St. 279.
V Ljubljani, četrtek dne 5. decembra 1918.
Leto II.
NAPREJ
Uo Mii socialno MMm tole.
Izhaja razen nedelj In praznikov tmIt dan popoldne.
Or*4nlitr* la iprarBiltTo » Ljobljant, Fr»nčiSk»»«k» olic* ite». 6, l
Učiteljska tiakarna.
Haroinlna: po polti a do*taTlj»njem na dom »a celo leto K 42' —, ta pol leta
% Jl _, u žetrt leta I 10 50, »a mesec K 3 50. Za Nemiijo celo !eto K *6, »a oatalo tujino m Ameriko K 54.
inceratt: Rnoatopna petit TTatic* 30 »; pogojen proatoT KI-—; razglasi in poalane vratiča po 60 t; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije ta list a* poitnine proste.
Posamezna fetevilka 20 vinarjev.
Delavstvo in nova doba
Motreč zgodovino vsega človeštva z višjega vidika, se razvija pred nami v obliki poševne črte navzgor. Polagoma se spenja, in kakor onemoglo pade, se zopet dvigne, pade, in tako gre razvoj polagoma dalje, vsaki dvig navzgor poinenja korak napredka, vsak momen-tani padec stagnacijo,-odpočitek. v katerem si zbira človeštvo novih sil in. moči. Iz vsake reakcije se rodi prej ali slej napredek, svoboda. Zgodovina človeštva je rodila doslej tri velike revolucije. Predkristovo dobo je strmoglavila velika ideja ljubezni, ki io je ustvaril Krist, prvi veliki revolucionar človeštva. Krščanska ideja je osvobodila ljudi surovega materialnega svetovnega nabiranja, rodila pa je zloglasni srednji vek, dobo inkvizicije, cerkvenega gospodstva in :”;jvečje nevednosti. Mračnjaštva in nekulturnosti srednjega veka je osvobodila človeštvo druga velika kulturna revolucija renesansa, reformacija, ki je namah uvedla svobodo besede in tiska, ki se je tedaj pravkar začel udejstvovati. Gro-made, na katerih je poginilo toliko »krivovercev« so ugasnile, rimski papež je izgubil svojo prvo in zadnjo besedo v odločevattju o svetovnem redu. Krščanska misel se je poplemenitila, in cerkev ni učila več kot v srednjem veku, da je človek na svetu zato, da moli, marveč zato, da dela in živi. Francoska revolucija je slednjič zboljšala socialno stanje kmeta in meščana, po-menja torej napredek v soeialno-političnem oziru. Na Prokrustovo postelj, na kateri sta ležala doslej kmet in meščan, pa so položili delavca, ki je prišel igrati v svetovni povestnici svojo vedno pomembnejšo vlogo.
Prišla je svetovna vojna in z njo nezmerno trpljenje, v katerem se ie prerodilo in spregledalo celokupno človeštvo. Spoznalo je, da se valja ves svet v strašnih krivicah. ki povzročajo na zemlji večne boje in nemire. In človeštvo se- je vprašalo: Kaj bomo še nadalje v tem neizrečnem trpljenju dopuščali, da bi nosilo ljudstvo na sebi znak barbarstva, ali se bomo še za naprej oboro-/evali do zob, ali naj še dalje gledamo krmilo svoje usode v rokah nekaterih demagogov? Na to je odgovoril ruski delavec in kinet-socialist. Z enim mahom je podrl stare malike, pregnal malikovalce in vzel sam svojo usodo v roke. V znamenju tega gibanja, ki ga imenujemo ruska revolucija, je vstala vsa Evropa, ves svet in si pomladil obraz s sveto krvjo revolucionarne krvi.
Ta svetovna revolucija, ta tretja velika socialno-k uit ur na revolucija pa še ni končana, se še dviga visoko njen plamen in ne vemo še, je-li že dosegla svoj višek. Živimo v eni največjih dob. objemlje nas eden največjih preobratov, ki jih je kdaj izkristalizirala svetovna zgodovina. Nikdar še ni zapirala zgodovina na svoj program dnevnega reda toliko novih idej in nazorov, kakor sedaj, zato pa je naša dolžnost, ki nam jo narekata naša bodoča usoda in cilj delavskega razreda, da se dodobro umislimo v pomen in važnost te dobre, da zgrabimo z jekleno silo vse nove ideje, ki so se rodile iz plodnih tal ruske in vsečloveške revolucije, da z lastno srčno krvjo prepojimo vse nove socialne in demokratične nazore, ki silijo še v megleni pajčolan zastrti na dan, in da postanemo tako gospodarji položaja in nove dobe. V to nas kliče sveta dolžnost, zapisana v duši prvega socialista! Ako prepojimo s svojo srčno krvjo vsa v tej veliki dobi porajajoča se vprašanja, ideje in nazore, tedaj bodo dihali ti naše življenje, naš svetovni nazor.
Zato pa, delavstvo, poslušaj naš klic, porojen v eni' največjih dob: Organiziraj se, politično in kulturno, strni se v bojne vrste socialnih vojščakov, postani navdušen agitator za svojo delavske interese in proč z mlačnostjo, Irajti, ako se delavstvo ne bo zganilo danes, jc zamudilo eno največiih prilik, da se mogočno povzpe na lestvi ■socialnega razvoja.__________________________________-	/
Moderni parkelj.
Danes zvečer bodo klamotali po naSih ulicah različno našemljeni bavbavi. Z njimi strašo stariši poredne, Neubogljive otroke, lakšna je navada na Miklavžev v°čer.
Sicer pa so grozili porednim otrokom z volkodlaki, povodnjimi možmi, špičkarji, rokovnjači; v zadnjih de-Netletjih z rdečkarji, ki so bili menda hujši od samega vraga! Dandanes kaj takega ni več v modi, ampak, 'judje bo/ji. brez strašila svet ne more živeti, in tako
so gotovi gospodje, ki sede pri različnih meščanskih listih, raztrobili po svetu vest o modernih parkljih — boljševikih. Teh naj se tudi odrasli boje bolj nego samega vraga.
Evo Vam prvo slaščico o boljševikih iz hrvatskega »llustrovanega lista«:
»V nekem manjšem mestecu gubernije Jekateri-noslav so proglasili boljševiki vse ženske od Iti. do 40. leta za last mestne republike. Vsak odrasli moški plača v republiško blagajno deset rubljev ženskega davka in lahko dobi katerokoli žensko. Za ta piedlog je glasovala večina žensk, ki so po zakonu imele pravico glasovanja«.
Bog se nas usmili! Boljševiki $& pravi razbojniki! Evo neko brzojavno poročilo korespondenčnega urada:
K o d a n j, 1. decembra leta 1918. fz Petrograda poročajo, da so tamošnje boljševiške čete napadlo norveško poslaništvo. Vdrle so v poslopje poslaništva ter se polastile arhiva nemškega poslaništva, čigar interese je sedaj zastopal norveški poslanik. »Aftonposten« (»AK terposten«?) prinaša vest, da se od norveške strani zaradi te kršitve mednarodnega prava doslej še niso pod-vzeli nobeni koraki«.
