Ust ljudstvu v. pouk in zabavo.
hKafe trsa* Setrtek ln veli a s Dottnino vrea In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za selo leto I K, pol leta 2 K In za 5etri leta I K, Naroönlna za Nemčijo 5 K, «a Srage IzvenaT*triJ«& ■SÄ Tz, iS? bodi si jžSTtfasTna Ie£ samo 5 E. NarSa se pošilja na: üpravnifitvo „Slovenskega Gospodarja- t Mariboru, ~ List <w dopoSilja do odpovedi. ~ Ddj. SUkomeKa droStva- dobivaio Ust bre« posebna naročnine, Ecsamezni listi stanejo 10 vin, ~ Uredništvo: Koroška cesta »ex. fi, ~ Eokopisi se na vračajo, Dpravništvo: KoroUte
cesta Stev. 5, vs prejema naročnino, Inserate in reklamacije, la Inaerata se plaöuie od enoetopne petitarfe %& «rokral IS staa *a dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin, Za večkratne oglase primeren popnsf, Inaerafl se sprejemaj» 00 srede zjutraj, « H®
zaprti reklamacije so poštnine proste.
gt. 55.	Maribor, dne 28. decembra 1911.
,,Slovenski Gospodar" i^aja vsak četrtek na 10 straneh. Stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K., za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo ,.S1. Gospodar", Maribor.
Novo leto.
Novo leto vidimo pred seboj, a z novim letom tudi novo delo.. "Sovražniki se zbirajo, da nas skupno in z združenimi močmi napadajo. Majhni razločki med njimi jih ne ločijo več, ampak druži jih eno in isto sovraštvo. Vse se pripravlja na boj proti katoli ško-narodnemu časopisju in proti katoliško-narodnim strankam. Res je sicer, da „,Stajerc" zraven brenka tudi na nemškutarsko struno, „Narodni List" na svobodomiselno in „Sloga" na slogaško, vendar živahnost in pravo veselje pride v njih predale še-le tedaj, kadar je treba udariti proti nam.
Kdor postane otožen, kadar vidi mnogo sovražnikov pred seboj, ni pravi vojak. Ampak pravemu vojaku vsldpi srce bojnega navdušenja, ko vidi nasprotne čete pred seboj. Tako se godi tudi nam in se mora goditi vsakemu pristašu. Nasprotnikov se ne ustrašimo", ampak se veselimo, ker smo si v svesti svoje moči, privlačnosti svojih načel in končne zmage. Od leta do leta napredujemo. Načela, katera zastopamo, zmagujejo ob vsaki volitvi, naše organizacije se množijo, naši listi se širijo od leta do leta vedno bolj. Res, vsepovsod boj, a tudi vsepovsod zmaga in napredek.
Naš list bo z novim letom izhajal v razširjenem obsegu. Vsaka Številka bo obsegala vsaj 10 strani. T a korak' smo storili radi tega, ker smo prepričani, da bodo prijatelji lista skrbeli za nove naročnike in nam tako vsaj- deloma pokrili velike stroške, ki nastanejo vsled razširjenja.
Cim več naročnikov, tem lažje bo pa tudi delo za uresničenje našega k.atoliško-narodnega programa. Vsled skupnega navala nasprotnikov smo prisiljeni braniti vse točke našega programa. Proti svobodomiselnim strankam katoličanstvo, proti nemškutarjem narodnost, proti socialnim demokratom zdrav gospodarski razvoj. Vsak naročnik je obenem tudi sobojevnik. Cim več naročnikov, tem več sobojevnikov in tem lažje delo.
Ni tudi izključeno, da nam prinese novo leto volitve za deželni zbor. Nemci težko gledajo odločen nastop naših sedanjih poslancev za pravice teptane-.ga slovenskega ljudstva, zato bi radi nove volitve, češ, morda izvoli potem ljudstvo mevže in kimovce za Gradec, Slovenska liberalna stranka se, kakor zna-
no, že javno ponuja Nemcem za to vlogo. Ni nam treba razlagati, kaj pomeni Časopisje v volilni borbi.
Zato pa z ozirom na vse te razloge zopet nujno prosimo vse svo^e prijatelje, naj v korist dobri stvari, katero zastopamo razvijejo sedaj ob novem letu obsežno in krepko agitacijo za naš list Mi hočemo in mi moramo napredovati. V sebi čutimo neugasljivo življensko moč, katera nas usposablja za boje, za de-'o, za zmage. Toda te moči ne potrebujemo za-se, ampak za naše ljubo slovensko ljudstvo. In to ljudstvo hočemo imeti zbrano okoli sebe, da vidi naše delo, da misli, Čuti in koprni z nami za vse dobro in blago.
Vsem prijateljem in naročnikom želimo: Veselo novo leto!
Deželni zbor štajerski.
Slovenska in nemška javnost naše dežele obrača svojo pozornost na pogajanja vlade s strankami radi delamožnosti štajerskega deželnega zbora. Via. da se trudi za januarsko in februarsko zasedanje sestaviti program, ki bi ugajal nemškim in slovenskim uoslancem. Pogajanja Še niso sklenjena, in zato se tucli ne ve, kaj nam prinese bodočnost. Slovenski klub deželnih poslancev je imel v sredo, dne 27. decembra sejo, v kateri se je poročalo o dosedanjih pogaja njih in vladnih načrtih. Ker pogajanja Še niso končana, zato tudi Slovenski klub Še ni izdal nobenega poročila o svojih posvetovanjih, ker bi to dobri stvari le škodilo. Vsi pa vemo. da naši sedanji deželni poslanci nimajo drugih ozirov "pri vsem svojem ravnanju, nego da zastopajo koristi svojih volilcev. Gotovo bodo izvolili za bodočnost svoji politiki le isto pot, o kateri bodo imeli prepričanje, da bo v blagor slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem.
Največ govorijo in pišejo sedaj o pogajanjih radi deželnega zbora oni, ki najmanj vedo o njih, ker se za njih mnenje nihče ne zmeni, namreč naši libc-x alci. Nihče jih ne pouči o posameznih' točkah v pogajanjih, nihče jih ne vpraša niti za svet, a vkljub temu se delajo pred javnostjo, kakor da bi največ vedeli in kakor da bi se ves Stajer oziral na njih mne-nie. Niti ne Čutijo, da se jim posmehuje ves svet.
Vsak boj ima svoje senčne strani. Gotovo je, da ima tudi obstrukcija v tem ali onem slučaju neugodne učinke. Toda kdor bi bil vsled tega proti vsakemu boju, je rojen za sužnja, s katerim se sme vse delati. Prost narod pa, kadar čuti od svojih nasprotnikov dovolj udarcev, se vzdigne pokoncu in gre v boj proti krivicam in udarcem. Tega boja ne ustavi, dokler mu nasprotnik ne da povoljnega. zadoščenja.
Vse slovensko ljudstvo, najsi je bilo katoliško-narodno, liberalno ali slogaško, je navdušeno odobrilo započeti boj naših deželnih poslancev proti za-nemarjenju Spodnjega Stajerja od strani nemške večine v deželi. Ni ga bilo človeka, ki bi bil mogel reči, da je ta boj neopravičen. Ves narod je že leta in leta težko nosil nemške udarce, njegov^ Čast je bila globoko užaljena, zato je vstal in se postavil za na-Še poslance kakor en mož.
Dve leti je minulo od začetka obstrukcije. Kaj se je v tej dobi spremenilo? Nemci niso postali prijaznejši proti nam. Niti obljubiti nočejo, da se bodo poboljšali. Pri pogajanjih se je pokazalo, da je trditev naših nemškutarjev le laž, ako trdijo, da se bo začelo takoj regulirati reke, kajcor Pesnico, Dravo itd., ako se ustavi obstrukcija. Nemci se dosedaj Še niso poboljšali, Še niso spremenili svojega stališča napram Slovencem, še nočejo ugoditi njihovim zfahte-vam, zato je po našem mnenju obstrukcija Še edino umestna. Kadar pa bodo spremenili Nemci svoje stališče, takrat Še-le ga smejo in morejo tudi naši' poslanci.
Kar delajo sedaj naši liberalci, je nezdružljivo z narodno častjo. Udali so se, predno. se je kaj doseglo. In ne samo udali so se, ampak' pridružili so se celo nasprotnikom našega naroda in sč se i a; ž njim skupno bore proti lastnim bratom, proti koristim slovenskega ljudstva. Toda vsak narod ima svoje izdajalce, in to vlogo so sc	prevzeli liberalci.
Rekli smo, da g.	•» strnke-ijn tu sli
tam neprijetno vreže v slojensko telo. Toda ona ima že ¡udi sedaj svoje dol 1 r; ki cLileko ¡-¿segajo njene senčne. Deželni o«. sa; pri/ > -,x ..i.-., j; \ t ko leto, odkar je obstrukcija, izdal 154- milijona manj kakor prej. Ako bi obstrukcije ne bilo, bi moral zraven tega milijona izdati Še vsako leto 2 milijona za nove učiteljske plače. Skozi dve leti obstrukcije se je torej prihranilo okroglo 7 milijonov kron, ¡ki bi jih morali že skozi dve leti davkoplačevalci pokrivati z novimi visokimi dokladami.
Nove plače, nove doklade, to je najnovejši pra-vec politike slovenskih liberalcev. Kdor je za to politiko, mora biti seveda preiti obstrukcija In liberalci so že nastopili proti obstrukciji. Taka je njihova narodnost in takšna je liberalna ljubezen do-ljudstva."
Politični ogled.

— Državni zbor je dne 20. decembra (končal svoje delo ter se skliče še-le dne 27, lebruarja pri-
PODLISTEK.
Iz minulih dni.
(Črtica iz naše doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.)
(Konec.)
. „Na materne prsi nasloni glavo, zazibljejo druge jo sanje sladko: !,ji. ,. •	Pozabljen je Ivan, in boj je prestau,
nebeška ljubezen ozdravi jo ran—".
Dan hitro mineva za dnevom, in zopet so po dolgi, mrzli zimi pričele pihljati južne sapice. Iz hribov izginjajo snežne odeje, na prisolnčnih krajih so se jeli prikazovati zvončki, oznanjevalci prihajale«'e spomladi." Solnce od. dne do dne močneje pripeka ter ogreva zaspano zemljo, hoteč jo prebuditi k novemu življenju.
Jerica Zemljičeva pa zdihuje že več mesecev v težki bolezni na bolniški postelji. Oče, v skrbeh za tako drago mu hčerko, hodi od zdravnika do zdravnika, mati jej streže, kakor zamore to samo ljubeča mati, toda Jerica hira, kakor zlomljen cvet.
V postnem času jo bila previdena s sv. zakramenti. Približevali so se veseli velikonočni prazniki. Na cvetno nedeljo je oznanil gospod župnik v cerkvi: „Kdor še želi pred Veliko nočjo spoved na dom, naj so oglasi danes v župnišču, kajti poslednje tri dni naj se brez največje sile ne pošilja po spoved na dom."
In ker si Jerica, ki so ne bo zamogla veličastnih slovesnosti veselih velikonočnih praznikov udele-
žiti v cerkvi, jako želi, še enkrat pred prazniki prejeti sv. zakramente, gre oče prosit gospoda župnika, naj jo pride prividit. — „Takoj jutri pridem", pravi gospod ginjen, „le pripravite vse potrebno!" S srčnim koprnenjem in z veliko pobožnostjo je prejela naslednji dan Jerica sv. popotnico, Po končanem sv. opra-vilu spregovori še gospod župnik nekaj tolažilnih besed ter se poslovi. Jerica se naslednji dan počuti nekoliko bolje, kar navda vse domače z novim upanjem.
Pride velika sobota, in ker je Jerici očividno bolje, dovoli oče, da se vsa družina, razun njega, matere in stare dekle, poda v cerkev k slovesnosti Gospodovega vstajenja. Med potom v cerkev prihiti zopet Micika obokat svojo prijateljico ter se razveseli, ko opazi na n:Snem licu nalahno rdečico. — „Kako ti je, Jerica? Kajne, ko pride lepi maj, bodeva že zopet šle skupno k šmarnicam?" Jerica sc ji prijazno nasmehne in njene osivele ustnice zašepetajo:' „Moli za-me, Micika!" — „Seveda bom"; poda ji roko in revica v tem trenotku pač ne sluti, da poslednjiČ.
Bil je jako lep spomladanski večer. Oče je v hlevu polagal živini, dekla pa se jo mudila v kuhinji, mati pa sodi zraven postelje svoje hčerke, ki je ravnokar mirno zadremala, ter moli rožni venec. Večerni vetrič. prinaša skozi nalahno odprto okno milo-doneče glasove veselega pritrkovanja zvonov: pričelo so je y cerkvi sv. opravilo, procesija z vstalim Zveličarjom. — Jerica se prebudi. „Mati, ali slišite^?" „Kaj Jerica?" — „£e gredo; godbo slišim, čujte — prihajajo!" — „Kdo, Jerica?" — „Ali slišite? Ivan prihaja s svati in jaz Še nisem pripravljena. . . Saj sem vedela, da pride, pa so mi rekli, da je umrl . . . nekoliko jo sicer bled . . ." — „Oh, moj Bog", vzdihne mati, „blede se ji". Tiho zakliče dekli, naj gre klicat
očeta. — „Ne, Jerica", pravi hčerki, ter jo objame v svoj'e naročje, ko se hoče v postelji dvigniti, „to ni godba, ampak pri cerkvi zvoni, ker je . . ." — „Glejte, belo so oblečene", šepetajo njene ustnice, „nesejo mi venec . .," V sobo prihiti dekla, za njo oče. „Svečo, luč!" zaihti mati, držeč v naročju svoje drago dete. Podajo jej v roke gorečo, blagoslovljeno svečo, . dekla prinese blagoslovljene vode, pokropi Jerico, ki nagne svojo trudno glavo materi na prsi, njene motne oči se zapro, Še nekaj g.obokih vzdihov, in njeno, toli bridko skušano dušo je objel smrtni angel ter na lahnih krilih vzplul ž njo gori v zračne svetove — v lepše kraje.
» »
Belo oblečena, z lepim venčkom iz svežega rožmarina na glavi, lepa kakor nevesta, počivala je velikonočne praznike na mrtvaškem odru, mod pisanim cvetjem sama najlepši cvet. Na nje bledem obličju ni bilo več znati potez trpljenja smrtnega boja, ampak bila je, kakor da mirno spava v sladkem snu.
Na velikonočni ponedeljek se je zbralo ljudstvo iz treh župnij, da so jo spremljali k poslednjemu počitku. Na glas je zajokalo dobro ljudstvo, ko so je nad temnim grobom poslednjiČ zazibala bela krsta, ko je sprejela črna zemlja v 'svoje hladno naročje truplo tako blage deklice . . . Ondi počivata oba na istem pokopališču, čakajo mirno zarje onega velikega dne, ko ji glas angeljeve trombe prebudi k novemu življenju, — dve žrtvi čisto ljubezni —--*-------
Cas je mineval. Kolikorkrat se je vrnila jesen in ž njo god vernih duš, bil je „grobec zeleni" pod priprostim spomenikom ozaljšan s svežim cvetjem, in plapolale so na njem lučice; ob grobu pa so se red-
hodnjega leta. Med tem bodo delovali deželni zbori. Tudi v zadnjih sejali državnega zbora so posegli slovenski poslanci večkrat v razpravo. Dr. Verstov-£ e k je bil poročevalec draginjskega odseka o predlogih zaradi povzdige živinoreje in sploli kmetijstva. Govoril je k tem predlogom tudi poslanec DemŠar.Vsi predlogi so bili sprejeti. Pri nujnih predlogih zaradi »Vira se je oglasil k besedi poslanec R o š k a r ter v krepkih besedah povdarjal potrebo podpor in bičal postopanje naših cesarskih uradov, ki v tem oziru ne gredo ljudstvu na roko.
—	Cesar je zopet dobil nahod ter se nekoliko časa ne vozi iz Senbruna na svoj dvor. Nevarnega ni nič, kar je že iz tega razvidno, da vsak dan sprejema vojaške iii politične dostojanstvenike. Navadno je obhajal cesar božične praznike pri svoji hčeri Mariji Valeriji, letos pa je prišla nadvojvodinja s svojimi otroki v Senbrun, da bodo tukaj skupno slavili sv. Božič. Mnogo dunajskih listov je bilo te dni zaplenjenih, ker so prinesli vznemirljive vesti o cesarjevi bolezni. Cesar je star 81 let.
