nadalje razvijajo na načelih in smislu skupne deklaracije.« »Naša stvarnosti), časopis za družbena vprašanja, ugotavlja v prvi številki, da je glavni vzrok hladne vojne, ki se že 10 let vodi med vzhodnim in zahodnim vojaškim b lokom, blokovska politika, medtem ko je ideološka borba sekundarni element, s katerim »opravičujejo« skoke, interese in politiko. Časopis ugotavlja, da med. tem ko nekateri teoretiki in publicisti na Zahodu zastopajo tezo, da skušajo socialistične države po značaju svoje ureditve z vojaško silo uničiti u-reditev kapitalističnih držav in vidijo v vsaki družbeni spremembi v svetu in celo v osvobodilnih gibanjih potlačenih narodov nevarnost za svobodni svet, je na drugi strani toga usmeritev'vzhodno-eviop- skth držav na koncepcijo la-gerja in potreba, da opraviči svojo blokovsko politiko, prav tako ustvarila posebno alager-sko filozofijo«. Poudarjanje nevarnosti imperialisti ne a-gresije je vodila k podrejeva-nju socialističnih držav vodilni sili — Sovjetski zvezi in jih spravila- v neenakopraven položaj do ttvodilne sile socializma«, ki je s pozicije sile gledala na države, ki se ji niso hotele pokorit i. Lagerska politika se nadalje skuša opravičiti s trditvijo, da je edina pozitivna in napredna tista politika, ki služi diplomaciji in politiki Sovjetske zveze, iz take koncepcije izhaja ekskluzivnost m za države, ki ne pripadajo socialističnim blokom, ne morejo biti socialistične. To dokazuje med drugim tudi gonja proti Jugoslaviji in napadi na njeno iz-venblokavsko politiko. sDanašnja blokovska politika, zaključuje „Naša stvarnost", ne poraja samo hladne vojne, temveč vodi k atomski vojni, ki bi prinesla uničenje človeštva. Zato borba proti a-tomski vojni vsebuje tudi bor. bo za odstranitev blokovske politike, za odstranitev hladne vojne. Ona pomeni energično in dosledno borbo za mir, za spoštovanje med narodi, za spoštovanje njihove neodvisnosti in pravice da sami odločajo o svoji usodi. B B. namreč 603 britanskih državljanov, na področju Mosula pa 41. Končno je dejal, da so bili tudi v Bagdadu 14 julija manjši incidenti, ki s6 se v naslednjih dneh ponovili. V New Yorku pa objavlja , »Neiv York Herald Tribune« poskušale j komentar, kjer pravi, da Kači to-,, ca. sem0v režjm jn njegove težave odvisijo od «nevarne poti po kateri hodi predsednik viade, ki je pot skoraj popolne izolacije. Neredi v Kir» Ituku pa ponovno dokazujejo, da je Kasemova pot izolacije resnično nevarna, ker je pretrgal vezi, ki so trdno vezale Irak z Zahodom. Namesto tega ie Kasem orišel pod pritisk tistih, ki bi hoteli priključitev Iraka Združeni arabski republiki, po drugi strani pa tistih, ki bi ga hoteli- spremeniti v satelita Sovjetske zveze Med tema dvema težniama mora Kasem reševati gospodarska in upravna vprašanja, kar postaja na ta način trikrat .bolj zapleteno. Sestanek «sedmih> STOCKHOLM, 20. — Danes se je pričela pod predsedstvom švedskega trgovinskega ministra konferenca o politični plati sestave evropskega združenja proste zamenjav, ki naj zajame Veliko Britanijo, Švedsko, Dansko, Norveško. Švico. Avstrijo in Portugalsko. Govorilo se je tudi o možnosti in načinu, kako hi k «sednr.im» pristopila še Finska. «»------ Rockefeller kandidat za predsednika ZDA? NEW YORK, 20. — Nelson Rockfeller, guverner države Neiv York, je dejal, da bi mogel v določenih okoliščinah zahtevati od republikanske stranke kandidaturo za predsednika ZDA pri volitvah leta 1960. Toda v tem trenutku je še vedno Nixon tisti, ki ima največ možnosti, da postane republikanski kandidat, je dostavil Rockfeller. Newyor.ški guverner ni nič povedal, kakšne naj bi bile tiste okoliščine, ki bi ga pripravile do tega, da bi postavil svojo kandidaturo. Dal pa je razumeti, da bi lahko nanj vplivali rezultati primarnih volitev, ki bodo prihodnji mesec v Hampshiru. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 28.4, najnižja 21.5, zračni tJak 1011.7 stalen, veter 11 km vzhodnik, vlaga 84 odst., padavine 1.6 mm, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano temperatura morja 23.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 21. julija Zorka , Sonce vzide ob 4.34 in zatone oo 19.48. Dolžina dneva 15.14. IflJ j vzide ob 20.23 in zatone ob 6.w* Jutri, SREDA, 22. julija M. Magdalena Neupravičen ukrep vojaSKih oblasti Fonovno so rekvirirall zemljišča na Hudem letu LronjersKi in padriški kmetje so dobili pismo, v katerem jib vojaška oblast obvešča, da je bil ukrep o derekviziciji zemljišč preklican - Ogorčenje prizadetih kmetovalcev Po končani stavki pomorščakov Od jutri na gradu Sv. Justa :;S$:■; Igrišče za golt na Hudem letu Ob koncu prejšnjega meseca, in sicer 26 junija, je ravnateljstvo za dela pri vojaškem tehničnem uradu v Trstu poslalo lastnikom zemljišč na Hudem letu obvestilo, 'da so njih zemljišča derekvirira-na. Kot je znano, so zemljišča na Hudem letu, ki so last lo-njerskih in padriških kmetov, rekvirirali najprej Američani, ki so na njih brez dovoljenja lastnikov zgradili igrišče za golf, kasneje pa, in sicer leta 1054, so ta zemljišča spet re-kvirirale italijanske vojaške oblasti. Kmetje so se tej rekviziciji upirali, kajti ni bilo razloga, vsaj vojaškega značaja ne, ki bi upravičeval rekvizicijo. Toda vojaške oblasti so bile gluhe za pritožbe kmetov vse do lani, ko so kmete obvestile, da bodo zemljišča razlastili za javne ali vojaške potrebe. Kmetje so se temu enotno uprli, posebno še, ker je vojaška oblast ponujala za zemljišča izredno nizko ceno. Končno pa so kmetje sploh prekinili pogajanja ter se postavili na stališče, da naj jim vojaška oblast zemljo vrne. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta pri tem igrali vlogo zastopnikov kmetov ter sta ubrali vse poti, da se zadeva reši v korist kmetov. Naši čitatelji se prav gotovo še spominjajo, da so v tej zadevi intervenirali tudi občinski in pokrajinski svetovalci, da so bili zastopniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov tudi pri dr. Palamari in da je končno interveniral tudi poslanec Vidali. Končno so kmet- je, kot smo že v začetku omenili, dobili pismo vojaškega tehničnega urada, da so od 30. junija 1959 spet v posesti zemljišč, kajti s tem dnem je vojaška oblast zemljišča de-rekvirirala. V obvestilu, ki so ga takrat kmetovalci dobili, je bilo med drugim tudi rečeno, da bodo vprašanje nepremičnin, ki so bile zgrajene na teh zemljiščih z državnim denarjem, rešili sporazumno s prizadetimi zemljiškimi posestniki in pristojnimi višjimi vojaškimi oblastmi na osnovi zakonskih določil, ki urejajo tovrstna vprašanja. Nekaj dni kasneje so nekateri kmetje že dobili poziv, da prevzamejo svoja zemljišča, in sicer tako, da podpišejo izjavo, v kateri si med drugim tudi pridržujejo pravico zahtevati morebitno odškodnino za nastalo škodo v času rekvizicije. Vse je bilo videti, da je zadeva Hudega leta, ki se je vlekla toliko dolgih let, končno rešena in kmetje so si oddahnili. Toda včeraj so prispela v Lonjer in Padriče prva pisma tržaške sekcije ravnateljstva za dela pri vojaškem tehničnem uradu v Padovi, ki obveščajo lastnike zemljišč na Hudem letu, da je bil ukaz o derekvizaciji omenjenih zemljišč preklican in da je rekvi-zicija podaljšana do 31. decembra 1959 pod doslej veljavnimi pogoji. Obvestilo vojaškega urada je prizadete kmetovalce seveda presenetilo, saj prvi trenutek niso vedeli, če berejo prav ali ne. Toda končno so se le sprijaznili s tem, da so brali že prvič prav in presenečenje se je umaknilo ogorčenju. Iz razumljivih razlogov ne moremo napisati tega, kar smo slišali od lonjerskih kmetov, a lahko rečemo, da so do skrajnosti razburjeni in ogorčeni. Ravnanje, ki si ga je dovolila vojaška oblast na račun lonjerskih in padriških kmetov, je brezobzirno. Vsem je znano, da se vojaška oblast zemljišč na Hudem letu ne poslužuje, kajti za vojaške vaje uporabljajo zasebna zemljišča na pobočjih okoli Trebč in Padrič. Toda prav tako je znano, da uporabljajo zemljišča na Hudem letu člani golf-kluba, torej zasebniki, ki nimajo z vojsko nobenega oprav, ka. Kakšni so tedaj razlogi, ki so vojaškim oblastem narekovali ponovno rekvizicijo zemljišč na Hudem letu? Mi vemo le to, da ti razlogi ne morejo biti vojaškega značaja. Zato se pridružujemo ogorčenju lonjerskih in padriških kmetov. Ponovna rekvizicija zemljišč na Hudem letu pomeni, da je vmes spet kakšna mahinacija, namreč da so baje prevladali oni, ki imajo na Hudem letu zasebne interese in ki menijo, da se lahko preprosto ljudstvo izziva. Menimo, da je ukrep vojaških oblasti nov hud udarec našim ljudem, ki so že toliko žrtvovali in utrpeli nemajhno škodo v dolgih letih rekvizicije, Zato odločno protestira- Pismo predsedniku republike in predsedniku vlade Za izvolitev demokratične uprave Delavskih zadrug mo proti ponovni rekviziciji ter zahtevamo, da vojaška oblast navede razloge, zaradi ka. terih je dekret o derekviziciji preklicala. Pripominjamo tudi, da je u-krep izzval nemajhno začudenje v krogih neprizadetih ljudi, ki ne morejo razumeti, kako je do njega prišlo. ——«»------ spor v podjetju Frandoli Včeraj je bil na združenju industrijcev sestanek med sindikalnimi predstavniki in zastopniki mizarskega podjetja Frandoli. V tem podjetju je prišlo do resnega spora, ker so sklenili znižati prejemke, češ da so v težavnem položaju. Tudi na včerajšnjim sestanku niso sklenili nobenega sporazuma, ker podjetje vztraja na svojem sklepu. Zato so sindikalni predstavniki prekinili sestanek in bodo v kratkem sklicali skupščino delavcev podjetja, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjih korakih. Na združenju industrijcev so včeraj govorili tudi o osmih odpustili v podjetju SALTO (trije delavci in pet vajencev). Podjetje izdeluje cigaretni papir in ima sedaj malo naročil. Po daljši diskusiji je podjetje preklicalo odpust treh delavcev, medtem ko bodo vajence odpustili. Obvezali pa so se, da jih bodo takoj sprejeli oo-novno na delo, brž ko bi prišlo do novih naročil in bi imeli več dela. Nove stavke Tudi v Trstu bodo danes in jutri stavkali uslužbenci šolskega skrbništva v zvezi z vsedržavno stavko, ki jo je proglasil sindikat te kategorije. Stavka je v zvezi z zahtevami, da odgovorne oblasti ure-de revizijo seznamov stalno zaposlenih, medtem ko v Trstu obstaja še vrsta posebnih vprašanj. Od danes pa do vključno sobote bodo stavkali delavci krožkov, avtomobilskih centrov in pokrajinskih ravnateljstev pošte in telefona, ker minister Spataro ni sprejel najvažnejših zahtev te kategorije. Koordinacijski odbor pomorščakov jo izdal daljše poročilo ob zaključku dolgotrajne stavke. V poročilu poudarjajo, da so pomorščaki dokazali v dolgotrajni trdni borbi svojo razredno zavest in visok občutek odgovornosti. Koordinacijski odbor se nato imensko zahvaljuje raznim združenjem in ustanovam za ppmo.č in podporo in na prvem mestu imenuje Novo delavsko zbornico CGIL, ki je s konkretno solidarnostjo preprečila pobeg neke ladje iz pristanišča. Suspendirani delavci na prefekturi in županstvu Včeraj dopoldne so se ponovno zbrali na skupščini v Ul. Pondares 8 suspendirani delavci treh pomembnih tržaških podjetij: Tržaškega arzenala, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Marka. Gre skupno za okoli 500 suspendiranih delavcev in je položaj najbolj oster v Tržaškem arzenalu, kjer je suspendiranih približno polovica vseh trenutno zaposlenih delavcev. Po poročilu tajnika FIOM-CGIL Semillija, so delavci izvolili delegacijo, ki je obiskala najprej prefekturo in nato županstvo. Na prefekturi so obrazložili svojo zaskrbljenost za usodo najpomembnejših tržaških podjetij podprefektu dr. Caponu, na županstvu pa podžupanu prof. Cumbatu. Oba predstavnika sta zagotovila, da se bosta za položaj industrije zavzela. imimtmiHiiiiimiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiniitiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimitiiiHmiiiiiHiiitiiitiiiiiimtiiiiimiiiiitiiiiiiniiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Včerajšnja stav ves promet v pristanišču Pristaniški delavci zahtevajo določitev svojih pravic in dolžnosti - 16. dan stavke pleskarjev Odbor ustanovnih članov zahteva preklic protidemokratičnega odloka o obnovitvi upravnega sveta Odbor ustanovnih članov | in je že odpustila številne u- videmskega sporazuma pri Delavskih zadrug je poslal | službence, ki jih je bilo de-predsedniku republike cembra 489, medtem ko jih je •edniku vlade ter na znanje vladnemu generalnemu komisarju 15. julija protestno pis mo proti antidemokratičnemu ukrepu, ki škoduje interesom članov, nameščencev in potrošnikov, in sicer proti odloku štev. 23 od 3. junija 1.1. glede novih ukrepov za Delavske zadruge. Omenjeni odbor poudarja, da ta odlok razveljavlja odlok štev. 295 bivše ZVU, s katerim je bil obnovljen zadružni statut izpred fašistične dobe. Zaradi tega odbor ustanovnih članov Delavskih zadrug naproša predsednika republike ter predsedruKa vlade, naj posredujeta, da se bodo vršile volit' e novega upravnega odbora na podlagi pravil, ki jih določa statut iz leta 1922, ki ga je odlok štev. 295 bivše ZVU obnovil. Omenjene volitve bi morale biti tudi v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi o zadružništvu ter v roku ,ki ga določa člen 4. omenjenega odloka. Protestno pismo so podpisali Vittorio Lena, brat prvega predsednika Delavskih zadrug, ter ustanovni in najstarejši člani Luigi Pacor, Pietro Moriji, Tommaso Suman, France-*co Lovisato in drugi. Sedanja komisarska uprava Delavskih zadrug je predložila Obračun zadrug za leto 1958. Iz obračuna je razvidno, da so končali poslovno leto z dobičkom, ki je znašal 1 milijon 103 tisoč lir. Istočasno pa poudarjajo, da je položaj težaven zaradi vedno težjega tržišča in ker Delavske zadruge nimajo dovoljenj v vseh prodajalnah za prodajo številnih artiklov. Tako v števil nih prodajalnah ne smejo prodajati brezalkoholne pijače, pivo, kruh, sadje in pasterizi-rsno mleko v steklenicah. Komisarska uprava zato pravi, da je sedaj osebja preveč bilo decembra 1957. leta 530. Vendar pa