Silno se vse države boje. boljševiške agitacije. Bog ne daj, da bi se ta zalega razpasla po poštenih, deviških deželah. Z vsemi boljševiškimi agitatorji na vislice, čenčajo gospodje meščanje. No, včasi imajo srečo, pa ujamejo takšne boljševiške duhove, čeprav samo na papirju. Evo:
H e 1 s i n g t o r s, 30. novembra. (Kor. ur.) Na nekem švedskem parniku, ki je na potu iz Petrograda na Švedsko pristal v neki finski luki, so aretovali pet boljše vikov, ki so imuli kot prtljalu s seboj sedem težkih zapečatenih zabojev. Preiskava je dognala, da so bili zaboji napolnjeni z boljševiško agitacijsko literaturo v angleškem, francoskem in nemškem jeziku. Sodijo, da so se že dalj časa zlorabljali švedski parniki, ki so prihajali iz Petrograda, in da se je tako boljševlška literatura preko Stockholma razširila po vsem svetu«.
Po vsem svetu?! Zdaj ne bo imel meščan nobene mirne ure več, vedno bo živel v strahu, da bo kar nenadno zletel v zrak, on, njegov trebušček, slamica v glavi, železna blagajtiica VVertheimova. nočna posoda izpod postelje, skratka: vse, kar ie meščanu tako ljubo!
Ali njih strah je votel, zunaj pa ga nič ni. Le poglejte, bralci in bralke:
Varšava, 2. decembra. (Lj. kor. ur.) Glasom poročil ukrajinskih uradov je bilo pri Urupu v Kubanskem ozemlju (Kavkazija) pol boljševiških polkov popolnoma uničenih. Kubanske čete so si osvojile velik plen. Ta zmaga poinenja končnoveljavno likvidacijo boljševizma na Kubanskem.
Vsak, kdor kje kaj ukrade, je boljše vik, kdor koga ubije, ie boljševik, kjer se zgodi oplenitev vagonov, banke, ladje itd., je kriv boljševik, boljševik. boljševik, sedanji moderni parkelj.
In vendar so boljševiki, namreč pravi ruski socialisti »boljševiki«, poštenjaki od nog do glave. Prožeti so z idejo resnice in pravice in svobode. Prvi so dvignili rdeči prapor revolucije, uničili so carsko samodržtvo, doma končali vojno in zdaj delajo z vso paro za blaginjo ruskega ljudstva. Seveda niti našim, niti ententnim vladajočim krogom niso ljubi, ker hočejo, da po celem svetu zavlada socialistična republikanska ideja.
S seje Narodne vlade SHS.f
S 27. seje v Ljubljani z dne 2. decembra 1918.
Dne 9. decembra t. I. se priuno v Ljubljani' pogajanja med zastopniki Nemške Avstrije in Narodno vlado
o	skupnih zadevah.
Nemške čete so 1. decembra t. I. napadle jugoslovansko vojaštvo v Velikovcu, torej na popolnoma slovenskih tleh. Narodna vlada je vložila pri Državnem uradu za zunanje zadeve in deželnem odboru za Koroško oster protest.
Glede beguncev je izjavila Nemška Avstrija zastopniku Narodne vlade na Dunaju, da jih zamore oskrbovati samo še do konca decembra 1918 na stroške še obstoječega skupnega zaklada bivše Avstrije proti svoje-časnemu obračunu, in je stavila konkretne predloge glede rapatriiranja. Narodna vlada ukrene vse potrebno, da se bo mogoče vrniti beguncem v najkrajšem času.
Izvrši sc več izprememb v sodni službi. (Posamezna imenovanja prinašamo na drugem mestu).
Odobri se načrt naredbe poverjeništva za uk in bogočastje, s katero se določi način, kako se bo izplačevala plača učiteljstvu vseh kategorij iz zasedenega ozemlja, ki biva izven demarkacijske črte.
20 kočevskih občin je poslalo Narodni vladi spomenico, v kateri prosijo, da bi se v kočevskem okraju ohranil status quo ante glede narodnih pravic Nemcev; zlasti prosijo, naj se uradi v pismenem občevanju z nemškimi strankami poslužujejo nemškega jezika. Narodna vlada odgovarja, da je slovenščina uradni jezik za vse območje Narodne vlade SHS v Ljubljani in da ne more delati izjem, Razprava o ostalih točkah spomenice se odloži, ker se bodo 'zadeve te vrste itak rešile skitpno za celo ozemlje SHS.
Proti koncu seje sta prišla v posvetovalno dvorano dr. Korošec in dr. Žerjav ter poročala v dvournem razgovoru o pogajanjih v Ženevi in Parizu glede ustanovitve enotne države celokupnega naroda SHS in glede vprašanja naše meje na severu in zaipadu. O ugodnih uspehih teh posvetovanj se je že poročalo v časopisju. Dr. Korošec je bil sprejet od najuglednejših državnikov entente (ministrskega predsednika Clemenceaua, zunanjega ministra Pichona, vodje ameriške misije v Evropi Housea, ki sicer ne sprejme nobenega politika, itd.); najuglednejši listi so mu šli na roko, ga intemuali in seznanjali občinstvo z našimi političnimi in gospodarskimi željami. Tudi je dobil od najmerodajnejših mest zagotovilo, da bo ententa pomagala jugoslovanskemu prebivalstvu z obleko in živili. Narodna vlada se je zahvalila delegatoma najtopleje za ogromno delo, ki sta ga izvršila y največjo korist Jugoslavije. Seje Narodne vlade se je udeležil tudi zastopnik goriških Slovencev dr. Brecelj in sc je zlasti še v imenu svojih ožjih rojakov iskreno zahvalil delegatoma za njuno obširno in spretno delo za pravično določitev zapadite meje.
Jugosl. soc. dem. stranka
sklicuje
v nedeljo, dne 8. dec. 1918
ljudske shode
z dnevnem redom: Jugoslov. država in delavstvo.
Shodi sc vrše v naslednjih krajih:
Brežice: ob 3. popoldne v »Narodnem domu«, poroča s. P e t e j a n ;
Dobrava: ob 3. popoldne v hotelu »pri Zajcu«, poročata ss. Prepeluh in dr. Kor u n ;
Javornik: ob 10. dopoldne pri »Žumru« poročata ss. Prepeluh in dr. Korun.
Kočevje: podrobnosti se objavijo.
Kranj: ob 9. dopoldne v gostilni »Fider«, poroča sodr. Zore ;
Novo mesto: ob 2 popoldne v prostorih gostil ne pri »Košaku«, poroča s. Mihevc iz Ljubljane.
Ormož: kraj in ura se določi, poroča s. K o pač.
Ptuj: v soboto 7. t. m. ob 7. zvečer, poroča s. Kopač;
Radeče: ob U. dopoldne, poroča s. Lemež;
Rajhenbtirg: ob 9. dopoldne v gost. g. Leskovška. poroča s. P e t e j a n ;
Vevče: ob 3. popoldne v gostilni pri »Francetu« poroča sodr. Kocmur.
Vrhovo: ob pol 3. popoldne, poroča s. L e m e ž.
Vse druge kraje in organizacije, ki žele prirediti shode, naj nas pravočasno obveste, da določimo čas zborovanja in poročevalce. Vsa naznanila sprejema tajništvo, uprava »Napre-ja« v Ljubljani.
Politični pregled.
