Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v c^Ameriki The fifst Slovenic Daily" in the United States. Issued every daj"1 except Sundays and Holidays. *t >mal Olmm Mitwr, ft*pt»mb«r li, 1803, at th. Fort OCic* at K»w Tork, K. Y„ under the Act «2 Ce*§*»e» sf Marci ». 117*. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*. NO. 177. — ŠTEV, 177. NEW YORK, MONDAY, JULY 30, 1906. — V PONEDELJEK, 30. MALEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Nesreča na železnici pri Poughkeepsie, N. Y. PACIFIČNI EKSPRESNI VLAK JE SKOČIL RAZ TIR IN PADEL V HUDSON RTVER. Vsi zdravniki iz b'iinje okolice so prihiteli na lice mesta. MNOGO ŽRTEV. -o- Včeraj zvečer pripetila se je velika nesreča na New York Central and Hud*<>n River železnici med Chelsey ia Fi-dikill lauding, kake tri milje oddaljeno od najbližje brzojavne postaje. Pacifični ekspresni vlak skočil je raz tir in lokomotiva je odletela naravnost v reko Hudson, ob kterej vodi železnica. Glas«.«n še pomanjkljivih por«»čil je vlak vozil z vso mogočo hitrostjo po ozemlju, ktero je bilo radi zadnjega deževja premočeno. To je tudi vzrok, da se je tir poškodoval, kar je provzročik) nesrečo. Strojevodja. kurile«' in neki drugi vsložljeiie«* x> bili na mestu usmrteni. Miloši p.taikov je ranjenih. Takoj, ko se je na tri milje oddaljene] brzojavne.) postaji zvedelo o katastrofi. ptslati iz Poughkeepsie dva i« rmo/.iia via.'i a z zdravniki in no-silni<-aim na lice mesta. Z vlaki so prihiteli na ]««w»č vsi zdravniki bližnje okolice. Vagoni vlaka so se na-kupičili jeden na druzega in bati se je. da ?e mno-ro ljudi usmrtenih, toda trupla so še p»d razvalinami. Ea-njetu-** odpeljali v Fishkill. r.'a-.m kasnejših |K>ročil ni bil ni jedi i tN.tni-': u-mrten. Stevi.lo ra- Osem ljudi utonilo. Ob New Jerseyu. MED NEVIHTO, KTERA JE DIVJALA VČERAJ POPOLUDNE OB OBREŽJU, PRIPETILO SE JE MNOGO NESREČ. Iz born a pomoč kapitana Ludlama od pobrežne straže pri An-glesea, N. J. NESREČNI IZLETNIKI. Pri Heresford Iiilet Barre blizo An-u\eelj so naš i. le ono Sam Lodnerja iz Wood-biirvja, N. J., so se niso našli. Prednosti Colombije. Najboljši zrak. POSLANIK BARRETT O IZBOR-NEM PODNEBJU IMENOVANE REPUBLIKE. Na visokih planotah vlada vedni hlad. Izredna rodovitnost. IZBOLJŠANJE RAZMER MED Z JED. DRŽAVAMI IN CO-LOMBIJO. Import iraguljev. Za $40,000.000 v I letu. Tropov umorjen ? Nepotrjena trditev. V MINOLEM POSLOVNEM LETU | VOJAŠKA POSADKA V POLTAVI PRIHOD ROOTA V RIO. V glavnem mestu Brazila so državnega tajnika Zjed. držav sijajno sprejeli. Kio d«' Janeiro, Brazil. 28. jul. Zve-zina kri/arka Charleston, na kterej je držav:;i tajnik Root in njegovo spreii ~tvo. dos|H*la je. kakor se je že poročalo. v tukajšnjo luko. Na trdnjavah so križarko j »ozdravili z 19 streli iz tojtov. Poslanik Griseom in bra/.il-ki p-lanik v Washingtonu, sen bor Nabuco, sta kmalo nato prišla na križarko, krog ktere je bilo na stoti!.e c. -v malih jadranj pol-nih ljudi, kteri so {»ozdravili tajnika Roota. Sledi..ie-^a in njegovo spremstvo so prepeljali z. križarke na kopno v krasnem čolna Juao IV.. na kte-rem je bilo 30 veslačev. Med tem so v Iuki zbrane vojne ladije s streljanjem pozdravile došleee. V luki je Roota pozdravil minister inostranili del, general IIio Braneo v imenu predsednika Alvesa. na kar >e je v nekem paviljonu vršil sijajen sprejem. Ulice, po kterih se je peljal državni tajnik Root v palačo Abrantes, bile so l>o_'ato okrašene s cvetlicami. Palačo Abrantes imajo Root in njegovo spremstvo na razpolago za čas njeho-veira tukajšnjega bivanja. Ob 3. uri popiludne je državni tajnik Root obiskal predsednika Alvesa. Zvečer se je vršil v počast gosta banket, k terena se je udeležilo kacih 30 povabljencev, večinoma poslanci in pisatelji. Slavnostni govor je govo-rli admiral Barbosa. Iz Avstro-Ogrske, Razstrelba v Ljubljani. V LJUBLJANI NA SLOVENSKEM ZLETELO JE DRŽAVNO SKLADIŠČE SMODNIKA V ZRAK. Izbornost avstrijske vojne mornarice. Jedna ladija strelja na drugo. Poškodovana pklopnica. NEVIHTE NA TIROLSKEM. Denarje v staro domovino poiiljame: sa $ 20.50 ............ 100 kron, ■a % 40.90 ............ 200 kron, sa | 201.00 ............ 1000 kron, sa $1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina j« všteta pri teh vsotah. Doma se nakazan« vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Nase denarne pošiljat™ iz plain je cJtr. poštni hranilni urad ▼ 1L de 12. Ljubljana, 2'.». julija. Par milj se-veroiztočno od Ljubljane, med Savo in glavnim mestom Slovenske, zletelo je državno skladišče smodnika v zrak. Razna vojaška poslopja v bližini so skoraj popolnoma razdejana. Je-ili kedo usmrten ali ranjen, še ni do-gnano. Vi-. Dalmacija, 29. julija. Avstrijsko vojno brodovje ima letos krog o-toka Visa velike vaje, kterih se je udeležilo 22 bojnih ladij in ladjic. Kako izborna je avstrijska mornarica. dokazuje dejstvo, da so iz avstrijske oklo]mice Habsburg stieljali z granatami na oklopnioo Erzherzog Kari. S.ednja ladija je zelo pjškodo-vana in nmogo mornarjev je ranjenih. Vzrok velika luske j pomoti so naravno častniki, kteri so vse kaj druzega. nego mornarji. Inomost, Tirolska, 211. julija. Včeraj so tukaj divjale velike nevihte, ktere so napravile izdatno škodo. Na množili krajih je železniška zveza pretrgana. Škodo še niso cenili. Washington, 30. jul. Naš poslanik v Santa Fe de Bogota, glavnem mestu republike Colombije, skuša razmerje med Colombijo in Zjed. državami, ktero radi odvzetja Paname, ni najboljše, izboljšati. V obširnem poročilu o tamošnjih deželah in prebivalstvu, skuša poslanik John Barrett obuditi v severnej Ameriki zanimanje za Colombijo. Njegovo poročilo o ta-mošnjem prirodnem bogastvu, polje-delstvu in gospodarstvu ter rudniškem bogastvu je tako, da bodo severni Američani, kteri se zanimajo za jug, prej ali slej naložili v Colombiji velike kapitale. Razvoj Colombije, ktera je po prirodi izredno bogata, bode hitro napredoval in bode kmalu nadkrilil Mexico. Med tem, ko je Colombia izključno le tropična dežela, vlada na njenih planotah tako prijetno podnebje, da si boljšega nihče ne more želeti. Dežele. ktere so tako velike, kakor vse države Nove Anglije, imajo vse leto hladno in sveže podnebje in sicer tako, kakor v Vermontu v maju in septembru. Med temi planotami razpro stirajo se vroče doline, kjer raste naj bujnejše tropično rastlinje. Glavno mesto Bogota, ktero se nahaja le 250 milj severno od ekvatorja, ima uprav idealno podnebje, tako da je mesto najbolj zdravo na svetu. Mesto se nahaja 8.j00 čevljev nad morsko gladino na savani, ktera je dol do 30. niaroa t. 1. 8© je ne služijo, rabite Trinerjevo ameriško pokadilo v Ogrski -tobaka za 27,160,-grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner,j000 K; 1,392,000 K več od lanskega 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. leta v ^^ Slovenske novice. Vrhovni zdravnik dveh naših naj večjih Jednot, dr. Martin J. Ivec, se je preselil za stalno v Joliet, 111., in stanuje na 711 No. Chicago Street, kjer ga dobe bolni rojaki vsak dan od 10. do 12„ od 2. do 4. in od 7. do 8. ure. Priporočamo ga vsem, kdor potrebuje zdravja. Najdene bombe. V Jakinu na Laškem so našli v nekem stranišču v ulici Ciadini tri bombe, ki jih je vrgel v stranišče neki Boretti. IKi sl namenjen ženo, otroka ali pa «nnM> ter pdjatefe ▼ Ameriko vzeti, piši sa pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSEA. 199 Orccnrlch St, New York, N. Y, ker tu bode* najpoiteneje in najbolje postrežen. Fr. Saner je priznani zastop-nik vseh inaUaih pambcodaih druflr Petrograd, 30. jul. Kesno v mino-lej noči jele so po tukajšnjem mestu krožiti vesti, da je bil general Tre-pov umorjen. Vest še ni potrjena in najbrže ni drugega, nego ponovitev neosnovanih tozadevnih vesti mino-lega tedna. Poltava, 30. jul. Sevski pešpolk se je v soboto uprl, ker so aretovali nekega vojaka od 