so mnenja, da bi bili potrebni še nadaljnji odpusti in so v ta namen pripravili obsežen načrt, ki predvideva med drugim praktično likvidacijo avtomobilskega parka in osrednjega skladišča, odnosno predajo teh dveh oddelkov v zasebno upravo. Ta načrt je naletel na upravičen odpor pri uslužbencih in so se zato tudi zadnja sindikalna pogajanja razbila. Na osnovi dekreta vladnega generalnega komisarja od 5. junija, morajo biti v zadrugah razpisane volitve v roku šestih mesecev. Kot smo že podrobno poročali, je ta dekret do skrajnosti nedemokratičen in napravljen na ta način, da se za vsako ceno zagotovi nadaljevanje sedanje uprave, ker bodo igrali odločilno vlogo i-menovani odborniki. Kljub temu pa bodo zelo zanimivi izidi volitev, na katerih bodo lahko izrekli svoje stališče člani Delavskih zadrug, ki jih je bilo 31. decembra lanskega leta skupno 18.215 (v Trstu, Gorici, Vidmu itd.). Priziv proti razsodbi o uvozu bencina imetnikov obmejne propustnicc Zvedelo se je, da je državno pravobranilstvo, ki zastopa interese carinske uprave in ministrstva za finance vložilo priziv proti razsodbi tržaškega sodišča, ki je odločilo, da imajo lahko imetniki propustnic v smislu člena 38 prehodu čez mejo poln bencinski tank goriva v svojem motornem vozilu. Državno pravobranilstvo se v prizivu sklicuje predvsem na to, da člen 38 videmskega sporazuma ni bil uzakonjen in je torej italijanski carinski zakon nad njim. Toda po tej logiki bi lahko smatrali tudi druge člene videmskega sporazuma za neuzakonjene in bi se morda kdo našel, ki bi dejal ... da so prehodi čez mejo s propustnicami ilegalni. Vedno po tej logiki bi lahko državno pravobranilstvo obtožilo nad 100.000 Tržačanov večkratnega nezakonitega prehoda meje . .. Včeraj ob 7. uri zjutraj so pričeli stavkati vsi pristaniški delavci tržaškega pristanišča in je 24-urno stavko proglasila federacija pristaniških delavcev Nov« delavske zbornice CGIL. Stavkali so vsi delavci, tako da je udeležba dosegla sto odstotkov in je bil ves dan ustavljen promet, v pristanišču. Stavko so proglasili sindikalni predstavniki na osnovi pooblastila zadnje skupščine, ker gre za vrsto nerešenih vprašanj. Delavci namreč ne zahtevajo neposrednih povišanj prejemkov, temveč ureditev in točno določitev svojih pravic in dolžnosti. Q vseh teh vprašanjih so že dalj časa razpravljali z delodajalci, vendar do sedaj povsem brezuspešno. * # # Včeraj se je nadaljevala stavka pleskarjev, ki stavkajo že 16. dan. Dopoldne so se stavkajoči ponovno zbrali na skupščini in nato odšli po ulicah. Zbralo se je nekaj pleskarjev, ki so skupaj odšli v Ul. San Lazzaro, kjer je sedež združenja malih in srednjih industrijcev. Delegacija pleskarjev se > je na združenju razgovarjala" s predstavnikom Carlinijem. Predstavniki delav. cev so odločno poudarili, da je potrebno izboljšati delovne pogoje kategorije, saj je delovna pogodba neizpremenje-na že osem let. Carlini pa je izjavil, da se bodo vodilni člani združenja sestali s predstavniki združenja obrtnikov in da bodo razpravljali o tem vprašanju. Delodajalci bodo nato konkretno odgovorili delavcem danes zjutraj ob 9.30. Takoj za tem so delavci odšli še v Ul. Ghega, kjer so hoteli prav tako govoriti s predstavniki združenja obrtnikov, kjer pa jih niso hoteli sprejeti, češ da odgovornih ljudi ni v uradu. Vendar pa je kasneje na telefonsko intervencijo predstavnik tega združenja odgovoril, da bodo tudi oni danes odgovorili na zahteve stavkajočih pleskarjev. Pleskarji se bodo danes zbrali na skupščino ponovno ob 11. uri. V stanovanju je padla Včeraj okrog 9 zjutraj je padla v predsodbi svojega sta- novanja 70-letna Maria Chie-sa, vd. Barbo, stanujoča v Ul. Alfieri 4, ter si zlomila levi kolk. Z avtom Rdečega križa so jo odpeljali v glavno bol nišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo, da bo okrevala v dveh mesecih. «»—— Še ena smrtna nesreča na cesti Tudi zadnja nedelja ni potekla brez prometnih nesreč. Do najhujše nesreče je prišlo v nedeljo popoldne na cesti od Trsta proti Dolini. Žrtev nesreče je postal 34-letni zidar Edoardo Špur, stanujoč pri S. M. Magdaleni Spodnji 1305, ki je ob 13.25 vozil s svojim motorjem proti Dolini. Ko je že privozil mimo športnega igrišča v Boljuncu, je naenkrat izgubil oblast nad vozilom ter se je zaletel v obcestni kamen. Motor je zavozil že nekaj metrov dalje ter se zaletel v drugi in tretji obcestni kamen. Tukaj je vozač povsem izgubil oblast ter se je prevrnil skupno z motorjem na tla. Pri padcu je Sgur zadel z glavo v obcestni kamen in to tako močno, da si je prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev. Ko so prišli uslužbenci Rdečega križa, ki so jih poklicali karabinjerji iz Doline, so našli Sgurja v mlaki krvi. Službeni zdravnik je ugotovil, da je bil nesrečni Sgur zaradi preloma lobanje na mestu mrtev. Ob 16 so truplo pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je ostal na razpolago sodnim oblastem. V jarku so ga našli mrtvega V noči od sobote na nedeljo so našli v Ul. Udine. kjer so v teku cestna dela, starejšega moškega, ki je bil že mrtev. Nekateri mimoidoči so vedeli povedati, da je bil omenjeni moški že kake pol ure pred nesrečo v gostilni v Ul. Udine. Prišel je še do križišča z Ul. Tor San Piero, ko so ga videli, da se je zvrnil v jamo, ki je globoka približno en meter. Poklicali so na pomoč avto Rdečega križa, vendar ni bilo zanj nobene pomoči več. Službujoči zdravnik je ugotovil, Avto (Lancia Aurelian, s katerim se je smrtno ponesrečil mladi tržaški trgovec Ettore Brunelli v soboto popoldne med Storjami in Sežano. Kot je videti na sliki, je udarec ob vogal kamiona zaradi prevelike brzine (mladenič je vozil od 150 do 180 km na uro) skoraj povsem odtrgal streho avta ter poškodoval njegovo desno stran. Za šolerja Je bilo usodno predvsem to, da je imel volan na desni strani, tako da Je občutil vso silo udarca pri trčenju, kar Je imelo za posledico, da si je prebil lobanjo in zadobil hude notranje poškodbe in je med prevozom v bolnišnico umrl. VCeraj popoldne je bil njegov pogreb, ki se ga je ”deležila množica meščanov, saj je bil nokojnik dobro znan v tržaških trgovskih krogih da ga je morala zadeti možganska kap. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo ter zaslišala vse goste v gostilni, v kateri .je bil pred smrtjo o-menjeni moški. Tako je izvedela, da gre za 67-letnega upokojenca . Nicola Donda, stanujočega v Ul. TTdine 47. Seveda so sporočili žalostno vest ženi, ki je v umrlem neznancu res spoznala svojega moža. Izvolitev tržaške V petek 31. julija bo v zabavišču kopališča «Ausonia» na Nabrežju Traiana 1 izvolitev tržaške lepotice, ki bo lahko kasneje konkurirala za naslov «iMiss Italia 1959». Poleg tega bodo izvolili še dve drugi lepotici, ki se bosta lahko kasneje potegovali za naslov «Miss Julijska Benečija«. Kandidatke se lahko prijavijo bodisi v ravnateljstvu restavracije «Ausonia» bodisi pri «Foto Centrale« oziroma «Foto studio CAB«. X. operetni festival Letos bomo videli sledeče operete: je deloma tudi revija m deloma spominja na «švicarskega... konjička». V glavnih vlogah bodo nastopili Nora Henjon, Helene Remy, Carlo Hintermann, Carlo Cam. panini, Elvio Calderon i in Franz Steinberg. Dirigent Mario Bugamelli, režiser Mario Lanfranchi. Največja atrakcija letošnjega operetnega festivala pa bo Porterjeva opereta «Poljubi me, Katica». Gre za glasbeno komedijo nove vrste, ki je na tHIIIHIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllltlllllllllllf IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIItltllll Včeraj trije primeri zastrupitve s hrano Odgovorni uradi morajo poskrbeti za večje nadzorstvo nad izdelavo slaščic Črna kronika je zabeležila včeraj kar tri primere zastrupitve s hrano. In v vseh treh primerih gre za zastrupitev s slaščicami, ki so bile kupljene v različnih slaščičarnah v Trstu. Upravičeno se bodo Tržačani lahko vprašali, če je res varno jesti slaščice v teh pasjih dneh in če se slaščičarji tudi držijo pravil in določb higienskega urada. Na vsak način bo nalpga odgovornih krogov, da vso zadevo dobro proučijo in tudi ukrenejo vse potrebno, da ne pride več do podobnih primerov. Ena izmed žrtev zastrupitve s slaščicami je 13-letni Bruno Calussi, stanujoč v Ul. Gatte-ri 46. Za zajtrk mu je mati včeraj pripravila kavo in pa slaščice, ki jih je nekoliko prej kupila v mestu. Fant je slaščice pojedel, nato pa je šel na kopanje. Okrog 13. ure pa mu je postalo slabo in se je začel zvijati v močnih krčih. Njegova mati se je močno prestrašila ter je poklicala na pomoč Rdeči križ, ki je fanta odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Kmalu nato se je v bolnišnici javila, prav tako zaradi znakov zastrupitve s hrano, 43-letna Brumilda Bellonna por. Ciani, stanujoča na Opčinah Ul. degli Alpini 119. Njen sostanovalec 36-letni Milan Tau-čer, ki jo je spremil v bolnico, je povedal, da je Ciani-jeva pojedla malo prej v nekem baru dve slaščici. Kmalu nato ji je postalo slabo ter je začela bruhati. Najhujši primer zastrupitve s slaščicami pa je brez dvoma primer 59-letne Giovanne Ros-so por. Nemec, stanujoče v Ul. Timeus 16. Zaradi močnih krčev in bolečin, se je Nemčeva odločila ob 4 zjutraj, da pokliče na pomoč avto Rdečega križa, ki jo je odpeljal takoj v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na tretji notranji oddelek. Tam so ji ugoto- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! vili zastrupitev s hrano, zaradi česar bo morala ostati v bolnišnici kakih deest dni. Nemčeva je povedala, da je v nedeljo zvečer pojedla po večerji še slaščico, ki jo je isti dan kupila v slaščičarni v bližini njenega doma. Nezgodi delavcev Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 17-letni Claudio Di Francesco, stanujoč na Stari istrski cesti št. 177. Bilo je okrog 9, ko je pleskal zidove novega stanovanjskega poslopja v Miljah. Da bi bolje opravil delo se je Di Francesco povzpel še na visoko lestev. Ko je že skoraj končal s pleskanjem ene stene, mu je naenkrat spodrsnilo ter je padel na tla in je z levim kolenom zadel ob radiator. Pri tem je dobil na kolenu precejšnjo rano, zaradi katere se bo moral zdraviti kakih 8 do 10 dni. Na delu se je včeraj ponesrečil tudi 36-letni Giorgio Giurissevich, stanujoč v hišnem bloku Domus civica št. 11. Bil je zaposlen pri sestavljanju nekega motorja v žavelj-skem industrijskem pristanišču, ko ga je zadel v glavo kos kovine, ki je padel s stroja. Giurissevich je dobil močno rano na čelu ter so ga z avtom takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek. *»— Tatovi na delu V kopališču Topolino v Barkovljah so še vedno na »delu« tatovi. 15-letni Giorgio Tiberio iz Ul. Giuliani 4 se je v nedeljo popoldne kopal v omenjenem kopališču, ko je nenadoma opazil, da mu je iz hlačnega žepa izginila denarnica, v kateri je imel 500 lir in osebne dokumente. Na pokritem trgu pa je 48-letni Mariji Martini por. Pal-mar, stanujoči v Ul. Anagnan št. 17, odnesel neznani tat iz toi'bice denarnico, v kateri je imela 6000 lir in osebno izkaznico. Palmarjeva je prijavila tatvino komisarjatu v Ul. Ca-prin. Broadwayu doživela ogromen uspeh. Originalna zamisel te operete je predvsem ta, da se na odru dejansko odvijata dve predstavi v eni, ki nas poneseta v živahno življenje ameriškega podeželja. Za to izredno predstavo, prvo v Ita liji, bo tudi zasedba izredna: Katico bo pela Sonja Mottl Preger, ki je v isti vlogi do živela ogromen uspeh v dunaj ski sVolksoperia, njen mož pa bo basist Italo Tajo. V ostalih vlogah bodo nastopili Olive Moorefield, Dora Reisser, Checco Rissone, Hubert Dil-ivorth, Vito Susca in Roberto Paoletti. Dirigent Heinz Lam-brecht, režija Ernst Pichler Robert Hlavaty razstavlja v Portorožu Preteklo soboto. IS. t .m. ob S. uri zvečer je bila v Prosvetnem domu v Portorožu pomembna svečanost. Lični lepaki so že nekaj dni vabili na otvoritev razstave, ki jo je pripravil Robert Hlavaty. In temu vabilu se je odzvalo lepo število predstavnikov kulturnega in javnega življenja ter veliko število ljubiteljev upodabljajoče umetnosti. Med drugimi smo tu opazili pred sednika okraja inž. Aljančiča, tajnika okraja Črta Kolenca, predstavnika svetov za prosve to in kulturo za koprski okraj in piransko občino, nadalje ravnatelja koprskega muzeja in ravnatelja piranskega muzeja, kustosa koprskega muzeja, predstavnika turističnega društva, predstavnika sindikatov in še marsikoga. Nadalje smo tu videli tudi številne tujce, ki so trenutno na letovišču v Portorožu. Otvoritveno besedo je ime la kustos piranskega muzeja prof. Bolti nova, nakar so navzoči prosili samega slikarja, da svoja dela predstavi in slikar Robert Hlavaty je s. ego-voril o svojih IX akvarelih, ki zajemajo tematiko tržaške industrije in našega lepega Krasa. V prihodnjih dneh bomo prinesli daljšo oceno. Tržačanom, ki jih pot zanese v Portorož, pa priporočamo, naj si razstavo ogledajo. ##------- 60. obletnica PD «Lipa» iz Bazovice 2. avgusta praznuje prosvetno društvo «Lipa» svojo 60-letnico. Za ta, tako pomemben datum priredi društvo proslavo v Bazovici s sodelovanjem sosednih pevskih zborov. IZLETI Slovenska prosvetna zveza v Trstu vabi 26. julija na izlet preko Goriške. Tolmina in Kobarida v Beneško Slovenijo. Prijave sprejema urad SPZ v Ul. Roma 15-11., tel. 31-119, vsak dan v uradnih urah. Vpisovanje še jutri 22. t. m. — Izlet bodo vodili posebni vodiči, ki so v tistih krajih doma. Cena 1500 lir (vključno kosilo). Odhod ob 5.45 iz Ulice Torrebianca vogal Ul. Roma. Vsi udeleženci izleta morajo imeti prepustnico ali pot ni list Starši tabornikov Imajo možnost, da obiščejo svoje otroke, ki so na taborjenju. C K I IN O J Excelsior 16.00 «Arzen!k in stare čipke«, Gary Grant, P. Lane. Fenice 16.00 «Cole — izven zakona«, F. Lovejoy, J. Merlin. Arcobaleno 15.30 »Vodnik York», Gary Cooper. Superclnema 16.00 »Roparska steza«, Audie Murphy, Gia Scala. Filodrammatico 16.30 »Zlodejeva noč«, D. Andrews. Mladoletnim prepovedano. Grattaclelo 16.00 »Carski poroč-nik«. Curd Jurgens, Eva Bartok, O. E. Hasse. Cristallo 16.30 »Pirat s črnim skobcem«, G. Landry, M. Bardot. Kerraniacolor, supercine-scope. Capitol 16.30 »Tap Roots«, Van Heflin, Susan Hayward, Boris Karlov. Astra Rolano 16.00 »Ana iz Brook. lyna«, G. Lollobrigida in V De Sica. Alabarda 16.30 »Velika vročina«, Glenn Ford in Gloria Grahame. IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIItlllllllllllltHIIIIIIMIIIMItlllll OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. julija se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 17 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 61-letni Marino Si-nigaglia, 66-letna Berta Korohau. ser por. VVerczler, 82-letni Francesco Vascotto, 76-letna Giovanna Sparagna vd. Slsti, 56-letni Oscar Polacco, 60-letna Anna Ivessa, 59-letna Olimpia Filipplni por. Merlo, 57-letna Chiara Vittori por. Pugliese, 39-letna Eugenia Bertucci, 80-letna Marcella Dra- gtviccio vd. Del Mlssier, 68-letna Elisatoetta Malusa por. Poggi, 83-letni Domenico Vatta, 72-letni Romano Sartori, 58-letna Maria Marangon por. Rosca, 57-letni Luigi Maglizza, 70-letni Romano Novaro, 49-letna Maria Berta Barcena por. Gerln. «»----- NOČNA SLUŽBA LEKARN Ctpolla, Ul. Belpogglo 4; Go-stl - dina Enea, Ul. Ginnastica 6; Atla Maddalena, Istrska ulica 43; Plz-zu! Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul, Commerclale 26; Bsrr-kovlje In Nicoli, Skedenj. Valute Milan i Rim Zlati funt 5900,— 6100,— Marengo , 4300,— 4400 — Dolar . 617.— 621— Frank franc 126 — 128 — Frank švte. . 143 — 144 — Sterllng 1725 — 1750,— Dinar 91,— 95,— Šiling 23.75 24.25 Zlato . 702.— 704 — Zah n. marka 147.30 148.75 Aldcbaran 16.30 «OsmO čudoi W ta». Potovanje z Alja** Mehiko. Ariston 16.00 Glej poleLm Aurora 16.30 «Kralj prerije*, v Murray, Patricia Owens. , Garibaldi 16.30, letni 20.15 #«5 na žogo«, D. Martin, J- " Ideale. Zaprto Impero 16.30 ((Častitljivi Pennypacker», C. VVebb, D. Guire. Italia 16.30 «Roman revnega deniča«, Mana Fiore, Muller. , Moderno 15.30 «Quo vadK>., Taylor, D, Kerr, P. U*1’ technicolor. S. Marco. Zaprto .. Savona 16.00 »Oddaljeni W» L. Barker, B, Johnson N' Taylor. «, Viale 16.00 »Velikan iz Ne« 5 ka«, John Baragrey, fanta* film. j Vittorio Veneto 17.00 »Aro« vohunstvo«, E. Robinson Totter. Massuno 16.00 ((Kreature »*'!< Constantine in J. Greco. n doletnim prepovedano. ,, Novo cine 16.00 «Dvoboj nas tiku«, R. Mitchum, C. 2°™ OdeOn 16.00 ((Izsiljevanje F. Silva in J. Vidor, Radio. Zaprto LETNI , Arena dei Fiori 20,30 «FrMl! D. Wynter in M. Ferrer. | Arena Diana 20.30 »BandiO0’1 j Mitchum in U. Thiess. ; Ariston 20.30 «Kralj in i>v' Kerr in Y. Brvnner. ..ti Paradiso (Ul. Molino a Ven™ j 20.30 »Ljubezenska pesem* Fiore in C. Villa. RJot«! Marconi 20.00 «Ubogi tnik ji«, M. Arena, R. Sal**jjp Ponziana 20.15 ((Lepotice G. Ralli in Gino Cervi. , Secolo (Sv. Ivan) 20.15 #1 va T«, G. Montgomerjt Vohs. ..u Stadio 20.00 ((Globoko kot ro0'-V. Leigh in K. More. „ Valmaura 20.15 «Tisti v,",r Yumo», G. Ford in Van B MILJE Europa «Konec gangsterja*' Simon. Roma »Neznani vojak«. RADI® TOREK, 21. julija 1}M RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; bvezno, drobiž od vsePjij - - - — ■ ■ i: . 12.10 Za vsakogar nekaj; ‘t.# svetu kulture; 12.55 Franck Ohakesfteld; 13.30 “-j po željah; 17.30 Plesna 18.00 Z začarane poii cel d orkestra 3 Simfonični koncert venske filharmonije, ki Pcjjofl Jakov Oipci — Bravničar: J A* f/13' nija št. 2 v D-duru; 18.50 ski duo Cergoli-Safred;_ i^. |j. trirvki iz znanosti in tehnik Pestra glasba: 20.00 SporLLJ Glasbeni album; 21.20 rt skladbe Emila Adamiča, Glasbena medigra; 22 ”?,i m nost in življenje — narodni festival gledališke nosti v Benetkah«; ?2.2U ih pesmi; 22.45 Operetna ^ zija; 23.30 Glasba za lank“ TRST M 11.00 Veliki Barnum " j|.J biografija Phileasa TeylorJat,rti) Komorna glasba; 12.10 J;' stran; 12.30 Glasbeni albumi Ji Revolucija v Montmartru -Jžf-. epizoda; 18.00 Simfonični k0 j)) 19.45 Oddaja za delavce.". V Turandot — radijska P" Facuvia n. program . . 10.00 Zeleni disk — PeZ * poldanska oddaja; 14.00 i(J in tretji; 16.00 Tretja stran. A Srebrna poroka s pesnuA A Glasbeni variete; 21.00 *** falone«. KOPER ilt Poročila v itaujanšči®1- 17 15. 19.15 22.30. . Poročila v slov,: 730- 15.00 . nji- 5.00-6.15 Prenos RL; Prenos RL; 7.15 Glasba za j jutro; 7.40 Glasba za *>“! ji tro; 12.00 Glasba po željan. ,j. Glasba po željah (II. čet Kmetijski nasveti; 13.45 .VT. tf}. iz oper; 14.30 Sola in z'Vji ‘ J4.50 Glasbena medigra: 1 t narodno pesmijo in P'e*«, ft domovini; 16.00-17.00 Pre1). |f) 17.00 Ritmi za harmonik0'.m Filmska glasba; 18.00 Kr°n ji jugoslovanskega življenja. ^ Simfonični koncert; 19311- * Erich pri klavirju; "-čut Prenos RL; 22.15 Igra kvar'j,| ry Scott; 22.40 Glasba za r.oč SLOVENIJA „ 327.1 m 202.1 m. 212.* Poročila: 5.00. 6 00, 7.0°. ,j.F 10.00, 13.ro. 15.00 17 0°. 22 00. 22.55 . CF. 8.05 Oddaja za otroke: a' j|J, ci pojo, b) Mira Alečkov^:. H UVJU, U) mm n.c"— i; ■ ko ostane sam na vzp*ll‘e r- Lanilo Bučai: BelokranjSk niče; 9.00 V tričetrtinske«1 ^ 3.15 Nekaj samospevov vanskih skladateljev; 9.45 o0jij ,z Španije — igra holl) m simfonični orkester; IO-g, ’, Mendelssohn: Simfonija 5(jd P. A-duni »Italijanska«; 19.40 j,' pevke do popevke; 11.00 .(;<< • ■ i žene — Jože Kregar-v Alameeru in Doriniuno • - Ciganski napevi; 11.35 ^°|jol\ l.sti mariborske Opere; ‘"'egOj, virske skladbe Jurija i' 12.15 Kmetijski nasvet* vej F Pavle Ferčej: Urejajmo rnenske živine; 12.25 Pes*11 ‘uje KC <. I v i IIC , I v— nih brigad: 12.45 Lahka 13.15 Obvestila in zabavna. 13.30 Antonin Dvorak: p pe 13.50 Slovenske narodne poje Mariborski koniof',1 p. v. Rajka Sikoška; 14.10 ansambel Milan Starke, P®vj dlloctlllUCl IVU let II OlrU'lv' . tff rica Spesič, Milka EW prt bragiša Ognjanovič; lš-fz^Af tiltve dneva; 14.35 Naši P F čestitajo in pozdravljaNLgi. Reklame; 15.30 Dva oOifr ^ Purcellove opere «Dido jn,-15.45 Pianist Fritz Schf.in| chel, 16.00 Novost n Lei — Jerome Kla Trije možje se klatijo v--, -» - - - • • ■ —srn1 16 20 Napolitanske PeX^|V», benlamino GigL; 16.40 G rillL motorji; 16.45 Godala 1 9 17.10 Belo in črno d*',, A pianist Solomon; 18.00 1 ^ijt nika spominov; 1820 Zay pourri; 18.45 Kulturnl__'(|t& pvui". »»».*%» waP5 Tj 19.00 Zabavna glasba, stila :n reklame; 19.30 3 f dnevnik: 20.00 Navečer P |U vom vstaje; 21.15 Marij r.a: Bela krajina: 21.28 .jf vanska zabavna glasba: tyf' ai* poskočne pete; 22,35 *jjr domačimi pevci; 23.10 ",fl i 0f°’ igrajo ansambli in diotelevizije Ljubljana in Zagreb TELEVIZIJA . I’) 17.00 Oddaja za otro« , Poročila; 18.45 G u ver na »Ut dramatizirana povest: ‘, f. h: trni in njegov orkeste ■ y. Pustolovščine velikih a.,, 00 Kronika; 20.30 Poročila; ' paso«, film; 23.20 Poročn , NARODNA tflNNlCA STUDIJSKA KNJIZ1' KAJ BO Z REKOM: STEEL GOES, SO GOES THE NATION*? Dejansko ne gre le za 25 centov Na eni strani je 12 jeklarskih družb, na drugi pa fronta sindikatov - Strah pred «inflacijsko špiralo» je le izgovor - Pogajanja v hotelu «Roosewelt» so bila za javnost in ne za stranke Ni le fraza, da je jeklarska ■ndustrija ključna panoga a-meriškega gospodarstva. Njena Proizvodnja znaša 120 milijo- r,°v. ton na leto. Od nje je odvisna cela vrsta ameriških ustrij. ®na neposredno zaposluje okoli milijon delav-p®v. Zato v Ameriki upravi-ono pravijo, da kot je z je- • o®, tako je tudi z državo Nat S‘ae* Eoes> so goes the Ko je 1955 prjg]0 d0 velike avke y jeklarnah, je šlo za Povišanje plač in tedaj je bi-a sklenjena triletna delovna Pogodba, ki je potekla 30. ju-'Ua letos. Sindikat je zato se-aJ zahteval obnovo delovne ogodbe in hkrati povišanje ezd za 25 centov na uro. Najprej nekaj dosedanjih evilk: dosedanja povprečna P ača je v tej industriji zna-a 3 dolarje na uro, mini-alria pa 2.13 dolarja na uro. ted Se V Po 40 ur na °en. Tudi če vzamemo poprečno ali najnižjo mezdo, j6 zdb da je obilna. Vendar im?a na^6 p°ime’ kajti v ZDA • a dolar vse drugačno, nižjo gdnost, bolje rečeno nižjo ClUpn° moč kot pri nas. Delav-’ ki imajo tri ali celo več “arjev na uro, tega morda 1 1 ne opažajo. Sindikat pa 'leaa prvenstveno na one, ki 0 najmanj plačani. 'Na zahtevo o 25 centih so •fberiški »baroni jekla« rea-Snali negativno, ker da bi Povišanje mezd nujno zahte-alo povišanje proizvodnih ‘Iroškov jekla, kar da bi nuj-0 Privedlo do tako imenova-'P ,#'nNacijske spirale«, do *Pek'cnskega ciklusa dviganja 'ozd in cen«. Jeklo je nam-' c. osnovni proizvod ZDA in v?aka podražitev jekla bi se bi 849'a na drugih cenah, kar je I»^no Privedlo do inflaci -. Na videz logična trditev, ^navijamo — na videz- . Sindikati pa so seveda dru- lačne: _ la mnenja. Po njihovem j ,eniu imajo jeklarska pod Več* 0C* leta do leta vedno vi.cie. Profite. Pri vsakem po- dua.n?p mezde v jeklarski in-naS rii* za en dolar se je cela« Jek'u Povišala za tri do-*infl pe se <(bar°P'» b°ie » ' ac*°nistične špirale« in mu ,ei?skeEa ciklusa«, so lepa • sami, posledica tega le vedno večji pritisk prav klavske množice. 8in°«'eim° si prvi argument j}eVt, °v. Nedavno je «U. S. javi]5 anc^ World Report« ob-analizo profitov v prta tromesečju letošnjega le-°d. koder izvemo sledeče: w_e?ii ameriški jeklarski Prv^m S’ Steel» ie V ]eta m tromesečju letošnjegrf dola zat3*ležil 106.5 milijona sij Zjev profita. V istem lan-Plek Razdobiu P3 je isti kom-na ? 'ntel komaj 62.4 milijo-tije °Iar.iev profita. Povišanje letu°Ves? Profita v letošnjem znaša 70.7 odstotka. važr|UEl- primer: Drugo po »Bejvft* pomembno podjetje Profit Steel« je svoje dot,. e v istem časovnem raz-T0 za dvakrat povečalo. vi(jesa odraža v povečanju di-oontn s° od lanskih 52 dola«V Poskočile letos na 1.06 Tret*' na rtotrriV- P. četrti in peti primer: Profiti družbe «Republic Steel« so se v letu dni dvignili za 212 odstotkov, profiti družbe «National Steel« za 334.2 odstotka. Pri družbi »Jones and Laughlin Steel Corp« pa celo za 849.8 odstotka. Stranski primer. Ta pojav naglega naraščanja dobičkov pa se ne omejuje le na jeklo, saj je na primer avtomobilska industrija «Ford» zabeležila v letu dni za 352.2 odst višje piofite, družba «American Motors« pa je svoje profite po-četvorila. Res je, da vzamejo državni m zvezni davki družbi na račun dajatev in davščin 50 odstotkov profita. Vendar pa o-staja «baronom jekla« še vedno dovolj široka marža, da ni treba pri povišanju mezd dvigniti cen proizvodnji. Sindikat gre tudi dlje: s povišanjem mezd za 25 centov — v kolikor bi bili delodajalci upravičeno zaskrbljeni zaradi inflacije — bi ne bilo tieba ponovno «odpirati infla-cionistične spirale«, nasprotno, s povišanjem mezd bi se povečala kupna moč delavstva, kar bi se nujno odražalo v povečani prodaji proizvodnje, kar bi — končno — nujno privedlo do povečanih in ne zmanjšanih dobičkov. Razumljivo, pri sedanjih cenah blaga. Iz vsega tega je joovsem jasno, da so vse možnosti za realno rešitev spora na dlani, vendar le z dobro voljo delodajalcev. Borba proti inflaciji pa je eno najbolj priljubljenih gesel predsednika Eisenhowerja jo njegove vlade. Tudi pri tem sporu je Eisenhovver e-r.ergično apeliral na «big bu-siness« in na »big labor«, naj se sporazumejo in sklenejo pogodbo, ki ne bo vplivala na povečanje cen in na novo morebitno inflacijo. Delodajalci se izgovarjajo na ta Ei-senhowerjev poziv. Njim to ustreza, posebno ko Eisenhovver vztraja na tem, naj bi se cene jeklu «ne povzpele do nebes«, ker da so po vojni že štirikrat prekoračile splošni indeks cen. Iz tega bi mogli sklepati, da je tudi Eisenhovver prepričan, da bi povišanje mezd moglo povzročiti povišanje cen. »Baroni jekla« imajo torej v Eisenho-vverju svojega krepkega zaveznika. Sindikati, ki so prepričani, da bi njihove zahteve nikakor ne povzročile novih inflacio-nističnih tendenc, pa menijo, da ne smejo popustiti, poseb no zato ne, ker »baroni jekla« in tudi ostali magnati hočejo izkoristiti to priložnost da bi likvidirali «escalator», ki delavcem daje avtomatično pravico na višje mezde, brž ko se življenjski stroški povečajo. Z izgovorom borbe proti inflaciji bi si ameriški delodajalci namreč hoteli odstraniti «oviro», ki so si jo ameriški delavci s težavo priborili. Ameriški sindikalisti imajo še vrsto argumentov za svoje stališče in stavkovno gibanje začenja zato dobivati vse drugačno obeležje kot ga je v začetku v svojem bistvu kaza. lo Zato se to stavkovno gibanje ne tiče le delavcev ame' riških jeklarn, pač pa vsega ško vplival na čim širšo ame-ameriškega proletariata. j riško javnost, da bi jo opo- Kot smo že poročali, so se razgovori med predstavniki delodajalcev in predstavniki sindikata vodili v newyor-škem hotelu «Roosewelt». Dvanajst največjih jeklarskih družb je v teh razgovorih zastopal Conrad Cooper. Zvezo ameriških jeklarskih sindikatov pa je predstavljal piedsednik zveze Macdonald. In ti razgovori so trajali 10 tednov. Nekdo je pripomnil, da je bilo to razpravljanje za mnoge Američane bolj zanimivo od ženevskih razgovorov štirih zunanjih ministrov. Dejstvo pa je, da je bilo med Ženevo in hotelom »Roose-welt» nekaj sličnega. Kot v Ženevi, tako se je tudi v hotelu «Roosewelt» namenoma govorilo «skozi okno«, to se pravi več za javnost kot za sogovornika, kot za predstavnika nasprotne stranke. Tudi ameriški sindikat jeklarskih delavcev je to sistematično delal, da bi psiholo- zoril, da dejansko niti ne gre več le za 25 centov, ampak za nekaj drugega, kar bi se moglo usodno odražati na vsej gospodarsko-socialni sceni Amerike Dejansko gre za bodoče izoblikovanje odnosov med delom in kapitalom. Delodajalci so sklenili, da bodo šli «do konca«. Voditelji 12 družb so se strnili v koalicijo in si med seboj obljubili, da bodo druga drugi finančno pomagale, če bi sindikat skušal eno ali drugo uničiti. Toda tudi sindikati so u-stvarili svojo fronto, ki jo vodi načelnik vsega ameriškega sindikalizma, Walter Reu-ther, ki je hkrati vodja sindikata ameriške avtomobilske industrije. Ta je obljubil sindikatu jeklarske industrije največjo finančno pomoč svojega sindikata. In podobne obljube so dali tudi drugi sindikati, ki so tudi