Pozdrav Narodu« vlade regentu Aleksandru. Narodna vlada SHS v Ljubljani ie poslala dno 4. decembra t. 1. regentu Aleksandru sledeči pozdrav: Njegova Kraljeva Visokost regent Aleksander, Belgrad. Narodna vlada SHS v Ljubljani pozdravlja z iskrenim navdušenjem državno ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev pod regentstvom Vase Kraljeve Visokosti. Načela svobode, bratstva in prave demokracije, izražena in naglašena v proklamaciji Vaše Visokosti,-so nam dragoceno poroštvo .srečnega razvoja in lepe bodočnosti troedinega naroda, Se posebno vdano zahvalo si usojatno pa sporočati za blagohotno in tolažilno obljubo -najod-ločnejše hranitve celega etnografskega ozemlja SHS, zlasti tudi na naši severni in zapadni meji, kjer naši bratje prenašajo sedaj po vsem štiriletnem vojnem trpljenju gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živel jugoslovanski, Trst, živela. jugoslovanska Goriška in Istra! Bog blagoslovi pjedinjeno. Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta .Aleksandra! -t-. Narodna vlada SHS v Ljubljani,.,-t-..,Pačnik ;s. j'.. predsednik., ,'( . , .
,	-n- Italijanski guvernerji v. zasedenih krajih. V znrislu
naredbe vrhovnega armadnega poveljstva) z cine 19. pr. m., objavljene v uradnem listu, so bili imenovani guvernerji: 1, za Trentinsko, s sedežem.v T.ridetjtu, in sicer za ozemlje Treutinskega, Ampezzana. in Zgornje Adiže do demarkacijske črte: GeneraJnii .lajtnant Gu-glielmo Pecori-Giraldi. 2. Za Julijsko Benečijo, s sedežem v Trstu, in sicer za ozemlje, .obsegajoče Trst z okolico. Cioriško-Gradiščansko in - Istro ter cisalpinske dele Kranjske in Koroške, nahajajoče so v demarkacijski črti-: Generalni, lajtnant Carlo Petitti di Roreto. 3. za Dalmacijo, s sedežem v Zadru, in sioer za kopno ozemlje in za otoka-Dalmatinskega kraljestva, v « kolikor se nahajajo ,v demarkacijski črti r. viceadmi ral Kurico Millo.
■ Italijanske carinsko odredbe v zasedenih ozemljih. Glede carinskega razmerja jo odredilo gubernij sli o delavstvo Julijske Benečije v glavnem to-de: Do novih odredb se bo , poslovalo po avstr,o-ogrskih carinskih in finančnih zakonih in predpisih. Glede, na efekte in njih uporabo se smatra na mesto finančnega ministrstva postavljeno vrhovno armadno poveljstvo, oziroma v njega imenu tržaško gubernijsko obiastvo. Ker so smatrajo že sedaj, odpravljene meje, ki so ločile - Julijsko Benečijo od Italijo in ker so mora vsled tega dopuščati prevoz nacionalnega in nacionaliziranega blaga iz enega deli Italije v drug del brez plačila ■ novih ■ carinskih pristojbin, izhaja iz, tega, da se tnpra na blagovne pošiljatve potom obmejne plovbe iz luk Julijske Benečije v luke italijanskega kraljestva in narobe razširiti isti način carinskega odpravljanja, kakor je določen za transporte od eno luke italijansko v drugo. Ker se mora ugotavljati redni prihod blaga, bodo smeli carinski uradi kraljestva in carinski uradi Julijske Benečije korespondirati med sabo po pošti in. uradnem brzojavu. Tem carinskim odredbam jo- že dodan dostavek, da omenjene carinske olajšave ne smejo biti v korist nedovoljenim spekulacijam, kakor n. pr. da bi se plačala carina v Trstu in poslalo potem v kako luko kraljestva blago, ki je glasom avstro-ogrske carinske tarife podvrženo nižji carini nego je ona, ki je določena po tarifu kraljestva. Take. spekulacije bo treba tiazuaniti gubernijski oblasti, da odredi potrebno. Naposled je še določeno, da do nove odredbe pristaja guberpijski oblasti, izdajati dovoljenja za uvoz in izvoz btaga v primerih, ko gre za izjetne iz omenjenih odredb.
— V Nemški Avstriji in Češki dovelj rotacijskega papirja. Med zastopniki papirnega oddelka komisije za prehodno gospodarstvo pri Narodnem Vyboru ter gospodarske zveze papirne industrije, razdeljcvalnice papirja in zveze avstrijskih dnevmkov.so se vršila pogajanja glede razdelitve papirja na-.Češkem, Moiavskem in v Šleziji. Danes so se ta pogajanja zaključila. Sklenilo se je, da bo češkim, moravskim in šlezijskim časopisom. izhajajočim v češkem ali nemškem jeziku, enotno papir porazdeljevala papirna poslovalnica v Pragi. Nemško češki listi so po svojih zastopnikih sestavili izjavo, da so samo s tem zadovoljni, da ne bodo prikrajšani ne v kvoti in tudi ne v dobavi. Komisija za predhodno gospodarstvo Narodnega vybora bo dala tvornicam papirja v Nemški Avstriji vsak dan NI vagonov' premoga na razpolago. Za to bo Nemška Avstrija dostavljala tvornicam papirščino. žita, železni kršeč, kaolin in lesne tvarine. S tem sporazumljenjem so dosegli popolno zagotovitev izdelavama rotacijskega papirja v Nemški Avstriji, kakor tudi v češki državi.
Občinske dopolnilne volitvo v Gradcu. Pri včerajšnji občinski dopolnilni volitvu v prvem volilnem okraju so bili zopet izvoljeni občinski svetovalci Ivan Pock, Ivan Wieduer in županov namestnik Staerk. Na novo izvoljena sta bila odvetnik dr. Rudoli Griess in trgovec Anton Schimper. Vsi izvoljenci so .člani nemškega svobodomiselnega, kluba. občinskemu sveta.
•m. Nemško avstrijski državni svet je sprejel načrt volilnega reda za ustavotvorno narodno skupščino s spremembami, predlaganimi od komisije.
— Zakonski načrt Nemške Avstrije o sklicanju ustavotvorne narodne skupščine. Državni svet je sklenil, predložiti Narodni skupščini zakonski načrt o sklicanju ustavotvorne narodne skupščine, po katerem bi se
ustavotvorna narodna skupščina izvolila za dobo dveh let in bi se sklicala na Dunaj 14 dni po dnevu volitve. V ustavotvorno narodno skupščino, se bo v strnjenem državnem ozemlju volilo 250, v naseibnem otočju p;t,5 poslancev na podlagi enake volilne pravice brez razlike spola po sistemu razmerne volitve.
— Prve kontribucijc Nemčiji. »Vorsvarts« poroča: General Nudand je dal izročiti i nemški komisiji not«, kjer zahteva za vzdrževanje angleške posadke v prvem mesecu 40 milijonov, in za ameriško posadko 54 pijlijo-nov mark. Prvi rok, v znesku 10) milijonov murk ie \ plačljiv dne 10. decembra 1918 v Douvrinu, nadaljnjih 30 milijonov mark pa 12. t. m. v Kolini. Zahtevki za nadaljnje stroške zasedbe bodo že naznanjeni.
Francoski ukrepi o Alzaciji-Loreni. Višji komisar za Alzacijo-Loreno je odredil, da se zopet uvedejo prejšnja francoska imena. Nemški cestni napisi in napisi tvrdk se morajo odstraniti. Generalni nadzornik za javni pouk v Alzaciji-Loreni, Houllet. je strassburškemu poročevalcu lista »Petit. Par.sien« izjavil, da se mora ves pouk spraviti v skladje z organizacijo francoskih univerz. Vse nemško učiteljstvo se odpusti. Ustavijo se vsa nemška predavanja na vseučilišču. Na gimnazijah in ljudskih šolah se bodo te izpremenibe izvršile kar najhitreje. Potem se bodo zaposlili francoski učitelji, zlasti iz Alzacije-Lorene.