1. bataljona, kterega so našli z drugimi vojaki v nekem skednju, kjer so zborovali revoluei-jonarji. Po aretaciji odkorakal je ves bataljon, spremljan po veliki množici ljudstva, po vseh ulicah mesta ter se je uprl vojaškim oblastim. Vojaki so potem odšli k vojašnici topničarjev, kjer so si prilastili več topov in z njimi odkorakali k ječam. Radi tega so oblasti alarmirale vso poltavsko posadko. Lojalno vojaštvo je streljalo na uporne tovariše. Več vojakov je bilo usmrtenih in ranjenih. Upor še ni zatrt. Jekaterinoslav, 30. jul. Ko se je vozil osobni vlak, s kterim je potoval dopisnik Associated Press, mimo samostana Borkija, slišati je bilo streljanje in klice na pomoč. Vlak se je ustavil in na lice mesta je prišel neki redovnik. Ta je sporočil, da so kmetje napadli samostan in vojaki sttreljali na izgrednike, ne da bi jih mogli razpršiti. Pričakovati je nadaljnih bojev. Solun, Turčija, 30. julija. Tristo turških vojakov napadlo je v soboto pri Rakovi blizo Bitolja tolpo Grkov, ktere so razpršili. Pet Grkov je padlo. Paris, 29. julija. Proračunski odsek, kteri je včeraj sprejel proračun za leto 10(17. je črtal plačo javneira krvnika Dieblerja, kar pomenja odpravo žilotine. Ancona, Italija, 29. julija. V okrajit Macelara napravile so nevihte veliko škodo, ktera je največja v vasi Castel San Angelo. Več poslopij se je podrlo in mnogo osob je utonilo. Či-Fu, Kitajska, 2S. juiija. Nek mornarični vojak francoske oiklopne križarke Dupetic Thonars je danes po malomarnosti ustrelil poročnika križanke Zjedinjeniii držav Chattanooga. Clarence Englanda. Poročnik je par ur i>otem umrl. Peking, 2S. julija. Po včej deželi Cekiang se širi vstaško gibanje. Vodjo-revolucionarjev so nedavno zaprli, toda med zaslišanjem so ga njegovi pristaši oprostili. V Tsao-Cingu so revolucijoaarji požgali neko 'krščansko cerkev. Promet na tamošnjej železnici je popolnoma ustavljen. Vstaja se j erazširila tudi na pokrajine Čekiane, Hona in Kiansrsi. KRETANJE PARNIKOV. Doipeli se: Amerika 2S. juh iz Hamburga s IS74 potniki. St. Louis 2S. julija iz Southamptona s 717 potniki. Cretic 29. julija iz Genove. Deapeti imaje: Furnessia iz Glasgowa. Bremen iz Bremena. Finland iz Antwerpena. Astoria iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama. Odploli bode: Lodz, 28. jul. Štrajkarji so požgali Vojdislavrskijevo tovarno. Škoda znaša kacih 80,000 rubljev. Tudi so ople-nili hišo Falkowske^a. Radi razžaljenja "veličanstva" obsojen. Češki pisatelj Horalek, ki je nastopil kot radikalni kandidat ^a fko-linsfci volilni okraj, ki ga je do sedaj zastopal minister dr. Foršt, je bil radi razžaljen ja "veličanstva" obsojen na 3 mesece težke ječe. S tem bode naj-pravico do življenja. Ljudje so bratje brže rešena država! Kronprinz Wilhelm 31. julija v Bremen. Carpathia 31 .julija v Reko. Carmania 31. julija v Liverpool. Cevic 31. julija v Liverpool. Baltic 1. avgusta v Liverpool. Potsdam 1. avg. v Rotterdam, La Lorraine 2. avg. v Havre. Amerika 2. avg. v Hamburg. Princess Alice 2. avg. v Bremen. St. Louis 2. avg. v Southampton. Cretic 4. avg. v Genovo. Lucania 4. avg. v Liverpool. Finland 4. avg. v AnHverpen. St. Cuthbert 4. avg. v Antiverpen. Astoria 4. avg. v Glasgow. Pretoria 4. iCfg. v Hamburg. AKO ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na FRANK SAKSERjA, 109 Greenwich Street v New Yorku. __^^ Efl Glas Ifaroda "GLAS NARODA" »ts^ slovenskih dvlavcev t Ameriki. k?edni)c: Editor ZMAGOSUV VALJAVEC. s^sirik: Publishes FRANK SAKSER, 09 Greenwich Street, New Yoik City- i* leto velja list za Ameriko . . . $3.00 ** pol 1-ra............1.50 Ca Evropo, ia vse .......4.50 .r «* .. pQi leta......j 5Q " " :e:n leta...... 1.75 V E»ropo pošiljamo list skupno dve ___ Številki. *GLAS NAKODA .xhaja vsaki dan izvzemal nedelj in praznikov. "GLAS NARODA'' ("Voice of tke People") tobCC eve«"> day, except Sundays anr] Holiday". Subscription year.y $J.0G. Advertise inent cn agreement. dve mali" besedi, in sicer "Mr. in Mrs." To je bil torej Bussell Sage-jev Jar. 'Kakor je živel, tako je tudi umrl in pred svojo smrtjo se ni niti i malo poboljšal. XjiL- >va žena je sedaj izjavila, da • okušala gede dobrodelnosti sedaj nadomestiti ono, kar je li^en mož ! v svojem življenju zamudil. Ako bo to storila, potem bodo Newyoreani t resnici razočarani. Mercy 'bolnici; upanja je malo, da bi cikrev&l. V stari domovini ima ženo in otroka. Pri društvu m nobenemu. Rojaki, pristopajte k druŠtvam, ■k a j t i nesreča je vedno za petami! Rojak. DOPISI. Za oginsc 20 deset vrstic se plača3C «ntov. Dopisi brez podpisa ir. osebnosti se ic natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po >/!r je v Zjedinjene države <-aiuii podvrženih predmetov različnega blaga v -kup.iej vrednosti skoraj <00 milijonov dolarjev. Petin-d vajset od-totkov tega bla^a .Ulasiii-k ..a: je urad državnega zaklada kot !>.kigo jHjtrebno za razkoinje (luk- \ ni' . ■-' :;a carina je, kakor je vsakomur znano, človeštvu koristna naprava, po! m ktere se povečajo vla-dini dohodki na račun bogatinov, ka-terih "lu.;»us" -e mora bas radi ime-novane varnostne carine obdaeiti. Slabo pri Tt-m je le, da boiratini ni-m.i.jo toliko pravih ruisli in da >e radi ti-_a inijMirtira trikrat toliko teh pivdiM'-iiv, kakor se jih pri nas po-'n nije. in sicer kljub oviram, ktere dela import u varnostna carina, ktera je \ prve j v i t i ustanovljena radi te->la >t či:'»a domača obrt. \ istem čr i s** je od nas izvozi^ v inozemstvo za tiou milijonov dolarjev blaga, .xar je gotovo veiiko z ozi-r>m na na.-., industrijo, "ktera je še v p..vojiii ■ Ako torej uvažujemo, da a- t i sport reprezentiim le mali " - 't' i kar >e v resnici pri r. s lela — kajti samo jedna indu- ■ la v .niuolem letu za 500 :i " 'V "tolarjev. Ako potem tudi •• J ' je radi varnostne cari-i>m na- v-e blago dražje, potem - ' *•■■•■-.<> vsakomur kar sam v-;i:;i <. ;a/. da mora ljudstvo pri- vi - nt ;:.» o.»davčenje luksusa naših bo- » ■ ' drago p.ačati. Ako mola de..i ve.* plačati tri dolarje, da mo-' " -a;: juarati po jeden dolar oa-7 v-.tk.> sttklenieo šampanjca, i" !'r'- .i'" ' l'J*- -.i-njejra .-i ne «nore v.-akdo priroeekL Tarif, fcte-lt-;! aiiie'.i je čuvati trgovino, torej i i >a> asi.i ;ori-te:j. kakor bi človek Russell Sagejev testament. -G- - ■ -j JlrC ni hotel biti bo.jši, nego .< U Ujej... par U£. jxj Mtposojevaica denarja so njegovi pri-jatelj, "na j-odla.iri najboljših infor- .......'J ^-'»tovtli, da bodo Newyoreani J" ''-"m ••: ...ntve testamenta prijet- Miii. it fietck so pri sodišču odprli t e-1; ne:it \ ii-. m ur za a nega skopu-i-i, n. ga -odišče potrdi in \sebina --••'j a je Je tuaioko^a izuenadila. ■ i.i.' .';aiii«ne pokojnik ni 111 -"jjik milijonov niti cen-ta, dariravuo -je vse življenje grabil m: ijon za miLijonoan v svoji žepe. \ elLian-ko premoženje, tegar nabiranje jo bil jediai iiajiien pokojnikov, i iijegova vdova, d očim se morajo njegovi sorodniki zadovoljiti s testati, kteri so v primera z velikanskim premoženjem uprav neznatni. J rebivalstvo našega mesta 6e p»av nič ne zet nazaj. A ni bilo časa v(.'('. \'lak pridrvi, spravi *ra i>od ko-lesa in ;ra strašno razmesari. Ker ni bil j»ri nobenem jxidixjrnem društvu, smo mu rojaki zbrali med se-!