izjavili, da, če bo potrebno, se bodo tudi sami pridružili stavki. Kateorala v Laškem (gravura v lesu - 1959) Avgust Černigoj ■IIIIIMMIIItllMHIIIItlHMIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllltltllltMIIIIIIIIIttHIIIIIItllinilllinillMtltlllllllllllllillllllllllMMMHIIIIIIinilllllllllllNIIMIIIIMIIMIIIIlIlIHIIIIIIIIHIMlillllllllllllllllllMMIIIIIIIMIIIIIIIllllllllltllllllUIIHIIIIIIIIIIItlMIlllllllllllllllllillllllll IZ DOBE, KO SO SE »MESTNI MOŽJE« ZBIRALI ŠE POD LOPO Bežen pogled v s ko je mesto tičalo ŠVEDSKA - DEŽELA TELOVADBE IN SPOITA Maja Car nadaljuje tradicijo Carla Millesa toda z živo snovjo Prekrasna terasa Millesgar- kletom Maje Carlquist pravijo Od preproste slovenske trgovske naselbine skozi stoletja do enega najvažnejših mest širšega področja vodnjak pred ljubljanskim magistratom Pod Gradom, na ozkem prostoru med hribom in Ljubljanico, je ob ruševinah nekdanje Emone nastala — najbrž že v 6. stoletju — preprosta slovenska trgovska naselbina,. ki se je polagoma razširila v utrjeno mesto. To je bila Ljubljana, ki se je kasneje razvila v mesto z vsemi pravicami. Mesto sicer ni bile posebno veliko, toda bilo je med trgovsko najpomembnejšimi tedanje srednje Evrope. Najstarejši del mesta se je razprostiral od začetka sedanjega Gornjega trga do Čevljarskega mosta. Potem se je mesto razširilo do današnjega Mestnega trga. Kasneje pa seveda še naprej in na drugo stran Ljubljanice. Prostor med Mestpim in Gornjim trgom z vključno današnjim Starim trgom, z dvema vrstama hiš med Gradom in Ljubljanico. To je torej bila stara Ljubljana, Ko se je mesto širilo naprej, posebno pa v zadnjih desetletjih, ko se je središče mesta pomaknilo daleč proti severu, ko so zrasle moderne stavbe z lepimi in svetlimi stanovanji ter modernimi lokali, je stari del mesta ostal tak, kakršen je bil. Marsikaj se je še poslabšalo in temni, vlažni prostori v starih hišah, stisnjeni pod grajsko pobočje, :;o postali le še zasilna bivališča v stanovanjski stiski. Razen tega pa je v dobi gospodarskega razvoja v začetku našega stoletja preurejanje pritličnih prostorov v trgovske lokale marsikje pokvarilo fasado in stilno ubranost celotne stavbe. Da asanira stare hiše in jih napravi kolikor mogoče primerne za stanovanja, da odstrani vso navlako, uredi dvorišča ter da obenem uredi lokale in vzpostavi originalno fasado hiš, je bil u-stanovljen poseben Zavod za ureditev stare Ljubljane. Delo tega zavoda, ki deluje komaj nekaj let, je sila uspešno in Ljubljančani lahko vidijo, kako je mogoče iz zanemarjenih starih hiš ustvariti ne sicer moderne, toda lepo urejene stavbe, primerne za bivanje ljudi z dostojnimi lokali, brez nekdanjih izložbenih Škatel, ki so tako kvarile po-debo hiš. Vzporedno s tem, -o se je Zavod za ureditev stare Ljubljane lotil urejanja hiš, pa je oblast pričela obnavljati in urejevati mestno hišo, eno najzanimivejših in najpomembnejših hiš stare Ljubljane. Kako je prišlo do obnove mestne hiše Mestna hiša ali magistrat kot ji pravijo Ljubljančani, stoji ob robu stare Ljubljane. Na zunaj sicer ne posebno veličastno poslopje je zanimivo. V zgodovini Ljubljane pa jo imelo pomembno vlogo saj je bilo skozi dolga stoletja eno najvažnejših v mestu kot sedež mestnih uradov, V novejšem času je ta stavba izgubila svoj pomen. Kulturni, še bolj pa gospodarski center mesta se je iz stare Ljubljane pomaknil čez Ljubljanica in celo daleč proti severu. Mestni in Stari trg sta posta- časi, čeprav bo trajalo še ne j&la vse bolj zapuščena. Pa tudi iz mestne hiše so se polagoma začeli seliti uradi, tako da je postala ta predvsem zatočišče takih uradov in u-stanov, ki drugje niso dobili primernejših prostorov, pa tudi številna skladišča so prav v zadnjem času našla zasilne prostore v tej nekdaj tako pomembni upravni zgradbi Ljubljane Tako je bilo zlasti zadnja leta po osvoboditvi. Stara funkcija je začela odmirati, nova pa še ni bila določena. In ko je stari magistrat začel postajati ropotarnica, so se rodile prve zamisli o asa-naciji in preureditvi te častitljive stavbe. Najprej je Mestni arhiv začel z akcijo, da v mestni hiši dobi prostore za svoje arhivaliie. Obenem je bil sprejet sklep o restavraciji mestne stavbe, ki naj bi postala kultufno-zgodovinski dokument zgodovine Ljubljane. Stavba naj bi imela poleg mestnega arhiva še nekaj reprezentativnih prostorov (skupščinsko dvorano, poročno dvorano), prostore za razstave ter prostore pomembne za turizem, med njimi zlasti nove gostinske prostore v starem stilu. In tako so leta 1954 začeli z obnovo. Čeprav so obnovitvena dela potekala po- kaj let, da bo magistrat res docela obnovljen in bo preurejen začel koristiti novim namenom, pa je bilo do sedaj vendar že veliko storjenega. Ob vseh teh delih je postalo nujno poskrbeti za zgodovinski prikaz razvoja mestne hiše, kajti ugotavljanje namembnosti stavbe in posameznih prostorov v preteklosti, j‘,- velikega pomena za nadaljnjo usodo in s tem zvezano obnovo. Za ta prikaz zgodovinskega razvoja stavbe pa je poskrbel upravnik Mestnega arhiva dr. Sergij Vilfan. Prav sedaj je izšla njegova zgodovina ljubljanske mestpe hiše, ki je zanimiva razprava o razvoju stavbe, ki je bila skoraj 500 let upravno središče mesta, po tej knjigi je mogoče povzeti kratke ugotovitve o historiatu te starodavne ljubljanske stavbe. Iz zgodovine mestne hiše Prvotni «rotovž» ni bil tam kot danes, temveč nekje na Starem trgu v bližini Čevljar skega mostu. Čeprav to ni še docela točno ugotovljeno, pa kaže na to zlasti dejstvo, da se je prostor pod Trančo, tam kjer naj bi stala mestna hiša, imenoval »komun« ali «pod komunom«. Seveda pred letom 1294 sploh ni mogoče govoriti, da bi Ljubljana imela rotovž kot hišo,, v kateri bi zasedal mestni svet pod predsedstvom mestnega sodnika. Pač pa je Ljubljana dobila rotovž sredi 14. stoletja. Ta je obsegal seveda eno samo nadstropje, ki so ga nadzidali nad preprosto odprto posvetovalnico, nekako lopo na stebrih, kjer so se zbirali meščani. V novi posvetovalnici j> zasedal mestni svet, medtem ko je občina meščanov še vedno imela svoje zbirališče na cesti, oz. pod pokritimi o-boki odprte lope. Toda prostor na mestu, kjer se Ljubljanica najbolj približa grajskemu pobočju, je z razvojem mesta postal pretesen. In tako so stari prebivalci Ljubljane začeli izbirati rov prostor za mestno hišo. Leta 1484 so tako začeli zidati nov rotovž na sedanjem mestu. To je bil prostor, kjer se Mestni trg najbolj razširi. Obenem pa je bilo to naravno središče med Starim trgom in Poljanskim predmestjem, torej v sredi naselja, ki se je ja. Seveda prvotni rotovž na sedanjem mestu še ni bil tak kot danes. Bila je to v bistvu še vedno stavba na stebrih s posvetovalnico nad njimi: Ta enonadstropna stavba je bila potisnjena tudi bolj v sredo ceste kot danes. Bila je sezidana v gotskem stilu, sicer pa umetniško lepo oblikovana. Zunanjost stavbe je bila namreč okrašena s freskami 'nekega Gerizija, medtem ko je stavbo sicer zgradil domačin Peter Bezlaj. Posebnost tega rotovža sta bila tudi dva kipa Adama in Eve, ki sta ohranjena do danes, dasi sicer močno poškodovana. Ta dva kipa predstavljata pr, sodbah strokovnjakov e-nega prvih realističnih aktov v Evropi in sta tako umet-nostno-zgodovinsko zelo po. membna. Ob baročni prezida vi rotovža leta 1718 ju najbrž niso takoj vrgli v ropotarnico temveč sta našla svoj prostoi' nekje na dvorišču. Danes sta v Mestnem muzeju, ni pa izključeno, da bosta obnovljena našla svoje mesto spet na obnovljeni mestni hiši. Ljubljanski rotovž je v taki obliki obstajal do baroka. Ker je bilo tik za rotovžem ob Vilo ob Ljubljanici. Do me*t- grajskem pobočju dovolj pro-ne hiše pa je vodila (udi stora zaradi starega kamno](>. mestna vpadnica po Špitalski ,_______________________________________ ulici preko sedanjega tromost-1 (Nadaljevanje na 5. strani) •llllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIliaillltllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIliailllllllllllJIlllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII Ce smo si za počitnice izbrali hribe Pred nekaj dnevi smo pisali o počitnicah na morju in kako se moramo ravnati, da nam bodo koristile. Zdaj pa moramo nekaj napisati še o počitnicah v hribih. Čeprav prevladuje zdaj težnja po morju, je še vedno mnogo tistih, ki imajo raje počitnice v hribih. O tem vprašanju je še vedno diskusija; eni z vso vnemo zagovarjajo letovišče n* morju, drugi pa v hribih. Se preji dobrimi 10 leti je veljalo sploino pravilo, da ao najlepše in najbolj koristne počitnice v hribih. Zdaj je bolj v modi morje. Računajo, da približno 60 odstotkov Italijanov, ki gredo lahko na letovišče (t, j. od 15 do ?0 odstotkov celotnega prebivalstva), gre na počitnic« k morjjj. O Slovencih ni točnih podatkov, vse pa kaže, da je odstotek tistih, ki gredo na počitnice na morje, veliko večji. To velja seveda za poletno sezono; v zimskem času pa gre vse na smučanje v hribe. Prav tako se nam zdi, da je znatno \ išji odstotek celotnega prebivalstva Slovenije, ki gre nu počitnice iz svojega kraja, k morju ali v hribe, saj ima vsaka tovarna in skoraj vsako podjetje svoje počitniške domove, zlasti ob morju. Razni činitelji so prispevali, da se je letovanje na morju zadnja leta tako uveljavilo. Predvsem je ob morju večje uuobje. Zenske imajo več priložnosti, da pokažejo svoje kostume in obleke, saj prav pri morju pride bolj do izraza moda. Poleg tega je v obmor- skih letoviščih več priložnosti za zabavo, več kinematografov, nočnih lokalov itd., kar v gorskih kočah nikdar ne bo in tudi ne more biti. Kdor gre na počitnice v hribe, hoče predvsem mir, dobro spanje, čist zrak, tišino gozdov itd. To so ljubitelji na. lave do skrajnost); njjm ni mar za elegantne obleke in nočne zabave. Bolj jih navdušujejo sončni zatoni, vzhajajoče sonce na planinah, žuboreči potoki, cvetlice itd, Tudi pri izbiri gorskega letovišča morami biti kolikor to-1-ko previdni, zlasti če gr« za bolne osebe. Gričevje do 600 m nadmorske višine je najbolj primerno za otroke do J tet, ki ne smejo na letovišče v višje kraje, Le po U rili 7 letu lahko pridejo do !QQ0 m višine' brez motenj. Le-'ovanje na gričevju do. 600 m je zelo koristno za tiste, ki so pravkar preboleli pljučne bplezni. Tudi tisti, ki bolehajo na srcu in od naduhe ne smejo v kraje nad 600 m nad morjem. Znano je, da je nad to višino zrak vedno bolj redek, kar vpliva na delovanje pljuč in srca. Starejšim osebam tudi ni priporočljivo, da gredo na dopust v kraje nad 600 m vri šine. V kraje od 600 do 1.000 m raj gredo živčno izčrpani; toda pri tem se moramo prej posvetovati z zdravnikom. Ni-iibkor ni ta višina priporočljiva za živčno depresijo. Znano je namreč, da gorska tišina, nevihte in grmenje negativno vplivajo na živčno po- bite osebe. Za take je vsekakor bolj priporočljivo letovanje ob morju. Dobro pa se bodo počutili v teh krajih tisti, ki imajo slabo spanje. Noči v hribih so hladnejše, tu je večji mir ip ni... komarjev. Človek zaspi kot čok. Poleg tega pa na teh višinah nahko jamo vsako jed jr> prebavp je lažja. Za ikraje od 1.000 m dalje pa je potrebna večja previd-ro§t. Tja snlejn.otrflpi, stare jli ljudje in tistV'ki;boleha-!0 na srcu. Planine so zelo koristne za človeško tejo; priporočljive za otroke, ki im«jo oslovski, kašelj, za. študente, ki s,i izčrpani zaradi izpitov, in za tiste, ki imajo črevesne motnje. To seveda vglja za kraje do 2.000 m nadmorske višine; za višje kraje mora h,ti selekcija še večja. Kakor za morje, veljajo tudi za gore nekatera pravila, ki jih morkmo upoštevati. P'red-vsem si mbramo zapomniti, da je v hribih vfečja sprememba temperature; po dnevi je lahko včoče, noči pa so hladne. Večkrat piha veter in plohe niso redke. Zaradi tega, če gremo v hribe, vzamemo s seboj temu primerno obleko. Prvi dan, ko pridemo na počitnice v hribe, je priporočljivo, da vzamemo odvajalno sredstvo. V hribih bomo več jedli in porabili več maščobe. Zlasti v hribih pa se moramo paziti pri sončenju, sicer lahko pride do neljubih nevšečnosti. Višje gremo, tem močnejši so ultravioletni žarki. Tega pa se običajno ne zavedamo, ker je ozračje hladnejše. Zaradi tega je nevarnost, aa dobimo sončarico in hude opekline. Naravno je torej, da se bomo sončili postopoma in previdno, še bolj kot pri morju. Hribi in planine pa vabijo zlasti mladino na izlete in plezalne ture. V časopisih večkrat beremo o ponesrečencih v hribih. Zaradi tega bodimo ztio previdni. Kdor ni spreten m dobro opremljen, naj ne nne v nevarne stene in po kozjih stezah nad prepadi. dena, vklesana v visoko granitno skalo stockholmskega o-teka Lidingoe, se je vzpela rad rokav morja, ki ga obseva svetlo, ne pa preveč vroče sonce in morje pod njo je tako gladko, da njegovo gladko površino tega sobotnega popoldneva motijo le »sledovi« motornih čolnov in jadrnic ter vodnih smuči. Po alejah gostega drevja so tu zbrani monumentalni kipi znanega kiparja Carla Millesa, ki si je priboril slavo in ugled predvsem s svojimi napori, da bt z drznimi in vsekakor izvirnimi kompozicijami ovekovečil človeka. Kdor bo te več ali manj skladne kompozicije opazoval, bo med skladjem o-pazil, da so sicer trdno zrasle na svoje masivne podstavke, hkrati pa se mu bo zdelo da jim le malo manjka, da se sproste tal in v elegantnem gibu nekam polele. In tedaj bo dojel, kako je edinole človeško telo sposobno, da s točno določenim, vendar pa komaj naznačenim gibom daje tako močan, tako izrazit do-jem. Ta na Videz antični' ambient je izbrala Maja Carlquist, da zbranemu številu obiskovalcev prikaže skupino 14-letnih deklic, učenk njene telovadne šole. To so Majine »Sofije«, kot jim tu po navadi pravijo, vendar pa to izgovarjajo z določenim dobronamernim, ne, celo navdušenim nasmehom. V senci dolgega vodometa, na prostoru, ki je ves pokrit s kamnitimi ploščami in razvrščeni po kamnitem stopnišču, ki obdaja ploščad, smo prisostvovali prizoru, ki ostane dolgo v spominu, kajti v določenem smislu prizor simbolizira dojemanje sodobnega Šveda o pomenu in vlogi telesne