Uspeh francoskega posojila. »Agence Havas« poroča iz Pariza: Podpisovanje svobodnostnega vojnega posojila jo doseglo skupni znesek 27,750.000 frankov. V gotovini vplačani kapital znaša t9,750.000 frankov.
VVilson o svojem potovanju v Evropo. Predsednik VVilson je izjavil glede svojega potovanja na mirovno konferenco naslednje:	Smem li upati, cenjeni go-
spodje člani kongresa, na Vašo skupno podporo pri nalogah, ki me čakajo onstran morja. Nikakor ne podcenjujem težkih dolžnosti, ki sem jih prevzel nase iu sem si,tudi svoje velike odgovornosti popolnoma svest. Služabnik naroda sem in ne morem imeti nikakoršnih zasebnih misli ali namenov, ako hočem svojo nalogo izvršiti. Odpravljam so na pot, da po svojih najboljših močeh sodelujem pri skupnih pogajanjih in da pripomorem v skupnem delu z drugimi odposlanci zavezniških držav k udejstvitvi mirovnih pogodb na mirovni konferenci. Predsednik je zagotavljal, da bo potom žičnega ali brezžičnega brzojava z niitn trajna zveza mogoča in da bo njegova odsotnost kolikor le mogoče kratka. Izrazil je končno nado, da mu bo mogoče povrniti se s srečno zavestjo, da mu je bilo dano uresničiti visoko ideale, za katero se io Amerika bojevala.
— Domišlja španskega kabineta. Vlada ie podala svojo demisijo. Kralj ie pozval Romanonesa k sebi. Po avdijenci je izjavil Romanoncs, da bosta najprej državnika Dato in Maura povprašana za mnenje. Kriza je zelo resna in stopa iz navadnega okvirja, izvira pa iz različnosti mnenja, ki so se pojavila v ministrstvu z ozirom na vprašanje o katalonski samoupravi. Nikakor ni mo-
^goče vedeti, kako bo kriza rešena. Najbolj je razširjeno mnenje, da bo v pričakovanju, da se izjavi za samoupravo Romanonesu skupno z reformisti in katalonisti poverjena sestava novega ministrstva. Po avdijenci ie izjavil Maura, da so trajne izpremembe v ministrstvu obžalovanja vredne. Potrebno ie, da se rešijo problemi, nastali vsled gospodarskega položaja in da se razpravlji tudi o katalonskem vprašanju. Konservativci bodo podpirali ministrstvo, ki bo pripravljeno rešiti vsa tekoča vprašanja. Dato se je izjavi! v istem smislu. Kralj je dokončal svoje informativne razgovore. Javno mnenje je za to, da se poveri Romanonesu sestava novega tni-nistrstva.	___
Dnevne vesti.
• - ■ V znamenju svobode. Včeraj smo priobčili notico, kako je general Maister arogantno odklonil vsako pogajanje z nemškimi železničarji v Mariboru, lakega postopanja so bili delavci vajeni v stari caristicni Avstriji, v novi državi bi pač pričakovali nekoliko več taktnosti in manj militarističnega diktiranja. — Danes čitamo v »Slovencu«, da ie hrvaška vlada prepovedala j frankovsko glasilo »Hrvatska«. ker je pisala -proti regentu Aleksandru. Ni naš namen, da bi zagovarjali ta list, ker tega ne zasluži. Zdi se nam pa, da taki akli najbolj dokazujejo, na kako betežnih nogah stoji vse monarhistično gibanje v Jugoslaviji, ki se boji kritike enega zakotnega lista.
— Zdravstveno stanje mestno občine ljubljanske od 24. do 30. novembra 1918. Novorojencev 20, umrlo je 35 oseb: med njimi 22 domačinov in 13 tujcev. Za grižo sta umrli 2 osebi, med njima 1 tujec: za jetiko 3 osebe, med njimi 1 tujec; za različnimi boleznimi 20 oseb; za pljučnico 3 osebe, za influenco 7 oseb, med njimi 4 tujci. Za kužnimi boleznimi je obolelo: za Škrlatico 2 domačina. za grižo 1 tujec.
— Hišni posestniki so ljudje, ki si služijo svoj težki kruh s posestvovaniem hiš. Zato jim menda tudi ne preostaja časa za drugo delo, n. pr. za snaženje s snegom zakidanih, zmrzlih trotoarjev. Svojo brezbrižnost i gotovo-v trenutku, ko bi jih prijeli, utemeljevali ah z izgovorom, da ne-najdejo delavcev. Mislimo, da bi mm sicer ne padla krona z glave, če bi vzeli sami enkrat lopato v roke in šli čistit trotoar. Poznamo države, kjer so se take stvari že dogodile. Mi pa nismo tako kruti,
da bi zahtevali od hišnih gospodarjev, da si omadežujejo roke z delom — pač pa zahtevamo, da spoštujejo zakonska določila, kakor drugi ljudje, in to tudi tedaj, če slavni magistrat ne zatisne samo enega,.ampak kar obe očesi naprsni,,svojim ljubljencem — volilepmr
Službena obljuba In prisega; vsega železniškega osobja na progah Zidani most-Maribor. Ptagersko-Sre-dišče, Spiclfeld-Ljntamer, Maribor-Velikovec, Spodnji Dravograd-Celje, Velikovcc-Zelezna kaplja sp vtšf od
6.	do 9,..t. m. ob navzočnosti poverjenika za promet.
—»;,C. -kr. Avstrija v slovenski, izdaji. O. Jugoslaviji gre, glas, da je to ali .da bo to demokratska država. Naši meščanski krogi pa menda še vedno mislijo, da je za demokratizem že dovolj .storjenega,, ako so o njem govori, iu ne morejo pozabiti egipčanskih mesnih loncev, katere so srečno rešili iz rajne '.Avstrije; bog ji daj večni mir in pokoj. Tako se še vedno — in to celo pri oficijelnih imenovanjih čita: gospod dvorni svetnik, gospod geueralštabsarzt. gospod sanitetni svetnik,- ekscelenca gospod Janez ■ Pokorn itd. itd. Ali teh abotnosti še ne bo konec? Mi ne rabimo prav'nobenih ekscelenc in dvornih svetnikov in nobenih oboževancev sploh ne, iu se odrokamo enkrat za vselej vsem tistim naslovom in niagari njihovim nosilcem ž njimi.
— Pri korespondenčnem uradu v Ljubljani se imenujejo začasno:	profesor Franc Kobal za vodjo; kot
uradniki: Robert Pohar, dosedai -c. kr. uradnik tržaško podružnice bivšega c. kr. korespondenčnega urada na Dunaju: Josip Dolenec, dosedaj definitivni, urednik tržaškega bivšega c. kr. kor. urada; Rado Murnik, slovenski pisatelj: Franc Puc, dosedaj sourednik »Slovenca«; Anton Zobec, abs. jurist, dosedaj urednik bivšega tržaškega c. kr. kor. urada; kot tipkarica Frida Heuffel; en uradni-sluga.	,
— Nova vlaka med Ljubljano In Mariborom. Da se ustreže želji občinstva po boljši dnevni zvezi med Ljubljano in Mariborom, vpelje južna železnica počenši sobote 7. decembra 1918 na tej progi nanovo dva osebna vlaka. Prvi, številka 30 pelje iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj in pride v Maribor ob U. uri dopoldne, vrne sc pa pod številko 39 iz Maribora ob 5. uri .popoldne,* ter pride v Ljubljano ob 9. uri zvečer. Vlaka sc ustavita na vseh postajali imenovane proge.