>:ie 21. julija je šel naš rojak Al. Krejrelj zdrav in vesel na delo v pre tik gov rov. Kar se mu odtrga bas nad zlavo kakih 4 a.i 5 ton težak kos in pade nanj, da je ostal na mestu mrtev. lvot prvi, tudi ta ni bil pri nobenim podpornem društvu. Kdaj se bodo pač nekteri rojaki spametovali? I'ozdraviva vse rojake! Ivan Rožane. Anton Kokelj. Barberton, Ohio. Cenjeni gospod uredniik:— Prosim, priobčite iz našega prijaz-.iera kraja Barbertona sledeči dopis v Vaš cenjeni list. Pred nekoliko dnuvama raznesel se je ^las jk> okolici da ne namerava tu-kajšuja tvornicii Stirling ifunpauy v tč }>ripoznati Modler tvornico kot linijsko. Posledica je bila ta, da so se unijski de.avei odločili štrajikati in zahtevati jx> viša nje plače ter j»rikraj--::ti delavni čas; in res, koncem junija -■i prenehali z delom ter so pričeli štrnjkati z namenom, prisiliti deloja-jalce do njih zahtev. Ali žalibog pre-računali so se delavski trpini; z delom se ni prenehalo, nego se nadaljuje kot poprej. Vzrok temu je, da so se j »oprijeli dela skabi in žalibog moram vsem cenjenim čitateljem po-redati, da so med temi sj>ozab]jenci sami Slavjani. in to Slovenci, Srbi in •Slovaki. Obžalovati je to temb61j, ker so imeli .venci v^i sploh dobro delo in zaslužek. Toda popusti.i so £ra in se p;»prijeli dela skabo\\*kega. To je jiač nerazumljivo, kako more človek tako nir.ko pasti, da sipodjega in trga kruih svojemu sotrpinu delaven iz rok, da nas zavedni amerikanski delavci zaničujejo ter nas grdo gledajo in prezirajo. Zdramite se, rojaki, in ne i hi.jte sramote, da bodo še poznejši rojaki i rj»eli radi vas. Resnicoljub. Depue, HI. Dragi "Glas Naroda":— Tukaj se je ponesrečil naš rojak Ivan D ragman pri delu nove tovarne. Pri razkladanju lesa mu je padel "timber" na glavo in ga tako po-Viodoval, da je malo upanja, da okre- Pozdrav rojakom! Ivan Banič. Eveleth, Minn. Cenjeni g. uredniik :— A" tukajšnjih železnih rudokopih se lela precej dobro in budi plača je primerna. Nekaj rojakov se p©ea tukaj - trgovino, a večina je po rudnikih. — Kot se dogajajo nesreče jx>vsod, tako se je dogodila tudi tukaj. Dne 18. .jtiiija se je ob 1. uri smrtno pone-srečil rojak Ivan Ivlun, doma iz Za-pnž pri Ribnici. Tukaj je bival le G mesecev. Šel je imenovanega dne v rov in srečno končal pol dneva: precej popoldne pa je padel v rov št. 6 gkd>oko doli ler bil pri |tej [priči mrtev. Pri društvu ni bil nobenem. Zato so mu rojaki pomagali in ga primerno pokopali. Ranjki zapušča v domovini stariše, brate in sestre, ikteri bodo gotovo hritko žalovali, ako zvedo to novico. K sklepu .pozdravljam vse rojake in jim priporočam, da pristopajo pridno k društvam. X. G. Denver, Colo. Dragi "Glas Naroda":— Dane« ti poročam z»pet o tukajšnji nesreči. Naš rojak Lj ude vit Andolšeik; iz Goriče vasi pri Ribnici se je hudo ožgal v tukajšnji topilnici dne 12. jnl. in je sedaj v kritičnem položaju v Razveseljiv glas iz hr= vatskega novinstva. Z veliko radostjo smo prečitali tu doli sledeči članek, ki ga je prinesla "Crvena Hrvatska" in uverjeni smo, da ga bodo tudi naši čitatelji čitali istotakim zadoščenjem. Ta članek s.iove: Bilo je časov, ko smo se mi, slavja nski narodi na jugu, gledali po strani. Borba plemenskih bratov Hrvatov in Srbov odmevala je tudi v Srbiji. Mi smo mislili, da oni iz kraljevine podpirajo svoje sonarodnjake v naših deželah v njihovi težnji po odcepi jen ju; oni so mislili zopet, da hočemo mi ubijati njihovo plemensko ime ter je pretopiti v svoje. Od todi ves upor in mržnja, od todi borba za iakorenjenje. Tudi Srbi in Bolgari se niso bolje gledali. Srbija je zavidala mlado kneževano, ki se je že v svojem počet-ku pokazala kakor odločna tekmoval-' •ka na Balkanu. V prvi je vplivala Avstrija, v drugi Rusija. Medtem pa sta se obe predaleč zaletavali po Macedoniji, kakor da ne naletavati jedna na dingo. Ob takem delni in mišljenju ni bilo prostora za nikako pomirjen je, kamo-!i za skupno delovanje! Na tako motnem obzorju jugoslay-janskih narodov je bila jedina radostna točka slovensko-hrvatsko bratstvo, ki sta je ustvarila skupna nevarnost germanizacije, in j>a dejstvo, da smo se nahajali v isti državi. V takem jtoložaju nam je biio lahko spoznavati se, otipati jeden drugemu srčno bitje in poslušati vzdihe srca. Pa, ko smo ^-e spoznali, da so .nam ista kri, isto trpljenje in iste želje: sklenili smo zvezo razumevanjem duš. in čuli smo mi Hrvatje večkrat, kako nam Slovenci prisezajo na naše državno pravo, ka.ko je jemljejo za svoje in kako iščejo skupnosti z nami. — Tako medsebojno razpoloženje se je moglo in se more vzdržati, ker nismo dvostra-nih mest, za ktere bi imeli voditi medsebojno borbo. Naša borba je bila: medsebojno reševanje. Dandanes pa k medsebojnih borb nikakor ne bi moglo biti, ko nam odno-šaji in moderno ume vanje, storjeno na težkem izkustvu in v pogledih v bodočnost, nalagajo drugo. Ko smo že pri tem, moramo reči, da jako obžalujemo, da se sektere naše (lirvat- :e) novine vtikajo v čisto slovenske p :s!'e, odnosno v borbo Slovencev za Trst. Ko se t nudimo mi za sporazumi, i nje z Italijani, moremo govoriti in razpravljati o svojih deželah, ne pa o slovenskih. Najmanje (>a smemo komu kaj obljubljati ali darovati. Tu bodo odločali odnošaji, narodna volja in pravo, etnografsko in topografieno, nikakor ]>a ne mi. Mi moremo, da moramo delati za to, da bodo vse te razmere čim ugodneje za nas. V o-stalem ]>a je borba tržaških Slovencev borba za saimoohrano. Italijanska borba proti njim je borba babato-sti, ki bi se mogia težko maščevati. Kajti medtem, ko Italijani kričijo: pomagajte nam v borbi proti Nemcem — se isti Italijani upirajo tudi eni slovenski šoli, njihovi listi podpirajo nemška stremljenja ob železniškem vprašanju v t-isto slovenskih deželah. — Naj Italijani vedo, da ini iščemo samo iskrenih zaveanikov, kakor smo iskreni tudi mi sami. Ako hočejo Italijani, da se bodo spoštovale njihove manjšine, treba, da oni delajo tako, kakor večine a našimi manjšinami, sicer nam ne treba neiskrenih zaveznikov*. Jugoslavjansko bratstvo bode dovolj močno, da odbije vse napade na narodno telo in bode analo iti svojim potom. Po tej potrebni digresiji povrniti se natn je k pretrgani niti. Medsebojna borba jugoslavjanskih narodov je bila, kakor smo videli, nepravična in neumestna. Najbolj so jo vzdržavali tuji interesi, dokler nam ni, na srečo, postalo jasno, da smo začeli uvidjati vsi, da bi nas pot, po kteri smo začeli hoditi, dovedla do irroiba, radi česar treba začeti novo življenje, ki bode bolj naše, bolj slav-jansko. Jugoslavjani se ne smejo o-zirati na Rusijo in ne na Avstrijo, ampak delati morajo sami za-se, za svoje dobro. Ob tem stremljenju jih mora voditi jeden cilj, medsebojnih spopadov ne sme biti več, ampak ljubezni, iskrenosti in najčisteje solidarnosti. Tako je navstal preobrat v našem političnem življenja. Jugoslavjan-ska ideja se širi čim bolj. Težke so jej poti. Saimozatajevanja jej treba mnogo, a tudi dela in žrtev. To pa nas ne sme motiti, ikaikor tudi^ne pri-vidne in hipne zapreke. Prvi književniki slavjanskega juga so nam pokazali pot. Sčasoma navstane med njimi še večje jedinstvo. Jugoslav-ski almanah niso zakopane sanje, ta-. Dast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaneič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srea, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje Jfrvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz nI« s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci 1 Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le Še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. lov ensu _> katoliško Q. skoro na svetlo. To bode prvi .znak -književnega jedinst va. Iz knji^re prihaja umetnost. Prva jugoslavjanska umetniška razstava je položila temelj za jedinstvo jugoslavjanskih umetnikov, a druga, ki se pripravlja za mesec avgust v Sofiji na Bolgarskem, postavi jej čvrsto zidov-je. Ta bode še sijaj ne j a in čisto jugoslavjanska. Želeli bi. da se vzbudi čim več zanimanja za njo v našem narodu, a bilo bi prav, da tudi druge novine spregovore o njej. Kakor se vidi, se vse nekam na bolje obrača, in mi se moramo le veseliti na prodiranju nove ideje in napovedovanju solnčnega poroda. vrli sinovi Vodana (nemškega boga), ki se sicer, kakor znano, boje le Boga in ničesar druzega na svetu, tresejo že pred kakim 4 'poslovenjenjem" slovenskih delov Koroške. Toliko več imajo Slovenci v mejni grofiji Goriški vzroka, da se boje nemškega priseljevanja, in toliko več