—	Delegacije se snidejo dne 28. decembra tokrat na Dunaju. Jugoslovani imajo tri delegate, dr. Korošca, Spinčiča in dr. Cingrijo. Za načelnika vojaškega odseka je od strank določen dr. Korošec.
—	Na Nemškem imajo nove volitve za državni zbor in na Bavarskem tudi nove volitve za bavarski deželni zbor. Na Nemškem se kažejo pri strankah i-ste zveze kot pri nas. Vse svobodomiselne stranke, najsi se v mirnem času tudi med seboj ločijo in napadajo, se združujejo za skupen napad na katoliško stranko „centrum". Hvala Bogu, da so katoliški pristaši pridno delali zadnja leta in si vstvarili velike ljudske organizacije, ki so sedaj v volilnem boju njih največja opora. Povsod marširajo svobodomiselci proti katoliški stvari skupno, a povsod se njih napadi z uspehom odbijajo.
—	Italija sicer sedaj zaseda v Severni Afriki turško pokrajino Tripolis, toda večina vojakov italijanskega kraljestva ni na alričanskem bojišču, ampak ob avstrijski meji. Italijanski Častniki v Tripoli-taniji se očito bahajo, da je ta tripoličanska vojska le vaja za vojsko z Avstrijo. V Italiji se na vse mogoče načine Širi sovraštvo proti naši državi. Celo o-seba našega presvitlega cesarja jim ni sveta, ampak odkrito slavijo ravno zadnji Čas znanega Oberdanka, kj je poskusil svoječasno umoriti našega cesarja. Po celi Italiji se Širijo razglednice z zemljevidom, na katerem so naše južne dežele z Dalmacijo že italijanske pokrajinfl. Italijani so se Že naveličali jesti polento, in skomine jih obhajajo po našem kruhu,
—	Na Balkanu so v obeh turških pokrajinah, v Makedoniji in Albaniji, majhni nemiri. Nezadovoljni narodi teh pokrajin hočejo izrabiti ugodno priliko, ko je zapletena Turčija v boj z Italijo. Znano je, da bi Makedonijo rada imela Bolgarska, Albanijo pa I-talija, Ako bi se kedaj posrečilo Italiji, vzeti Turkom Š6 tudi Albanijo, potem bi naša Avstrija na celem jugu mejila na sovražne nam Italijane. Zato mnogi avstrijski politiki mislijo, Če se že mora vzeti Turkom 'Albanija, naj jo raje vzame Avstrija. Seveda bi se moralo dognati prej sporazuimljenje z Rusijo, kajti z vsemi sosedi si ne smemo biti v laseh'.
Razne novice.
*	Duhovniška vest. Župnijo Sirje pri Zidanem mostu je dobil č. g. Leopold Kolenc, kaplan v Dolu pri Hrastniku.
*	Osebna vest. Vodstvo mariborske državne gimnazije je v ponedeljek, dne 8, decembra prevzel novi ravnatelj g. dr. Tominšek,
» * lz šole. Za začasne učitelje, oziroma učiteljice v mariborskem okraju so imenovani: Maks Vari v .iarenini, Kari Urbič pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Friderik Vauda pri Sv, Marjeti, Marija Vokač v Ra-öah, Gizela Supanek v Slov,. Bistrici za dekliško Šolo, Peter MauriČ v Makolah, Maks Vihar pri Sv,Mar-iinu na Pohorju, Janez Živko v Studenicah, Mat/Jan-žekovic za okrajnega pomožnega učitelja. Za pomožne učitelje, oziroma učiteljice, so imenovani: Jože! Mit-baus za prov. šolskega vodjo v Breznem, Frančiška Novak v Selnici, Franc RamŠak v St, Petru niže Maribora, Henrik Godi v Razvanju, Marija Weber in Gusti JanežiČ na deški ljudski Šoli v Slov. Bistrici, Anica Zorko v Makolah in Martina Kovačič pri Sv. Venčeslu — Učitelj v CreŠnjicali, g. A. Hribernik, je imenovan za začasnega Šolskega vodjo istotam. — Začasna učiteljica Marija MaŠek je imenovana za stalno učiteljico. — Vpokojena je Ana Sluga, učiteljica za ročna dela v BraslovČah.
*	Korist obstrukcije. Odkar je slovenska"oi> strukcija v deželnem zboru, so se morali Črtati izdatki za 114 milijona kron. Obstrukcija je torej prihranila v dveh letili deželi čistih 3 milijone kron. Ker bi b;l deželni zbor gotovo že sklenil zvišanje učiteljskih plač, bi to znašalo 4 milijone. Vsega skupaj je torej
no zbrali Rezika in brata, da pomolijo za duše tako drage, prerano jim odvzete sestrice. Daleč tam od domovine pa je v mirni in tihi samostanski celici pred podobo Križanega, ali v kapelici pred tabernakljem, često klečala pobožna redovnica, usmiljenka, sestra ~oo<?lava, nekdanja Micika Pernatova. Iz njenega -1«. proti nebu iskrena molitev; molila je *ubljqno Jerico, hrepeneč, da se "'Jimi, in molila je za — ne-
prihranila obstrukcija davkoplačevalcem 7 milijonov. Tako izgleda ona toli preklicana škodljivost slovenske obstrukcije,
Obstrukcijo so prodali. Tako kričijo naši liberalci že dve leti radi obstrukcije v deželnem zboru. A vendar že dve leti traja slovenska obstrukcija in vsak dan je nov dokaz, da slovenski liberalci lažejo. Pregovor-pravi, da usta to govore, česar je srce polno. Liberalno srce torej sanja le o prodaji. Liberalec si ne more misliti izhoda iz obstrukcije drugače., nego s prodajo. Povsod vidijo in mislijo le na prodajo. Slovensko ljudstvo pa te ljudi gotovo dobro pozna, ker jim pri volitvah ne zaupa nobenega mandata več,
*	Učiteljske plače. Štajerski učitelji hočejo i-meti nove zvišane plače. Stvar bi stala deželo okroglo vsaj dva milijona, in doklade bi se morale zvišati za približno 20 odstotkov. Slovenska liberalna stranka sloni na učiteljstvu, in zato je tudi sklenila, da je sedaj proti obstrukciji. Liberalci hočejo imeti prosto pot za zvišanje učiteljskih plač ter naložiti ljudstvu nove doklade,
*	Dalekogledni politiki so slovenski liberalci. Ko so naši poslanci pred dvema letoma začeli v dež, zboru vojsko zoper krivično nemško nadvlado, so kričeče sklenili, da bodo obstrukcijo podpirali. Ne da bi se Slovencem ona krivica popravila, pa so pred 14 dnevi naredili drug sklep, Češ,, da sp proti ob-sirukciji, ker sedaj v deželi nekatere ugodnosti izostanejo. Ali tega dalekogledni politild pred dvema letoma niso vedeli ? Ali niso vedeli, da je obstrukcija velik boj, ki ima, kakor vsak boj, kljub svojim velikim ciljem tudi svojo senčno stran? Pretežna večina slovenskega ljudstva je vse to dobro vedela in kljub temu obstrukcijo odobrila, ker je Nemcem treba pokazati, da se Slovenci ne dajo več zapostavljati v lastni deželi. Kar storijo naši liberalci, je gotovo neumnost.
*	Regulacija Drave. O tej se je toliko pisalo, da bi se že s papirjem, ki se ga je v to uporabilo, mogel del Drave regulirati. Kakor nemškutarji, tako govorijo sedaj tudi celjski liberalci, da se bo Drava takoj regulirala, ako se ustavi obstrukcija v deželnem zboru. Toda že jesensko zasedanje se je radi tega razbilo, k£r Nemci nočejo privoliti v regulacijo Drave. Tudi v proračunu za leto 1912 ni krajcarja upostavljeno za regulacijo Drave, istotako tudi ne za regulacijo Pesnice. Liberalci silijo v deželni zbor, da bi tam menda naj naši poslanci lizali roke, katere tepejo slovensko ljudstvo. Kakor se vidi, nimajo liberalci nobenega smisla za slovenske potrebe in sedaj skupno z nemškutarji lažejo proti obstrukciji.
*	(iraški hišni posestniki v svojem listu priznavajo, da je slovenska obstrukcija v deželnem zboru deželi le prihranila ter pred vsem davkoplačevalce obranila novih doklad, Ako bi slovenske obs|trukcije ne bilo, bi že skozi dve leti imeli kakih 25% več do-kiad, Tudi krščanski socialni poslanci so začeli priznavati, da je proti razsipnosti nemško-nacionalne večine najboljše zdravilo obstrukcija.
*	Za ločitev zakona je glasovalo v državnem zboru, kakor smo že zadnjič poročali, vse, kar je svobodomiselno. Glasoval je zastopnik slovenskih liberalcev, Ravniliar, vsi trije zastopniki naših nemšku-farjev, Malik, Marckhl in Wastian ter vsi socialni demokratje. Vendar je bil predlog odklonjen, toda ne z veliko večino. Za ločitev je glasovalo 177 poslancev, proti 198, torej je bilo le 21 glasov veČine. Iz te majhne veČine je razvidno, da mora katoliško ljudstvo pri prihodnjih volitvah paziti, da ne izgubi nobenega mandata.
*	Naša Kmetijska družba res ne pozna potreb kmečkega stanu. Poglejmo samo na zadnji uspeh kranjske Kmetijske družbe. Za podporo vsled suše, ki bi se naj posebno ozirala na krmila za svinje in semena, je izposlovala za kranjske kmete 200.000 K. Naši štajerski slovenski poslanci so v poljedelskem ministrstvu vprašali, kaj da predlaga štajerska Kmetijska družba zaradi krmil in semen. Reklo se jim je, da družba niti navadnega poročila ni poslala, da bi bilo kaj enakega potrebno. Seveda, po suši je letos posebno prizadet Slovenski Stajer, vsled tega naša Kmetijska družba nima nobenih skrbi za svinjerejo in sejatve po slovenskih krajih. Povsod vidimo, da nam je skupnost z Nemci le v kvar in škodo. Osvobodimo se vendar enkrat nemškega jarma.
S: Vsenemeija. Naša C. kr, kmetijska družba si je dovolila nesramnost, da v svojem uradnem koledarju 1912 zastopa na strani 4 vsenemško misel. In je c. kr.! Slovenske podružnice, protestirajte!
. „Stajerc" ostane „Stajerc", vzklika ta list v številki z dne 24, decembra. In res ostane ta „edini samostojni list naprednih kmetov", kakor se sam imenuje, zagovornik ptujskih Šnopsarij in šnopsarjev-. Zakaj v tej številki prinaša na celi strani velikanski inserat ptujske nemške Straschillove šnopsarije. „Stajerc" res ostane „Stajerc", šnopsar res ostane Šnop-sar in zaščitnik šnopsarjev.
*	Deželna vzorna vinska klet. Zveza Štajerskih gospodarskih zadrug namerava spopolniti zalogo vin v deželni vzorni kleti v Eggenbergu. Štajerski vinogradniki naj do 8. januarja pošljejo vzorce vin na o-skrbništvo deželne vzorne vinske kleti zveze štajerskih gospodarskih zadrug v Eggenbergu pri Gračlcu: Navesti so mora množina, vrsta, letnik in ceha vina. Vzorci-letošnjih vin se naj ne vpošljejo pred 5. januarjem 1912.
Mariborski okraj.
m Maribor. SpodnjeŠtajerska ljudska posojilnica v Mariboru (stolna ulica) zviša od 1. januarja 1912
obresti za navadne vloge od 4% na 4%%, in za vlog« proti trimesečni odpovedi od 4%% na 4%%,. Obenem se zvišajo tudi obresti za posojila od 454%' na 5%, od 5% na 554% in od 5'/a% na 554%; zvišanje obresti pri posojilih velja samo tako dolgo, dokler se bodo obrestovale hranilne vloge v zgoraj omenjeni visokosti,'
m Maribor., Podružnica Slovenske Straže za Maribor in okolico pod predsedstvom dr. Leskovar-ja prav živahno deluje. Družinski večeri, ki jih je u-vedla letošnjo jesen, se vršijo vsak ponedeljek zvečer in so dobro obiskani.. Pri teh večerih se je nabralo za Slovensko Stražo že nad 100 K samo v teku treh mesecev. Na Silvestrovo pa bomo pohiteli mariborski in, okoliški Slovenci na veselico, ki se priredi ob priliki občnega zbora v dvorani Kat, delavskega društva. Združimo se somišljeniki vsi pri prijetni zabavi, in napravimo načrt za uspešno delo v novem letu!
m Gor. Sv. Kungota. Zaveden človek res ne ve, bi se li smejal ali pomiloval naše ljube „nemške odre-šenike" in „mučenike", med katere se pač smeta vsekakor šteti naš nadučitelj in župan. Da g, nadučitelj našo slovensko mladino v nemškem duhu vzgaja, je splošno znano. Srce se ti pa, krči, Če slišiš na cesto, s kakim napornim trudom vliva ta „nemški odrešenik" in „mučenik" v mlada slovenska srca gornještajerske ..jodlerje", Naš g, župan Mayer nam pa potom svojega sluge vsako nedeljo oznanja pred župniščem v blaženi „tajč-šprahi", ldjub temu, da v celi župniji ni več kakor 1, reci eden rojen Nemec, kateri pa itak k cerkvi ne gre. Povemo gg. nadučitelju in Mayerju, da. se presneto motita, ak'o mislita, da je naša župnija že piklhauba nemškega Mihlna. Hvala Bogu, tudi v naši župniji nas je že lepo število zavednih kmetov in mladeničev. Cim bolj nas boste zatirali, tem bolj se bomo zavedali in prišel bo čas, ko bomo složno kot en mož stopili na krov ter branili nage narodne in verske svetinje. Vam, dragi tovariši, pa polagam danes na srce: Naročite si ob novem letu pri vsaki Hiši list, kateri zagovarja kmečke težnje, brani narodne in verske svetinje, to je „Slovenski Gospodar". Svoji mladini pa naročimo „Naš Dom", Vsi stanovi se med seboj vežejo, družijo po svojih listih, navdušujejo ter si na ta način izboljšujejo svoje stališče, seveda na naš račun, Zakaj bi pa ravno mi zaostali? Na delo torej za božjo in narodno čast! — Zaveden kmet.
m Jarenina. V petek, dne 22, decembra opoldne je umrl v Gradcu g. J. Slekovec, nadučitelj v pok'., v starosti 66 let. Rajni je bil dolga leta nadučitelj v Jarenini, Bil je eden izmed tistih redkih učiteljev, ki vzgajajo Šolsko mladino v verskem in narodnem duhu. Pogreb se je vršil dne 25. decembra ob obilni udeležbi Jareninčanov, v Gradcu. Pokojniku svetila večna luč!
m Sv. Lenart v Slov. gor. Božičnica, V nede-lio, dne 17. t. m. prirejena božičnica naše 5razredni-ee se je prav dobro obnesla. Udeležba tržanov in o-količanov je bila nepričakovano velika. Dvodejanko „Lažnjiva Milena" so učenke, oziroma učenci SenČar M., Molih K., Senčar J., Breznik M., Cajzler Iv. in Keutz J. kaj srčkano igrali. Tudi ljubko petje, katero sta vodila gg, učitelja Zabuk.ošek in From, slednji tudi s spremljevanjem na harmoniju, je občinstvu zelo dopadlo. Se enkrat izrekamo srčno zahvalo vsem p. n. dobrotnikom, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je naša božičnica tako lepo vršila. Naj-topleja zahvala pa gre našim veleč, gospem in gospodičnam, ki so darovale toliko šartljev za šolsko mla-dež in različnih obeskov za božično drevo ter ga pomagale kinčati in deliti darila, in sicer te-le gospe, oziroma gospice: dr, GoriŠekova, dr. Haunigova, dr. Kronvogelnova, Stukljeva, ZabukoŠekova, Zemljičeva* Krambergerjeva, Arnuževa, Silecova, DamiŠeva, Po-ličeva; gospice Janžek.ovič, Wutt, Kocmut, Stukelj ter gospa nadučiteljeva. Darila smo dobili še sledeča: Slov. Straža 50 K, iz sodn, poravnave 10 K 20 vin, Bog plati!