Poziv vsem Industrijskim obratom! Narodni svet v Ljubljani nujno potrebuje statističnega materijala za vse industrijske stroke v naših pokrajinah, zlasti v svrho določitve množine najpotrebneših surovin za na-daljno produkcijo, kakor tudi produkcije same radi pospeševanj« oksporta v prehodni in mirni dobi. Vsled tega se pozivajo vsi javni in zasebni tovarniški, pa tudi večji obrati najkasneje tekom 14 dni, da naznanijo Narodnemu svetu v Ljubljani sledeče podatke: Ime industrijska (družbe), sedež podjetja, kaj izdeluje, koliko producira (letno v q oz. vagonih), s koliko konjskimi silami razpolaga, koliko delavcev zaposluje (v normalnih razmerah), če iu koliko cksportira in katn.kake in koliko surovin potrebuje in od kod jih je dosedaj dobival. Ona industrijska podjetja, ki imajo svoj sedež izven Slovenije, ki pa imajo tovarne v slovenskem- ozemlju, se poživljajo, naj glede podjetij v našem ozemlju tudi pošljejo zaželjenc podatke.
— Poziv vsem industrijskim podjetjem v področju Narodno vlado SHS v Ljubljani. Poverjeništvo za trgovino in industrijo poživlja vsa industrijska podjetja, nahajajoča se v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, da mu javijo vse potrebščine za nadaljno vzdrževanje svojih obratov ter naznanijo, v koliko so dobivale iste iz sedanjega inozemstva in od katerih tvrdk. Da pa bo kolikor mogoče lažje doseči namen, ugoditi potrebam industrijskih podjetij, ki so v sedanjem času tako težko prizadeta in pri katerih bi prisiljeno prenehanje obrata imelo težke in nevarne posledice ne le za nje, temveč za vse gospodarstvo naših krajev, sc poživljajo vsa podjetja. da sporoče množine dosedaj mesečno izvoženega izdelanega blaga, kakor tudi količine, ki bi prišle v poštev za nadaljni izvoz, da bo mogoče dobiti kompenzacijskim potom od sosednjih držav dovoljenje za uvoz potrebnih surovin.
—- Popravek. Zadnjič smo prejeli- in priobčili poročilo, da ima generalni major g. Kleinschrod. velike zalogo živil in da ima v najemu stanovanje, kj ga ne rabi. Naprošeni smo, da to vest popravimo v toliko, da je R-Kleinschrodt stanovanje rabil in da nima nikakršnih ^zalog živil in je izgubil celo vso obleko na ice. To lojalno popravljamo.
begu iz Go-
rice. io injamo popravljamo.
—	Izpremembo v sodni službi, odstavita se trzavna pravdnika v Mariboru dr. Ferdinand Duchatsch m dr. Maks Reiscr. Imenujejo sc začasno: Franc Vedernjak za višjesodnega svetnika v Ljubljani; dr. Friderik Bračič za višjesodnega svetnika v Celju; visjesodni svetnik dr. Josip Kotnik za predsednika okrožnoga sodišča v Celju; josip Skalar, računski svetnik pri vrhovnem računskem dvoru; za višjega računskega svetnika pri novoustanovljenem računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani; Milan Paternoster, finančni deželni blagajnik v Gradcu, za računskega svetnika pri računskem oddelku višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Za sodnike brez stalnega službenega mesta s pridržkom poznejšo definitivne uvrstitve se imenujejo avskultanti (odnosno odvetniški kandidat); Milan Kalan v Ljubljani. Božidar Romih v Brežicah, Alojzij Debeljak v Maribo-
Stev. 279.
NAPREJ.
Stran 3.
m, dr. Martin Rus v Celju, Emil Kramer v Mariboru, Josip Vejinar v Mariboru, dr. Stanko Štor v Ljubljani, Janko Orožnik v Novem mestu, odvetnik dr. Vladimir -Orel v Trstu. Poverjeništvo za pravosodstvo Narodne vlade SHS v Ljubljani se dodelita začasno dr. Janku 'Babniku, dvorni svetnikom Milanu Škerlju, sekcijski svet-aiik v nekdanjem pravosodnem ministrstvu na Dunaju. Dr. Metodu- Dblcncu, dfcžbhiosodni svetnik v Uraden, sc začasno dodeli v službovanje višjemu deželnemu sodi* šču v Ljubljani. Vsa imenovanja veljajo od 1. decembra 11918.
V	raznih skladiščih v Ljubljani In na deželi leži raznovrstni demobilizaeijski materija!, ki se bo po kon* čili ureditvi razdelil in razprodal na reilektanto vsega slovenskega ozemlja. V svrlio enakomerne razdelitve se poživljajo predstojpištva uradov, zavodov, zadrug !. dr., da potom svojih pooblaščencev, oziroma zaupnikov pregledajo zbrano blago, sestavijo pregledne sezname vseh razpoložljivih predmetov, katere nujno in neobhod-sio potrebujejo ter čimpreje predložijo te sezname predstojništvu oddelka za stvarno demobilizacijo v poslopju deželne vlade v Ljubljani, katero daje vsa tozadevna pojasnila. Obrtnikom je prijaviti potrebščine, kakor doslej, .Zavodu za pospeševanje obrti v.Ljubljani.
Sestanek društva slovenskih kmetijskih učiteljev v zvezi z občnim zborom se vrši v soboto, dne 14. decembra 1918 ob J. popoldne v sobani Slovenske kmetijsko družbe v Ljubljani z naslednjim sporedom: 1. Poročilo načelnika in blagajnika. 2. Dopolnilna volitev v odbor. J. Sprememba pravil. 4. Stanovske zadeve. 5. Uprava kmetijstva. Poroča inž. R. Lah. 6. Kmetijsko šolstvo .Poročevalec ravnatelj Ivo Belle. 7. Agrarne reforme. Poročevalec inž. Alb. Vedernjak. Sestanek se nadaljuje v nedeljo, dne 15. decembra 1918 ob 10. url •dopoldne. Z ozirom na važnost stanovskih vprašanj se pričakuje točua udeležba..
— - Zenske moči v vojaških obratih. Zenskih moči je odpustiti le toliko, kolikor niso neizogibno potrebne, in sicer jim je odpovedati z 10. decembrom t. 1. in jih iz službe odpustiti s koncem decembra t. L; pristojbine se jim morajo izplačati istotako do konca decembra 1.1. Plače ženskih moči ostanejo iste kakor doslej; istotako veljajo vsa pravila, ki se tičejo njih službovanja. Ta ukaz velja za one ženske moči, ki so zaposlene od dne
I.	novembra dalje pri kakem poveljništvu ali oddelku naše narodne vojske. Tiste ženske moči, ki so ostale po razpustu njih pristojnega oddelka bivše avstro-ogrske armade brez službe in imajo domovinsko pravico na ozemlju SHS, naj intchdanci 2. vojnega okrožja v Ljubljani (dvorec) takoj pismeno javijo nastopne podatke: ime in priimek, sedanji natančni naslov, dosedanjo dodelitev, dosedanjo službeno stopnjo, dosedanje prejemke. katerega dne so jim bili izplačani zadnji prejemki in za kateri mesec, kdaj se je končala njih zadnja služba. Tiste ženske moči, ki niso dobile v mesecu novembru t. I. nikakih pristojbin (brez razlike, ali so jim bili izplačam' prejemki naprej ali za minuli mesec) in so sedaj brez službe, dobe do nadaljnje naredbo enomesečne pristojbine v dosedanji višini.