pravice, da se temu upre j o. Na Slovencih je sedaj, da pravočasno ».krenejo potrebne odredbe, da soška dolina tudi nadalje ostane slovenska ! Zgorela vas. V vasi Prest a vik med S ovaki je Slovenci in alpske že= leznice. požar uničil poslopja in premičnine ter napravil škode za 150,000 kron. Tudi 5 osob je zgorelo. Listnica uredništva. Dopisnikom iz Denverja, Colo. — j Polemičnih poročil, ktere se tičejo j kakega društva ali osobnosti, ne mo-° i rento priobčevati. Pomisliti morate, Železniška proga čez Ture in Ka- | moramo pisati in priobčevati le ravanke, ki se ima otvoriti v kratkem, | take novice, ki zanimajo vse čitate-ima postaviti najkrajšo zvezo med j Uredite zadeve med seboj, ker Dunajem in Trstom. V gospodarskem ^*isto krajevnega pomena. Pa brez pogledu bodo koristi te zveze med pr- ; zamere. vim pristaniščnim mestom v podunav- j ---—- ski državi in med glavnim in rezi- j POZDRAV denčnim -mestom velikanske. Seveda I samo za nemški in italijanski trgov- i ,Pred odhodt>m v staro domovino po-ski svet. Pričakovati bi bilo z vso | ^^ vse °3tale Prijatelje in pravico, da bi od teh koristi pripadla ™am'e> z Pa I™n Smajdeka v vsaj mrvica tudi Slovencem, ko bode C ^^ m vsem skli- že ves južni del imeriovane železnice jCiaxo* tekel po njih zemlji. Kaj še! Za ti- ^ 27" JuliJa- 190G- stih par Slovencev venda/ ne bodo JosiP zupančič. gradili drugih železnic! Že od prvega j -- začetka se more videti to, to, ko po- j odhodu v staro domovino po- šiljajo cele vojske italijanskih zidar- | Mravljam srčno vse rojake, zlasti pa podp. društvo X svete Barbare *a Zledinjene države Severnti Amerike- Sedež: Forest City', Pa, XK^rserxirtrano dne a«, januarja 1, ker so nekdaj imeli to smolo, da so bili rojeni kakor Slovenci. Italijanski stavbeni podjetniki naj hi ne bLi storili tega! Sedaj, ko se gradnja te velikanske železnice bliža svoji do vršit vi, se morajo prepričati, da bi imeli marsiktero groš v žepu, da se niso poprej dajali zavajati od svojega prevelikega patrijo-tizma. To .pač niso bili dobri sluge svojih gospodarjev — ti iz kraljevstva importirani irredentist i, ki so — da bi sosednji zvezni državi kaj neprijetnega nakuhali — rušili tunelska dela. skušali dovršene železniške mostove z dinamitom razstreliti, in ki so sploh imeli veselje na takih večjih in malih umetnostih svojega patrijo-tienega delovanja, ne da bi bih pomislili, da s takimi drznimi čini ne škodujejo le sosednji državi, ampak tudi spojim lastnim rojakom. In sedaj, ko se železniška proga bliža svoji otvoritvi, se morejo Slovenci s pravico, ali tudi v skrbeh vpraševati: kakovo korist jim donese ta železnica?! Odgovor ni težak. Za sedaj na gospodarskem polju nobene, ali vsaj le malo keristi, pač pa morda veliiko škodo v narodnem pogledu^ Ali se ni bati, da že prvi železniški vlak prinese pluje špekulante od nemškega, severa sem v deželo, ki bodo znali bolje, nego domači Slovenci, izkoriščati naravi ne lepote soške doline, vodne sile reke Soče plodnost tal — zaklade, ki jih skriva zemlja v sebi?! Ali se ni bati, da se bode mala slovenska železniška industrija v Bovcu, Tolminu in Kanalu morala skoro u-makniti pred nemško železniško vele-industrijo ?! Ali ni možno, da v ro-mantiški soški dolini kar čez noč navstane jo slične nemške kolonije, kakor jih vidimo v sosedni Gorenjski, v Jesenicah in Domžalah? Za nemško priseljevanje od severa k Adriji je sedaj veliko bolj odprta pot po tunelih v Karavank ali in Bohinju, nego je ibila poprej. Saj se eelo samozavestni Nemci že boje slovenske invazije iz Kranjske na Koroško (nota bene: v sft>venske dele Koroške) in zdi se jim, da vidijo konec nemškega sveta že v sami možnosti, da bi Slovenci Kranjske prišli v stike s svoji- one v Convadu, O., in North Spring-tie! d n, Pa. Na zdar! New York, 27. julija, 190G. Josip Perhavc. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, zlasti pa one v Kansas City, Kansas, ter jim kličem: Srečno! New York, 27. julija, 190G. Ivan Slobodnik. ZAHVALA. Za zvonove farne cerkve v stari domovini so darovali: Anton Gorse Po $2": Fran Babnik, Anton Kabič, Josip Vozu, Cene Gole in Andrej Gole. Po $1: Josip Prijatelj, Josip Lav-rič, Josip Zupančič, Fran Smole, Filip Zaverl Alojzij Seveik 75 c. Po 50c: Anton Brlen, Fran Skubic, Fran Bokal, Ivan Pristavee in Ivan Blatnik. Josip Mavec 25e. Srčna zahvala vsem! Denver, Colo. Filip Zavrl. BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI? So zdravila, s kterim se ozdravite prav gotovo in popolnoma! Ne zgubite upanja, četudi vam niso mogli drugi zdravniki prav nič pomagati. Vi lahko ozdravete in ozdraveli morate, ker je to odvisno po-polnouio od vaše volje. Slavni 31 lanski laboratorij medicin napravi ja zdravila, ktera so v teku stoletij iznašli profesorji iu zdravniki. To ni iznajdba jednega človeka: to so zdravila ktero so odkrili zdravniki in ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to, da najdejo za gotove bolezni zanesli va zdravila. Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih Ijudij na zdravniškem polju- Mi smo edini v Ameriki, kteri predajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico. ZDRAVILA OROSI so najčistejša, naj naravne jša in uspešna v zdravljenju, ker so napravljena iz samih koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni, za ktere so napravljene. Posebna zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po Revmatizem, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, nosa, uses in vratu, kašelj, astma, opekline, zastruplenje krvi. malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok, iz-pahenje, jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico. Sililis, zlato žito, možgane in mozek, kakor tudi vse druge bolezni, Zakaj zgubivate lase.' Po naših zdravilih vam zopet zrastejo. Najboljši zdravniki sveta pri poroča j o zdravila Orosi, ktere rabijo v vseh bolnicah in pri vojakih. Pi vi svetovni zdravnik, profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdravila za prva in jih je priporočal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Parizu dne 22 oktobra 1SS2. Med drugim je on rekel na tem sestanku, da je ni bolezni ktere bi on ne ozdravil r, temi zdravili. (Je govore tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem je naravno, da ga bodo tisti ljudje poslušali, kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoj naročili zdravila. Da se pa vsaki, tudi najubožnejsi človek lahko okoristi s sadovi tega znanja, proda jemo mi samo za tri dolarje jedna zdravila. Bolniki! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveti ali ne: naj zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brezuspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas p:v že vnaprej prepričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo. klyn, N. Y. kor bi hoteli nekteri, ampak pride mi soplemenjaki na Koroškem. Saj se (27-31—7) Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej je označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa srednje št. 16 in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo jih lahko pregleda, predno plača, in ako mu ugaja, potem plača agenta $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošljemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. I^azun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St^ Chicago, 111. NASE JAMSTVO. Ko prejmemo od Vas tri dolarje, vam pošlemo zdravila za vašo bolezen in knjigo s sledečo pogodbo : Povrnemo Vam denar! Ako niste peti dan po prejemu zdravil povsem zadovolni in ne čutite dosti boljše, povrnite nam zdravila plačano po Expressu. Ako jih niste porabili več od jedne tretjine, Vam povrnemo denar, kterega ste izdali za zdravila. Bol n ki! Poskusite: zgubiti ne morete nie, ker vam povrnemo denar. Če poskušate, zamorete dobiti le bopitstvo in srečno življenje, kar je za Vas Vaše zdravje. Več