m Iz Slov. goric. Opomba v 53, Štev. „Slovenskega Gospodarja" glede nepazljivosti nekaterih uradnikov, se popolnoma vjema z dejstvi. Nasledek temu so pota in stroški. Se celo slavno c. kr. poštno ravnateljstvo ima delo zaradi tega. Ali potrebuje še kdo dokazov? Torej gospodje, tja po priporočila za višje plače. — Pri Sv. Trojici v trgu prebiva človek, ki vabi ljudi k sebi in jim pravi bajke, da bo on dobil ljudem podporo iz Maribora. Ljudje božji! Ali boste res potrebovali nekoga, ki vam bo to reč raztolmačil? Shod z govorom kakega gosp. poslanca bi ne bil odveč,.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Teden za tednom odpovedujejo naši posilinemci posojila našim ljudem„ da celo še tožijo jih!, Se celo eneiau svojih pristašev, ki veruje edino-le v „Štajerca", so odpovedali posojilo. Slučajno tudi ta. ni mogel priti na volitev.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Iz naše fare je tudi gnala radovednost nekaj nesebičnežev na božični-co v nemški Šoli pri Sv. Lenartu. Reveži so jokali od \eselja in ganutja, ko so slišali svojo slovensko deco nemško peti in igrati. A zapazili niso, da je že nekdo drugi pretakal solze. On, kojega podoba je plavala nad božičnim,dreveščem, si jih je brisal, ko je gledal zapeljano in narodnim nasprotnikom prodano ljudstvo pod seboj. Na misel mu jc bržčas prišlo, kako mu bddo odgovarjali na sodnji dan. On bo vprašal: „Ustvaril sem te za Slovenca. Ali si spoštoval svoj narod?" — „Zaničeval sem ga," — „Ali si ljubil svoj jezik?" — „Zametaval sem ga in se silil z nemščino." — „Ali si delal za svoje rojake?" - „Sovražil sem jih in delal za tujoe." — Sodnik zamahne z roko in jih pošlje h kozlom na levici. In tam je bil jok; in Škripanje z zobmi. Na desnici pa ostanejo zavedni.
pošteni, krščanski Slovenci, ki ostanejo to, za kar jih je Bog ustvaril in se ne prodajajo za Judeževe gro-še Siidmarki ip Sulferajnu.
m Sv. Anton v Slov. gor. Kako pa to, da naša kmetijska podružnica ne poroča v „Slov. Gospodarju", kdaj misli imeti občni zbor. Dobro je že, da se oznani pri cerkvi, a tudi v listih se naj to objavi. Kako, da je prišla pomota v nedeljo, dne 17. decembra? G. Skrlec je imel namreč napovedan govor za ravno isto uro v Ormožu. Se iz sosednje fare so prišli, in ker ni bilo zborovanja, drugikrat gotovo ne pridejo.
m Sv. Anton v Slov. gor. V eni izmed zadnjih Številk „Slov, Gospodarja" vpraša nek dopisnik, kako 3e kaj z našim Bralnim društvom, ali ne bo priredilo več nobene poštene veselice. Istih misli, kakor ta neznani dopisnik, je tudi večina društva, kakor je to v obče znano. Toda znano je tudi, da smo imeli letos točo, katera nam je napravila ogromno škode na naših poljih in vinogradih, kar je tudi vplivalo na Bralno društvo in njegove prireditve. Vendar smo z žalostjo opažali, da so se ljudje kljub toči in slabim časom udeleževali raznih veselic in balov ter plesov po krčmah. Zato pa bi bilo dobro, da bi bilo tudi nar še Bralno društvo v tem razporojenem času priredilo kakšno pošteno veselico, da bi vsaj ne bilo treba na-šim poštenim fantom in dekletom, kolikor jih Še sploh imamo, iskati zabave in razvedrila, katerega je vsak človek po težkem in mučnem letnem delu potreben, posebno pa Še mlad, po takih krčmah in ničvrednih plesih. Želeti bi bilo torej, da bi naše Bralno društvo z novim letom pridnejše delalo ter priredilo vsaj dve prireditvi, in sicer eno po zimi, drugo pa kedaj poleti. Cela stvar še veliko lažje gre, ker ima društvo tudi tamburaški zbor, če je še kje. Zakaj pa smo neki potem preskrbeli društvu prostore? Torej na noge!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na sv. božični praznik smo imeli tri mrliče, in sicer tri može, ko-jili skupna starost je 225 let.
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Strašna nesreča! RadolniŠki gozdovi so zahtevali na kvaterni petek, dne 22. t. m., že drugo žrtev.Ob 8. uri zjutraj so ubili plohi Antona Gasserja iz župnije Sorica na Kranjskem, Zapušča na Kranjskem vdovo in osem otrok. Gasser je bil vodja 30 gozdnih delavcev pri riži, po kateri se spuščajo drevesa iz hriba v dolino. On je prav pridno in modro že par let opravljal to prenevarno delo. Zavedal se je te nevarnosti tako, da je večkrat glasno vzdihoval: „Bog varuj mene in moje delavce!" „Angel varuh brani nas!" Večkrat v letu je dal služiti sv. maše za-se in za svoje delavce, posebno pa na Rokovo dne IG. avgusta in zadnjikrat na Miklavževo dne 6, decembra t. 1, Sprejemal je tudi sv, zakramente. Vse ga je ljubilo, posebno pa ravnateljstvo Roussijeve tvrdke. — Močno verni, skrbni in delavni mož počivaj v Gospodu!
m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kako se je ponesrečil Anton Gasser? Na hribu so bili nakupičeni drevesni hlodi ali plohi na zmrznjeni zemlji. Dne 22. t. m. je bilo toplo južno vreme. Ob 8. uri zjutraj je šel Gasser od nakupičenih plohov dol po riži v globino, da bi spodaj nekaj popravil. V tem trenotku se vsled talitve zmrznjene zemlje sprožita dva ploha in zdrčita v rižo za Gasserjem. Prvi ga zadene v nogo, da je padel, drugi butne padlemu v glavo tako, da mu zdrobi in odtrga gornjo in zadnjo Črepinjo. Gasser je bil takoj mrtev. Se tisti večer ob %S. uri so ga prenesli v trg v mrtvašnico. Tvrdka Roussy mu je priredila na božično biljo po pozni božji službi veličasten pogreb. Blagi mož, počivaj v miru v slovenski štajerski zemlji, daleč proč od svoje žene in 8 otrok!
m Ješenca pri Pohorju. Redkokdaj se morda sliši kaj od nas, pa vendar se moramo enkrat oglasiti v „Slov. Gospodarju". Ne mislite, dragi bralci, da mi tukaj spimo. Tudi tukaj se zmirom množi Število naročnikov in počasi jih bo Še več. Vsakokrat z veseljem pričakujemo našega pismonoŠe, ki nam razdeli „Slov. Gospodarja" od soseda do soseda. Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katoliški hiši. Tudi Mohorjeve knjige radi Čitamo. Vse gre lepo naprej. Naročniki „Slov. Gospodarja" rastejo, nasprotni listi ginejo, jih je zmiraj manj, naših pa vedno več.
m Gornje Hoče. Velik nasprotnik Slovencev je neki posestnik v Gornjih HoČali, Minule dni se je na nekem mestu jezil nad Slovenci in jih izzival, da ga je bilo veselje poslušati. Da bi pokazal svojo štajerci-jansko slavo, potegnil je listnico iz žepa ter res pokazal par desetakov, Češ, „Nemci imamo d'nar". Da, da, polž nosi svojo hišico na hVbtu, a „gospod" pa vse svoje premoženje v žepu.
m SHvnica pri Mariboru. Nenavadno toplo vreme imamo v letošnjem Božiču, Vsak kmetič si je lahko opravil vse potrebno delo, sprašil polje in tudi travnike pognojil z domaČim ali pa z umetnim gnojem. Pa tudi k svitancam, ki so se služile vsaki teden v farni cerkvi, smo lahko zahajali od vseh vasi obširne fare. Tudi k polnočnici se je zbralo veliko ljudstva, posebno mladine, ki se je pa žalibog. letos v cerkvi in tudi zunaj nespodobno obuašala. Stariši! Kadar pošljete svoje otroke v cerkev, večkrat sami poglejte za njimi, kako se obnašajo in kje so, iu boljše bo. V tej sveti noči, ko se vsi pošteni ljudje radu-jejo spomina rojstva božjega Deteta, se še blizu cerkve v pekovi gostilni, ki nosi napis „Fallesch", celo noč popiva, da Še zjutraj pijana mladina z vpitjem po cesti moti mirne farane, ko so šli k rani službi božji. Žalostno to, kaj ne? Na sveto noč! Ljudje so se zgražali, najbolj nad tistim krčmarjem, ki pusti na tako sveto noč mladini popivati. Značilno je, da se v tej
gostilni pridno prebira „Stajerc". In kamor „Stajerc" zahaja, tje naj pošten Slovenec hodi? Govori se tudi p.o naši fari, da se je za časa volitev o pavrih in pa-vrskem donarju prezirljivo govorilo. Dobro je, da si to zapomnimo.
m Pod Bočein. Nekje pod Bočem se nahaja neka posojilnica, ki je v celjski Zadružni zvezi. In ker je ta Zadružna zveza vsled poloma Glavne posojilnice v Ljubljani prišla v težave, so se take težave pojavile tudi pri njenih članicah. Načelnik dotične posojilnice prosi, kjer le ve, da bi zamogel dobiti vlogo ali posojilo, ter obeča celo lastno poroštvo, seveda ustmeno. Tako je bil tudi letos spomladi vlovil ptička, kateri mu je Šel na limanico in dal par tisoč kron vloge. Ko je pa isti vendar potem zahteval od njega pismeno osebno poroštvo, je bil tiho ter ni dal nika-kega odgovora. Vložnik je postal nato nezaupen ter odpovedal vlogo. Na prvo in drugo odpoved se hranilnica in posojilnica ni zmenila, in Še-le, ko je prišla tretja, so odgovorili, da mora vložnik do gotovega Časa počakati. Obrok je potekel in denarja ni bi-!o. Voljo je imela dobro kakor bolan Človek, toda njen zdravnik, celjski revizor, jej je dal napačen recept. Rekel je „ne vrniti", saj ste sprejeli vlogo na eno leto, in tako se mora vsaka vloga sprejemati. Kaj je povzročil s tem, bo še-le zdaj zvedel, Vsled tožbe je bila imenovana posojilnica obsojena, toženo svoto z vsemi odvetniškimi in sodnijskimi stroški v teku 14. dni plačati. Za te stroške, kateri niso majhni, naj se zahvali torej svojemu svetovalcu in revizorju. Brali smo že sicer tudi v Časopisih, da je prosila ta posojilnica za sprejem kot Članico pri nemškem Verbandu v Gradcu, tam pa so odklonili to Čast, zdaj pa prosi baje ljubljansko zvezo.
Ptujski okraj«
p Ptuj. Taki so! Liberalci bi radi smešili našega državnega poslanca Brenčiča, ker je kmet. V „SI, Narodu" čiltamo dopis iz Ptuja, ki pa se je gotovo skoval v celjskem liberalnem uredništvu, v katerem znani mazač meče svoje neumnosti okrog sebe. Sedaj vidimo dragi tovariši kmetje, kaki prijatelji so nam liberalci. Ce se kdo iz naše sredine povspne malo više, ali pa Če zastopa kmet kmeta v državnem zboru, takoj lop po njem. Ob volitvah pa mnogokrat v marsikaterih okrajih kričijo liberalci in Štajercijanci: Kmet naj kmeta voli! Sedaj pa, ko imamo kmeta za poslanca, pa bi nas radi smešili. Proč z liberalci, našimi največjimi Škodljivci! Proč z liberalnimi listi!
p Vurberg. Z veseljem smo sprejeli božični pozdrav našega lista, kakor tudi poročilo, da bo list se z novim letom še povečal. Predno pa še vse to storite, sprejmite še eno strašno novico od nas, katero je prinesel pred krajtkim ptujski „Stajerc" iz Vurberga. Pa ne da bi se ustrašili, g. urednik, ker tako hudo vendar ni. Naši štajercijanci so namreč objavili dopis v svojem laži-glasilu o našem g. župniku, kakor da bi oni celo župnijo pohujšali. Sedaj pa Čujte, kaj so storili. Kot skrben gospodar naše cerkve so prodali nekaj starih nagrobnih križev, kateri so že morda Čez 20 let iežali za mrtvašnico in bili tako po postavi lastnina pokopališča. Ce bi bili še 20 let tam ležali, bi se nikdo ne zmenil za nje, a sedaj, ko so jih prodali, je bil za naše štajercijance ogenj v strehi. Kakor obsedeni so začeli rjoveti proti g. župniku po župniji In nazadnje v „Štajercu", kakor bi si oni na ta način kaj prigospodarili za svoj žep, pa ne za cerkev. Toda le bodite brez skrbi, zakaj ni še bilo slišati, da bi si oni kedaj en tuji vinar prisvojili, kar je ravno večkrat slišati od vaše stranke, pač pa povsod delijo pravico. Ker Še kljub temu, da so gospod župnik na prižnici povedali, kam so dejali tisti denar (znamenje, da so štajercijanci malokedaj v cerkvi), vam pa bodi povedano, da si lahko greste h gospodu župniku pogledat cerkveni blagajniški dnevnik, tam je Črno na belem, kam je prišel tisti denar. Da bi pa delali g. župnik pohujšanje, se tudi ne bojimo, pač pa se lahko ljudstvo pohujšuje od vas, ki tako radi opuščate službo božjo ali jo pa imate zunaj cerkve ter tamkaj razširjate „StajerČev" evangelij in ptujski Šnops. Kšeft je kšeft. Da bi pa šli g. župnik vas Štajercijance vprašat za svet, kaj smejo storiti in kaj ne, pa zastonj pričakujete, ker oni so pod oblastjo višje du-hovske in tudi deželne gosposke, ne pa pod oblastjo ..Štajerca" in njegovih privržencev. — Kajne, z velikim veseljem st.e sprejeli tudi poročilo, , da se bodo baje g. župnik od nas preselili. Pa preveliko veselje nikoli ni dobro. Bodi vam povedano, vam mogoče na veliko žalost, nam pa v iskreno veselje, da gospod župnik na željo svojih dobrih župljanov in vkljub veselju svojih nasprotnikov ostanejo še zanaprej med nami, da bodo tako še zanaprej vodili svojo, jim izročeno čredo. Sedaj pa štajercijanci, le korajžno na delo! Le pišite še za naprej svoje neumnosti, ža katere se g. župnik kakor tudi mi pošteni farani brigamo toliko kakor za lanski sneg. Samo kadar bodete kaj pisali, bodite toliko dosledni, da zapišete vsaj nekaj resnice, ne pa samo laž, ki ima kratke noge.