— Komisija za preskrbovanje vračajočih se vojni-kov. Dosedanja kranjska deželna komisija za preskrbo vračajočih sc vojnikov v Ljubljani se je preosnovala v »Komisijo za preskrbovanje. vračujočih so vojnikov v Ljubljani«, njeno delovanje je razširjeno na vse Območje Narodno vlade SHS v Ljubljani. »Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani«, ki je posloval pri »Dobrodelnosti«, je spojen s to komisijo.
— Posredovalni urad ,za begunce. Narodna vlada SHS v Ljubljani je ustanovila posredovalni urad za begunce v Ljubljani. Vodstvo tega urada je poverjeno okrajnemu glavarju drju. Viljemu Baltiču. Uradni prostori so na Dunajski cesti štev. 38 v L nadstropju.
Spričo veliki potrebščini jamskega lesa in lesa za celulozo, katere n, mogoče krit ipotom prostega nakupa, in spričo veliki nevarnosti, ki preti veled tega za obrat pretnogokopov in tvornic papirja, sc izrekajo -s tem za zaseženo vse zalogo že posekanega jamskega in celuloznega lesa. v celem območju Narodne vlade SHS v Ljubljani ter se hkrati razveljavljajo vso zasebne pogodbe ttieuc dobave imenovanega lesa, v kolikor ttiso sv cn.it.iiei z vodstvi tuzemskih rudokepov in tvornic pap.rja. si lastniki takega že ležečega lesa so poživljajo. da nemudoma sporoče Prehodno - gospodarskemu uradu (poverjeništvo za jaV„a dela in obrt) Narodne vlado SMS v Ljubljani količino in nahajališče svojih zalog. Prevzemna cena se določi na 100 kron za poln lite prostorski m*, postavljen na poljubno železniško postajo. Obenem sc odrejuje dolžnost vseh posestnikov vozil in vprežne živine, da na poziv županstva nemudoma dajo na razjrolago za prevoz imenovanega lesa vprego z vozniki. \ ozuikont sc določi odškodnina od '00 kg vsakega prevožnega kilometra na velikih cestah ■^5 vin., na gozdnih potih pa 30 vin. Lastniki zaseženega lesa imajo zahtevati potrebno vprego od županstva ob-4*tte, v kateri sc nahaja les.
*— Aprovizadja v Trstu. Ta teden dobi v Trstu vsaka oseba pol kile bele moke po 1 K 84 vin., pol kile riža po 2 K 72 vin., 10 dkg sira po 15 K 30 vin. kg, e,1° lajce, 20 centilitrov olja po 16 K liter, eno osminko c'korije po 9 K 60 vin. kg. Tisti, ki imajo ubožne izkaz. nice. dobe meso brezplačno, in sicer 15 dkg za osebo.
— Zasebno uradnlštvo v Trbovljah. Uradriištvo premogovnikov v Trbovljah jo imelo 24. m. m. ustanovni občni' zbor krajevne organizacije »Društva zasebnih uradnikov in uradnic na slovenskem ozemlju«. Referenti so označili pomen tega stanovskega (nepolitičnega) društva in opozarjali na zahteve, ki se morajo v korist zasebnemu uradništvu ugoditi. Predsednikom krajevne organizacije v Trbovljah je bil izvoljen gosp. Franc Zupanc. Sprejeli so naslednjo resolucijo:	Z ozirom na važna vprašanja, ki se tičejo zasebnega uradništva in imajo priti v- poštev in razpravo pri novi zbornici, poživlja zasebno uradništvo premogokopne družbe v i r-bovljah o priliki ustanovnega občnega zbora krajevne organizacije »Društva zasebnih uradnikov in uradnic« vse uradnike in uradnice vseh podjetij, da se organizirajo in pristopijo k »Društvu zas. uradnikov in uradnic na slov. ozemlju s sedežem v Ljubljani«.
— Obrtnega nadzornika v Trstu, gosp. inž. Pelle-grfnija, ki jo bil dosedaj. io tudi italijanski guverner jm-trdil in ostane na 'Svojem mcŠtii.
— Bolniška blagajna v Trstu in Usi enaki zavodi poslujejo tudi nridalje, kakor sb poslovali doslej.
— Tržaški konsorcij hotelirjev, gostilničarjev in ka-varnarjev poživlja vse svoje člane, da morajo vsled ukaza poverjeništva kraljevih karabinijerjev tukajšnje gubernijske oblasti v najkrajšem času vložiti prošnjo za koncesijo obrata njih obrti.
— Mohamedanska srednja šola v Bosni. V Bosni /.grade posebno vrsto gimnazije, na kateri bodo poučevali arabski, turški in latinski jezik. Šola bo namenjena Mohamedancom jugoslovanske države in bo nekaka pripravnica za islamske bogoslovce.
— Čehi odpravili plemstvo in druge nazive. V seji narodne skuj>ščinc so sprejeli zakon o odpravi plemstva, nazivov in redov. Zakon določa, da se odpravijo redi, plemstvo in vsa iz teh izvirajoča prava. Vsi nazivi, v kolikor so se podeljevali v odlikovanje. Veljavni ostanejo nazivi doktor in inženir — ter vsa v velikih šolah podeljena odlikovanja, na primer častni doktor. Bivši plemiči ne smejo dodajati svojemu imenu častnega priimka ali plemstvo označujočega dodatka. Meščani repu-Miku ne smejo pravnoveljavno sprejemati odlikovanja v inozemstvu. Zakon se je sprejel brez debate v vseh branjih.
— »Radi protinarodne propagande« obsojeni. Predvčerajšnjim so se zopet vršile obravnave pred tukajšnjim italijanskim vojnim sodiščem radi protinarodne propagande. Olasom laško-liberalnega lista »La Nazi-ouc« ie bil obtožen 251etni kočija/. Rudolf Turcovič iz Trsta, da je v tramvajskem vozu izrekel nekaj besed proti Italiji in da je baje zavpil: »Hočemo republiko!« Njegov branitelj je predložil sodišču avstrijsko vojaško izpričevalo, da je obtoženec duševno bolan. Sodišče je sicer priznalo, da je obtoženec deloma umobolen iti ga io obsodilo na dva meseca in 25 dni zapora in na 42 lir denarne globe;. — 451etni mizar Viktor« Calligaris, 48-letni mornar Gustav Flora in 40letni težak Artur Tartini so bili obtoženi, da so kričali na javni ulici: »Živel svobodni Trst! Trst Tržačanom!« in da so se neprijazno izrazili o italijanski vladi, češ, da je bila avstrijska vlada boljša. Bratitelj je izvajal, da gre bržkone za nesporazumljenje, ker pozna on osebno obtožence in njih italijanska čustva. Ko so bili aretirani, da je bila gneča, in da se je vsled tega zgodila pomota v osebah. Sodišče je sprejelo ta izvajanja in oprostilo obtožence radi nedostajanja dokazov. —• 181etni Viktor Bonetti iz Buj je bil obtožen, da je v Bujah ob izprevodu zakričal: »Tukaj hočemo republiko!« in »Doli z Italijo!«. Obtoženec je tajil. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca zapora in na 42 lir denarne globe. — Radi sličnih vzklikov je bil obsojen Fran Čebul na dva meseca in 15 dni zapora in 42 lir denarne globe.