se Vam ne more obetati! Vsa zdravila Orosi so pri nas po tisti ceni in velja jedno Mi ne pošiljamo zdravil brez denarja, ker so neprijetnosti "na ekspresu in tudi dražje pride. -:- TO JE NASA POŠTENA PONUDBA ktero dajemo v časopis v znanje celemu svetu, ker smo uver-jeui da ozdrave zdravila Orosi vsako bolezen. Pišite nam, ali pa pridite; zdravnik je vedno na razpolago, do vas pregleda in prouči vašo bolezen. Bolnike v New Vorku prosimo da pridejo po možnosti ob nedeljah od 10 do 12 ure predpolu-dneker je sicerpredrenj. Vsa pisma in liste za pojasnila pošlite na AMERICA=EUROPE COMPANY 161 COLUMBUS AVE., XKW YORK, N. Y. Kje je JOSIP O'AUS? Doma je iz Hriba št. 69, poŠta Travnik. Njegov naslov naj se blagovoli na-snaniti njegovi sestri: Matilda Knans, i46 Palmeto St., Broo- Kje je AXTOX RET AR, kteri je bival v ]\Ianor Station, Westmoreland County, Pa. ? Njegov sedanji naslov želi zvedeti: "Gas Naroda", 109 Greenwich St., New York. — Pis-mo le/.i tu pri nas glede harmonike. (30-31—7) NAZNAUILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, d» sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 B. SECOND 8T To je prva in jedina sto venska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami. Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M lows 'Phone. Obeevalni jezik: slovensko, hrvat-gfco, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se eenj. ru-jaKons toplo priporoča B Anton Flori, lastnik gostilne ft —-S KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniški dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St., Son Francisco, CaL POGODBA. ZA IZDELOVANJI DOO. Hi kupujemo in izdelujemo pofoib« M francoske d*ge in » log« ss kalL Posodimo tudi potrebni denar za izdelovanje dog. Ako imate doc« na predaj, pilite nam, naii pogoji bo nfodnL F&IEDLAENDEm k OLIVEN 00-Shreveport. La. P. o. Box 591. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. l KAl>NJ_hL - Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th Bt., Calmnet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomaini rajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf, Mina. Blagajnik: IVAN GOVZE, Box 105, Ely, Minn. » NADZONRNXKI: fg AJN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, III. rv.\N PF.IM'JZIC, IL nadzornik, Box 641, Eveleth, Kinn. i VAN KERZ1SNIK, IIL nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, ir24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik. 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC. m. porotnik, 1401 So. 13th St, On^a, N«k. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI. v--oie%i.fl društva nai blagovolilo pošiljati vse dopise premembe odov >,7?e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, po svojem tajniku in mbenem drugem. T)ei .-irn* pošiljatve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: OOrŽF Box 105. Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-,An< 7,p^to7be od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov ** TM Šiliajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki »■ake pritožbe- Dmitveco tfMflo j«: "GLAI NARODA". Assessment št. 97. Ely, Minn.. 30. jwlija. ZA MESEC AVGUST. Za ,:::fb _ra brata Josip Vezentina. cert. 4107. člana društva sv. Jo-a - . '. i v Chish'ilmu, Minn. Umrl je dne 26. junija 1906. Vzrok smrti: v rudniku. Zavarovan je bil za $1000.00 smrt ni ne. Za - • 1. 1». .hie brate, kteri so prejeli bolno podporo, a še niso prišli v a—»'--ment: Ilrat Jakob Amv-in. cert. št. 214!>. Man društva sv. Barbare št. 33 v T:i -tli-. Pa.; ].i-cjel p»lp>re $2"0.00 za cdh K«-mar. cert. št. 2106. član društva sv. Marije Zvezde št. 32 v BI; <' v Diam-.ndu, prejel podpore v znesku $00.00. M ; Pos: i-ek, cert. Št. 013. član društva sv. Barbare št. 3 v La S. li . 111.. prejel p nI pore v znesku $40.00. J:- ...'•» Cabn-.. a. cert. 3437. član društva sv. Cirila in Metoda štev. 10 v J. m«w:iii. Pa., prejel podpore $40.00. i tl'i OIBA. Strinjajoč se s žejo nefeterih društev in po naročilu j i 1!« >ra .Tenlnote, Ihxle od sedaj za naprej izhajal assessment t,.«- ■ -v dnevu vsacega me^eea, in sicer ne glede na to, ali dobim .-a . -.r. i!a • prtin<*mbah članov od krajevnih društev ali ne. Ako torej ..: , a w ; . .la >e bode število njih članov na assessmentu strinjalo vsa-i •• - . a pa/i . .la mi pošljejo vsa jmročila pravočasno. Ako se ne -•• ilo strinjalo, bodo vedeli, da še nisem prejel njih poročna. Kaj :-idi t i.i j'.'.iasnim nekterim društva ni. ktera so mnenja, ako član ne pri-i i.. \ . :i.i-i(ii v assessment, da ni Jed not a odgovorna za njega v «! i e a. Tak«« mišljenje je napačno. Vsi člani, kteri se po- i prvim dnevom v m*«ecu, s(> všteti v assessment, a vsi. .... ;.! vim. ne morejo vpoštevati do druzega meseca. — I' .'(:•• a i J.-di »te [»a vsejedno velja od dneva, ko so vknjjženi pri Jedli. ■ na to. ali v tistem mesecu asesani ali ne. A" z: - < i k i* nu-e,alo potrpi, dokler »..•«. . \"riie »lomov. Več podatkov o tem zborovanju priobčimo l>-«zneje. ■ - .'.^-r y.ftjv : JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Vdova aretirana radi detomora. 32 let sta« v4ovo powriBiw Ano Uraj-nar i/. Hm. . okraj Trebnje, so aretirali, .■ r j<> d>die, da jej umorila svojega pr>-d i dr.oiu rojenega otroka. Strela. Iz > ni.', dne 13. jul. Včeraj p»pdu«iae ok< > i u 6. ure je strela ud.-urila v k -/obe Janeza Zupančič na Ti>ovcu št. 1 in ga zažgala. Le s nen.u nalivu morajo zahvaliti. da ogenj J .i razširil. Pred dvema me-- een a j. treščilo v ravno ta kozolec^ u . . at je razbilo -urno eden steber. Nevihta. \z št. ?x>vrenea ob Teme-i ici. četrtek, ilne o. t. m. ponc je r astala pri nas huda nevihta. Okoli 'aninškovega hleva na tv.i T)*"»*vo iei imelo korenine razras t ne v hlev, jh> kterih je šla strela in ubila tam dva lepa vola, sla in .-la ;-ri ,<• i • tiinah stoje. Krava, ki jo <»iia ine-1 ol»ema. je ostala nep>o-Šk »lovana. Ulxitri gospodar ima nad CO^i K škode. Nevihta v Toplicah. I>ne 12. jul. proti večeru se je nel>o stemnilo, začelo je grome ti in treskati, potem se vi i je j silna ploha. Ba'i smo se. da ns bi strela udarila tu ali tam. Kmalu na to prijaha jezdee iz bližnje kočevske župnije Prdjaniee s tužno novico, da je ob pol 7. uri zvečer treščilo v ]*wl Petsehauerja. Gasilno dneŠtvo se je takoj zbralo in hitelo na pomoč. Poljančani, ki so ravnokar ustanovili svoje gasilno društvo in dobili briz* galno, so glavno delo že sami dovršili. Kova brizsralna se jej dobro obnesla in ognjeni krst prejela- Obe društvi sta -srenj obdržali na svojom mestrt in zabranili večjo škodo. Škode je 7000 kron. Posestnik je bil zavarovan. Bivši poštar Murš«c se jej dalje fia>a potikal po Logatcu, brez dela in brez praveua stanovanja. Baje je grozil z raznimi senzaeijonelnimi odkritji. Bil je proti koncu že skoro brez v«eh sredstev in si je morda na ta način hotel izsiliti denarja. Izdajal se je tudi za agenta neke zavarovalnice za življenje. Mož sploh skoro gotovo ni normalen. Po«tar Mulley je v resnici su»endiran od svoje službe že >koro tri tedne. Službo upravitelja dolenje-logaške pošte opravlja Uča-kar. Mulley nerednosti v službi ni bil -am kriv. Sedaj >e vrši disciplinarna preiskava. Gostilničar Celar šel v smrt za svojo žrtvijo. Iz Predoselj se poroča: Gostilničar Celar, ki jej v razburjenosti in jezi pibil pred dnevi nadlež-: ■ _a kočarja Čveka do smrti, ni od tedaj več našel pokoja. Včeraj je >kočil v bližnji bajer in utonil. Volčjigrad na Krasu. Dne 11. t. m. je utonila v občinskem vodnjaku ozi-l ina lokvi Uršula Štolfa iz Volčjega irrada ~t. 16. Zgodilo se je to ob 7. uri zjutraj, k«) je šla zajemat vode. Nesrečna žena ima kakih 45 let ter je mati štirih otrok. V zadnjih 10 letih so utonili trije, 10 pa so jih lešili. 