p Sv. Urban pri Ptuju. Dopisnik ptujske giltne krote je jako dolgo čepel na gnezdu, predno je izvalil tako neumni članek v zadnji številki. V odgovor mu podamo sledeče: Res je lep naš urbanški hrib, toda žalibog, da se »ahaja pri nas toliko posilinem-cev. Zadnja številka giftne krote nam piše^ da ima koruzni plirg tudi škofijsftvo, kakor smo tudi Že mi zadnjič poročali. To ime ima zategadelj, ker hoče neka stara glava nadzorovati celo faro in imeti vso oblast čez naše duhovnike. Temu možu pa svetujemo, naj raje pazi «a svojega sina, da ta ne bode po
drugih gostilnah napadal poštenih ljudi brez vsakega vzroka, kakor se je to zgodilo pred kratkim v neki takajšnji gostilni. Tam je morala celo kuharica poseči vmes in ga udariti z burkljo po glavi, da se ni izvršil zločin. Ali je to postavno? Kje pa so orožniki, da tega ne vidijo? — Sedaj pa še nekaj o naših volitvah. Se bolj kakor naš g. kaplan, se je trudil Ma-rinitseh, ki je hodil noč in dan za pooblastili, da bi se mu izpolnila srčpa želja po županskem stolcu, V njegovem delu so ga posebno podpirali naš nadučitelj Majcen in pa Reš ter njih zvesti pristaši. „Stajerc" tudi predbaciva, da ni varno hoditi mimo kaplanov o kleti, ker se tamkaj baje strelja. To pa se gotovo ni zgodilo; v slučaju, da se je res streljalo tam okrog, je storil to gotovo postopač nasprotne stranke, ker so že kot razgrajači dobro znani,. Nadalje predbacivajo našemu g. kaplanu vinsko bernjo. In to delajo edino le tisti, kateri niso čisto nič dali in pri katerih se sploh ni prosilo. Sramuje se naj pa vsak, kateri odpove našim duhovnim voditeljem ta prostovoljni dar. FoliJtiČni nasprotniki nam ravno kalijo mir. Mi pristaši Slov. kmečke zveze pa vam svetujemo, da držite jezik za zobmi, ker drugače bi bili primorani podati izjave v javnost, katere bi vas zelo osupnile in vas zamogle spraviti v naročje državnegapravdnika. Prihodnjič več,
p Dragovič. Iz Časnikov smo izvedeli, da je naša občina imenovala dr, Ploja svojim častnim občanom. No, mi privoščimo gosp. hofratu to veselje, privoščili bi ga bili pa tudi prejšnjemu občinskemu predstojniku, ki ima za občino tudi izredne zasluge. Nadalje bi si dovolili dostojno vprašanje, kako je bilo z zadnjo podporo, o kateri več občanov in tudi taki, ki so v soseščini, niso nič izvedeli, med tem ko se je nekemu posestniku celo dve uri daleč naznanilo, da se podpora deli. O tem bomo govorili natančneje, ko bodo občinske volitve, ki so že blizu, Dragi občani, sedaj je še Čas, da premislite, kake ljudi si bomo v bodoče izvolili, da bodo vodili usodo naše občine. Pri bodočih volitvah ne sme zmagati ne liberalizem, ne šnops, ampak pošteno krščansko ljudstvo.
p Ormož. Naša kmetijska podružnica je v nedeljo, dne 17. decembra pri Sv. Miklavžu prav u-spešno zborovala, čeravno je oviralo slabo vreme, V šolskih prostorih se je zbralo lepo Število gospodarjev in gospodinj po rani sv. maši. Zborovanje je o-ivoril načelnik podružnice g. Martin Ivanuša, ki je najprvo pozdravil navzoče in se spomnil pred kratkim umrlega vrlega uda iz KrČevin, g. Matjaža Pajt-ler. Prvi je predaval g. M. 'Jelovšek, živinorejski nadzornik iz Gradca, prav temeljito o živinoreji, o pravilnih hlevih in gnojiščih itd., ter priporočal v tej panogi složno delovanje, ker je živinoreja dober vir za kmetovalca. Za njim je govoril g. F. Skerlec o gospodarskem napredku, pri katerem bi naj tudi gospodinje umno sodelovale. Priporoča strokovne spise in liste. Predsednik se obema predavateljema, osobito g. Jelovšeku, lepo zahvali za mnogobrojni pouk. Ko še tajnik g. A, Porekar prečita in' razjasni najnovejša poročila podružnice in se oglasi nekaj novih u-dov, sklene predsednik to važno zborovanje, obljubiv-ši, da se spomladi zopet priredi drugo poučno zborovanje.
p Pavlovci pri Ormožu. Jožoš na! Ti Joža si Čuja, kaj je novega. Skoz naše Polovce bo vel resen šo cug. Paj to ti bo. JožoŠ jož se skoroni ne viipam na to spominjati, kak., de to. Ah! Pa to še ne vse. Ti, si čuja, tam veš, ne daleč od kovača na enem travniku še brš mislijo štacijon pa magacin postaviti, Paj te se bomo lehko k meši vozili. Ti pasja dreta, kaj še toti lidje vse ne zmislijo. Veš, tam gor poleg Lot-merka pa so skos Škeden nekšne stare ženske merili, te pa je ona rekla, da po deveti viiri ona sploh škeden zapre in te na mogo cug iti skoz. To si veli naj oni te tak napravijo, da v noči nibeni cug na Šo. Veš Joža. tak je ona rekla. Kaj pa ti rečeš na to. Ti si sploh bolj v Ormožu in bliizi gospode in si morti tudi kaj zvedjo o totem poni. Joj, joj, to te bo. Po novem leti bodo veli včasi prišli nekšni Ciči delat in vel bodo to v par letali napravili. To sen gnes Čuja, ko sen iiodja v Ormoš Štibre plačivat, Ce bom kaj zvedja, ti bom že pa povedo. — Polovčan.
p Svetinje. Ob letošnjih državnozborskih volitvah je bila na velikanskem lepaku PlojaŠev naznanjena izdatna podpora. Ker o razdelitvi tete do danes še nikomur ni nič znano (vsaj v naši okolici ne), vsiljuje se nam ob koncu leta opravičeno vprašanje, zakaj se podpora ne razdeli, in Če se je mogoče razdelila, kdo jo ima in. koliko. Ce se je mogoče porabila podpora v druge namene, je to nedopustno, ker ubogi, od suše in toče prizadeti prebivalci res silno potrebujejo pomoči, vsaj to itak tudi „Nar, List" ob vsa-ki priložnosti hinavsko povdarja. Ce pa podpora sploh ni bila dovoljena, in se je s tem (skoraj gotovo) skušalo samo nerazsodne volilce zapeljati, , potem je !to sramotno za liberalno-slogaške agitatorje, ki po hudobnem načinu opravljajo hudobni posel, po domaČe povedano: nesramno lažejo! Da se opravičite vsaj pred svetom, dajte torej dovoljeno in obljubljene podporo vsaj svojim volilcem, da vas še ti prihodnjič pe pustijo pa cedilu. Na to vprašanje pričakujemo stvarnega pojasnila. Da vam ne bo predolgčas, hočemo se v prihodnjem letu pogovoriti 5e marsikaj. Ce ste pa mogoče imenovano dovoljeno, in že tudi za razdelitev odločeno podporo po resnem prevdarku odloČili za dostojni pogreb „Narodnega Lista", tedaj pa je stvari konec, — NevaŠ.
p Sv. Bolienk pri Središču, Med našimi vrlimi gospodarji vlada, splošno prepričanje, da pride k nam premalo „Slov. Gospodarjev". ..To prepričanje je čast-
no aa može, kakor tudi za list. 2elja kmečkih' prijateljev je, naj bi imel sploh vsak slovenski gospodar svojega „Slovenskega Gospodarja", Žene pa „Glasnik najav. Src" ali pa „Bogoljuba", fantje in dekleta „Naš Dom", društvene liste pa bi pustili revnejšim slojem. Pomislite, koliko stroškov imate, Če imate v hiši pijance in zapravljivce, bahate in našopirjene gizdalin-ke!? Tedaj pa stotaki niso dovolj. Za denar, ki ga izdaste za poučne, vzgojne liste, vlečete stoodstotne obresti. Kaj sodite o tem, kar vam pišem bolfenski fant? Gotovo nič drugega, kakor da si zdaj ob novem letu naročimo vsi poštene slovenske časopise, ki sem jih zgoraj navedel. — J,
p Občno bojno društvo v Ptuju priredi v soboto, dne 6. januarja 1912 v gostilni g. Dragotina Zupančič a običajni društveni večer.
Ljutomerski okraj,
1 Gornja Radgona. Naš nemški, oz, posilinem-ški občinski odbor, je že zopet sklenil zvišati občinske doklade, in sicer od 6GJ/o na 90%. Tako „napredno" znajo gospodariti naši Nemci pod vodstvom Otona Zorzinija v naši občini, Ker bo ta stranka odločevala zdaj tudi v okraju, se je bati, da bo tudi tam vedno skrbela za zvišanje doklad,
1 Gornja Iladgona. V zadnji številki cenjenega „Slovenskega Gospodarja" napada neki dopisnik naše Bralno društvo in se huduje nad tem, da društvo celo leto ni priredilo nobene veselice. Med drugim pravi: „Kaj je pač temu vzrok? Ne moremo si drugače misliti, kakor da je Bralno društvo zaspalo vsled prevelike vročine in izgubilo življensko moč. Na ta-dopis odgovarjam sledeče: Ta letošnja neznosna vročina je gotovo tako slabo vplivala na dopisnikovo domišljijo, da isti vsled tega ni mogel najti poavega vzroka „nedelavnosti" našega Bralnega društva. Da ni Bralno društvo priredilo celo leto nobene veselice, ni to zakrivila vročina, temveč je iskati tu vzrok povsem drugod. Ce bi dopisnik rad izvedel pravi vzrok, tre-balo bi se mu le "potruditi k dotičnemu gostilničarju., kjer so se dosedaj veselice vedno vršile, pa ker se je javno oglasil, hočem mu tudi jaz na tem mestu javno poročati, o „nedelavnosti" našega Bralnega društva. Društvo je hotelo prirediti svojo običajno veselico že pustno nedeljo, toda dotični gostilničar nam ni dal prostorov ter se je izgovarjal, da ima za ta dan že naročen „Tanzmuzik", da iste ne more več preložiti, radi Česar je moralo druŠIvo nameravano veselico opustiti. Nato je sklenilo društvo,, da se naj vrši ista drugo nedeljo po Veliki noči, to je dne 30. aprila, večja veselica; diletantje so se vadili, hodili so po eno uro daleč k vajam, vprizorili bi se dve gledališki igri, naprosila se je K. S. Z., da pošlje govornika, ki naj bi imel slavnostni govor, toda kaj je bilo? Nič! Delali smo račun brez krčmarja, Zadnji teden pred nameravano veselico je izjavil gostilničar, da nam ne da prostorov, ker si je dal sobe na novo poslikati ter ne pusti staviti odra, ker se s tem stene poškodujejo. V tretje gre rado; tudi mi smo poskusili svojo srečo (?) v tretjič, Zadnjo nedeljo pred adventom smo nameravali prirediti srečolov, Pa kje? Sedaj je ta gostilničar odločno izjavil, da nam Slovencem sploh ne more dati svojih prostorov, ker bi se s tem zameril Nemcem. Kje je tedaj vzrok, da se veselice niso vršile? Iz navedenega bo menda gospod dopisnik sprevidel, da še ni „vzela letošnja suša" našega društva, temveč so le gotove osebe vzrok, da isto ni moglo delovati, kakor bi hotelo, da bi moglo tudi na zunanje pokazati, da še živi. Meni se le čudno zdi, da napar daš društvo, ko je vendar to vsakemu znano, kar sem zgoraj povedal. Dovolj žalostno je, da nimamo Slovenci v Gornji Radgoni poštenega prostora za naše prireditve, pa tudi za imenovanega gostilničarja, katerega smo imeli dosedaj za Slovenca. Ciganom pusti igrati v svoji gostilni, a za nas Slovence nimaj prostora! Imel bi še marsikaj povedati o naših razmerah, toda za danes bodi dovolj, ker bi postal sicer ta dopis preobširen. Omenjamo le Še to, da je nujna potreba, da si gornjeradgonski Slovenci postavimo v najkrajšem Času lastni dom.
1 Gornjeradgonski okraj. Davkoplačevalcem nar šega okraja naznanjamo nič kaj veselo vest, da bodo od novega leta naprej plačevali 54% okrajnih doklad. Tako je sklenila veČina okrajnega zastopa v seji z dne 22. decembra po napredno-nemško prikrojenem proračunu in tako sta hotela imeti gospoda dr. Kamniker in Oto Zorzini, Namen naprednega nemškega gospodarstva je jasen: naš okraj gospodarsko zasužnjiti in potem naš tudi narodno in politično u-ničiti. Kako postopajo ti napredni nemški gospodarji, kaže tudi to, da so si sestavili okr. odbor čisto po svoje, da bi le ne bilo nobene slovenske kontrole. Slovenskim zastopnikom se bode treba ojačiti in nasprotne nakane vestno zasledovati1; kajti skoro samo slovenski davkoplačevalci bodo trpeli in plačevali, med tem ko imajo Nemci v okrajnem zastopu take zastopnike, kateri ne plačujejo niti enega vinarja davka v okraju, ampak pobirajo na račun okraja mastne dohodke.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dr. Kamniker ima v okrajnem zastopu gornjeradgonskem prvo besedo. On pošilja okrajnemu odboru tudi izdatne račune za okr. uboge. Znan nam je slučaj, da je ta gospod lansko leto za neko ubogo osebo v Policah za dva ali tri obiske računal 90 K, Od okraja najeti uradnik za o-krajne uboge je dr. Hohn v Radencih, in dobi zato od okraja na leto 400 K. Le v najnujnejših slučajih bi se smeli klicati zdravniki iz Radgone. Zdaj pa znašajo ubožni posamezni računi dr. Kamnikerja, dr. Kurasa in dr. Bocksohiitza že veliko kron.
1 Mala Nedelja. Dne 17. novembra je bil zopet g, Anton HraŠovec, posestnik in župan, izvoljen za načelnika krajnega Šolskega sveta pri Mal. Nedelji, namestnikom pa njegovi brat Ivan HraŠovec, župan in posestnik pri Mali Nedelji,
1 Sv. Križ pri LjuUmeru. Slavna posojilnica v Ljutomeru je blagovolila tudi letos podeliti kot „božičnico" za uboge učence tukajšnje petrazrednice 20 K, č. g Jos. Weixl pa 10 K, za kar jima izrekata podpisana prisrčno zahvalo. Jos. Rožman, načelnik kraj. šolskega sveta. Ant. Herzog, nadučitelj.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukajšnje bralno društvo priredi prihodnjo leto dne 7. prosinca veselico. Na vsporedu je petje, tambu-ranje, šaljivi srečolov, šaljiva pošta in gledališka predstava, ki ima mnogo poučnega v sebi. Vabijo se vsi, katerim je kaj na pošteni zabavi ležeče in se želijo prav iz srca razveseliti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Natančen vspored se objavi prihodnjič. Sosednja društva in vse domačine vabi uljudno odbor.
1 Sv. Križ na Murskem »olju. čebelarska podružnica za sv. Križ in okolico ima svoj redni občni zbor dne 6. januarja na dan bv. Treh kraljev ob 8. uri v šoli sv Križa, čebelarji pridite ta dan vsi na zbor in priženite seboj tudi tiste, ki hočejo postati čebelarji. Posebno ste še vabljeni čebelarji iz Veržeja in Ljutomera. Občni zbor bo sklepčen ob vsakem številu članov. K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Npgova. Bralno društvo v Negovi ima v nedeljo dne 7. jan. 1912 po večernicah sv j redni občni obor po navadnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor
1 Kmetijsko bralno društvo pri Mali Nedelji ima svoj občni zbor dne 7. prosinca po večernicah v gostilniških prostorih g. Senčarja.