— Ustreljen pri kupovanju revolverja. Trije fantje so ogledovali na hodniku v Veliki kavarni v Zagrebu neki revolver in se pogajali o prodajni ceni. Revolver je bil nabit in nesreča je hotela, da se je revolver sprožil ter smrtno ranil enega izmed treh fantov, ki ie že drugi dan nato umrl. Revolver je bil baje last nekega vojaka Narodne straže, ki ga ie nekje zaplenil, pa ga ni hotel oddati pristojni oblasti.
Železnikarji!
Dne 15. decembra 1918 ob 9. dopoldne se bo vršila
konferenca zaupnikov
vseh krajevnih skupin, ki so dodeljene ljubljanskemu železničarskemu tajništvu z dnevnim redom:
1. Situacijsko poročilo; 2. organizacija in taktika; d. ustanovitev centralnega železničarskega društva za Jugoslavijo; 4. odobritev pravil; 5. občni zbor.
Konferenca se bo vršila dva dni. Druge po-drobnosti objavimo pravočasno. Tajništvo.
Shodi.
PevcU pevko pozor! Vse one sodruge in sodružice, ki so pevci oziroma, ki imajo veselje do petja, vabimo na sestanek, ki bo v soboto, ob pol 8. url zvečer v Se-lonburgovl ulici št. 6, II. nadstropje (prostori strokovnih
organizacij). Ustanovimo pevski odsek društva »Svobode«. Pridite polnoštevilno!
Tainburaški odsek »Svobode« so ustanovi v soboto ob pol 8. uri zvečer v Šelenburgovi ulici št. 6, H. nadstropje, (prostori strokovnih organizacij). Vsi sodrugi, ki imajo veselje do glasbe, ozroma imajo že tamburice, naj gotovo pridejo.
Škofja Loka. Člani politične organizacije J. S. D. S. so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 5. t. m. ob 7. zvečer v gostilni g. Jakliča. Nihče naj ne manjka.	Sklicatelj.
V Lesah na Koroškem se bo vrši! shod rudarjev v soboto; dne 7. t. m. zvečer. Vse drugo, kdaj in kje sporoče zaupniki.
V Črni na Koroškem se bo vršil shod rudarjev v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. dopoldne. Kraj zborovanja sporoče zaupniki.
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Daneš zvečer ob pol 8. »Prodana nevesta« za abonement »C«. —- V petek ob pol 8. zvečer se ponovi opereta »Michujevi hčerki« za abonement »B«. — V soboto ob jx) 1 8 .zvečer opera »Prodana nevesta« za abonement »A«.	-	V nedeljo popoldne'ob
pol 3. »Namišljeni bolnik« izven abonementa. Zvečer se vprizori prvič v letošnji sezoni narodna igra »Deseti brat« za abonement »C«. — Za prihodnji teden se pri-jrravlja izvirna otroška igra »Pogumni Tonček« in go-stovanje Ignacija Borštnika v Ivan Cankarjevi igri »Kralj na Betajnovi«.
»Prodana nevesta«. Po dolgem pričakovanju nas je osrečila češka opera »Prodana nevesta«, katere vsebina je v kratkem tale: Janko ljubi Marinko, obljubila sta si večno zvestobo, ali mešetarju Kecalu se posreči pregovoriti Janka, da proda nevesto za borih tristo goldinarjev svojemu polbratu Vašekti. ki ie prava pravcata strahopetna tapca. Ali Vašek sc ob prihodu glumačev (dejanjo so vrši ha dan proščenja) zaljubi v Esmeraldo, hčer glumaškega vodje, pridruži se jim in nastopi preoblečen v medveda ter izjavi, da nikakor ne mara brhke Marinke, ki vzame navsezadnje Janka: prodaja je bila samo zvijača, s katero je hotel premagati ovire, ki so bile na poti njeni poroki. — V kretnjah ih besedah g. Zatheya so v znatni meri razodeva vpliv Mare-kove šole. Krasni, živi, lahkobegotni so bili plesni prizori. Naravnost diven nastop glumačev, ki je radi veli-časti ter živahnega tempa presenetil vse gledalce. Vso pohvalo zaslužita lepi gospodični Bežkova in Klirnen-tova. Vsa publika je dajala duška svojemu zadovoljstvu v silnem, ponovnem ploskanju in v vzklikih občudovanja. Dekoracije so sicer nove, pa nič posebnega, v drugem dejanju preproste in borne kakor v jetnišnici. Razmikajoče se stene so, mislim, malce prenevarne. Hiše v ozadju so stale pošev. Kar se tiče občinstva, naj bi po odmorih prihajalo pravočasno nažaj! Ni treba kaliti užitka ostalim gledalcem in gledalkam.	—Ir.
Narodni praznik.
Za popularizacijo in svečano proslavo zgodovinskega dogodka ujedinjenja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev odreja predsedništvo Narodnega vječa nastopno:
1. Dan 1. decembra sc proglaša za narodni praznik.
2. Ta praznik sc- praznuje tega leta zaradi prometnih težkoč izjemoma 14. in 15. decembra.
3. V soboto, dne 14. decembra, se praznuje v vseh šolah. Povsod se imajo vršiti predavanja o znarrtenito-sti in sreči narodnega ujedinjenja v edinstveno državo SHS.
4. Zvečer istega dne se ima potom vojaških oblasti odrediti, da se jrovsod, kjer se nahajajo posadke, vrše svečanostni obhodi z godbo. Priporoča se privatni ini-cijativi društev, da se tega ali naslednjega dne priredc svečane akademije, narodna zborovanja, svečane gledališke predstave in slično, kar bi služilo, da se seznanijo široki sloji o dogodku.
5. Za dan 15. decembra naj se sporazumejo obla-stva z verskimi predstojniki, da se ta dogodek proslavi v cerkvah z molitvami, zahvalnico, s čitanjem adrese Narodnega vječa in odgovora kraljeviča Aleksandra. Verski svečanosti imajo prisostvovati vse oblasti in šolska mladina. Narodna društva je treba pozvati, da se udeleže z zastavami. — Vojaške oblasti naj so obvestijo, da sc ima ta dan prirediti svečana parada (vojaška slavnost), zvonovi naj zvone in na sedežu vlad naj se odda 101 strel iz topov.
6. Na vseli javnih in po možnosti tudi na privatnih poslopjih naj se na dan proslavo svečanega dogodka vijejo s hiš zastave.
7. Priporoča se, da pošljejo vlade svojim župnim uradom, mohamedanskim verskim oblastvom, rabinatom itd.,-kakor tudi vsem šolam potom brzojavne okrožnice kratek životopis dinastije Karagjorgjevičev, njih zasluge za zedinjenje naroda in da sc naglaša tudi dosedanje delo naših prvih jugoslovanskih rodoljubov za ujedinjonje naroda.
B e 1 g r a d, 2. decembra 191,8.
Predsedništvo Narodne vlade:
Pavelič, Priblčevlč.
Zadnje vesti.
Londonska konferenca končana.
London, 4. dec. (Lj. k. u.) Snoči se je objavila nastopna uradna izjava: Konferenca med francoskimi, italijanskimi in angleškimi vladnimi zastopniki, ki ji je predsedoval Lloyd George in ki se je vršila zadnja dva dneva, je bila nocoj zaključena.
VVilson se 12. t. m. izkrca v Brestu.
Amsterdam, 4. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča iz Bresta, da se bo Wilson 12. t. m. popoldne v Brestu izkrcal. Izkazale se mu bodo vojaške časti. Sprejel ga bo v imenu vlade Pichon. Predsednikov vlak dospe v Pariz ob eni zjutraj.
Ententa zasede Berlin.