10 metrov globoko je padel v tržaškem arzenalu lTletni tesarski vajenec Josip Škrlj in se pri tem fako zunaj in znotraj poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. ŠTAJERSKE NOVICE. Nova luteranska cerkev. Iz Celja se pi«e: Dne 15. julija ob 5. uri popoldne so naši in drugi protestantjje z velikim vikom in krikom "žegnali" novo svojo cerkev na takozvani "In-sel". Tudi bodoči "Stadtvorstand", znani prejšnji redakter "Vahtarce", Oton AmbroscHitz, je v gali asistiral pri tem vsenemškem dirindajju. V po-veličanje vse te demonstracije pa je vihrala iznad mesta velika frankfur-tarica na Šmiklavškem hribo, torej na terenu slovenske okoliške občine. Grozno poškodbo je dobila nedavno no 241etna posestnikova hči Marija Vahtie iz Gornjega Haga pri Arvežu. Skočila je namreč s senenega voza, pri tem se ji je pa kavelj neke verige tako zapičil v telo, da jo je pretrgalo do križa. Prepeljali so jo v graško bolnišnico, kjer je pod groznimi bolečinami umrla. S strehe je padel nedavno zidar Janez Zelenik z Vintarskega vrha. ko je popravljal hišo gospe Krajne pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ko je priletel 8 metrov globoko na tlak, se ni mogel več pobrati. Prebila se mu je lobanja, a dobil je še več notranjih poškodb, vsled kterih je čez par ur izdihnil. Zelenik zapušča vdovo in tri odrasle otroke. Ponesrečen kolesar. Dne 10. jul. padel pekovski pomočnik Fran Krošl v Mariboru tako' nesrečno s kolesa, oti zgodila spomladi ali poleti kaka taka tatvina, se ne ve. Kazalec n* desni roki si je odsekal dne 11. t. m. popoldne pešec Jurij Justin od 17. pešpolka v Celovcu, doma iz kranjskega okraja. Poškodovanec pravi, da mu je pri sekanju drv spodletela sekira. Sumi se pa, da se je nalašč sam poškodoval, da bi se vojaške službe rešil. Mož mora radi tega, ker je v Ameriki bil in se ni pravočasno javil k naboru, štiri leta služiti. i HRVATSKE NOVICE. Veliko industrijsko podjetje v Domačiji. Sestavil se je konsoreij kapitalistov raznih uarodnostij, ki namerava uporabiti v industrijske s vrhe ogromno moč slapa Gubavice pri Zad-varju, ki se ceni na 300,000 konjskih sil. Tu bi se proizvajala električna sila za celo Dalmacijo. Hrvatski duhovniki proti reški resoluciji. Kakor poročajo, delajo zagrebški nadškof Posilovič s svojimi pristaši z vso silo proti pripadnikom znane reške resolucije. Baje je poslal nadškof cesarju pismo, naj ne imenuje v vlado mož iz koalicije, ker so liberalci in brezverci. Tudi v Senju so duhovniki sklenili delati proti onim, ki stojijo na reški resoluciji. BALKANSKE NOVICE. Napad na zdravnika. Veleški, sko-peljski in solunski Grki so zelo razburjeni na Bolgare. Trije Bolgari so namreč 7. jul. udrli v Velesi na kliniko grškega zdravnika Lonvsa in ga f težko ranili. Lonyja so odvedli v Solun. Gski so tembolj nejevoljni na Bolgare, ker se Lony ni udeleževal poliiike. Srbski častniki obiščejo svoje bolgarske kolege v Sofiji. Po se t bodo na-napravili docela viteško. Jahali bodo namreč v Sofijo na konjih. Aranžiral je vso stvar stotoiik T. Stojanovič, ki je najnavdušenejši pristaš jugoslovanske ideje in ki si je pridobil v tem oziru zlasti mnogo zaslug v častniškem koru. Bolgarski častniki bodo pričakali srbske goste na bolgarski meji istotako na konjih in jih potem spremili v Sofijo. Kolera se je pojavila ob meji Bolgarije v jedrenskem vilajetu v Turčiji. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da bi se ne razširila. Za enkrat je opasnost majhna. Uporni ciganje. V bližini Sofije so se nedavno nastanili ciganje. Zdaj so jih oblasti pregnale, in to jih je tako razkačilo, da so napravili celo revolucijo. No, pomirila jih je občina s tem, da jim je obljubila nove prostore. Carinski konflikt s Srbijo. Praga, 12. juL "Nar. Listy" priobčujejo razgovor svojega belgrajskega dopisnika s srbskim vojnim ministrom generalom Putnikom. Putnik je izjavil, da bo Srbija vztrajala v borbi in ne bo odnehala v carinski vojni. Avstrija hoče Srbijo samo ponižati, zato ji tudi ni toliko ležeže na tem, da se naroče Škodo vi topovi. Toda Srbija ni avstrijska pokrajina, marveč neodvisna država. Bivši ministerski pred- sednik Stojanovič je izjavil, da bo njegova stranka na vsak način podpirala sedanjo vlado v earinski vojni. RAZNOTEROSTI. Človeško truplo v vodovodnem rezervoarju. V Bradfordu na Angleškem so izvedeli meščanje, da leži v rezervoarju, iz kterega pije vse mesto vodo, truplo nekega samomorilca. Zahtevali so, da se ga odstrani, a inženirji so bili proti temu. češ, da je škoda, ki jo bo provzročilo trohneče truplo, dosti manjša, kakor tista škoda., ki jo ho provzročilo odpeljevanje vode iz rezervoarja; samo na ta način bi bilo namreč mogoče priti do trupla. Inženirji so zmagali in ljudje | pijo sedaj nadalje vodo iz rezervoar- 1 ja, kjer gnije človeško truplo. Koliko davka plačujejo zasebne avstrijske železnice? To je silno zanimivo vprašanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čistega dobička pa je imela 18 milijonov kron: pri v. avstro-ogrska družba državnih železnic je plačala šest milijonov kron: avstrijska severozahodna železnica dva in pol milijona kron. Koliko pa druge manjše železnice! Usnjarska razstava pod zaščito ol-denburšEe princese se b<"» vršila letos v Peterburgu. Razstavljeni bod » tudi razni usnjarski izdelki. Zastopnik za Avstrijo je Art ur Gobiet, Praga. Karolinška dolina. Najdaljšo brado v vsej Evroj'i ima sedaj v okraju Nova r a v Italiji živeči | Josip Ronchetti. Sam je visok šest i čevlipv. a brada je skoro istotoliko i dolga. 851etni zaročenec in 141etna nevesta. Nedavno je tožil 851etni starec 181etno ženo na Dunaju zato, ker mu je ta pred štirimi leti obljubila s svojimi stariši vred. da ga bo j^jročila, če bo skrbel do 18. leta zanjo. Starec je izjavil, da je tako storil, a nezvesta zaročenka je poročila drugega. Zahteval je torej, da se mu povrne ves denar, ki ga je zanjo potrošil. Obto-ženka pa je trdila, New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem pc Vašem navodilu porabil in se popolnoma j ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem * Jakob Zag:ar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše dru-^e medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trpi en J a ill slabosti točno opibite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen In vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. G. COLLINS Medica! Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. POZOB SLOVENCI IN HBVATI. Podpisani priporočam vscmi potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro arejeni —: SAIL O O K. :— Na razpolago imam tudi lepo keg Ijiač«. Tožim vedno »veže in dobro slučaj v Evropi. Mladič je meter dolg Seip pivo, jako dobro domače vino in 00 cm visok. razne likerje ter prodajam fine smot- Nečloveška mati. V Trieru (Xem- ke. Postrežba solidna. Sija) so zaprli nek® žensko, ki je pu- ! Proda jem tudi in preskrbujem parosmia šest sA-ojih. nezakonskih otrok ^odne listke za vse prekomorske Črte sladu mnreti. ' P° lzvlrnih eeiia^ Pošiljam denarje . . , ____a. *. 1 v staro domovino zanesljivim potom Preizkušnja novega avstrijskega , , _ J . .... . ... , po dnevnem kurzu. V z vez\ sem z topa. Avstrijsko vojno imnisterstvo baHko prank ^^ y ^ york^ je ukazalo, da preizkusijo top 8 mM, gyoji k gvojimI 1005. iz kterega so izstrelili dva tisoč j z Telespoštovanjem strelov. Cev je ostala popolnoma ne- | JOSIP KOMPAM izpremenjena in tudi vspeh pri stre- ! „„„„ „ , . _ ljanju ni nič trpel. Prieefcna hitrost 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. krogle ni nič trpela. Gorkota ni razširila cevi. Tudi lafeta je ostala ne- P()Z0r SlOVČIlCi 111 HrVdti! izpremenjena. Vspehi preizkušnje: . .Na milijone ljnni si je izdravilo po- 7 mm 1800 poljskih topov in 10 cm ! poljskih havbic so tudi izborni. JOHN VENZEL, 1017 E. 62ad St., N. E., Cleveland. 