Slovenjgraški okraj,
s Slov. Gradec. Neprijetno nas je dirnila vest, da zapusti obče priljubljeni in radi svoje zdravniške spretnosti nenadomestljivi dr. Vinko Schelesniker, Slovenji Gradec, ter da se preseli v Ruše. Sedaj pa moremo potolažiti vse in radostnim srcem naznaniti, da dr, Schelesniker ostane v Slov, Gradcu.
s Slov. Gradec. Za pisarniškega uradnika pri slovenjegraški bolnišnici je imenovan Fr, Golob,
s Pernice. Dne 23. decembra so se vršile za to obmejno občino občinske volitve. Slovenci smo zmagali v I. razredu na celi črti, v II. pa posilinemci le z enim glasom veČine. Zavrgli so vsa slovenska pooblastila. Najbolj oblastno se je vedel neki Kristofel. Ako ne bi od strani komisije bili tako postopali, zmagali bi Slovenci na celi Črti. Slava možem, ki so nam z neumornim delom pridobili tak nepričakovan Uspeh.
s Šoštanj. Na novega leta dan 1912 popoldne po večernicah se vrši v cerkveni hiši poleg farne cerkve letni občni zbor bralnega društva z običajnim vsporedom. Volil se bo društveni odbor, sprejemali se bedo novi člani in vplača se lahko tudi udnina. Društvo daje svojim udom na razpolago knjižnico, katera se bode še razširila, ako pristopi več udov. V društveni sobi so na razpolago časopisi. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
s Zcvodnje. Izobraževalno društvo ima v nedeljo, 31. decembra svoj letni občni zbor.
okraj.
k Konjice. Res požrtvovalno se trudi gdč. Milka Pirnat za uboge otroke in lepo svoto je zbrala pri mladinoljubnih dobrotnikih. Bog ji povrni trud! Toda nekdo, ki bi naj bil z vsem srcem vnet za Čast in procvit šole, se Čuti tujega pri slovenskih otrocih; njemu se zdi najvažnejša naloga, gojiti v Šoli posili-nemštvo. G, Pirch je vodja nemških pevcev, otrok v svoji Šoli pa se mu ne zdi vredno naučiti, oziroma drugo učiteljstvo prositi, da bi naučili eno ali drugo pesmico povodom obdarovanja otrok na Miklavževo, Srečna šola, ki ima tako vnetega voditelja!
k Konjice. V nedeljo, dne 31. decembra ob 3. uri popoldne priredi naše bralno društvo v telovadnici okoliške šole veselico z naslednjim vsporedom: 1. „Mojstra Križnika božični večer", uprizorijo fantje. 2. „Prisiljen stan je zaničevan", uprizorijo dekleta. 3. Petje iz venčeka narodnih pesmi. 4. Rojstvo božjega deteta v skioptičnih slikah. Začetek točno cb 3 uri,
k Konjice. Zahvala. Za miklavževo se je letos ubogim otrokom slovenske šole podelilo 104 pare čevljev, 26 oblek za dečke, 28 oblek pa za deklice. Svitlega kneza princezinje so knpile obleko za tri šolar rice. Imamo se posebno zahvaliti gospodični učiteljici Pirnat, ki je vse proste ure žrtvovala za to, da se je toliko otrok obdarilo. Podpisani šolski svet se v imenu šolske mladine najprisrčneje zahvaljuje vsem blagim dobrotnikom, ki so po obilnih darovih pripomogli, da se je letošnja božičnica tako sijajno obnesla. Še naprej se radi usmilite sirot — Bog in otroci ne zabimo dobrot. Krajni šolski svet okolica Konjice.
c Celje. Za popravljanje starega celjskega gradu je dovolila osrednja komisija za zgodovinske spomenike 700 K. Nujno potrebno je, da se ta spomin na staro našo zgodovino ohrani, ker je zidovje na nekaterih mestih začelo močno razpadati.
c St. Jurij ob Taboru. Okrajni Šolski svet pa Vranskem me je izvolil tukajšnjim Šolskim ogledom. Zato me je „Narodni List" krstil z analfabetom, Češ, da „kakor pravijo" nisem veŠČ Čitanja in pisanja. Izjavljam, da liberalnega, to je lažnjivega pisanja in čitanja, kakor g. dopisnik v „Nar. Listu", res nisem vešč, in tudi nikoli ne bom. — Franc Lukman.
c St. Jur ob Taboru. Sprejmite, g. urednik, tudi od mene, preprostega Človeka, par besed. Naročnik „Slov, Gospodarja" sem še-le pol leta, to je od zadnjih volitev v državni zbor, pa sem zelo zadovoljen ž njim. Vedno sem slišal, da je „Nar. List" proti veri, a zdaj sem se sam prepričal, da je to res, da piše proti naši krščanski veri. Tudi prinese „Slovenski Gospodar" veliko več novega in resničnega, kakor pa „Narodni List", ki ga imam že tudi nekaj Časa, ki ga pa z novim letom ne bom nič več naročil, ker piše toliko neresnic. Tako piše o našem preč. g. župniku, da ga kaj radi prebirajo. Poizvedel pa sem, da gospod takih umazanih listov, kakor je „Nar. List", ne vzamejo nikdar vt roke. Imajo pač pametnejšega dela. In Če nagovarjajo druge, naj opustijo ta list, storijo le svojo dolžnost. Tudi jaz ga bom vsakemu odsvetoval, komur sta še mar vera in poštenje.
Naj ga požirajo le liberalci, ki morajo imeti j ako pokvarjen okus, da jim tekne tako berilo.
c St. Jur ob Taboru. Dne 16, decembra zvečer je na Dragopolju pri Gomilski vdovec Grabnar padel s kozolca in si zlomil tilnik. Nagla smrt! Isti večer pozneje sta trčila na državni cesti v Kapli dva voznika tako nesrečno skupaj, da je prebodlo oje prsi Stoberjevemu konju. Konju je na licu mesta stekla kri. Vozniki semtertje pozabijo na luč pri vozu. Večkrat pa pozabijo iti pravočasno iz gostilne.
c Tabor. Liberalci pišejo v „Narodnem Listu" o nekem tečaju, kjer bi se poučevalo, kako se marofi stavijo. Nam pa se zdi, da bi bil veliko bolj potreben strokovni tečaj, kako našim prismojenim liberalcem spraviti kolesca v pravi tir, da ne bi prevračali po časnikih takih kozolcev,
c Vransko. Šentjurski liberalci so se -poboljšali, Začeli so hoditi k pridigam. Pa ne vsi. Tisti najbolj napredne sorte hodijo med cerkvenim govorom rajši podpirat škarpe. Iz hvaležnosti bi se spodobilo navesti njihova imena. Pa upamo, da nam ne bodo zamerili, če tega danes še ne storimo. Drugi manj napredni pa jako zvesto poslušajo besedo božjo, Zadnjič so celo opazili, da bi moral imeti neki cerkveni govor dva dela, ne samo enega. Mi, ki nimamo Časti, biti med naprednjaki, smo tudi v pridigi pogrešali nekaj. Onih1 besed namreč, s katerimi je nekoč Janez Krstnik nažgal hinavske farizeje, ki so ga hodili poslušat iz zlobnega namena kakor naši liberalci, in ki se glasijo: Gadja zalega!
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Našemu nadučitelju Ivanu Kelcu svetujemo, naj gre poslušat pridige v cerkev, da mu ne bo treba vseh mogočih' žensk vpraševati, če ni župnik naj o „kiklah" pridi-goval. Potem ne bo v nevarnosti, da bi se nad temi pridigami „pohujšal".
c Nova Štifta. Zdaj Še-le vemo, zakaj se naši liberalci tako ogibljejo pridige, oziroma krščanskega nauka. Ob nedeljah in praznikih se namreč liberalni gospodje in pa tudi liberalne device, med pridigo prav lepo sprehajajo okoli cerkve po pokopališču, ter menda premišljujejo o minljivosti Človeške slave, ali jo pa kar naravnost popihajo v gostilno; popoldne za časa krščanskega nauka se pa sploh ognejo cerkvi kot Jiu . . . križu. Veste zakaj ? Zato, ker se bojijo, da bi se pohujšali. Vsaj „Nar. List" tako piše, Oj ti ubogi liberalni deviČarji, ki se že pohujšujete ob žup-nikovi pridigi v cerkvi, kako še-le zarudevate, koima-te svoje shode. Vam tudi velja, kar 'je rekel Kristus farizejem, da komarje precejajo, a kamele požirajo. Kot dober prijatelj svetujem jezičnemu in obrekljivemu dopisniku „Nar. Lista", naj drži svoj jezik za zobmi in naj ž njim nikar ne pometa po vsej župniji, posebno tam ne, kjer ga nič ne briga,
c Sv. Štefan pri Žusmu. Nezgoda na paši. Redko kedaj vidimo pri nas v sredini meseca decembra Živino na pašnikih, kakor je bilo to letošnjo jesen, pa tudi redkokedaj se zgodi na paši taka nesreča, kakor se je zgodila tukaj dne 15. decembra. V bližini vasi sta se pasli dve sosednji kravi; popoldne spusti tudi ciruga sosedinja svojo kravo iz hleva, Komaj pa se ta približa prvima, kojih pastir je bil ravno nekaj Časa odsoten, se zakadi ena prvih srdito v isto, jo po kratki borbi premaga in tako poškoduje, da obleži ta na mestu in takoj pogine. Meso je sicer užitno, vendar je škoda precej občutljiva.
c Iz Podloga. Čudno prednost ima naša vas glede gostiln, kjer se toči pri nas in popiva cele noči-Zato se čudimo, ali niso postave za vse kraje in gostilne enake? Imamo tudi žganjarno, ki jej pravijo ljudje „lekarna", kjer se prav svetlo lakirajo našim možem in fantom mošnjički in žepi na žalost naših žen in mater. Smelo bi se prodajati žganje le v zapečatenih steklenicah na dom, pa pravijo, da se tudi nasprotno ravna. Dovolj za danes, ako ne bo nič pomagalo, bomo pa prihodnjič drugače povedali.
Vaško dekle. - c Sladka gora. Zadnje volitve so zopet pokazale, kdo je z nami in kdo proti nam. Priporočamo svojim prijateljem gostilni Cinglak in Svetelšek ter trgovino Blatnik. Vprašamo tudi organista, kaj je vzrok, da tako žaluje po bivšem županu?
c Braslovče. Občni zbor „Braslovškega pevskega društva" se-vrši v nedeljo, dne 31. t. m. ob 3. uri popoldne.	r$ *
c Sv. Miklav? nt d Laškim. Kat. izobraževalno in gospodarsko društvo priredi na Novega leta dan redni letni obfni zbor pri Lapcraiku. Na zborovanju bo tudi govor o pomenu izobraževalnih društev, K obilni udeležbi vabi odbor.	©SB®*
c Frankolovo. Kmet. kat. izobraževalno društvo na Frankolovem ima svoj redni občni zbor dne 31. t. m., t. j. na starega leta dan popoldne po večernicah v društvenem prostoru s sledečim vsporedom i 1. Nagovor in p ročilo predsednika, tajnika in knjižničarji. 2. Določitev in vplačevanje letnine. 3. Volitev članov v odbor. 4. Prosti predlogi. K najobilnejši udeležbi uljudno vabi predsedništvo. fc »
c Gotovlje. Prostovoljna požarna hramba v Gotovljah priredi v nedeljo na starega leta ob 7. uri zvečer veselico z bogatim srečolovom v dvorani g. F. Malgaj. Za mnogobrojni obisk se priporoča odbor.
Brežiški okraj.
b Brežice. Cez slabe Čase jadikuje vse; stari in mladi tožijo o vedno večjih itfgvkih in drugih izdatkih, a gostilne se vedno množijo. V okolici Brežic imamo že skoraj v vsaki peti hiši gostilno. Zakaj neki občine dovoljujejo vse to? Ker je toliko gostiln, pa skušajo gostilničarji z raznimi plesi in bali privabiti čim več gostov. Pije in pleše se cele noči. Kam plove-mo?
b Dobova. Dne 24. t. m. so uprizorili dobovski Šolarji božično igro, s katero so prisrčno proslavljali „sveto, tiho noč" — milost rojstva Jezusa, Na odru smo občudovali božično drevesce, žareče se v lufci--
cah, bogato okinčano z darovi, in „angela", oznanju-jočega veselje, ki je dofilo vsem ljudem. Ginjeni so poslušali prijatelji in dobrotniki gole deklamacije in milo petje malih, izmed katerih se en „govornik" zahvali za obilen obisk in veliko ljubezen. Bila je ta prireditev res božična idila»
b Bizeljsko. Lep dan je imelo naše Katoliško izobraževalno društvo na Štefanovo. Pri PeČniku se nas je zbralo veliko Število mož, lantov, žen inl deklet, Zborovanje je otvoril društveni predsednik gosp. Pečnik. Zastopnik S, K. S. Z., g. Fr. Zebot iz Maribora, je v daljšem, poljudnem govoru nam jasno razložil namene in cilje naših društev, mladinske organizacije, ter je omenjel tudi druge važne dogodke zadnjega časa. Vsi smo napeto poslušali ter ob koncu izrazili željo, da bi se taki shodi večkrat ponavljali. Tudi mi na Bizeljskem krepko napredujemo._
Vestnik
mlad. organizacij e.
Slovenskim dekletom se naznanja, da se bode knjižica „Slovensko dekle", katero je spisala tovari-Šica Pepica Senica, v kratkem zopet tiskala in izdala v II. natisu. Dobivala se bode potem v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, kjer jo bo 'treba naročati. Cena bo zopet 40 vin., po poŠti 50 vin.
St.Vld-Grobelno. Slovensko ljudstvo je bilo Že od nekdaj ponosno na svoje mladenke, nedvomno posebno radi izrednih vrlin, ki dičijo slovenska dekleta» Kdo toliko prepoje ob cerkvenih slovesnostih, kakor ravno zvonka dekliška grla? Kdo ne občuduje razumnosti, gibčnosti in korajže naših mladenk pri javnih nastopih'? Skoro povsod je treba začeti pri mladenkah, če se hoče kaj doseči, pri njih je uspeh najizdatnejši. Tudi v političnih bojih in pri gospodarskih vprašanjih je dekliško delo vsega priznanja vredno, Ta dejstva veljajo tudi o naši Dekliški zvezi,. Dne 3. t. m. je imela dobro obiskano zborovanje. Anica Senjker je v lepih besedah navduševala zbrane to-varišttce, da naj se s pogumom in srčnostjo bojujejo za najdražja bisera slovenske domovine. Roza Novak razvija lepe misli, kako moramo z Bogom in Ma^ rijo delovati za slovensko domovi.no,. Nato je govoril naš č. g. kaplan Jastrobnik in iz svetopisemskih besed dokazoval, da je naša sveta dolžnost, ljubiti slovensko domovino. In sklenil je svoj govor z besedami: ,„0j mati moja domovina, ljubezen moja ti edina". Volil se je tudi nov odbor: GajŠek Marija, predsednica; Novak Anica, podpredsednica; NunČiČ Roza, knjižničarka; Senker Anica, tajnica; Arzenšek Ana, blagajničarka. Končno so zapela dekleta, in vsi smo se divili lepim, čistim glasovom šentvidskih deklet. Zal nam je za deklice, ki zveze ne poznajo, ali pa je nočejo poznati. Milo nebo, poglej na našo zvezo, da bo v njej vedno pomlad s svojim delom in vedno jesen s tisočevim sadom,
Kamniea. Dekleta so na Štefanovo po večerni-cah pri Marinšeku predstavljale igro „Dve Materi", ki se je izborno obnesla.. Vsa Čast našim vrlim mlar denkam, ki so bile sicer prvokrat na odru, a so tako dovršeno nastopale kot igralke. Občinstva je bilo gotovo nad 150. Vsi so rekli, da Še kaj tako lepega v Kamnici niso videli. Igra se na dan Novega leta popoldne ponovi. Pridite zopet v velikem številu.
Sv. Magdalena v Mariboru, Na Štefanovo je i-mela tukajšnja Dekliška zveza svoj mesečni sestanek, katerega se je udeležilo 40 do 50 deklet, kar je veliko za tukajšnje razmere. Dekleti Pajnik Terezija in Šrot Marica sta prednaŠali vsaka eno pesmico. Kratke govore so imele Gselman Lina, VabiČ Marija, Melaher Julka in Brauneckar Uršula, Nato je govoril vlč. g. dr. Hohnjec. Navduševal je dekleta z lepimi besedami za Dekliško zvezo, ker le v Dekliški zvezi si lahko pridobijo splošno izobrazbo, katera je dandanes tudi dekletu potrebna, in le v Dekliški zvezi si bodo utrdile versko in narodno zavest.