Berlin, 4. dec. (Lj. k. u.) »Deutsche All-gemeine Zeitung« poroča: Kakor javljajo brezžično 29. nov., naj zavezniške in ameriške čete začasno zasedejo Berlin in opravljajo policijsko službo.
Proklamacija ogrske republike.
Budimpešta, 4. dec. (Lj. k. u.) Vlada je izdala nastopno proklamacijo:	Polkovnik
Zix je v imenu združenih orijentskih armad dne 3. decembra zahteval, naj se ogrske čete v smislu pogodbe za premirje nemudoma umaknejo z vsega slovaškega ozemlja, ker je Čeho-slovaška država upravičena intervenirati s svojo armado. Sedaj zasedajo rumunske čete Sedmograško in prevzemajo na mnogih krajih upravo, ki v smislu pogodbe za premirje pri-stoji ogrski vladi. Vlada ne razpolaga z močjo, da bi se tem zahtevam protivila in ta dejstva izpremenila, izjavlja pa slovesno v imenu Ogrske ljudske republike, da se spričo nasilnega položaja ne odpoveduje nobeni pravici dežele in da priznava kot varuh dežele nasproti nasilju edinole pravo in pravičnost. Danes prav-tako kakor v prvem hipu naše vlade smo pripravljeni dati vsem z nami živečim narodom popolno upravno in kulturno avtonomijo. Hočemo iz stare Ogrske ustvariti svobodno, demokratsko Orijentalsko Švico. Tudi s sosednimi narodi zunaj naših meja iščemo prijateljstvo in jniren sporazum. Upamo, da najdemo ( oboje. Orehi starih vlad, svetovna vojna in iz ■ nje nastali kaos naj bodo samo kratka epizoda. Pride čas, ko se narodi sporazumejo in pobotajo od srca do srca. Tedaj hočemo pred svetom stati kot ljudje, ki so nastop tega časa po svojih močeh pospeševali v vseh ozirih. — \ imenu Ogrske ljudske republike:	ministrski
predsednik Mihael Karolyi.
Mir med Kitajsko in Tibetom.
W a s h i n g t o n 3. dec. (Lj. k. u.) »Norih Cliina« in pa »Daily Nevvs« poročata, da se je sklenil mir med Kitajsko in Tibetom. _________________
Aprovizacija.
Krušno komisije bodo uradovalo v petek, dne 6. t. ni. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale sc bodo izkaznice za kruh in moko. Na magistratu sc zamudnikom ne bodo jzdajalc izkaznice, ako stranka ne dokaže, da ni
mogla priti po izkaznice.	....
Meso na rdeče izkaznice B. Stranke z rdečimi izkaznicami 13 prejmejo meso v petek, dne 6. t. m. m v soboto, dno 7. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: popoldne od 3. do pol 4. štev. 1 do 200, od po •4. do 4. štev. 201 do 4()0, od 4. do pol 5. štev. 401 do 600. od pol 5. do 5. štev. 601 do 800, od 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. — V soboto, dne 7. t. m. popoldne od 1. do pol
2.	štev. 101 do 1200, od pol 2, do 2. štev. 1201 do 1400, od 2. do pol 3. štev. 1401 do 1600, od pol 3. do 3. štev. 1601 do 1800, od 3. do pol 4. štev. 1801 do 2000, od pol 4 do 4 štev. 2001 do 2200, od 4. do pol 5. štev. 2201 do 2400, od pol 5. do 5. štev. 2401 do konca. Kilogram
stane 4 krone.	.
Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo oddajau inozemsko meso v soboto, dne 7. t. m. od 7. do 9. ure dopoldne v cerkvi sv. Jožeta.
Meso za gostilničarje in zavode. Mestna aproviza-cija bo oddajala goveje meso za gostilničarje in zavode v petek, dne 6. t. m. od 1. do 3. ure popoldne v cerkv i sv. Jožefa.
Krompir za VI. okra]. Stranke VI. okraja prejmejo krompir v soboto, dne 7. t. m. in v pondeljek, dne 9. t. ni pri Miilileismi na Dunajski cesti. Določen jo tale red:
V soboto, dne 7. t. ni. dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 130. od 9. do 10. štev. 131 do 2G0, od 10. do 11. štev. ?6l’do 390, popoldne od 2. do 3. štev. 391 do 520, od 3. do 4 štev. 521 do 650. od 4. do 5. štev. 651 do 780. -
V pondeljek, dne 9. t. m. dopoldne od 8. do 9. štev. 781 do 910, od 9. do 10. štev. 911 do 1040, od 10. do 11. štev. 1041 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 kg
krompirja, kilogram stane 80 vin.
Kis za l. uradniško -skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške skupine prejmejo kis v petek, dne 6. t. m.
dopoldne pri Miihleismi na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 170, od 9. do 10. štev. 171 do 340, od 10. do 11. štev. 341 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono.
Kis za II., III. in IV. uradniško skupino. Stranke z izkaznicami II., III. in IV. uradniško skupine prejmejo kis v petek, dne 6. t. m. popoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: II. uradniška skupina: od pol 2. do pol 3. popoldne. III. uradniška skupina od pol 3. do pol . 4. in IV. uradniška skupina od pol 4. do 5. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, Kter stane
1	krono.
Izdajatel] in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
Mestna aprovizacija rabi za svojo zeljarno sodarja. Kdor se za to službo zanima, naj se javi pri Muhleismi na Dunajski cesti.
Št. 1412/Pr.
Razpis.
Iščemo dobre
—--------------- KOLPORTERJE
za razprodajo „ N A P R E J A “ po mestu in javnih lokalih. — Kolporter dobi od vsakega prodanega lista 4 vinarjev. — Nastop takoj. Zglasiti se je v upravi „NAPREJA“.
Hiši, podgane, stenice, i&irkl!
Izdelovanje in raz-pošiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5- — ; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5'—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2-— in K 4‘— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 1 '50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, lil.
Ste
'S/,
O/,
najboljše kakovosti zopet dobe po dnevnih cenah v
, zalogi fon čevljev
eter Kozina slo.
v Ljubljani (Bregu).
Pismena naročila se vsled sedanjih razmer ne izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. —
Podpisana komisija razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem:
1) V Fari v Kočevskem okraji s sedežem, na Petrinji z letno plačo 1600, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 kron. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjaloko 3000 K na leto.
2) na Grosupljem v Ljubljanskem okraju z. letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; "
3) v Kostanjevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
4) v Litiji z letno i)lačo 1400 K, aktivitetno-doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic jxv 100 K;
5) v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnili 500 K:
6) v Ložu' z letno plačo 1600, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po* 100 K;
7) v Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K:
8) na Raki v Krškem okraju z letno plača 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico* do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom:
9) v Senožečah z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
10) v Žužemberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik z;i zdravniške uradne ure v Ambrusu, Ajdovcu in-na Smuki 800 K letne odškodnine in 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji
do 31. decembra 1918,
in jim prilože dokazila o starosti, upravičeniip do izvrševanja zdravniške prakse, državljanstvu SHS, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ali srbohrvaškega jezika.
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 30. novembra 191N.
Naivečia slovenska hranilnica!
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
ie imela vlog koncem leta 1917..................K	66,800.000*—
hipotečnih in občinskih posojil .................
rezervnega zaklada...............................  2,000.000*^—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po
večje in nestalne vloge pa po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
narodne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5 o, izven Kranjske pa proti 5v«v; obrestim in proti najmanj 1% oziroma s*0/<> odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.