6 izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovani* in popravTjenje harmonik. Delo napravim n* zahtevanje naročnikov Cene so primemo nizke, s delo trpcS ao in dobro. Cene trivrstnih od $2? do $45. PloSce so iz najboljšega cinka. Izdelugem tudi plošče iz al umi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim i« od H do j t en je nog s KNEIPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogoviee s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe. zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi eelo leto. Mi plačamo ekspres in vi plačate prašek, kedaj tra po pošti v roke dobite. JAKOB VAHCIC & CO.,* 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) 1 CENT j® kar Vas I velja nabava imenika raznovrstnih >iciklj«v, v katerem so opisana naša izborna KO-i-t-SA, bicikli po najnižjih* cenah, nego jih zamorejo izdelovati ali prodajati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam le na jednej dopisnici "pošli-te mi Vaš cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani in popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo. Raz-tolmačili bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nego jih ie mogoče kupiti pri prodajalcih. Ali raztolmačlmo kako pošljemo vsakomur povsodi NA POSKUS brez jedoega centa deposlta in kako pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO POSKU-SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopisnico. iV1i\ram dokažemo, da Vam zamoremo prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-koli druga tvrdka, ktera se bavi z izdelovanjem in prodajanjem bicikljev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera jamči za kolesa. VI zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto, . 1 0 se E°nudl za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO, nam vsejedno pišite, lpjti v ceniku so za Vas velevažne informacije. stopala, zavore, držala, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za !eProda;a P" "as za polovično ceno nego jo računajo po-pravljalci bicikljev. Zahtevajte naše kataloge. temveč pišite nam še dants dopisnico. Ne nameravajte kopit) jtdno dopisnico F^I 'lb0rne ^^ Vse Vel,a le MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL. ■■Tl*^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Amerikijg) Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse tajne in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko in ameriško zdravniško prakso. Rojaki! Pišite ali piidete. Ni humbug. Vsnk bolnik se lahko prepriča, da so zdravila rapravliena po zdravnikovem predpisu. Kecept je vsakemu bolniku'na vpogled. Govori se slovenski in hrvatski. Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do f> zvečer, ob sredah injsobotah pa do b zvečer in ob nedeljah od f zjutraj do 1 popol THE WORLD S MEDICAL INSTITUTE, 38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y. Rojakom na znanje ! •i i D- a g de- Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drr w nar, kar si lahko sami napravite in sicer za so odstotkov ceneje. Mi prodaja | mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Oro=>i v .Milanu. i Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A fy je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. Napravljati žganje in likerje ni te/ko. $ e Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; ® ® tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- ^ fL čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velia pa / ® Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi ^ morali izdati, plačate le 2U centov. ^ 6 ^IPRirFVAl O Po italijanskem zakonu sklenjenem 2i junija A ' oriVlL-EiVHUJ 1S1>5 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav- & $ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ' ^ Steklenice so za napravo 1, 2, 12 litrov ali več. t Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: & l liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa i' 1 ,, Vlahova 1 „ Konjaka 1 ,, Ferneta ^ m 1 ,, Maraskina 1 „ Brinovca 1 ,, Absinta 1 ,, Kimljevca 1 ,. Ruma 1 ,, Aniserta. ® |}) 12 liti-ov (3 galone) samo zu tiri dolarje. f Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako t se delaio razna žganja. \f/ Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- I ® koj rečene izlvlečke in knjigo. Brez denaria se ne odpošilja. A1 1 NADALJE PRODAJAMO W ~ vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. Prodajemo »dravilno milo za lišaiasto kežo in razne prišce na njej; naše V-$ milo ie napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago A «(iz telesa. MI JAMC!M0£ZA VSE NASE STVARI. Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. %] Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- f, '*' ko bolezen. Pisma in vse poizvedbe naslovite na $ f AMERICA-EUROPE COMPANY | 161 COLUMBUS AVE., NEW YOKK, N. Y. f Zdravju najprimernejša pijača je L B 1S V F> I V O «&»«$» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L^eiisy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikanju 6102 St. Clair Ave. N. E-kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CUEVELAND, O. =:„i.„,.....i "Winretou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Oe hočem biti pravičen, reči moram, da se res ne morem braniti; v notranjosti se čutim osramočenega. Glavar ima prav; res je tako kot pravi. Ali zamorem biti ponosen na svoj poklic, jaz, strog nravstven in krščanski zemljemerec t" Nadinženir se je s tremi snrvevorji skril v šotor. Skozi odprtino so gledali silnejra medveda. Ko nas zagledajo, pridejo ven in se ne čudijo malo, da prihajajo z nami Indijanci. Vzprejmejo nas z vprašanjem, kako smo se borili z medvedom. Rattier odvrne brzo: •'Ustrelili smo ira; opoldne bodo šape, zvečer pa stegna." Naši trije gostje me gledajo, kaj bode m jaz rekel na to; zato pripomnim: •'In jaz trdim, da sem ga jaz zaklal. Tukaj imam tri strokovnjake, kteri zamurejo to potrditi; toda to naj se ne odločuje. Ko pridejo Hawkens, Stone in Parker, naj oni presodijo, kilo ima prav. Do tedaj pa naj medved ©stane nedotaknen." " Vraua se Iwm ravnal po onih treh!'' godrnja Rattler. "Jaz grem s svojimi ljudmi t je, da pripravim medveda; kdor bi me skušal ovirati, za-podim mu samo jxil tucata krogelj v telo!" "Le ne rastite tako, drugače vas takoj zmanjšam, Mr. Rattler! Jaz se ne bojim tako vaših krogelj, kot ste se vi medveda bali. Vi me ne spravite na drevo; to vam bodi za vselej povedano. Ničesar nimam zoper to, da greste t je in fmkopljete svojega mrtvega tovariša. Tako ga vendar ne smete pustiti ležati." "Ali je kdo mrtev?" vpraša Bancroft prestrašen. "Da, Rollins," odvrne Rattler. "Ta revež je zgubil življenje po neumnosti zaradi nekoga druzega. dasi bi se bil zamogel rešiti." "Kako to? Počegavi neumnosti?" "No. posnemal je nas in skočil na drevo; prišel bi bil srečno gori, da ni ta domišljavi greenhorn skofil k medvedu in ga razdražil, da je divje skočil nad Rollinsa in ira razmesaril." To je bila pa že prevelika drznost; skoro obstanem od začudenja. Da se -tvar tako zavija in to Šc v moji navzočnosti, vendar nisem mogel mimo prenašati. Zato se obrnem in vprašam: "Ali je to vaše prepričanje, Mr. Rattler?" "Yes." odvrne odločno. Pri tem potegne svoj revolver, kajti pričakoval je. da ira napadem. "Rollins bi se bil torej lahko rešil, da ga nisem jaz zadrževal?" "Yes." "Jaz pa vem, da ga je medved zgrabil, predno sem jaz došel." ' "To je laž!" "Well. j>otem pa zvedite ali bolje rečeno, čutite resnico." Pri teli tk-sedah mu potegnem z levico revolver, z desnico pa mu priložim tako klofuto, da se je gotovo šest do osem korakov valil po tleh. Nato ustai e. potegne svoj nož in plane kot divja zver name. Z levico odvrnem namerjen nož in ga udarim z desnico, da pade in izgubi pred mojimi nogami zavese. K "T lf, uti !" zakliče Inču-čuna začuden, pozabivši svojo mirnost in ob-čudn :•>,'- ta obdaree. Toda trenutek pozneje mu je že bilo žal za svoje priznanje. "To je bil zopet Sbatterliand," pravi surveyor "Wheeler. Nisem po-lušal njegovih besedij, ampak pazil pozorno na Rattlerjeve tovai.