I. občni zbor Savinjskega okrožja Z. S, D,, ki se je vršil dne 17. decembra v Št, Petru v Savinjski dolini, je prav lepo uspel. Udeležba je bila povoljna, a v tej krasni dvorani je Še preostajalo prostora za ene, katere je malomarnost obdržala doma. Zato pa tem bolj Čast onim, ki ste prihitele iz oddaljene Gomil-ske, Braslovč, Sv» Pavla, Polzele in drugod! Vse te došle mladenke je prijazno pozdravil vlč. g. "dr. Jan-feič. Predsedstvo občnega zbora se* poveri Mariji Drev, katera pozdravi vse navzoče, zavedne Savinj-Čanke v imenu Z. S. D. in S, O. ter označi namen občnega zbora. Pozdravi vlč. g. dr, Hohnjeca s priznanjem, da že vse željno pričakuje njegovega govora. Nato smo imele priliko poslušati obsežen govor vlč. g. dr, Hohnjeca. Vsebino in veliko vrednost govora pač ni treba še omenjati, saj to dovolj označi že ime g. govornika, kateremu kličemo: Slava!1 Pred sednica se zahvali g. govorniku in povzame besedo ter na podlagi navdušenega gesla: „Savinjske mlar dina mora ostati naša!" Versko-narodna, očiščena, kar je tujega in kužnega za naše ljudstvo, liberalizma, označi svoje misli, kako bi naj mladenke vsaj deloma to dano nalogo izvrševale. Na podiagi resnice, da kjer so v občini ali fari zavedne in značajne mladenke, dobra stvar napreduje, kjer pa zastopajo mesta gospodinj vrle in narodne ter krepostne Žene, tam dobra stvar gotovo zmaguje. Nato vlč. g. dr. Hohnjec izrazi veselje, da organizacija v Savinjski dolini tako lopo napreduje ter poda še nekatere nasvete. VIČ. g. dr. Jančič pa poda Še nekaj prav resnih naukov, da mladenke, ki se poslužujejo raznih sliodov, predavanj itd., naj se ne zadovoljijo samo z izrazom:
,.res lepo je b'lo", temveč naj v delu pokažejo, da s« strinjajo z lepimi in vzvišenimi nameni naše organizacije. Predsednica „okrožjaBraslovČe", Trezika ške-ta, poda poročilo S. O., katero je pokazalo, da našo organizacija ni ostala v povojih, temveč, da po tej kratki dobi svojega obstanka že lahko pokaže na lepe uspehe. Ustanovilo se je S. O. 24. jul. 1910. Savinjsko okrožje se z ozirom na krajevne razmere razdeli v dva dela, celjsko in braslovško okrožje, a vendar naj ostane S. O. še na prvotnem stališču, z ozirom na večje prireditve. Na predlog vlč. g. dr. Hohnjeca se enoglasno potrdi prvi odbor. Kot govornica nastopi tudi predsednica D, Z, iz Žalca, Mar. Peško. V]č. g. provizor Schreiner stavi občnemu zboru prav važne predloge, namreč: naj bi se narodno petje v Savinjski dolini bolj gojilo in povzdignilo, in stavil je k temu krasen načrt. Drugi predlog pa je: Naj bi bila vzajemnost med dekliškimi zvezami v tem, da bi se obleke, ki se nabavijo pri rarnih gledaliških igrah, shranile, in bi se ob drugi priliki odstopile drugi D* Z., ki jih potrebuje. Sprejme se oboje z velikim navdušenjem. Pred sklepom še predsednica M, Drev izreče srčno prošnjo do vseh dekliških zvez, naj se ob priliki spominjajo Društvenega Doma v Petrovčah. Nato zaključi ta lepo uspeli občni zbor in mladenke še skupno zapojo: Slovensko dekle, in se vesele raz-idejo.
Najnovejše.
Usoda štajerskega deželnega zbora. Včeraj do-polVJne ob 10. uri se je zbral Slovenski klub štajerskega deželnega zbora k važni seji. izdal se je naslednji komunike: „iSIovenski klub dež. zbora lcon-štatira, da se tau še sicer do danes ni predložil delovni program, vendar izjavlja, da je voljan sodelovati v dež. zboru, ako večina zajiamči, da bo izpolnila opravičene zahteve slovenskega prebivalstva in ako ostane od novih doklad, katere nameravajo zvišati za celih 25%, in jih vporabiti za večje učiteljske plače in za druge deželne potrebe (med katerimi slovenske niso nikakor upoštevane), ne\io-taknjen zemljiški, ter hišni davek in ako se primerno varujejo najnižje stopinje pridobninskega davka.
Maribor. „Slovenska Straža" priredi zaniimiv in obširen družinski večer na Silvestrovo, to je dne 31. decembra 1911 ob 8, uri v prostorih katoliškega delavskega društva, Flosserg\asse 4. Ze danes opozarjamo, da je za zabavni del .več kot dovolj po* skrbljeno.
Shodi. Prihodnjo nedeljo, to je na starega leta dan, se vrše sledeči shodi: Celje, hctiel „Beli vol", po rani božji službi, govori poslanec dr, BenkoviČ; Mozirje, po večernicah, govori dr. Hohnjec; Šmartno pri Velenju, Društveni Dom, po večerni-cah, govori poslanec dr, Verstovšek; Št. Peter v Sav. dolini, Društveni Dom, popoldne po večernicah, govori poslanec Terglav; B u č e pri Kozjem popoldne po večernicah, poslanec dr, JankoviČ; Sv. Flori-j a n pri D o 1 i č u , popoldne, poslanec Pišek; , S v. T, o m a ž pri Ormožu, pri Caiu, po rani božji službi, poslanec Meško; P o 1 j Č a n e , po rani božji službi v gostilni Svetlin, poslanec Novak; Sv, Ji u r i j v Slov. gor,, pri Krajncu, po rani božji službi, RoŠkar; vJarenini po rani miši v posoj, hiši, dr.Leskovar; Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Društveni Dom, po rani božji službi, Ozmec; Ribnica na Pohorju, po večernicab, Fr. Zebot; Ljutomer, gostilna Sever, po rani službi božji, govori urednik gospod Kemperle. — Poleg teh se bodo vršili shodi še v raznih drugih krajih, — Na Kraljevo dne 6. januarja 1912 so dozdaj naznanjeni že sledeči shodi: Št. I 1 j v Slov. gor., Slovenski Dom, po rani božji službi, govori deželni odbornik Robič; Rajhenburg ob Savi, Društveni Dom, govori "dr. Jankovič, dr. Benkovič in drugi. Dne 7. januarja ima dr, Benkovič shod na Laškem v pivnici. — Dnevni red teh shodov: Deželni zbor in agitacija za naše časopisje.
Naš teden. Prvi teden v novem letu naj posvetijo naši somišljeniki agitaciji za naše časopise. Shodi, ki se bodo priredili od 31, decembra do 7, januarja, bodo tudi posvečeni širjenju naših listov. „Slovenski Gospodar", „Straža", „Naš Dom", naj dobijo te dni na stotine novih naročnikov, za to naj pridno skrbe vsi naši agitatorji in somišljeniki. Na noge, na delo za naše liste! Vsi na shode!
Jurklošter. V nedeljo, dne 7. januarja se bo pri nas ustanovila mladeniška zveza. Ustanovni shod i'e po jutranjem sv, cerkvenem opravilu. Govoril bo vlč. g. dr. Hohnjec,
Silvestrov večer v Ptuju. Na Silvestrov večer nam pri rede že znani glasbeniki gg. brata Nerat in g. Unger koncert. Program je skoraj popolnoma slovanski. Želeti bi bilo, da kaže naše občinstvo več zanimanja kot ga je kazalo zadnjič.
Umri je hrvaški poslanec g, dr. Vekoslav H o-m o t a r i Č , župnik v Tuhlju. Bil je pristaš pravaš-ke stranke ter je bil nedavno z veliko večino izvoljen zopet v hrvaški sabor kot zastopnik klanjškega okraja. Pokopan je bil danes ob 10. uri dopoldne. Vrli hrvaški rodoljub in velik prijatelj Slovencev naj počiva v miru!
V Gornjem Gradu je umrl nadučitelj šijanec. Pogreb se jo vršil danes. N. v m. p.!
Rajhenburg. Ker sta igri „;Oj ta Polona" in „Fabijola in Neža" tako lepo uspeli na praznik sv. Štefana, in da si jih bodo mogli še drugi prijatelji naših prireditev ogledati, se bosta na praznik Novega leta ponovili.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali slt-deČi p. n. dobrotniki in doborotnice: šijanec, nadučitelj, 10 K; dr, Rosina za dva dijaka 81 K 28» vin.; Steinmec Alojzij, posestnik, i K; okrajna posojilnica v Ljutomeru 40 K; Anton Šlander, častni kanonik in dekan, 15 K; klub naprednih dijakov v Celju 100 K; Ljutomeržan za kruh sv. Antona 20 K; Mohorjani na Breznu 10 K 10 vin.; posojilnica na Slatini-20 K; Weixl Jožef, župnik, (dobljena stava) 10 K; okrajni odbor Šmarje pri Jelšah 100 K; Štrakl, župnik, 50 Slav zelja; Ferk, kmet v Radencih, dve vreči krompirja; Prelog, kmet, eno vrečo krompirja in eno vrečo repe. — Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati, in veselo novo leto!
Za Kmečko zvezo je poslal njen zaupnik Avg. Arnuš iz Vareje pri Ptuju, J. K., kot dar tamošnjih članov S. K. Z. Somišljeniki, zbirajte ob Novem letu darove za Kmečko zvezo!
Gornja Radgona. V nedeljo, dne 31. decembra no rani sv. maši se vrši shod K. Z. v bralni sobi. Govori g. Pušenjak.
Sv. Jurij ob juž, žel. Živinski sejem v Št. Jur-ju ob juž, žel. dne 2. prosinca 1911 je dovoljen.
Italijansko—turška vojska*
Med tem ko se vojska v Tripolitaniji nadaljuje, pišejo razni listi o posredovanju držav za mir. Kakor pa se iz dobrega vira poroča, se je baje izjavil sultan za nadaljevanje vojske, čeravno ga je opozoril veliki vezir na razne okoliščine, ki zahtevajo da se z vojsko vendar že preneha.
Te dni se je nekaj pripetilo, kar jasno kaže, da je imel Anglež pri celi stvari roko v igri. Namreč mesto Solum, ki ima dobro luko in leži ob tripolitan-sko-egiptovski meji, so priklopili na zahtevo Angležev Egiptu. Solum je ena najboljših luk v Severni AIriki,
Italija se tolaži s tem, da izbruhnejo na Balkar nu nemiri; to da bo potem napotilo Turčijo, da se prične pogajati z Italijo.
Dne 11. t. m. so Turki pri Bengh'asiju napadli Italijane ter jih potisnili nazaj,.
Italijani so v minolih dneh zavzeli mesti Tagi-ura in Zanzur.
Italijani so streljali v mohamedansko mošejo med tem, ko so bili zbrani ljudje pri molitvi. Mrtvih je 9 in ranjenih več Turkov»
Iz Carigrada se poroča, da se Italijani vedno poslužujejo „dum-dum"-krogelj za puške. „Dum-dum"-kroglje so raibili Angleži v vojski z Buri. To so kroglje, ki se razletijo v telesu* ki je zadenejo. Te kroglje so proti ljudskemu pravu, ker so zastrupljene»_•__
Cenjenim naročnikom.
Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na „Slov, Gospodarja" za leto 1912. Nedavno smo priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino.
Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stanmoratabiti razločno pisana, ravno tako tudi poŠta.
Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besedi: Star naročnik; novi naročniki pa naj na istem mestu zapišejo besedi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici.
Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Še enega novega naročnika!
Na delo torej in žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši!
Uredništvo in upravništvo.
Iz celega sveta.
24 hrvaških kmetov, ki so umorili človeka, o-proŠČenih. Pred Časom smo poročali, da so hrvaški kmetje ob kranjski meji umorili Ceha TuhaČeka, ki so ga po nedolžnem sumili, da je on požigalec, povzročitelj mnogobrojnih požarov. Radi tega umora so zaprli 24 kmetov, ki so bili nedolgo tega pred porotniki v Zagrebu» Državni pravdnik je zahteval smrt na veŠalih za vse. Porotniki pa so vseh 24 kmetov o-prostili, češ, da so bili ljudje vsled vednih požarov, suše in slabe letine tako razburjeni, da ni čudno, Če so izvršili ta čin v mnenju, da kaznujejo krivca. Do-gnano je namreč, da se v onih krajih: požari Še vedno nadaljujejo, a požigalcev ne morejo dobiti. Mnogo je temu kriva hrvaška vlada, ki te uboge, zapuščene ljudi pusti brez varstva in se ne potrudi, da bi dobila zločince. Da so te kmete oprostili, so torej porotniki izrekli s tem svoj protest proti vladi.
Izgube Japoncev v vojni z Rusijo. Japonska vlada je izdala izkaz o izgubah Japoncev v vojni 1. 1904-1005. Japonci so imeli 40,374 mrtvih in 174.596 ranjenih, za boj nezmožnih mož. Pri Mukdenu je bilo 16 tisoč 404 mrtvih in 53.655 ranjenih, pri Port Arturja 11.360 mrtvih in 32,613 ranjenih, Povprečno je bilo ubitih več Častnikov nego moštva.
Grozen čin blaznega človeka, V kantonu Grau-biinden v Švici je znorel 351etni učitelj Flitsch. V blaznosti je ustrelil svojega očeta, mater in dve sestri, tretjo sestro je ranil; potem je ustrelil Še samega sebe.
Nameravan napad na nemškega cesarja. Ko j« bil cesar Viljem pred kratkim v Sleziji, so kratko
preči njegovim odhodom na grad Neudeck dobili na tiru železnice dinamitno patrono. Cesar se vsled tega ni vozil z železnico, temveč z avtomobilom. Seveda so stvar takoj zatajili, ¡Trdijo, da jo je neki rudar slučajno izgubil. Uvedli so pa strogo preiskavo med ondotnimi rudarji, med katerimi je baje mnogo anarhistov.
Palico za odrasle so uvedli kot kazen pri nekaterih ameriških sodnijaji. Te dni so nekemu možu, ki je pretepal ženo, namazali Šest batin po hrbtu, kar je gledala velikanska množica ljudi.
Kočar postal milijonar. Iz Gradišča ob Soči javljajo, da je revni kočar Fran Servagno, živeč v ondotni bližini in ki ima osem otrok, prejel iz Avstra^ lije poročilo, da mu je tamkaj umrl sorodnik in mu zapustil en milijon kron. Servagnov sorodnik je kot mlad deček odšel iz domovine in si prislužil v tujini veliko premoženje.
Velikanska buča. Neki kaliiornski sadjerejec je pridelal letos bučo, ki je tehtala nad 100 kg. Buča je bila visoka 114 cm in je merila v obsegu 230 cm.
Poročilo o sejmu g ^eje žbiae ▼ Gradcu,
dne 21. dec. 1911. Prignalo se je 162 volov, 57 bikov, 114 krav. Cene za 1CO kg žive teže: Lepi pitani voli 94 do 102 K, srednje debeli 84 do 92, suhi 72 do 82, biki 70 do 88, lepe pitane krave 72 do 82, srednjedebele 52 do 70, suhe 46 do 50 K. Tendenca: Pripeljalo se je 12 komadov manj kot prejšni teden Cene nazadujejo. Promet slab.
Na svinjski sejem se je pripeljalo 2554 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 120 do 13) K. Cene višje. Cene na Dunaju zelo padajo.
Vprašanja in ponudbe.
(Le članom Osrednje zadruge se na tem mestu rssglaša brezplačno. Kdor želi pristopiti kot član, naj se priglasi pri Osrednji zadrugi v Mariboru, Koroška cesta 5. Ns prodaj: Mih. Pučnik, velepos., Tepanjski vrh št. 16, Konjice, 1 par srednje rejenih volov, stari 5 let, težki 1200 kg, črnolisasti, sposobni za vprego ali za pitanje. — Vauhnik Aug., pos. v Šmiklavžu, p. Hoče, 1 bika marijadvorske pasme, 2 leti starega, lieenciranega, je dober plemenjak; cena 800 K. 1 par volov, lisaste barve 100o kg težki, pripravnih za vprego. Cena 1000 K. Gašpar Lampreht, Kumen, Sv. Lovrenc nad Mariborom, črno kobilo brez vsake hibe, 12 let stara, dobra za tekanje, 16 pesti visoka, cena 600 kron. V Orehovi vasi pri Mariboru več bikov plemenjakov; naskve pove gospod Anton Lobnik, posestnik v Orehovi vasi.
Listnica uredništva.
Od Savinje, Velika Nedelja, Sv. Jurij ob inž. žel, Kokarje : Za to številko prepozno. — Posojilnica v Framu : Dobili še le v četrtek zjutraj, ko je za inserate prepozno. Naznanilo pride v 1. številko 1912. — Našim dopisnikom in prijateljem Veselo in blagoslovljeno Novo leto !	Uredništvo.