kulture, ki ima v tem smislu celo nekakšno družbeno obeležje. Človek iz naših krajev, ki ga pot zanese sem gor, že na prvem sprehodu po stockholmskih ulicah o pa zt, da so ti ljudje nekako posvečeni telesni kulturi, kajti to opaža pri vseh, posebno pri ženskah, iz njihove hoje, lZ njihovega obnašanja, iz ujihove vsestranske skladnosti. Kaj takega moremo pričakovati le od ljudi, ki so se, s telesno vzgojo začeli ukvarjati že iz mladih nog. Zato boste po vseh parkih in igriščih, celo na igriščih, ki so namenjena le otrokom, opazili o-troke, ki ne divjajo za žogo ali čim podobnim, kot je to v nhvadi pri nas, pač pa se bodo zabavali s pray navadnimi vsekakor pa sistematični1' mi telovadnimi vajami. To se obiskovalcu zdi prav prijetno, vendar mu je kot nepoučenemu in nenavajenemu čudim, da se otročad ukvarja s skupnimi telovadnimi vajami kar sama, brez nekega nadzorstva. Carl Milles je fizično odšel. Ostal je le s svojimi kipi in kompozicijami, ki jih je kot svojo dediščino zapusiil pred štirimi leti, ko je umrl. Zdi 'e pa, da Maja Carlquist njegovo delo nadaljuje, vendar njegove tradicije ne obnavlja 'n ponavlja v kamnu, pač pa v živih ljudeh, v dekletih, ka-ttrih gibe spreminja v «talen prirodni ritem, kot je Milles spreminjal skalo v lik To pa vendarle ni neka artistična skupina, namenjena občinstvu, celo ne telovadna vaja, ki bi ubogala takte neke glasbene skladbe, še manj pa takte kake koračnice. Ne glede ali se izvaja z navadno vrvico ali na tako imenovani švedski deski, vse to je do podrobnosti in do skrajnosti izvežban razplet gibov, ki niso prav nič protinaravni, pač pa izvirajo le iz prirodne funkcije telesa, zato ne terjajo niti najmanjšega napora. Maja Carlquist je že posia-'a pojem in to tako v sami Švedski, kot tudi izven njenih meja. In Maja Carlquist ni več mlada. Ze sedem križev in več ima na plečih, kljub temu pa je še vedno neutruden vzgojitelj vedno novih in novih generacij | Kot smo prej rekli, da de- na Švedskem «Sofije», si pri tem nihče ne sme misliti, da se ta pojem nanaša morda na prsato italijansko filmsko i-gralko istega imena, ki j« pied leti postala simbol filmske lepote. Švedska dekleta iz šole Maje Carlquist se na-zivajo #Sofije» po eni izmed stockholmskih ljudskih šol (ki tukaj trajajo devet let), iz katere je prišla prva Majina skupina, ki se je na olimpig-d>. 1936 uveljavila z veliko premočjo. Iz leta v leto na tisočerih velikih javnih produkcijah dq-ma in v tujini — od svetovne razstave v New Yorku, do prireditve v ozkem krogu atenskega Porlenona — vsakokrat nove skupine »Sofija žanjejo nova in nova odobravanja in navdušujejo občinstvo. In stara Maja dobiva s tem nove dokaze ne le o fizičnih uspehih svoje šole. pač pa tudi o družbeni vlogi, ki jo ima telovadba. /.ato je skušala in skuša svojo šolo izpopolniti in izpopolnjevati. Začela je z znano Lingovo metodo tako imenovane švedske telovadbe in sproti iz nje izločala kar je bilo togega, u-metnega, vsekakor neprimernega in je vajam ohranila le, kar je najbolj čistega, ono, kar telovadbi daje smisel rekreativne sile. Lingova telovadba — v svoji prvotni obliki ali v predelavi Maje Carlquist — šteje veliko pobornikov. Ima pa tudi nasprotnike, ki ji s strokovnega stališča marsikaj očitajo. Vendar so rezultati telovadne vzgoje upravičili splošna načela, na katerih telesna vzgoja temelji, s svoje strani pa je splošno bogastvo Švedske omogočilo, da so zgradili veliko športnih dvoran in telovadišč v prirodi, kjer rezultati dolgotrajnih vaj dajo največje uspehe. Zato Švedska ni Je domovina vrhunskih športnikov, pač Pa dežela množičnega športa, množične telovadbe, kajti vsak tretji državljan Švedske je aktiven član kakega telovadnega ali športnega društva. Ko smo mi iz južnih delov Evrope gledali to bogastvo neprisiljenega ritma, sm0 se spomnili tolikšnega našega bogastva, ki pa čepi neuporabljeno, neizkoriščeno, ker se nihče zanj ne zmeni, kajti telovadba je pri nas prav gotovo pri vseh športih ' — pe-pelka. Dovolj je, če mesto ali naselje premore eno ali več nogometnih igrišč, kjer §e ob tekmah zbira množica rjovečih navijačev, dovolj je, da ploska ali zmerja enajstorico dobro plačanih, zelo pogosto slabo izvežbanih igralcev, o-stalo pa naj opravi vsak sam zase. In ker to nihče ali zelo redek dela je telesna zgo-ja pri nas ponovno tam. kjer je bila pred sto leti. s — Jnate angleški?... — Ne vem, ie nisem poizkusil... HOROSKOP .ZA DANES-. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nakazuje se vam delo, ki vas že sedaj spravlja v slabo voljo. Storite, kar se da, da bo uspelo Nevšečnosti z otroki. BIK' (od 21. 4. do 20. 5.) Potrudite se, da vas bo ljubljena oseba še bolj cenila Pri tem pa ne zanemarjajte svo: jih osnovnih nalog. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. b.) Ker bo verjetno šlo za zelo važen posel, ne zaupajte ga osebi, ki ste jo komaj spoznali. Med svojci pa več odkritosrčnosti. RAK (od 23, 6. do 22 7.) Pravite, da gre za ponos, verjetno pa je to trma, ki bi vam znala zapreti vrata pri zelo vplivni osebi. Bodite popustljivi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sicer vam ne namerava po- kvariti dela in ugleda, možno Pa je, da vam novi znanec pomoti vode, kar bi vam trenutno ne koristilo. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zanašajte se na tujo pomoč. Kar boste storili sami, t>o gotovo, drugo pa je le v fazi pričakovanja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Velike koristi se vam o-betajo, treba bo le izbrati. Kar se čustvenih zadev tiče, boste doživeli veliko rtzoča-r«nje. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Ostanite zvesti svojim r.ačelom in svojemu n«činu dela. zaupanje, ki ga j« nekdo imel v vas, je splahnelo. STRELEC (od 23. 11, do 20. 12.) Držite se danih obljub, pa čeprav vas bo to veliko stalo S tem si boste pridobili več zaupanja, kar je mnogo teč vredno. KOZOROG (od 21. 12. do 2f>. 1.) Ste napravili obračun dohodkov in izdatkov in ugotovili, da ne ustrezajo VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zelo monoton dan, ki pa se bo proti večeru nekoliko razživel. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Svobodni poklici bodo imeli nekaj težav. Pa le za strokovno poslovanje, kajti s|qer bo dan kar lep0 potekgl. Gortško-beneški dnevnik Ogromna množica ljudi na prazniku nedeljo .ob>Doberdobskem jezeru o Nastopili so Veseli planšarji in trio „ABC" - Izvrstna organizacija V očarljivi okolici Doberdob, afcega jezera je bil v nedeljo popoldne tradicionalni praznik Veseli planšarji so pritegnili številno občinstvo Nastopa trio mladincev ■ domačinov ob jezeru, ki je kot po stari navadi privabil izredno veliko ljudi, da bi preživeli nekaj u-ric v prijetnem hladu ob poslušanju zabavnih Veselih planšarjev, njihovega humorista Korla in vokalnega tria ABC ob spremljavi kitare. Ze nekaj pred IT. uro Je bilo na obsežnem prostoru tik jezera, pod krošnjami košatih topolov nič koliko ljudi; vedno so prihajali novi, na kolesih, mptociklih, z avtomobili in avtobusi. Tolikšnega števila najrazličnejših vozil marsikdo zlepa ni videl na istem kraju. Vse je potekalo v največjem redu, nobene nesreče ni bilo, nobenega zastoja. Podjetni pevci doberdobskega zbora »Jezero*, ki so že nekaj dni pred prireditvijo popravili pot in namestili znamenja, da bi se promet hitro odvijal, so i-meli, lahko rečemo, levji delež pri organizaciji tako uspele prireditve. Marljivi kot so, so prijeli za vsako delo, bili so povsod prisotni, kjer je organizacija tako velike prireditve zahtevala njihove roke. Okoli 18. ure, ko so ljudje zasedli vse mize in prostor na «brjarju», je tajnik ZSFlD Mi-ladin Černe otvoril prireditev, pozdravil vse navzoče, potem pa povabil na oder trio ABC, ki je zapel v dveh delih, na začetku in na koncu prireditve, naslednje pesmi; mehikan. sko »Amela*, italijansko «Buo. na sera«, hrvaško «U džardi-nu», hrvaško priredbo angleške pesmi «God by jin», dalmatinsko »Tebi sam* in škotsko «God night ladies*. Nji- Izračunajte do kmečkega si, če imate pravico bolniškega zavarovanja Do zavarovanja ima pravico vsak kmetovalec, ki porabi za obdelovanje zemlje in oskrbo živine najmanj 30 delovnih dni na leto od na.ših prejš- Na praznik se je zbrala velika množica ljudi, kot je to razvidno tudi s slike glasovi so nam mladeniči iz Bilj ob spremljavi kitare (spremljevalec je bil obenem tudi pevec), zapeli res izbrane pesmi. Deležni so bili zasluženega ploskanja. Veseli planšarji so bili ob samem prihodu na oder delež, ni burnega ploskanja. Zaigrali so naslednje pesmi; «Pod Voglom*, «Pri pastirici«, «Veseli planšarji«, «So ptičice zbrane«, «Na Krvavcu«, »Imam dekle«, »Ob Bistrici«, »Kaj pa misliš«, »Gorenjska polka«, »Moj fantič je pojezdil«, »Na saneh* in «V koči«. hov nastop je bil prijetno pre- Veseli planšarji so igrali tu-senečenje. S svojimi ubranimi f baval gledalce s posrečenim prizorom o jesenski ženski mo. di za leto 1959. Ne smemo pozabiti dueta Nada Makoter in Janez Jeršinovec, ki sta pela ob spremljavi orkestra; slednji je bil tudi za napovedovalca. Vseeli planšarji so igrali tudi na plesu. Ko je legla noč nad jezero in je prijeten hlad objel romantično pokrajino, tedaj so se pari zavrteli in plesali tja čez polnoč. V šte- vilnih okrepčevalnicah so točili dobro vino in prodajali je. dila vseh vrst. Tudi sinoči je bilo na plesu veliko ljudi. Vsakdo se bo strinjal z nami, če rečemo, da je bila zelo uspela ljudska prireditev, ki vsako leto privablja na tisoče Slovencev in Italijanov iz Gorice, Brd, Krasa, Tržiča, Ronk, Starancana in drugih furlanskih vasi. iiiiiiiiimtiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiittiMuliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiH Seja pokrajinskega sveta Tudi za prigrizek je bilo dobro poskrbljeno V nedeljo na vabilo odbora PSI Delegacija SZDL iz Nove Gorice na obisku pri goriških sociolistih Obiskala je Gorico, Tržič in Ronke - Poudarjena je bila koristnost neposrednih stikov ljudi ob meji Na vabilo pokrajinskega odbora Italijanske socialistične •tranke v Gorici je v nedeljo 19. julija vrnila obisk šestčlanska delegacija vidnih predstavnikov ljudske oblasti in Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice. Delegacijo je vodil Anton Mozetič član predsedstva o-krajnega odbora SZDL v Novi Gorici in direktor okrajnega zavoda za socialno skrbstvo, sestavljali pa so jo: član o-krajnega odbora SZDL in tajnik OLO Jožko Humar, član predsedstva okrajnega odbora SZDL in predsednik občinskega izvršilnega odbora Ludvik Gabrijelčič, član okrajnega odbora SZDL in predsednik sveta za telesno vzgojo OLO Jožko Štrukelj, član predsedstva okrajnega komiteja LMS in predsednik občinskega komiteja LMS Nova Gorica Boris Kovsca, sekretar komisije za družbeno upravljanje pri o-krajnem odboru SZDL ter administrativni tajnik okrajnega odbora SZDL v Novi Gorici Janko Bavčer. V delegaciji PSI so bili: vo- ditelj delegacije pokrajinski tajnik Vittorio Semola. .Sestavljali pa so jo člani. izvršnega pokrajinskega odbora Maks Cellie, Viktor Vižintin in Bruno Culiat, namestnik pokrajinskega tajnika in tajnik CGIL Elio Zuliani, goriški občinski svetovalec Ferruccio Pizzul, namestnik župana iz Roman-sa Romolo Narduzzi ter Karlo Cernic, član pokrajinskega odbora in notranje komisije CRDA v Tržiču. Delegaciji sta si na pokrajin skem sedežu v Gorici izmenjali pozdravne govore. Tovariš Mozetič je v svojem govoru naglasil, da so že med prvim srečanjem v Novi Gorici spoznali, da neposredni stiki služijo obojestranskim koristim, ker se s prenašanjem mnenj in izkušenj zbližujejo pogledi na posamezna vprašanja v korist mednarodnega delavskega gibanja, za razvoj socializma v svetu, za mir in sožitje med narodi. «Med našima državama — je nadaljeval — se odnosi na vseh področjih vedno bolj izboljšujejo. K te- mu izboljšanju je vsekakor pripočnogel tudi mali obmejni promet, ker omogoča ljudstvu ob meji, da se čimbolj in neposredno, medsebojno spoznava, kar vsekakor prispeva k utrjevanju miru in enakopravnosti med narodi*, je zaključil tov. Mozetič. Za delegacijo PSI je pozdravil goste tajnik Semola, ki se je .zahvalil za obisk in poudaril koristnost stikov med socialisti ob meji. Tiskovni urad PSI iz Gorice je o sestanku izdal poročilo, v katerem pravi, da sta si delegaciji v obojestransko korist izmenjali mnenja o tistih stvareh, ki sta jih smatrali za važne. Zavrnjeni predlogi glede organskega Prekinjen delovni čas in zvišanje tedenskih delovnih t»r za pokrajinske uslužbence • V soboto zvečer.se je na po-i nec mora pri vpisu plačati po- krajinski seji nadaljevala obravnava organskega načrta za pokrajinske uslužbence. Svetovalec Fulvio Bergomas je kot predsednik Delavske zbornice predlagal odboru, naj uvede 5 plačilnih poviškov, in sicer vsaka 4 leta. S sprejemom tega predloga bi delavci šli v pokoj po dvajsetih službenih letih. Enak predlog je za videmske pokrajinske uslužbence pripravila videmska CISL. Odbor se s tem predlogom ni strinjal in je uspel, ob pomoči glasov demokristjanske večine, izsiliti naslednjo rešitev : dva plačilna skoka vsaka štiri leta in tri plačilne skoke vsakih šest let. S tem bo trajala službena doba 26 let. Obsežna razprava je nastala tudi o delovnem času. Bergo-mas je predlagal neprekinjen delovni čas, odbor pa je prodrl s svojim predlogom: razen dveh poletnih mesecev, ko se uvede neprekinjen delovni čas, bodo morali pokrajinski uslužbenci delati dopoldne in popoldne. Zvišali so število tedenskih delovnih ur od 35 na 39. Program izletov SPD Slovensko planinsko društvo Gostom so pokazali razne kraje naše pokrajine. Obiskali so Tržič, kjer so se sestali s socialisti iz tega mesta, v Ronkah so bili na županstvu, kjer jih je sprejel župan. Po zakuski, v kateri je delegacija izrazila željo, da bi se okrepili odnosi med obema obmej-nema pasoma, se je delegacija vrnila v Jugoslavijo. v Gorici bo priredilo naslednje izlete: 1. in 2. avgusta izlet po dolini Kneže na Šiljo. Odhod v soboto ob 14.30 z vlakom iz Nove Gorice do Podmelca, nato peš na Ravne, kjer bo prenočevanje. V nedeljo tura na Siljo, nato povratek na postajo v Podmelcu. 