Proda se 7 različnih posestev
v okolici Gnštanj, Kotlje in Tolsti vrh na Koroškem. Pri treh je gostilna pri enem v trgu tudi trgonna. Cene od 10 — 440C0 K. Več pove g. Andrej Oset, potestnik, Tolsti vrh, p. G listanj Koroško.	1304
~~ Lepa prilika
kupiti gospodarstvo z aobroidočo
gostilno in trgovino,
zraven čez 10 oralov njiv in vrta pri Kolodvora na Spoo. Štajerskem. Pojasnila daje občinski tajnik v Zakotn pri
Brežicah. '	3306
E^onaflstropna hiša se proda zavoljo starosti posestnice. Maribor, Schmidplats. Vpraša se pri Ivanu Mramor, Studenci, Šolska ul. 9.
1983
Proda se po ugodni ceni: Mala zdana hiša, katera obstoji iz dveh sob, kuhinje, kamre, spodnje kleti, hleva za kravo, hlevček za s=inje, skedenj, studenec z dobro vodo na dvorišču, lep in rodoviten vrt; hi a je 10 let davka prosta, leži za veliko cesto, 10 minut od farne cerkve, 25 minut do Ptuja, posebno pripravna za penzijonista ali rokodelca. Antonija Drozg na 3p. Hajdini št. 89 pri Ptuju.
Lepo posestvo pol ure od Maribora obstoieče okroglo 6 in pol orali vini grad«, drugo obstoji iz sadonosnika tjiv in travnika in je dvojno hišno poslopje vse z opeko krito. Več se izve. pri Janezu Weit v Poberžu, Frsustaudenstrasse št. 280.
Velita nota blagajna
se z manjšo zamenja eventueluo jo tudi prod» Andrej Oset, posestnik, Toliti vrh, p. Guštanj (Koroško.)
1305
I Pojasnila o inseratih
dflfM&avB&ba soiob tistim, lit pr8»8MNaša&j¥ znanca za »#;,
i
n. *i |
Loterijske ¡številke s De« 23. decembra 1911.
Gradec . 30 89 62 46 6 Dunaj . 12 10 6 17 77
Kmetje pozor.
Na prodaj sta dve srednje težki kobili 8—9 let stari, — ena je dobro irfboa, tudi zdaj breja, — dobri za vprego težkega vosa, tako tudi za koleselj, z vsi konjsko opravo še skoraj popolnoma novo. Dalje tudi en koleselj malo rabljen, z močno usnjato streho. Proda se vse skupaj za nizko ceno 1100 K, Pove Franc Vi (ar, posestnik, Sv. Jurij na Pesnici, p. Zgor. Sv. Kungota.	1258
Priden deček, kateri je ljudske šole dovršil, močan, poštenih sta-rišev, se sprejme za hlapca k enemu konju in ako ima veselje, se tudi v trgovini porabi; s tem si svojo prihodnjost zboljša. Ponudbe naj se pošiljajo na g. Traun J., na Črni gori pri Ptuju, ki pose naslov dotičnega gospodarja. 1252
Lepo posestvo pri Sv. Marjeti na Pesnici, ki meri 85 oralov, ob okrajni cesti, blizu cerkve in šole, obstoječe iz travnikov, sadonosnika, Hjiv, lepe kmečke hiše, 50 m dolgega gospodarskega poslopja, oboje mdano in z opeko krito se po ceni proda. Drugo krasno posestvo v Rošpahu pri Mariboru v ;aeri 20 oralov zemljišča kakor travnik», sadonosnika, gozda, lepe lege za vinograde, lepe viniftarye, nove parne za krmo se po ceni proda. Natančneja pojasnila za oboje posest »o daje g. Anton Birgmaier v Mariboru.	1269
Ciste sulmtsliše peteline in jar-kice dokazano najboljše kurje pleme, oddaje en pur po 6 kron. Kmetijska podružnica v Ljutomeru.
1258
Učenca od poštenih stariiev sprejme na 3 letno dobo Ivan Grizold, slikar, Studenci pri Maribora, Schusteritschstr. št. 18. 1259
Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt. se rudi odpoto-vsnja posestnika takoj po Čeui proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru.
1142
Do!>roidoča gostilna na prodaj, ki je na starem slovesu. Zraven je gospodarsko poslopje, kegljišče, lep vrt za goste, velik zeleDjadni vrt. Gostilna je blizu ko odbora v Maribor i. Proda se radi družinskih razmer. Vpraša se Muhlgaase 15. Maribor.»	1291
Vili podobna hiša in pol orala njive se pod lahkimi pogoji kupi. Vpraša se pri Imiu Mramor v Studencih pri Mariboru, bolska ulica 9.	1283
Najemninska hiša, enonsdstropna z hišo na dvorišču, v prometni Fran c-Jožefovi ulici v Mariboru se radi preselitve posestnik» po ceni proda Vpraša se pod naslov „Novi most" v «prav.	1280
Kuharica išče službo v kako žup-nišče. Naslov pove upravništvo.
1286
Absolvent vinorejske šole išče primerno službo. Naslov po?e upravništvo.	1295
Hlepca za kos»®, ki o i ob enem tudi kruh vozil in zna tudi nekoliko nemški, sprejme takoj Janez Böhm, pek in mlinar v Framu ___1238
Pezorl Išče se krojaški pomočnik,
priden delavec, ali tak, ki bi se še rad dobro izučil, v trajno službo. Jožef Čas, krojažki mojster, Smihel pri Pliberku.	1242
Trgovec J. Trenn na Ptujski gori
sprejme učenca poštenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovine; pri ouih, kateri imajo že dovršene kake razred« gimnazije ali realke, se nčna doba skrajša, ponudbe naj se takej vpošljejo. ___________________________1188
Lepa hiša na najlepšem prostoru Sv. Lenart v Slov. gor. z velikim vrtom pred hišo ter lepo njivo, zelo pripravno za stavbišče in dva sloga, se po ceni proda. Več pove Ivana Pivec v Sv. Lenartu ali pa Franjo Horvat, slikar v Mariboru, Kasin-ska ulica štev. 2.	1249
Dobro Idoča pekarna se vzame v najem, pozneje se tudi kupi. Ponudbe se naj pošljejo na „Pekarna poštno ležeče, Lju bljana". Ponudbe se sprejemajo do 20. januarja 1912	1240
543 oseb
je bilo po ftemmeijevih rastlinskih kapijicah (notranje bolezni) ozdravljenih, trgavlja v udih, po-dagre, išijan in sklepnih bolezni ter
pretina is re?matizma
oproščenih, ki»r »e lahko dokaže. Laskava priznanja. 1 steklenica 6 kron. Laboratorij Ksrl Remmel, Landshut na M-vsrskem F . . .
1261
Naznanilo. Sprejmem 2 kovaška učenca, ki imata veselje za izdelovanje težkega orodja in sekir, sta za tri leta z vsem primernim pre-krbljena, tako da so stariši čisto prosti. Fantje morajo biti močni, od 16 do 20 let stari. Naslov F. Pristovnik v Oplotnici pri Poljča-nah.	1294
Močne lesene stopnjice,
l-80 m široke in 4 20 mdolge, se takoj prcdsjo po nizki ceni. Isto-tako tudi več močnih oken. in nad 12 m dolga lesen« ozlr. steklena stena, ki bi bila jako pripravna za kako posojilnico. Vse to se lahko pogleda v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
HasnastSi&s
Kupujem vsake vrste m.o te tadi les po najboljši ceni; tudi s* menja zrnje z moko. Janez špos. posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonsk« kasarne, Magdalensko predmestji.
160
Gostilna s posestvom na Voseku blizu Maribora, dcbroidoča, se takoj proda. Več se izve v Mariboru Muhlgasse 15.	1292
Dobro ohranjen lep gosposki voz, dvovprežen se takoj pruds. Muhi-gssse 15. Maribor.	1293
Priden, pošten in trezen viničar
se iščs z dobrimi spričevali, ki ima več delavskih moSi, za viničarijo v Okoški gorici. Lahko si redi tam več goved in svinj; tudi z dr-vami je oskrbljen po dogovoru. Prednost ima taisti, ki je poučen o amerikanskih nasadih Naslov pove Franjo Leskovar, poseRt. v Porovcah, p. Tepanjo pri Konjicah.
1219
Stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in majhno prodajalno z velikim vrtom, primerno za vsako o-brt, posebno za kakega mesarja lesotržča ali za večjo sklsdišče, se od 1. januarja prav po ceni odda. Vpraša se naj ustmeno sli pismo-no lastnika Antona Viher, :n barskega mojstra v Ma iboru Heu-gssse 4.	1277
Trsje na prodaj: Laški rizi ug, S;'-vanec in traminec, cepljeno na Rip. portalis. Tudi korenjaki na Rip. portalis se dobijo. Cena po dogovoru. Anton Turin, Gl-boko, pošta Studenice pri Poljčanah 1179
Novi koroški sladki brušeno po
32 vin. liter dobi se pod t-aslovom L. Djnau, Glavni trg 10, Celja.
1151
Cepljeno frsje.
Vinogradnikom naznanjam d* imam veliko množino ameriksnskrh cepljenih trt na prodaj. Seznan trt: Moslec, Burgundtc, b. Muskatelec, Traninec, Raufal, Rulaniec, Muškat Siivaner, Laški risling Gut-edel, b. r. Portogiser, 1'runta, Kapčina in več tisoč korenjakov Rip-Porialis na zeleno ecj<it, in več tisoč klučev Rip PaH&lis za suho cepljenje. Naroiniki se n»j blagovolijo pismeno ali ustmeno oglasiti dokler je kaj zaloge. Cena po dogo/oru Janez Verbc ak, posestnik in trtničar na Brfgu pri Ptuju.
Zginil je neznano kam v četrtek
21. dec, Jožef Detiček, trgovski vajenec pri Weighwdtu v Mariboru. Nosil je plašč, črn klobuk, rjavi suknjič, lase ima kostanjeve, pod očesom ima modro piko. Kdor ka. iz?e o d'čku, naj ga javi očetu, Simonu Datiček, Maribor. Mlthl-gasse 13.
				
		¿s J&i		

^ Ol
eeeeeeeeeeeeeeeo€HHH>0a<K)
brioparilniki za IS krmo so najboljši!
Močna izpelja?» popolnoma iz ko-vašega želeja in železne ploče^iae!
Svarüse pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa!
Zahtevajte cenike.	Dopisuje se slov.
Delniška družba
tka družba
Alfa SeParat0I
Dunaj XII/3.
BSE*
eeeeeo ©ooeeeecKKK^eoeoooeooeeooee
mmmmmfcm
v . ~'/f.i r''V!*,'?:'.
Stolna ulica štev. 6
reg. zadrugo z neomejeno zavezo
ica o Maribora
(med Glavnim trgom in stol. cerlrcijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od Tsakega in se obrestujejo: navadne po 4'/,°/o> proti 3 mesečni odpovedi po Obresti se pripisnjejo h kapitaln 1. januarja in 1. julijn vsacegA leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, no da bi se njih obresto-vanje kuj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolngo (šek konto 97.078). Kentni davek plača posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/o, na vknjižbo sploh po B1 na vknjižbo in poroštvo po 5'/4°/o 'n na osebni kredit po 6%. Nadalje irposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo la#t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
se vsako sredo in četrtek od 9 do 12. nre dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. rre dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih nrah se sprejema in izplačnje denar.
Pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 2. do 6. nre popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domaie hranilne nabialnike.

Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) je deželni odbor sklenil; na deželni viničarski šoli v Silberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo
Antona Sfiecglerja petdnevni tečaj za kletarstvo od 8. do vštevšega 13. januarja 1912.
Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morajo sami oskrbeti stanovanje in hrano.
K temu tečaju se bo pripustilo 25 udeležencev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in gostilničarjev.
Prijave se morajo vložiti do najkasneje 2. jan. 1912 pri deželnem odboru.
Gradec, dne 30. novembra 1911.
Ziopet nazaj v St
Jar k J. Artie-ana?
■V Novem ££x>s£dLlsu 6 3. Češko
(dobaviteljica dežel, osrednje zveze u?it. društev v Češkem
kraljestva).
Dobiva se 2—8 metrov dolgih odre-ko? esfšfg, ksnsfasa, flanele, glatea, modretiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najieoša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavojev za 9, oziroraa 10 K Blago je stalnobarvno in močna kakovosti. Naročite in osta-n te stalni odjemalci. Vzorci blaga sastoiij in fraoko. 1247
Slovenci k Slovencem!
Senica
trgovca v
priporočata svojo na eovo urejeno trgovino z nianufaktur-nin>, galanterijskim in Speeerijs" ;ni blagom. Sprava za šivilje, krojače in čevljarje po najnižji ceni.
ttupujei« tfdi vse poljske pHdeške po
cen!.
Postrežba točea in solidca.	1241
Svoji k svojim!
podnještajerska ljudska sojilnlca w Mariboru,
reg. zadfugg z neomejeno zavez© (Stolna ulica šf« 6)
naznanja, da s 1. januarjem 1912 zviša obrestno mera h^Hlinih Viog od 4 °/0 na 4 72 °/o. pri hranilnih vlogah na 3 mesečno odpoved pa od 4 72% na %• Pri posojilih se zviša * obrestna mera od 5 % na 5 1/i % in od 5 V2 % na S 3/4 %
Naielstvo.
1273
v Slov. Bistrici
obrestuje s 1. prosincem 1912 hranilne vloge od 5000 K naprej po
Cepljeno trsje!
Podpisani naznanja, da ima sledftča suho-cepljsne trte na prodaj in sicer: 10000 Laški rikfek, 5000 Beli bnr-gnadce, 3000 žlahtnim"? (mešane), 2000 Isafcele, 500 šipona ic 500 silvanea. Vse trte so cepljene na Rb. Por ta 1;: s, dobro ¡saraščene in popolnoma vkoreniojene zakar se jamči. Cena ;a 100 komadov 13 K. Oglasiti se je pismeno ali nstmena pri Francu Skdajak, trsničarju, poŠta: Jnr«m-ci pri Ptuju.	1104

Veletrgovina s àpeeerijo in 479
z deželnimi pridelki
Anton Kole
Giavna zaloáa: Graska rc
elje
ni dom.
proti šestmesečni odpovedi, druge hranilne vloge, katere se izplačujejo brez odpovedi, pa po 41/2%-Posojila na vknjižbo s pupilarno varnostjo se dajejo po 51/2%, na osebni kredit pa po 6%. Rent-ni davek plačuje posojilnica sama.	1282
Zekaj
ln\rt ker si je Janko Ari-ttuvj nian nabavil Še Isp» še močnejše in okasnejšs novomodno zimsko blago
kakor lansko leto. — Zlasti se opozarja, da bode pri lepem vremenu v mesecu novembru in decembru vsako nedeljo pred trgovieo Jaako Arimana velika res zanimiva rsist-vs rimskih rob cev in ra^šlnev. asir. pa le hsjd t Si. Ju?
So blago y frgevin® Jan&o l?tmans, ker tam je vaga pr&nčns in mera pešteaa blago pa pnsnano najboljše.
Snažna se oblači vsa rodovina, ki f-i naroči vzorce iz češke
tkanilü ice
Praxen ' , Ü-Jä«^©?, da se ms* '.„ego iskati pri tnjdh, k t irm aadi doma&i ?f;-raj imenovana veletrgovina v ^koss vaLra b©ga4> m selo povečano zalogo z vedno l reži® blagetako, da zamore proti vsaki konkurenci popolna®:. ustreči zahtevam eenj. g. trgovcev in prosim je ^aogobrojea obisk, o čemur se lahko vas kdo sam prepriča, de tudi z najmanjšim poizkusom.
Yeleöastitira gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druga vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in drnge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, sähe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, maligno štnpo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamea, itd. itd sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče« ter petioiejske in oljnate sode. 1
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe sa krrniio živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 kg pri odjemu celega vagona ter „Lnkulus" sä pitanje< svinj.
zidana hiša
z sadnim in zelenjadnim vrtom v Št. Ilju v Slov. goricah se po ceni in zelo ugodnimi pogoji prida. Dobi se v neposredni bližini dovolj posestva v najem. Pripravno za obrtnike. Oglasiti se je pri spramištvu Slov. Gosp. 1266
EBeicfrilfto razsvetljavo
za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga poslopja daje mali motor (l1/, PH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165	upravništvo „Slov. Gospodarja".