15. in 16. avgusta dvodnevni družinski izlet na Lokve. Izlet bo združen s pestrim in zabavnim programom. Vožnja za člane 550, za nečlane 600 lir. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1-1. in v kavarni Bratuš do 2. avgusta. Vsak udeleže- leg voznine za avtobus še 500 lir na račun za prenočišče in prehrano na Lokvah. Slabost na delu V bolnišnico Rdeča hiša so včeraj uslužbenci .Zelenega križa prepeljali 49-letnega Bruna Montica iz Ul. Baiamonti št. 1 ter 37-letnega Giovannija Crossola iz Ul. Piave, ki je zaposlen v železarni «Montes-santo*. Oba je včeraj obšla nenadna slabost. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 106, tel. 31-51. CORSO. 17.00: »Napad štirih tisočev«, B. Jonson, G. Harrisom VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.00: »Življenjska drama neveste«. M. Schell C. Marquand, v barvah, mladini do 16. leta vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Meč iz Montreala«, A. Villar, A. Gate, cinemascope. MODERNO. 17,00: »Drango*. V enem njib člankov sr*q v zv.^zis z ustanovitvijo krčlečke bolniške blagajne med drugim tudi1 omenili/ kakšne koristi in kakšne dolžnosti bodo imeli zavarovanci. Navedli smo tudi primer, koliko prispevkov bodo morali plačati zavarovanci, danes pa bomo objavili podatke, na osnovi katerih lahko neposredni obdelovalci sami vsaj približno izračunajo, če imajo pravico in dolžnost do vpisa v bolniško blagajno ali ne. Pravico in dolžnost vpisa v kmečko bolniško blagajno ima vsak neposredni obdelovalec, ki obdeluje posestvo oziroma redi živino in porabi za to delo najmanj 3Q delovnih dni na leto. Delovni dnevi, ki so potrebni za obdelovanje zemlje in rejo živine so določeni po posebni uradni tabeli, ki predvideva za posamezne kulture in živino različen delovni čas. V naslednjem objavljamo skrčeno tabelo za kulture, ki pridejo v poštev na našem področju in na osnovi katere bodo lahko kmetovalci sami presodili, če imajo pravico d.0 b°^h^^e.Sa za‘ varovanja. Za ,<^bdelane površine njive, se r,aČLm*e-45 (delovnih dni na hektar zemljišča: za hektar vinograda 100 delovnih toi; za hektar gozdne š«e 3 in pol delovne- povrsil ga dne; za hektar navadnega pašnika polovica delov- nega dne; “fn nika 15 delovnih dni; »a ^lektar navadnega vrta 170 delavnih dni;%a hektar in- za> rejo in oskrbovanje živine določeno število delovnih rini, ki so razvidni iz naslednje tabele: ■ Za Vsako glavo delovne živine (voli) 14 delovnih dni na leto; za vsako kravo mlekarico 17 delovnih dni; za vsakega konja 18 delovnih dni; za osla 10 delovnih dni; za ovco ali kozo 2 in pol delovna dneva; za prašiče 5 delovnih dni in za žrebca 34 delovnih dni Kaj sledi iz te tabele? Vzemimo za primer, da i-ma neki kmetovalec v hlevu dve kravi. Za vsako kravo je predvidenih po 17 delovnih dni oskrbovanja na leto, kar pomeni, da že s tem doseže 34 delovnih dni in ima torej pravico in dolžnost do vpisa v kmečko bolniško blagajno. Lahko i-ma tudi recimo eno kravo, dva prašiča in kozo, kar znese skupaj 29 in pol delovnega dne (plus 15 odstotkov) in s tem spet pravico do bolniškega zavarovanja, Tudi živinorejci torej, ki se ukvarjajo samo t rejo živine, imajo pravico do kmečkega zavarovanja. Mnogo kmetovalcev pa je takih, ki imajo nekaj zemlje in v hleyu kako glavo živine. Račun je sedaj tak; vzemimo, da ima neki kmei samo hektar pašnika (15 delovnih dni) in eno kravo (17 delovnih dni). 15 in 17 je 32 delovnih dni, kar pomeni, da ima pravico do bolniškega zavarovanja. Primeri so seveda od kmeta do kmeta različni in zato njim prepuščamo, da 3i sami izračunajo, če jim obdelovanje zemlje oziroma reja živine znese na lete vsaj 30 delovnih dni.. Pokrajinski urad za združene kmetijske prispevke sestavlja v teh dneh sezname neposrednih obdelovalcev, ki imajo pravico do bolniškega zavarovanja, in sicer na osnovi prijav, ki jih pošiljajo kmečke organizacije. Zato naj se vsi kmetovalci, ki menijo, da imajo pravico do zavarovanja, čimprej in najkasneje do 25. julija zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9. kjer jim bodo uredili vse potrebne formalnosti. Po možnosti naj prinesejo s sabo družinski in posestni list. Ob koncu naj še omenimo, da dobivajo v teh dneh kmetovalci v slovenščini pisano vabilo bonomijevske organizacije iz Ulice Roma št. 20, v katerem jih ta organizacija vabi, naj se čimprej zglasijo v njihovih uradih zaradi bolniškega zavarovanja. Slišali smo, da smatrajo nekateri kmetovalci to vabilo kot uraden poziv in da so zato tudi tja odšli. Poudarjamo, da to vabilo nima nobenega uradnega značaja in da ga lahko kmetovalci raztrgajo iB vržejo v koš. 'lenjavo, mesom in ribami- ■IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIiHIIIIIIMHMIUIIIIIIIIIIIinilllllllllllllMIIIMIIIIIItllMIIIIIIIfllllllinnillllll Iz koprskega okraja :*a h dustrijskega vrta ' (ali cvetličnih nasaijbv) »0 deldv-^ nih dni itd. Vzemimo za primer, da ima ilgmiU I.WB M' metrov industrijskega vrta. Za teh 1.000 kv. frietrov, s8 mu , pri; sodi M i^.yuj 'delovnih* IčTni; 'kkr pomeni, da ima pravico do bplgišlfaga zavarovanja. Tudi V pirmeiu, da Wi i- mel le 900 kv. metrov vrta, ima pravico do bolniškega zavarovanja, kajti zakon predvideva, da se število delovnih dni izračunano na osnovi površine zemlje poveča avtomatično za 15 odstotkov. Ce bi torej nekdo imel 900 kv. metrov industrijskega vrta, ima vseeno pravico do bolniškega zavarovanja. kajti na osnovi računa dobi priznanih 28 delovnih dni za obdelovanje in še 15 odstotkov, kar znese skupaj 31 delovnih dni. Toda večina kmetovalcev se ukvarja tudi z 'žlvir Okrajni družbeni načrt v prvem polletju letos Žičnica na Nanos - Okrajno in republiško tekmovanje traktoristov Gospodarski strokovnjaki v Kopru so izdelali analize o izpolnjevanju okrajnega družbe, nega plana v prvem polletju letos. Izidi so kar zadovoljivi, saj znaša vrednost prodanega blaga in storitev v prvem polletju letos okrog 26 milijard dinarjev ali okrog 2,7 odstotka več kot lani v enakem razdobju. Celotni družbeni plan so v prvih šestih mesecih izpolnili s 45 odstotki kar je za 5 odstotkov pod planom. To toda gre predvsem na račun nekaterih sezonskih panog ('Kmetij, stvo, promet), razen tega pa je treba upoštevati, da je tovarna Tomos začela šele v juniju z redno proizvodnjo in bo seveda njen delež pri izpolnjeva- jo. Zakon predvideva tudi IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUH 1111111111111..... Zakon v korist velikih družin Zakon predvideva olajšave pri zaposlitvi in stanovanjih, šolskih taksah, oprostitev vojaščine in davčne olajšave fa.ttnica, uiedntiUui M. F. — Imate povsem prav. Toda včasih se zgodi pomota. Tako je bilo tudi tokrat, test smo prejeli — kot vedno — od policijskih oblasti v italijanščini in ko smo vprašali za pojasnilo, za kateri S. Giovanni gre, nam je bilo rečeno, da najbrž za S. G. al hatisone. Sele ko je bilo prepozno, smo zvedeli, da gre dejansko za S. G. «al Timavo«, t. j. za naš Stivan, Bred pričetkom počitnic bo zbornica prav gotovo še odobrila zakonski osnutek o u-krepih v korist družin s številnimi družinskimi člani. Ta zakonski osnutek je na dnevnem redu komisije za notranja vprašanja, ki bo o njem da nes razpravljala. Zakon predvideva štiri vrste olajšav v korist velikih družin: olajšave pri zaposlitvi in stanovanjih, šolske takaejvo-prostftev voj(jščije, davčne o- lajšAer 1.1 f V w Glede strokovne vzgoje predvideva zakonski osnutek, da bodo deset odstotkov razpolož-ljivih mest na tečajih za kvalifikacijo rezervirali za otroke velikih družin, kar tudi velja pri najemanju vajencev. Poseben poudarek je dan stanovanjskemu vprašanju, ker pravijo predlagatelji zakona, da je primerno stanovanje iiiiiiiiitiHiiiiMmiimiiiMHHtiiiniiiiiimitiiiiHHiiiiniiiMiitiHiimiimiiiiiHiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiaHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiMiiiiiniiiiiitiMiiifit Ob prisotnosti voditeljev podjetja in delavcev Svečana otvoritev oddelka za montažo statev v SAFOk Predstavnik «Finmeccanice» v Jugoslaviji dr. Pegan nam je rekel, da si bo v Jugoslaviji prizadeval najti kupce za izdelke goriške Kvarne Delegacija Socialistične zveze i* Nove Gorice na obisku pri PSI v Gorici Včeraj ob 10. uri, so v goriški livarni SAFOG svečano otvorili novo montažno halo za statve. Zgradili so jo na drugi strani ceste, nasproti livarne. Dasiravno je bila otvoritev notranja stvar livarne, je bila svečanost vseeno pripravljena v velikem obsegu. Otvoritvi so prisostvovali \>o-leg nekaj nad 100 delavcev v delovnih oblekah tudi predsednik inž. Trevisan, glavni direktor dr. Ghisolli, predstavnik Fin-meccanica v Jugoslaviji dr. Pegan ter številni tehniki in upravno osebje tega velikega goriškega kovinarskega podjetja. Svečanost je otvoril najstarejši delavec v podjetju Pietro Culot s tem, da je prerezal simbolični trak pri enem izmed dveh glavnih vhodov. Množica ljudi si je nato‘ogledala novi oddelek. Pred vsemi so stopali predstavniki podjetja, ki so se živo zanimali za obrat, v katerem bodo odslej dalje sestavljali statve, ki jih izdeluje podjetje. Inž. Trevisan se je predstavnikom notranje komisije zahvalil za prispevek, ki so ga delavci dali pri gradnji tega važnega objekta, ter izrazil željo, da bo s tem premagana ena izmed težav, s katerimi se bori podjetje. Člana notranje komisije pa sta izrazila predsedniku željo vseh delavcev, da bi se uredila tudi ostala vprašanja, zaradi katerih so zašli v tako hudo gospodarsko krizo. Ob tej priliki smo zaprosili predstavnika Fin-meccanice v Jugoslaviji dr. Pegana, če obstajajo trgovske vezi med go-riško livarno in zainteresiranimi jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. Odgovoril nam je, da si bo v Jugoslaviji, kamor je odpotoval včeraj, prizadeval, da bi našel kupce za goriške statve. Poslopje je dolgo 72, široko 24, visoko pa 15 m. Zgrajeno je zelo funkcionalno. Dvigala, stroji, napeljave, vse je pobarvano s prijetnimi pomirjevalnimi barvami. Prostore bo. do pozimi ogrevali s centralno kurjavo. Po ogledu so za povabljence pripravili zakusko. stvarna osnova za zdravo življenje zlasti številne družine. Na tej osnovi bodo morali odslej pri gradnjah vseh stanovanjskih hiš določiti eno od desetih stanovanj za velike družine. Ta stanovanja morajo biti primerno velika in morajo imeli vsaj tri spalnice (za starše in otroke obeh spolov). Ta stanovanja bodo razdeljevali s posebnim natečajem in pridejo v poštev družine z najmanj sedmimi skupaj živečimi člani. Prav tako bo ena deset-na državnih prispevkov za gradnjo stanovanj z zadrugami rezervirana za zadruge, ki jih bodo sestavili izključno družinski poglavarji velikih družin. Glede zaposlitev pa zakon ne uvaja pomembnih novosti, vendar pa se istočasno poudarja, da že obstaja zakon od 20. marca 1940. leta št. 233, ki zagotavlja družinskim po glavarjem velikih družin številne prednosti pri natečajih in drugih priložnostih za zaposlitev. Ta zakon se sedaj izvaja samo v omejeni obliki, vendar pa ga niso nikoli ukinili in po mnenju poročevalcev docela ustreza duhu u-stave. nju okrajnega plana precej večji v drugem polletjui kot je bil v prvem. Hkrati je treba upoštevati tudi težave tovarne Delamaris, ker je bil letos zelo slab lov rib, taKo doma kot v tujini. Zaradi tega tovarna ni mogla izpolniti družbenega plana v prvem polletju, v drU. gem polletju pa bo dosegla s preusmeritvijo proizvodnje znatno boljše uspehe. Koprski gospodarstveniki so objavili tudi podatke o življenjski ravni prebivalstva. Ce. prav plače niso edini pokazatelj za življenjsko raven prebivalstva je vendar številka, da so se plače delavcev in nameščencev v državnem in zadružnem sektorju od lani na letos povečale za okrog 23 odstotkov, kar zadovoljiva. * * # Postojnčani se že dalj časa ukvarjajo z mislijo, da bi zgradili žicnico na Nanos. Žičnica bi potekala od vznožja pri Razdrtem do Vojkovega doma na vrhu in bi bila dolga cca. 900 metrov. Turistično drutvo, ki je glav. ni pobudnik za to investicijo, je s pripravami za gradnjo že tako daleč, da lahko v najkrajšem času pričakujemo začete« gradnje. #** Prihodnji teden v dneh 25. in 26. julija bo v Kopru veliko okrajno tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji, oranju itd. Najboljši tekmovalci, t. j. zmagovalci v posameznih vrstah tekmovanja, pozneje tekmovali na republiškem tekmovanju traktoristov, ki bo prihodnji mesec tudi v Kopru. Istočasno z republiškim tekmovanjem bo takrat v Kopru tudi velika razstava kmetijskih strojev. Med ostalim bodo razstavili tudi nov kmetijski sadilni stroj za saditev so-dik (flanc). Komisije za nadzorstvo trgovine v tržnicah na debelo Te dni je tržaška prefektu* ra imenovala člane pokrajin-ske komisije za nadzorstvo trgovine na debelo s sadjem, ze' Za predsednika je imenovan poj prefekt, člani pa so: odvetni* Ugo Harabaglia, Marcello Fa-bris, prof. Edoardo Cumbati Carlo Mustacchi, dr. GioršJ* Višal in Steno Alberti. Tajnik je dr. Diego Viatori, funkenr nar trgovinske zbornice. Prav tako je prefektur* imenovala komisijo za osred' njo tržnico sadja in zelenjava-Za predsednika te komisij' je imenovan predsednik trguj vinske zbornice, člani pa s0’ Antonio Coslovich, Bruno J®' slej, Leo Lokar, Luigi De FoP za, dr. Andrea Marši, GiorŽ15 Ive, Virgilio Spada, dr. Paol* Morandini, Karlo Valentinčiči Pietro Niccotera, France?*0 Mancuso, Angelo Virgilio, Caf' lo Carletti, Fiorello Galli, A* Salvatori, Carlo Danielis, rav' natelj tržnice ter sanitarni re' ferent tržaške občine. b bi Komisijo za osrednjo ribaJJ' nico pa predstavljajo: Pre . sednik trgovinske zbornice, & je tudi predsednik te komisi' je, ter člani: Ermanno Marii Genesio Javazzo, Carlo TolleF' Ervino Visintini, dr. Andrea Marši, dr. Silvio Fulizio, BrU' no Destradi, Mario Goina, Giordano Vascotto, Giovanni Bianco, Ricciotti Bullo, Adclw Bonivento, Ottone Weber, Dul' lio Paron. Rinaldo Rutiglian0' Sebastiano Mangiafico, doktot Manlio Miccoli, Beniamino De', lise, Edoardo Cibin, maj°f Francesco De Galateo, Nicol* De Grassi, sanitarni referen tržaške občine, glavni veteh' nar tržaške občine ter ravna telj ribarnice. Socialno zavarovanje obrtnikov Pokrajinsko tajništvo ustan0-ve INCA sporoča, da je bil D® podlagi zakona štev. 463 od julija 1959, ki je bil objavljeB v Uradnem listu od 13. t.W? azširjeno obvezno zavarov* nje za invalidnino in P1 okoJ' obrtnikov in njihovi ih nino družinskih članov, ki jim i'u magajo v obrti. Predpisi gb dajatev in prejemkov za ena ki predpisom, ki jih določa za kon 1827 od 4. oktobra 19^5 pokojninskem zavarovanju lavcev. Starostna doba za upoko)1 tev moških je 65 let. Tudi z^ ženske je določena starosto doba 65 let od leta 1960, to se postopoma znižuje, tako bo 1. 1970 znižana na 60 let. Za podrobnejše informa1 naj se interesenti obrnejo sedež INCA, Ulica Zonta ste*' 2, kjer jim bodo dali vsa P^J jasnila in napravili tudi Pr°j njo. Vsa pojasnila in P0111 dobijo prizadeti brezplačno- starec, ki je padel po stopnicah Na ortopedskem oddelku včeraj zjutraj umrl 72-le*^, upokojenec Romano NoV*™j Novaf*: stanujoč v Ul. Parini 11, hj t J e nujoe v ui. carini n, A».yl pretekli petek zlomil *r , 1lV kolk na stopnicah hiše, v tari stanuje. Se isti dan so ; N0- varo sprejeli v bolnišni vendar so si zaradi njegove*j, resnega stanja zdravniki P držali prognozo. MMJM Za šolanje je predvidena o prostitev plačevanja taks za celotni znesek in v nekaterih primerih za del zneska. To pa samo v primeru, da velika 'družina nima tako visokih dohodkov, da bi morala plačati dodatno dohodnino. Glede vojaških obveznosMh zakonski osnutek spreminja 41. 85 enotnega zakona o naborih in zagotavlja predhodni odpust za prvorojenca velike družine (vendar pa samo v primeru, dat mora oče vzdrževati še pet otrok) in sina v družinah, ki imajo najmanj pet sinov, in dva služita ali sta že odslužila vojaški rok. Končno predvideva zakonski osnutek še nekatere olajšave pri plačevanju davkov in taks. Pričakuje se, da bodo ta zakonski osnutek odobrili v najkrajšem času in da bo kmalu stopil v veljavo, predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri Titanus film: «0tožna jesen /IMEDE0 MflZfflRI-m/ONNE fflMORSP DNEVNIK — 5 — 21. julija 1959 k Alži irce m francoski odvetnik Vid Audia, po rodu , j je vedel mnogo fffaooij francoskih mučite-in trinogov. Prevzel C °°rambo svojih roja-°v’ Pa j« postalo kar jasli ’ r moTal 'izgini- li' tohrbtno so ga ubi-iL .-a ra*f>ravi proti al-jrtkim itudentom, ki je j* učakal, bi moral eti sledeči, it ne izdelan govor. gospod predsednik, gospo- študentov, med nji-it .j »no dekle, stoji zdaj-PZ6d Vami zato, ker so ob. ioni'-! A’ Drugi bodo la in - tem’ kakšna je bi-in ri Je ae zmerai sindikalna domoljubna vloga UGEMA tajnu. Kar se mene tiče, fto 1 se rad danes omejil sa-ijev na erl0 vprašanje, ki zanašam03* kliente> in to na ‘jrasanje mučenja. ji-"?®1'1*; le nastala med al-Ia„V°ino, toda od njene-diteiv aka so Prav njeni vo-»ekat .obdutdi vso krutost obsoiPostopkov, česar ne Priiatlr? samo iaz in “oj1 7.;!11* temveč tudi drugi. vimi ki ^ bil med Pr' je . voditelji te organizaciji;’„ d zahrbtno umorjen. HašlfV0 trUpl° 80 Poseje da n,na nekem nabrežju, to- 28ierom°Vi morilci Pa 50 še Včet -113 Pvostosti. Pred- ročiu SIj*m časopisje spo-ce ’ “a so dijaki iz Tlem-ker zn°va začeli stavkati, Pitirl36 V v°jaških zaporih kj p.8 sedemnajstletna licej-Han, iCmat bent Abdelhamid na«udou. ^^žirskim študentom pač sle-bol 1 dan Pr*nese žalost in 7 r! • tnora? Pa. Poslušajte, kaj je Khau • ,rncd Prijatelj Moussa ta . k' sedi pred vami mesec!"11 klopi Preživeti p 4 decembra v samem dr»zu: •Policaji rak r c ml naJPrel zve' Prisili? ’ potem Pa še n°Se-1 so me, da sem počep- Ptivez!!0 ,Pa so mi zaPestja ki ip ■ gležnjem. Policaj, d0g __J®el tak obraz kot bul-stem v P° na§lasu in po tičal ' r zaupnega povedan,!6111 .sP°znal, da gre za Potem°2a lz Tunizije — mi je r°ke JUi- skrčene noge in i? rano ®*,uznai, aa gre za Potem°Za 18 Tunizije — mi je roke skrčene noge in Kakoj Podsnd železen drog. s teni 50 sami pravili, so me rj,^ hataknili «na raženj*, ttied jrazeni so nato položili ljene 6sene zagozde, postav-tnetrana dvek mizah v višini potem ^ tr'deset centimetrov. elek*.:,80 skozi drog spustili ttli dv°n' '’ok' Hkrati pa sta Ptanc a druga policaja, tudi ljala p^a iz Tunizije, postav-tam n tr°de zdaj tu zdaj lo v 0 vsem telesu in to ce-*roe, Usta’ zadnjico in na Eden «Ka^ °d njih mi je dejal: sPoznal° se, mučijo ljudje, sem te i2k . P.12 nacistih, zdaj pa Da t,;Sn^e sam uporabljam*. °d n ,. kričal, mi je eden kos ] lcaiev porinil v usta tobec Potem pa lepljiv til te ki je bržčas že slu-bačnik U uamenu — poln to- To mr.vic-’'r'bližnarSliŠevan^e trajalo 0tiesvep?:, do šestih zjutraj. °SGmkrat Sem Se sedem del vVpim’ očmi sem ga vi-lesa ip r®snesu; po vsem te-BolhaH ltnel Polno krast, slednj; J Abdelkader, na-šole on'”* ■ zat°žni klopi, ta-dandane U^e Postopek, ki ga Porabi.5 V sami Franciji u-*boie 10 Proti študentom iz •Ker ‘ne: °bupa T^en? °d jutra zaradi vPraja_ °lčal na vsa bedasta tttičenj^9'. ^ policaj z iz 8o,tl Pon ln ukazovalnim gla-’VSeB. avlial vedno hitreje: » . _ ___________________________ lni 'n ukazovalnim gla-,‘VSeB.-vlial vedno hitreje: ‘it... si,a sem do grla sit! ... *Pl°h „ ' faradi vaše trme Planih .m°rem več domov*. * Pesti-.name, me usekal V °bra? ln Potem še brcal ^ez u’ trebuh in boke. dsedei r° Se te ves zasopel S’,Stem k° so me zPova ,acj,ili' Obsedenec je V, •• '-'Dseaenec je začol in nadaljeval svoje početje dobro uro, dokler ni prenehal in začel z ostudnimi francosko-arabski-mi izrazi prisegati na svojo iznajdbo. Odšel je, da bi se čez hip vrnil s štirioglato sivo škatlo, ki jo je postavil na mizo. Opazoval me je, kako sem si z rokami brisal krvav nos. Ogledoval sem jo in ugotovil, da molita iz nje dve žici, izolirani s prozorno nožnico, ki sta imeli na koncu po dve zobati kleščici. Privlekel je velik železen drog, jermene; iz približno takšne vrečice, kakor jih uporabljajo pri podvodnem lovu, pa je potegnil nekaj deščic. Dva nadzornika sta me držala, da se nisem mogel ganiti, tretji je vrtel generator, obsedenec pa mi je postavljal elektrode po vsem telesu, pri tem pa polglasno klel, kot da se pogovarja sam s sabo. Zaman sem se otepal, cez kake četrt ure je s tem početjem le prenehal in rekel: *Ta je pa krepek*. Potem je ukazal naj se oblečem. Zavedam se, gospod predsednik, da gre za pošastne prizore; toda kdo je kriv, da so ti študentje postali pošasti? Toda mar nam pravnikom ne pristoji, da smo jasni, in to brez sožalja ali bojazni? Po mojem je v tem bistvo, če že ne obravnave, pa vsaj molka mojih klientov. (Aoudia sedaj navaja del izpovedi študenta Souamija, ki smo jih že objavili). Ker je Antonietta Idjeri li-cejka in ker se mi upira navajati, kako so jo trpinčili, bom raje molčal, želel pa bi, gospodje sodniki, da bi takrat, ko boste glasovali, ne pozabili na njen obraz, prav tako pa tudi ne, da se na njenih kolenih še zmeraj vidijo sledovi tistega, kar je prestala. Kot vsi drugi tudi alžirski študentje prebirajo časopise. V nekem listu z dne 15. maja so brali naslednje sporočilo policijske prefekture: «Ob koncu nogometne tekme, ki je bila sinoči v Pare des Princes, je neki gledalec brez dovoljenja prestopil o-grajo ob igrišču in se začel pehati s stražnikom. Le-ta je stekel za njim in ga, še preden so njegovi predstojniki lahko posredovali, nepremišljeno udaril. Neprimerno dejanje tega stražnika je sprožilo pretep, pri katerem je bilo laže ranjenih ducat stražnikov. Zaradi tega je bila uvedena preiskava, ki naj ugotovi odgovornost tega policijskega uradnika in naj morebiti sproži zoper njega tudi disciplinski postopek*. Alžirski študentje soglašajo s tem, pri tem pa jim ne gre v glavo, kako da niso nikdar kaznovana veliko hujša, krvo-ločnejša in strahotnejša dejanja, ki jih njihovi rojaki dan na dan doživljajo od francoske justice, o čemer se seveda tudi nikdar nič ne sporoči javnosti. V pritožbi, ki se je zdela gospodu predsedniku komisije za varstvo zakonitosti nesramna, a se zdi meni skoz in skoz dostojna, je Khebaili pred šestimi meseci povedal:, • Obotavljal sem se, da bi zaradi mučenja, ki sem ga prestal, iskal zadoščenja pred francoskim sodiščem. To sodišče pač ni pristojno, da bi mi sodilo; vsekakor pa bi lahko sodilo Francozom. Na ljubo časti, ki jo ima sodi šče, nimam pravice, da bi mu odrekal to zadnjo možnost* V tem se je pač še zmeraj kazalo zaupanje. Toda potem ga sploh niso soočili s tistim, katerega je obdolžil. Ta primer pa nikakor ni izjema. V Versaillesu se s svojim prijateljem Vergesom ukvarjam z zadevo delavcev Rez-guija Hocina in Krama Mohameda. Osmega septembra 1958 sva pisala gospodu Andreju Malrauxu in mu ovadila mučenje, ki sta ga pretrpela najina klienta. Gospod Malraux je odstopil pismo komisih za varstvo zakonitosti. Kljub vsemu prizadevanju preiskovalnega sodnika pa ni bilo mogoče izvesti nobenega soočenja med najinima klientoma in obdolženimi policaji. Tudi mi ni uspelo, da bi si smel ogledati zapisnik osrednje ,bolnišnice v Fresnesu, kjer so Rezguija po zaslišanju zdravili cel mesec. Med »procesom Spustelle* so prepoznali komisarja Be- loeila, ki je bil takrat v dvorani.- Čeprav je bil obdolžen najhujših in najbolj nesramnih dejanj, je lahko mirno odšel, ne da bi se moral zagovarjati za karkoli. Prav on je zasliševal Antoinetto Idjeri, ki je zdaj pred vami. V tem' je razlog, zakaj vam moji klienti nočejo odgovarjati. V tem se ne kaže, da se hočejo na tak način izogniti svoji odgovornosti. Prav dobro poznate moje rojake in veste, da bi se na to najraje sklicevali. Ta molk pač ni znamenje jeze pa tudi ne izzivanja, temveč čisto preprosta, a zato tisočkrat hujša — moralna gesta. Nikakor ne morejo dojeti — in tudi sam ne morem razumeti —- da so od decembra do maja imeli dovolj časa, da so izvedli preiskavo o njihovi zadevi, niso pa uspeli preiskati tudi zadeve, ki je vsekakor hujša in »nujnejša*, se pravi obtožbe zoper njihove krivice. * * * Dva izmed njih danes nista tu, kajti Aguercif in Man-souri sta bila aretirana in obdolžena, pa ju je sodnik Perez začasno izpustil iz zapora. Pri tem gre za odločbo sodišča. Toda preprosto policijsko, diskrecionarno zaporno povelje, s kakršnim so za zapiranje Alžircev pooblastili na tisoče agentov, ju je spravilo v internacijsko taborišče. Zakon o kazenskem postopku prepoveduje, da bi smeli Francoza zadržati v zaporu dlje kot oseminštirideset ur. Toda premnoge študente, ki jih zadržujejo na policijskih postajah, so zasliševali po več kot teden. Alžirski študentje se zavedajo, da zanje — prav tako kot za njihovo ljudstvo — zakoni ne veljajo. Zanje ne velja svoboda, prav tako pa tudi ne nobeno zagotovilo ali' pravica. Ko so v takem položaju, kdo neki bi se jim upal očitati še edini častni izhod, ki jim ostaja, da se docela postavijo na stran svojega ljudstva, bojevnikov, u-jetnikov in tistih, ki so jih giljotinirali? Pravica je na njihovi strani. . y- ■-■■■■ Iijtv brat« jemenskega kr»tj» Jemenski nima pri Kljub širjenju ^senzacionalnih^ vesti na njegov račun, odnaša jemenski kralj iz Italije najlepše spomine RIM, 20. — Brat jemenskega kralja — ki se je pred kratkim odpeljal iz Rima z letalom, pa se je takoj vrnil, je dal včeraj dopisniku agencije Ansa nekaj izjav. Predvsem je hotel mlaai princ o-vreči zgodbo o pobegli «pri-ležriici* kralja Ahmeda. Zato je s pomočjo prisotnega zdravnika dokazoval, da je bil povratek kralja res v zvezi z boleznijo in ne s kakim •pobegom*. Sedaj se bo kralj Ahmed, ki se je bil medtem že odločil za potovanje z ladjo, vendarle vrnil — s privoljenjem svojih zdra\hiikov — z letalom, ker «je zvedel, kako ga njegovo ljudstvo težko čaka*. Princ je še dejal, da prav dobro razume, da tisk hlasta po novicah, ki naj bi bile senzacionalne Dejstvo je, je dejal princ, da se hoče občin- JL* A j . i-iB jiiliž Treba se je vedno držati desne Skromna ponovitev po 2000 letih Od včeraj Jambe aa poti čez Alpe pri iskanju Hanibalovega preboda 1 -'"i. ■■■■■■■■■■ ■■■■— ■ " — Slon bo hodil iz Montmeliana do Turina devet dni, vendar pa ni mogoče reči, da bo s tem prehodom, ki je v organizaciji Angležev, dokazano, kod je Hanibal pred več kot 2000 leti vodil svojih 40 slonov in 30000 vojakov CHAMBERZ, 20. — Slonica Jumbo iz zoološkega vrta v Turinu je davi odpotovala iz Montmeliana v Franciji. Prehoditi bo morala Alpe, da tako ponovi slavni Hanibalov pohod čez Alpe pred dobrimi 2.000 leti. Kaj b0 pravzaprav s prehodom slonice čez Alpe dokazano, je težko reči. Sedanjo ekspedicijo organizirajo angleški znanstveniki, ki trde, da je šel Hanibal čez Clapie-re koder bo morala iti slonica. Toda s tem ne bo že dokazano, da je šel Hanibal prav tod s svojimi 40 sloni ih 30.000 vojaki. Končno Jumbo ni prva na poti čez Alpe — ne glede na Hanibalove slone. 