■MMMMHMM
tC À
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Schon&nm-nerstrasse 7,
Na željo pošil am reier.
Dopisuje se lahko slovensko.
1 tu. sivega putfenfK* K S-, pil belega K 8-f.O, IiSICrs K 4.—, pri-ma perje mehkega kakor puh K 6.—, rtlspricc» oglajenega najboljšemu K 8.—, nielikfFi, perja (puha) sitega K 6.—, belffte K 10 --84H prsnega pni a K 18.— od 5 kg. naprej poštnine prosto
Narejene postelje
is gontoniteea, rdeu«tra, modreca, ranu neK» ali lielc^a Inlcta (i»u kiD?a), pcrtilc-H, vsilkoBi 150 krat 11« oni i (¡Tema *glaT«lc*raa, te dve 80 krnt 58 eni, tadostl napc!>\jt»"N * noTim, liTlm, oaiaenlm. košatim ln «f»nerlt»t>n peijeiu K 1«'—, napol muha K »0 —, maha K 24 —, p»r»lea »ama E li—, 14 —, 16 -, a«fl«Tn!ca K f—, »'60, 4-—, nemire IfO ein krat 140 etn, Tflike K. 15"—, 1» —, »0-—, agiav-nii-e 90 krat 70 ali 80 krat »o eni, K 4 50, P—, 5'50, blasice Ui eradla 180 krat 11« cm K 18 —, K 15, raap*šilja po povietj», r.aTOj»lns t»-BtOBj, od K 10-— napraj poštalae pro»to,
Sil-Jis B^tjer v Dtšmlou štsv. 34S », Sumava.
Kur rs »raja, i« »Mil ali j«m tutj. Omiki ebUamah, tiaiik jiovlakah is 4ri(ra »«8t«iji»«ra bta(r» aastonj la »«it»!»« ?r«»ti
Vinogradniki pozor I Kdor potrebuje močno, trpefcio smoluato 3mrekovo koljp za vinograde ? Po aizki ceni ima isto d* prodr.j v veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniži s postaja Ptuj,	113 ^
Zahtevajte
Genike.

torgtttins s ieleraiae
v Radgoni,
priporota svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji »eni in »olidni poitrežbl.
ssa
M V.
.'-"«»sa
JS f '"m 'MW-:.....1	■J
narejoíii iz kovanega želtza in kovliiask piitčevine. torej trpežni
, Jitania-W%irk^M9 13fi, Zgor. Avstrijsko,
Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijajio-Ogrskem. Glavno zastopstvo >/811« Asen,	"«rlenflawe 22. —
Veselo Slovo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost Trte S gostilničar in mesar v Mariboru, :: J Aa.irDlS) „Sandwirt", Viktringhofgasse.	Častiti duhovščini in vsem znancem: V'eselo Novo leto! Franjo Horvat :: Maribor, cerkveni in sobDi slikar.	Veselo in srečno Novo leto vsem svojim slovenskim naročnikom in odjemalcem. Franc Pleteršek, zaloga pohištva, Maribor, Koroška cesta. Nasproti Cirilove tiskarne.
Vsem, ki zahajajo v mojo trgovino VESELO NOVO LETO! K. Worsche, manufakturna trgovina, Maribor, Gosposka ulica.	Veselo novo leto želi čč. gg. duhovnikom in vsem katol. narodnim Slovencem Jos. Macuh, ffiksster v Mariboru :::	Veselo Slovo leto voščim vsem svojim odjemalcem ter se priporočam za stalni obisk Gvitanie; ?.starim in dalmatinskim vinom, Maribor, Šolska ulica.
Veselo Slovo leto želim čč. duhovščini in drugim odjemalcem ter se priporočam Monrad SCager, pasar, zlatar in srebrar, Celje, Glavni trg 10.	Veselo Slovo leto želi svojim naročnikom, ter se društvom, gostijam, druži sam, tečajem priporoča za lepo izdelovanje fotografij. Adolf Skušek, 22rS,i¡g» Tržaška magdalenski cerkvi.	Vsem prečastitim g. naročnikom in znancem želi veselo in srečno Novo leto Karol Tratnik, izdelovatelj cerkven, orodja in posode v Mariboru.
častiti duhovščini kakor vsem svojim naročnikom Veselo Jfovo leto! Priporočam se za obilna naročila Jcs. Dufcka nasi., franc puchek, svečar v Mariboru.	Svojim cenjenim odjemalcem VSSGf0 NOVO B010 želi Jos. Melzerja naslednik Acfelf Bernhard, SSU.KSi1" Koroška cesta nasproti Cirilovi tisk. Priporoča se za obilna naročila.	Veselo Novo leto vsem cenjenim gostom! M. Meden, gostilna »Pri pošti« Maribor.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem Veselo Slavo lelo M. E, Šepec, fflaribor, trgovina z modnim blagom Qrajski frj|.	Srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem, ter se priporoča J. N. Šoštarič, trgovina manufakturnega blaga, Maribor, Glavni trg.	Vsem svojim cenj. gostom Veselo Slovo letel Jnro Gredlič, brivec Maribor, Tegetthoffova ulica.
Veselo in srečepolno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in znancem ter se priporoča Aloiz lumenjak, trgovec s špecerijskim blagom, Maribor, Tegetthoffova cesta.	Srečno in radostipolno NOVO letO voščim vsem mnogoštevilnim mojim odjemalcem ter se priporočam za nadaljni obisk. Josip TJllaga, trgovec z manufak. blagom, Maribor, Tegethof. cesta	Vsem cenjenim gostom Veselo novo letol Prigoročam se za obilen obišk H. Vodsnlk, gostilničarka »Narodni Dom« Maribor.
Franjo Bureš, ^ar v Mariboru «• 7 Tegetthoffova cesta, želi vsem svojim odjemalcem veselo in srečno Novo leto ter se priporoča za obilen obisk.	Veselo Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru.	Vsem svojim cenj. gostom IfSSOlO HOVO ¡8t0. Seb. Ulčar, narodni brivec v Mariboru.
Čast nam je naznaniti, da smo 15. t. m. otvorili podružnico
ter se tem potom najuljudneje priporočamo za izvajanje vseh v bančno stroko spadajočili transakcij.
Posebno opozarjamo na to, da obrestujemo vloge na knjižice s
od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. Rentni davek plača banka sama.
Z ozirom na to ugodno obrestovanje se nadejamo, da naložite vsaj en del Vaših prebitkov pri našem zavodu, Za varnost vlog jamči poleg rezervnega zaklada, ki znaša sedaj 800.000 kron tudi cela delniška glavnica v znesku 8 milijon6v kron torej skupno skoraj 9 milijonov kron.
Upamo da nas čimpreje počastite z Vašimi cenj. nalogi ter se Vam priporočamo	z odličnim spoštovanjem
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju.
' '•■
] idfljatalj in nUoinik; Katoliško tiBkoyne druétvo.
Odgovorni urednik: L. Kemperle.
Tisk tiskarne «t, Cirila t Maribora.
Priloga „Slov. Gospodarju" it. 55.
Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D.
priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljatev se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Zaloge: H. Andraschitz, Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno.	Z odličnim spoštovanjem
Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru.
■ Isukno
Hi ESC __avo vnlneao
u moSke, Tolneso 5* I	obleke in v*
i napotiti»
JmgoslOfMi»**
^ PtAwmftpVl
v Celju.
Vzersl mM-
zato inserirajte v Slov. Gospodarju.
Slovenski Gospodar šteje že malone 10.000 naročnikov. Novi naročniki se vedno oglašajo. Zato se najbolj izplača inserirati v našem listu. Posebno se obnesej« letni inserati. — Za inserate računimo od enostopne petit vrste 15 vin. ali bolj razumljivo povedano, za 1 cm2 prostora, ki ga zavzema inserat, se računi 10 vin., če se inserat enkrat natisne.	^	^C
Pri 2 pri 3 do 5 pri 6 do 10 pri 11 do 20 pri 21 do 30 pri celoletni
kratni objavi se da 15°/0 popusta » 20% > » 30% » » 40% > » 50% > 60% »
Pri večjih in stalnih in-seratih so cene po dogovoru.
Inserati se navadno plačujejo naprej. Obilno inserentov pričakuje
Upravništvo Slov. Gospodarja.
i inserira,
a s ■
Na debelo!
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. ****** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
448 as	let mm
m
priporofe §9 aajiiižjih cenah svoje bogate z&tog* stekleae Is pereelam&gte p«Mde, svetili, ogledal, lnsakoTrstaili šip i® ©k^irjeT m podebe«
tteki^sUh i©8 ps®! OMHkvah tm prfi?a its^lb
Isb to&se
Na novo ottforjena prodajalna pohiifra
Karola Preis
v Mariboru, Stolni trg Stav. 6.
prodaja po ugodnostnih cenah
popolno, lakirano hišno opravo ....	90 K
popolno, peliraco hišno opravo . . . .	150 K
popolno staronemško hišno opravo . . .	190 K
Žimnioe, vložnice 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nastevkom 15 K; mize 9 E; trde polirane stole K 2.80; knhinjska kredenca, predalčne omare 28 K; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otoinani 28 K; pristni nsnjati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 E; vse vrste lesnega in ta-peeirarskega pohištva, kakor sa spalne in jedilne sobe v največji izberi.
Edina zaloga štajerske tovarne za železno in mesingasto pohištvo Val. Bergman*
Žicaste podloge iz najboljše štajerske čiee iz jekla 8 E; železno-okrižne postelje 16 E; postelje na jeklen oboj 22 E; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 E; železne umivalne mize 5 E.
Slobodne na ogled. Sioboden kup.
Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilnstrovani ceniki pohištva franko, 874 ■MBHMOHBM B B H r TB iT ................................. ■■■
Prva jažno-štajerska kamnoseška

T
Mba v Celju.
j
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete brez ta-uda, garantirano 15 do 40 kron na dan laalnžitl,
požljit« za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj naslov.	1250
Josip Bafič, Idrija-5v. Trojica (Kranjsko).
Žsgi, krni li itrefe s strojnim rtraiom. :: Zavod za graviranje M. r. hvritfje MSNtai spomenike In vsa monamentalna in stav-ss \m dela Iz ta- hi inozemskega materijala. = 5=5 Plošče za pefetitefl is raznobarvnega msrmnrja. :: Velika zaloga tzgefev^estb oaff^stti stmmeniko?. :: Najnižje tm. :: KuEantnl s=s « pi&čiini pepji. :: i&aražila se izvršujejo točno. s=s s=s
GuHtl In stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavk«: Kamnoseška druiba :: Celje.
Ne pozabite
u
"i 01 .ts
esi
»i
&
& j
i
_*
Volno, sukno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manuiakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini ur
E» Sepec,
Maribor.
Grajski trg. i036» Burgplatz.
£ ®
K
Sil
1 (0
zgmarna
v €<
psipro sifojo dema žgans

J,
hm, hmjm tetop tudi
$ftaii iHl i 1
I
v Mi hiSi v narodnem domu.
Posojila dajo: na iupotckarni pupilarno varni kreSiit po 4^/t/o, na bipoi«karai kredit sploft in zastave vrednostnih listin o sirom a knjiac p« 5%, na hipotekami kredit s poroštvom po 6*///« na osebni kredit po G*/»-Eskoroptujo menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem iniuau.
Itezenmi fond SC 322.512*95, strnil© vplačili deležem §£ 117.660, lastno premoženje K 503.462*49. 688 mmrnZrnfa vlog nad 3,400.000 fC. l@druinikGV cez 3.000. Trideseto upravno leto.
Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice brez odpovedi po 4°/„, na vložno knjižice proti §tiniae«ečoi odpovedi po 4'/i0/ , v tekočem račncti po 4'/«*/o oziroma po dogovoru. Bentni davek plačuje posojilnica sama
Postrežba poštena! ¿a jesess in zimo. Cene primerne!
priporoča
narodni in domači trgovec
Franc Lenart v Ptuju
velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalj.. vsakovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, konjske koče itd.
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen naj pove — meni.
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju.
26
Prva Štajerska
Rudolf Pevec
V Mozirju ima v zalogi veliko izber manufakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina
Najnovejša in najcenejša trgovina z modnim in manufakturnim blagom, platnom, suknom in perilom ter raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebšč.
trsničarska zadruga j. n. Šoštarič:: Maribor
pošta Juršinci pri Ptuju
i na na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so bsesplačno na razpolaga, 1057
S vet in pomoč S
za tiste, ki trpijo na slabem prebavljeni u vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznane, prave
Bradyjeve želode, kapljice
poprej Marijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar
C. Brady, Dunaj I.
Fleischmarkt 2.	1156
5 steklenic K 5 30, 3 dvojne steklenice K 5*60 franko.
Glavni trg 19.
„Pri angelju".
Nezaceljene noge
povzročujejo bolečine ter vežejo sicer zdravega človeka na postelj. Vsakdanja vporaba mazila za rane in lek »Sigma« odstrani te bolečine. Zdravniško priporočena.
wmr- s P. F. -im®
Dobiva se le pri dei. lekarni v Slovenski Bistrici..
1 tuba 1. 20 K. in poštnina 20 h.
776
Glavni trg 19.
M
>
9
S
O £ 16
O
*N
(B &
Jakob Vezjak
krojaški mojster,
Maribor (Burg) Grajski trg.
Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah.
Obleke za gospode in dečke, povrinike (Roglan),
zimske suknje iz kožuhovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač.
Velika zaloga
vsakovrstnega modnega blaga, iz katerega izdelujem obleke v najkrajšem času, po najnižjih cenah.
Postrežba točna, delo lepo in jnočno. Zagotavljam da bo vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči obleko.	1141
ei
O &
<
n
N
5"
K
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ > ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ 4
Serravallovo
železnato kina-vino
H g en ran lava Don«) 1906: Država« od-:: lik» in častni diplom k zlati kolajni. ::
Krepilno sredstvo «a slabotne, male-kmte is rekouvidesc«nte. PovsrtM« voljo dc jedi, ntijuje livoe in popiavi kri. faboren oku& Nad 7000 sdrar-niškifa spričeval.
mw mM®, g. h flverni MmM
Tfi®*te
šis*S m v Jsžranish v »takleaileah do sol i i R S-ga !m ce 1I4I4W.
^Kmečka hranilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.


Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne.
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje se po 4' /2°/0 od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da
bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno j oštno-hranilne položnice 564	št, 118 060 in domači nabiralniki.

se dajejo na vknjižbo po 5—572%, na vknjižbo in poroštvo po 51/,0/,, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod
ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih ; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno
¡no. Q *

^ffi^AJL C®
reflfistrovsma zadruga	z neom«jono zavezo
▼ lastni hi 'Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graika ee«ta it, 9, I. nadstropje
inai mil .inn ri -rtim	i -
obrestuje
Htm«m v 1*9« pa 4 V«V« btez odbitka rentnega davka. Sprejema hraniltte kojitiee druifib zavodov kot vloge, ne da bi m uhtettevacje prekrailo. Daje vložnikom na dom brezplačno V mi it o« nabiralnike. Sprejema po s^mbi sktepn vloge na Ukoil račun in jih obeestaj« od dne vložitve do dc» vztiifn.
mm^itmimK< uraduje

M»«

vsak "«rak In ¡wstek dtpMin«. Prošnje *« spr^mo^jo in po jasniia s« dajijo vsrk dan. a>wa(> pracoike, uwiioMne 8. do 12. ter od 8. do 0. are (»poldne. X»	'
se daieio iMtoBi ^too-hrai»A»iw
Z.'* ornate r.«d»«inje nanin*-. .ir"':« po»{%pl»ica Cel)«.
ae dajejo autooj Telefon ima it. 3.
IZmiHM* pa A*	■ «»MrtitM^-o »« bwx
casta«>	Imm.i m aa	kttuMt
pog^i KoarartM	pri dnjgitj
uterfn)« »mpm Wn fljJfc
vk^jMho M» tiromnWu», ttoMfai pMte i« knfek«