2e leta 1935 je 12-letni slon Dolly-Danay iz pariškega zoološkega vrta prehodil Alpe v družbi ameriškega zgodovinarja Halliburtona. Računa se, da bo Jumbo hodila devet dni. Vprašanje je, če so bili tudi Hanibalovi sloni tako lepo obuti kot Jumbo, ki ima na nogah močne usnjene čevlje, okrepljene še z jeklenimi oboji. , Jumbo je danes zjutraj fleg- Za 20 milijonov ukradenih draguljev VARESE, 20. — Policija in karabinjerji si prizadevajo in preiskujejo, da bi kaj več dognali o veliki tatvini v hotelu Čampo dei* Fiori nad Varese. Žrtev tatvine je postala Piera Bottinelli Valsec-chi iz Milana. Pred nekaj dnevi je prišla semkaj, da preživi v tem kraju počitnice. S seboj je prinesla torbo, v kateri je imela shranjene dragulje, ki jih je bilo za nič manj kot 20 milijonov. To vrednost vsaj Je o-značila v svoji prijavi policiji. V nedeljo popoldne je ženska odšla na sprehod v okolico hotela. Odsotna je bila komaj eno uro. Ko se je vrnila,' *e zagledala omaro odprto. dobro se je pa spominjala, da jo ie pred odhodom zapfla. Takoj., je pogledala v kot omare, kjer je bila spravljena torba. Torba je bila še tam, toda odprta in prazna, V Omaro, ki je b‘ila zaklenjena, pa ni bilo vlomljeno, temveč jo je tat kar lepo odkleni! s ključem, ki ga je ženska skrila v neko špranjo za omaro. «»—— ANCONA, 20. — Iz ZDA se je vrnil 81-letni Michele Arcangelo Majorino k svoji sestri Concetti, ki je ni videl 56 let. Izselil se je leta 1903. matično — čeprav zelo burno pozdravljena začela svojo dolgo pot. Zbrano je bilo skoraj vse prebivalstvo Montmeliana, navzoča sta bila italijanski in angleški konzul in seveda angleški člani ekspedicije. Vsa stvar se ni mogla izvršiti brez govorov, brez pretrganja simboličnega traka in mnogih vzklikov. Jumbo mora danes prispeti v La Ro-chette, kjer je cilj 17 km dolge prve etape celotne poti do Turina. Kakor pri startu za riour de France« so časnikarji ob odhodu slonice planili v telefonske celice ter sporočili svojim listom svažen« dogodek. Jumbo bo vsaj prve noči spala kar zunaj, kar ji bo mogoče čisto prijetno po vročini, ki jo je zadnje čase mučila, zlasti še med prevozom z vlakom iz Turina v Francijo. Jumbo še nima celih i* let. «»------ Dveh deklet ne puste iz samostana RIM, 20. — Dve dekleti »ta te dni predmet spora med prednico nekega verskega zavoda in njih materjo, ki na podlagi razsodišča za mladoletne zghteva, da se ji hčeri Vrnela. Dekleti Anna in Viviana Ippoliti — imata 17 in 19 let. Pred desetimi: leti ju zapeli v samostan ase stlr' katehlstlnj brezmadežne« v Monterotondu po ločitvi n>£4 stgrši. Sodišče je namreč tedaji jjriebalo hčeri očetu in ta ju je dal zapreti v samostan. -Pred -časom pa je -oče umrl in po zakonu je materi spet pritfarfla oblast nad hčerama. Vendar pa je morala vsa zadeva še pred sodišče za mladoletne, ker se je neki stric, očetov blat, vmešal v zadevo ter se protivil ponovni oblasti matere. Sodišče je izdalo razsodbo, po kateri lahko mati vzame hčeri iz samostana in ju ima tri mesece pri sebi. Preteklo soboto se je Ippo- [ liti napotila k samostanu, da [ bi odpeljala Anno in Vivia-nG. Toda prednica Evelina Ganci deklet ni hotela izročiti. Ippoliti je poklicala komisarja iz Monterotonda, toda ta odloka sodišča ni mogel izvršiti, ker ni bil sporočen sestram v samostanu. Ippoliti se je sedaj odločila viožiti proti prednici tožbo zaradi ugrabitve osebe. Zdolgočasena Soraya je prišla v Frankfurt KOELN, 20. Princesa So-raya se je iz Rima vrnila v Koeln, kjer ima pri svojem cčetii, iranskem veleposlaniku v Nemčiji, pravzaprav svoje »stalno bivališče«, To bivališče pa ni posebno stalno, kajti odkar ni več perzijska cesarica je pač nekaj časa biva- la v Nemčiji, večino časa pa je prebila najprej v Švici nato v Rimu (seveda je bila medtem tudi v Ameriki). Toda revica se je pričela dolgočasiti in je prišla za nekaj časa domov, dokler se ne odpravi v Biaritz ali na Modro obalo. (Njena mati je sicer pred časom dejala, da »morajo sedaj gledati na vsako liro«, ko jo je nekdo spomnil na njenega očeta — deda Soraye — ki živi dokaj revno življenje v nekem domu starčkov v Vzhodni Nemčiji). Včeraj zvečer je Soraya zapustila Rim z letalom Lufthanse. V Frakfurtu jo je čakal oče z avtomobilbm. V veleposlaništvu so stanovanje Sorave v času njene odsotnosti prenovili. Vsekakor je bila videti pri svojem prihodu dokaj trudna in ni hotela časnikarjem ničesar povedati o svojih nadaljnjih načrtih. stvo povsod po svetu raztresti v trdi realnosti neugodne ‘-edanjosti. Občinstvo je utrujeno od politike in v nekem smislu je tudi utrujeno od resnice, je modro ugotovil a-fabski prinči Potem je še poudaril, da jemenski kralj kakor osebje iz njegovega spremstva nima priležnic in ne favoritinj. Tiste, ki so oženjeni, spremljajo njihove žene, ostale ženske pa pripadajo postrežnemu osebju. Princ pa je v imenu brata poudaril, da kljub širjenju »senzacionalnih« vesti na njegov račun, odnaša jemenski kralj iz Italije najlepše spomine. Razen tega pa so bili s kraljem številni vladni ljudje, ki so imeli z italijanskimi predstavniki mnogo vsakovrstnih razgovorov. Trije mrtvi pri eksploziji GENOVA, 20. — Nekaj kilometrov od Genove je prišlo v tovarni Martignon.i, kjer izdelujejo lovsko orožje, do eksplozije. Ubilo je dva delavca in nekega uradnika. Eden zapušča ženo z dvema otrokoma, drugi je bil oženjen šele devet mesecev, tretji pa je bil še samski. MILAN, 20. — V kanal Re-defossi so danes izlili 17 stotov potvorjenega vina, ki j« bilo zaplenjeno. Medtem ko so sod za sodom praznili, se je voda lepo. rdečkasto pobarvala. Bežen pogled v staro Ljubljano (Nadaljevanje s 3. strani) ma, so začeli najprej dozidavah nove stavbe na dvorišču,: ter širiti mestno hišo v grajsko pobočje. Tako je sredi 16. stoletja, točneje leta 1584, nastala dvonadstropna stavba za pročelno stavbo. Imela je vi pritličju predvsem skladišča, v prvem nadstropju pa večjo sobo, namenjeno občini meščanov iq registraturo. Drugo nadstropje pa je do srede 18. stoletja ostalo neizdelano in je služilo za kaščo. Kasneje so bili ji prostori prezidani v policijske zapore in hišniško stanovanje, (se nadaljuje) Sl. Ru. Pomembno mednarodno zborovanje v Opatiji Slonica Jumbo na sprehodu po Montmelianu dan pred astartom« Nad sto zastopnikov nacionalnih združenj za politične znanosti evropskih, afriških, azijskih, severnoameriških in juž. noameriških držav se bo zbralo v Opatiji od 30. avgusta do 6. septembra na mednarodni konferenci za politične znanosti. Organizator konfe. renče je Mednarodno združenje za politične znanosti. V tem združenju zastopata Jugoslavijo dr. Mak s o gnuderl in dr. Jovan Djordjevič, ki je bil lani izbran tudi za prvega podpredsedni* ka združenja. Kongres PEN-klubov v Frankfurtu V nedeljo se je v Frankfurtu pričel 30. mednarodni kongres PEN-klubov. Udeležuje se ga 5Q0 predstavnikov literarnega sveta iz 35 dežel. Kongres bo trajal do 25. julija in dnevni red diskusije je »Književnost in znanost«. Goe. thejevo kolajno, ki jo Frankfurt podeli . vsako leto, so včeraj zvečer prejeli Američan Thorn-ton Wilder, Sarnapalli Radha Krišnan, francoski časnikar Jean Schlum. berger, japonski pesnik Yasunani Kavvabata ter Angležinja Cecily Vero-nica Wedgwood. Francoise Sagan: «Aimez-vous Brahms...* 1. septembra se bo v knjigarnah pojavil četrti roman pisateljice Fran. coise Sagan z naslovom »Aimez-vous Brahms...« Naslov je vzela to pot pisateljica kar iz knjige: to je košček stavka v sa. mem besedilu ?omana. Tak naslov ji je pasvetor val svetovalec založnika Julliarda. Začetna tiraža knjige za katero trdi. Rene Julliard, da je naj. boljša od dosedanjih knjig Saganove,. bo I0Q tisoč izvodov. Silvana Mangano bo «Jovanka> O nastajajočem filmu »Jovanka in druge« se je že mnogo govorilo in pisalo. Med drugim tudi to, da ga bodo delali v Jugoslaviji. Iz tega pa ni bilo nič, ker v Jugoslaviji niso pristali na scenarij. Glavno vlogo bi morala igrati Gina Lollobrigida i>n mnogo se je spet pisalo okrog tega, ali si bo tudi ona ostrigla lase «na baline« kot nekater druge — med njimi tudi Jeanne Moreau in Carla Gravi-na — ali pa si bo pomagala s kako umetnijo. Sama je izjavila, da si ne bo pustila odrezati niti lasu, medtem ko režiser vztraja pri «balin-cih«. Nazadnje se je režiser odločil, da vzame namesto Lollobrigide Silvano Mangano. Tako bo mogoče sedaj vse prav: Silvana se bo ostrigla, Gini, ki se je že močno izgovarjala z utrujenostjo, pa ne bo treba plačati penala. Snemali pa bodo film v Avstriji. | EDGAR WALLAGE: uuuuuuuuuuuup. I (Za gonetna 1 rZAPONKA)| »TnnnTTnnnnTTnTinnTinnTTniTnTTnnTTTTiTTTTTfTTTTT^ nn,TT”m?mTm ?aPlsali’*?a’ sedai se spominjam. Novinar, kaj ne? Tedaj ste člov u I?ek’ ki je bil ena sama laž. Napisali ste o meni, da fi>lentu ’ ki najbolj spoštuje zakone. Pa ni nič res. Po mojem v*k(Ja j So zakoni napravljeni za to, da varujejo tatove, in PrVl tat lzmed vseh.« čeT^ sem naPisal laž,« se je nasmehnil mladi mož. »Ven-akor v v*ada tat, so časopisni poročevalci lažnivci po naravi, veste.« «Ne)Lh0čete sedaJ od mene?« je vprašal starec, dan UsluS°. gospod Trasmere,« je odgovoril mladi mož. J}e8a opnISruk nam Je Poslal iz Pekinga besedilo proglasa upor-r°. na „erala Wing Suja ali Su Winga, ne spominjam se do-j "a hi utegnil prevesti, če bi vi hoteli biti tako ljubez-2abp'arno»S ^ namred težko najti prevajalca, kateremu lahko ^01laiidUS - vzel z neko nevoljo list, ki mu ga je ponujal «WinB s črno torbo med kolena in je začel: frahk Han Ši’ 2 nebesko pomočjo in ponižno se klanjajoč...« J(i starec stenografiral prevod v svojo beležnico. Ko Se i® na.J?e?al> Je vtaknil beležnico in nalivno pero v žep in «Zel nil' Starče!!01’1!'0 znate kitajsko,« je pripomnil z občudovanjem. ?• Je zarel od zadovoljstva. u“lbli boste,« je dejal. »Tam doli sem rojen in, pre- den sem bil star šest let, sem poznal že tri narečja. Z dvanajstimi leti sem bral kitajsko bolje od domačinov. Potrebujete še kaj, Holland?« «Ne, hvala. Samo zahvaljujem se vam,« je odgovoril Frank in se je priklonil starcu. Medtem ko je Lucius nadaljeval pot proti hiši, je gledal za njim. To je bil skopi stric Pavla Landerja in gotovo ga nihče ne bi imel za milijonarja Sicer pa je bilo res, da bogataši na splošno ne storijo nič, da bi potrdili svoje bogastvo. Ko je prišel v uredništvo in izročil prevod, je Frank sporočil vest, ki jo je dobil ta dan. Glavni urednik mu je rekel: «Gledališki kritik je na počitnicah, Holland, zato bo najbolje, da gres ti sam na razgovor z igralko.« Frank se je slabe vojje podal proti gledališču. Bil je poročevalec zločinov ne pa gizdalin odrskih igralk. Ko pa je bil pred Miro Ardfern, je spremenil mnenje. Mira ni imela na sebi nič takega, da bi bila podobna običajnim mladim igralkam. Igra se je že končala. V svoji obleki in jopi, ki ju je imela na sebi, pripravljena na odhod, se je zdela kot vsaka druga svetlolasa in ljubka mlada deklica s čednim obrazom, ki se odpravlja domov po opravljenem delu. Dekle je zlagalo v majhen kovček krasne dragulje in, preden se je obrnila, da bi pozdravila poročevalca, je končala svoje delo in zaprla kovček. Frank je pozorno gledal na zaponko iz platine, sredi katere se je svetil rubin v obliki srca, nato se je ozrl na Miro. Ni bila previsoka, pač pa vitka in z dolgimi oblimi nogami: prava postava za model, z obrazon*, ki je bil istočasno muhast in resen. «Zelo mi je žal, da vas moram nadlegovati, gospodična Ardfern,« je rekel Frank. «Naš gledališki kritik, ki ga gotovo poznate, je na dopustu. Zato sem prišel jaz, da slišim, koliko je resnice v novici, o kateri smo danes izvedeli.« «Za kaj gre?« je nevoljno vprašala Mira. «Je res, da se poročite? Kdo je srečni mož v tem primeru?« Mira je izbruhnila v smeh. Bil je to srebrnkast otroški smeh, ki prihaja iz srca. cKdo pa je, ki trosi naokrog take pravljice?« je vprašala. «Ne, gospod...« »Holland, Frank Holland od .Megafona’.« »Dobro, gospod Holland. Lahko rečete, da ni nič res. Nisem s« zvezala s svojo umetnostjo, ker hočem, da me ne bi imeli za usodno žensko, pač pa je resnica, da ne poznam nobenega moža, s katerim bi se rada zvezala. Vam to zadostuje?« «Da, gospodična. Hvala lepa! Zal mi je, da sem vas motil.« »Od kod pa ste dobili to obvestilo?« je vprašala radovedno. «Neki moj prijatelj mi je to rekel,« je odgovoril. »Lahko noč, gospodična Ardfern.« Igralka mu je ponudila roko, ki jo je poročevalec stisnil tako krepko, da je Mira kriknila. »Zelo ste močni,« se je potožila. Mladi mož ni vedel, kako naj se opraviči v svoji zmedenosti. «Nikar se ne vznemirjajte!« je nadaljevala Mira s hudomušnim nasmeškom. «Lahko noč, gospod Holland.« »Ce je kaj, kar bi želeli brati v mojem dnevniku...« je zajecljal Frank, ki ni vedel, kaj naj še reče, da bi mogel še malo ostati. «Recimo o draguljih, ki jih nosite na odru. Videl sem, da imate zelo lepe.« Igralkin obraz je postal trd. «Ne,» je dejala. «Mislim, da nikogar ne zanimajo moji dragulji in njihova vrednost. V vlogi, ki jo igram, 'so potrebni dragoceni dragulji. Bila pa bi mnogo bolj zadovoljna, ko bi mi jih ne bilo treba nositi. Sedaj pa zares lahko noč. gospod Hol-lan. to je Ilirija in Nova jjjl bo tekma na 11 gat Tokrat novogoriškega moštva, fJ| precejšnja prednost. Tre jo bo seveda izkoristiti- . ^ Lestvica je po nede')5 tekmah sledeča: .i 6 4 1 1 l6: Ilirija Nova Gorica Rudar Drava Tržič *** a ti t Za kvalifikacijo V D- e(l no ligo pa je bila saI”°ge$t( tekma in sicer med Se 4 in Tekstilcem 6 3 12 ^'"i 6 3 12 1 | 7 3 0 4 1 , 7 115 1^ Zmaga nasmejala prvim s se 1S Tekme v Pulju med d°d’ » ofl Uljanikom in gostujočim tilcem pa ni bilo zara 1 sotnosti sodnika. KAJAKAŠTVO Dve zmagi Jugoslo LINZ, 2U. — V zelo vremenskih razmerah v nedeljo pri Linzu we no tekmovanje s kanuji jaki. Jugoslovani so se izkazali, saj je s kajaki J gal Svet (J) z 2338,8 točke ^ Bonetom (J) 2362,5 in gerjem (Av) 2384,7. V s kanuji sta zmagala , ji Bernota (J) z 2530,8 Pr pC; dvema jugoslovanskima sadkama (Justin - Bolk3’ ta Žitnik). streljanje PLAVANJE RIM, 20. — Danes je z letalom prispelo v Rim egipčansko moštvo, ki se bo 26. t.m. udeležilo plavalnega maratona Capri - Neapelj. Moštvo je sestavljeno iz sledečih plavalcev: Said Gelin,- Hamed Mu-stafa, Samir Moshel, M Zaton, T. Homawy in Abo fjeif. Plavalci bodo odpotovali v aomovino 39. t.m. SARAJEVO, 20. — ^,UV| ljo je bilo slovesno zak J < XIV. prvenstvo Jugo«1® 5, i1! streljanju. Ekipa ■ Srbije j]f(t z zmago v najvažnejši , plini priborila Titov P° «»—- Športne sta'e TOTOCALCIO ij»f Zmagoviti stolpec: n¥vn> /j na, neveljavna, nevel)“ j' neveljavna, X, 2 — L 1, 1,1, 1 >— 2, • 1. o* Ker so nekatere tc^j0 p1’ padle zaradi dežja. b° ^ čevali samo zadetke z if kami. Zmagovalcem 5° plačali po 179.000 lir. „11' Rezultati tekem, ki so fot° K" vnesene v stolpec so sledeči: 0J Rosario - Atlanta 1 America - Fluminense p Canto Do Rio - Madur£l1 !* S. Paolo - Juventus Nacional - Noroesle Palmeiras - Ferroviaria {■ Lerici - Camogli F Nervi - Florentia F Civitavecchia - TriestiP® p: Cus Jonica - Elah ^ Cus Napoli - Mameli G TOTIP , 2 1 2 1, 1 X, 1 X, 2 1, 1 ' Kvote: 12 — 158.324, 9.912, 10 — 1.563 liž. Odgovorni urednik . STANISLAV HtNKy f Tiska Tiskarski zavod 23*