-f. Videlo -e jim je. da jih tare jeza. a nikdo si ni upal ganiti se. L'- ki.-:: in j-"irn.jali -o med seboj; to je bilo pa tudi vse. " Obračunajte vendar enkrat z Rattlerjem, Mr. Bancroft," pozovem nadin/enirja. "Nič mu nisem storil in vendar išče vedno prepira z menoj. Bojim .-e. da pride še do umora v taborišču. Izplačajte ga, pa naj gre; če ne greni pa jaz." "Olio. Sir, tako hudo pa vendar še ni!" "Pa, tako hudo je. Tukaj imate njegov nož in revolver. Ne dajte mu orožja prej, dokler se popolnoma ne pomiri. Jaz bodem sicer že znal varovati -v. o ko/o i: če še kdaj pride z orožjem name, ga takoj ustrelim. Dasi :>'< mi. t. irreenhorna. pa vendar poznam prerijske postave. Kdor mi žiiL-a /. ini/em ali kroglo, ira smem takoj ustreliti." 1,- ni>o tikale le Rattlerja, ampak tudi njegovih "west- n .iiiov. oil leterih ni nobeden črhnil ne bev ne me v. Nato se obrne glavar Inču-čuna proti nadinženirju: "Moje uho je (ido, da si ti tisti, ki poveljuje bledokožcem. Je li tako ?'' "Da," odvrne. "Potem govorim s teboj." "Kaj?" "Tak« j zveš. Ti stojiš na nogah; toda možje morajo sedeti, če se po- "Ali hočeš biti naš gost?" "N.. t" je nemo_;o«e. Kako naj bodem tvoj gost, če si ti na mojem M.-!!! -ozdu: moji dolini, moji preriji. Naj sedejo beli možje. Kdo so pa ti biedoličneži, ki tukaj prihajajo?" "Naj tudi ti prisede jo." S : . Dii-k i:. Will mi -e namreč vrnili od jahanja, Kot izkušeni west-1 n: — -o ni ma!o čudili radi navzočnosti Indijancev, toda skrbelo jih je, ko zvedeli, kdo so. "In kdo je ta tretji ."' me vpraša Sam. "Imenuje se Klekili-]>etra, Rattler pa ga je zval učenika." " Kl.-kih-petra. učenik ? O tem sem že cul, če se ne motim. To je jako skrivii«.-ten človek, 1m-1. kteri živi že delj časa pri Apačih in jim je neke vrste mi-ijonar. če tudi ni duhovnik. Veseli me, videtti ga. Poskušati ga hočem malo, kakih zob je, hi-hi-hi!" "Če se vam bode dal poskušati!" "M> i«la mi vendar ne odgrizne prsta? Ali se je kaj zgodilo?" "Da." "Kaj?" "Nekaj zelo važnega." "Potem brž na dan!" "Storil sem. pred čemur ste me vi včeraj svarili." " N*e vem, kaj mislite. Svaril sem vas pred več stvarmi." ' (i rizli. "Kako — kje — kdaj? Sivi medved je bil tukaj?" "Pa še kakšen!" "Kje pa. kje? Vi se samo norčujete!" "N. tnalo ne. Tu zadej \ grmovju, v gozdu! Starega bika je tje zavlekel." " R<—, re>? Vsi zlomki, prav tedaj se to pirmeri, ko ni od nas nobenega tu! Je li kdo mrtev?" . "Jeden. namreč Rollins." "In vi ? Kaj ste vi delali? Ste šli pree?" "Da." "Prav tako! A skoro vam ne vrjamem." "Smete vrjeti z mimo dušo. Prav toliko sem šel preč, da ni nie mogel; jaz sem mu pa štirikrat zasadil nož med rebra." "Bodite pametni! Z nožem ste ga napadli?" "Da. Slučajno nisem imel puške." t "Kak:en človek! Pravi, popolnoma pravilni gre^ihorn. Seboj privleče [»■s lmo. težko puško za medvede; ko pa pride medved, strelja ga z nožem mesto s puško. Ali je to mogoče? Kako je prišlo do tega?" "Tako, da trdi Rattler, da ga je on ubil in ne jaz." Nato mu pripovedujem, kako je bilo z medvedom in pa, da sva se zgrabila zopet z Rattlerjem. "Človek, vi ste nevrjetno lahkomišljen!" zakliče. "Še nikdar ni videl grb:'.ija, pa se spravi nadenj kot na kako staro ščene! Videti moram žival, takoj videti. Pojdita, Dick in Will! Tudi vidva morata videti, kakšne neumnosti zbija ta greenhorn!" (Dalje prihodnjič.)' , : . i \ V slučajih nesreče i zvije nj a udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller. On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti-.T» keti. ^ | ^ V vseh lekarnah po 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl Street, New York. Cenile knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI F RANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. RAZGLAS. Društvo sv. Ivana Krstnika v Collin woodu, Ohio, je sklenilo pri izvan-redni seji dne 22. julija vpeljavo rednih društvenih sej, in sicer: vsako prvo nedeljo v mesecur točno ob 2. uri popoludne v prostorih g. Matije Slapnika. Prva seja je torej dne 5. avgusta. Vse člane tega društva poživljamo tem potom, da se iste gotovo polnošte-vilno udeleže. •V slučaju, da se kteri ne more te seje udeležiti, naj se obrne pismeno na društvenega tajnika Janez Lekan, Box 299, ali pa na predsednika J. Rossell, Box 532, in izrazi svoje mnenje, če hoče še ostati član društva ali ne; v slučaju, da tega ne stori v teku dveh mesecev, smatralo se ga bode izključenim. ODBOR. (26, 23, 31— 7) BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Havre : La Lorraine. .2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne..9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie.... 30. avg. ob 10. uri dop. V Bremen : Kronprinz Wilhelm 31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse 7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser "Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. V Hamburg: Deutsehland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasne na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. •-ooo-- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia........31. julija opoldne. Slavonia.___28. avg. ob 11. uri pop. Parniki Anstro-Americana-črte: Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Gerty......... .25. avgusta opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Finiand----4. avg. ob 3.30 popoldne. Zeeland____11. avg. ob 10:30 dopold. Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland____25. avg. ob 8.30 zjutraj V Hamburg : Amerika. .2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher.. 9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. V Rotterdam : Potsdam.........1. avgusta opoldne. Noordam.___8. avg. ob 6. uri zjutraj. N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam____29. avg. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestila pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listka za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb. FRANK SAK3ER 109 Greenwich it, New York City. MOLTVENIKL Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeca obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. (kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v pol usnje vez., zLata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25e. Premišljevanje o Preav. Reši jem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, pol usnje, zlata obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškerc: Mučen i ki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50c. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, loc. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Barska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10 c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. _ Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Pred jamski, 15c. Eri. 20 e. Evstahija, 15c. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20e. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20 e. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15 e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20e. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko P o stenj ako vič, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti Po 20c. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. 'Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repoštev, 20e. Ribičev sin, 10«. . Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20 c. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20e. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20e. V gorskem zakotja, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20 c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25e. Zmaj iz Bosne, 40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak „ 40c. Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20e. .tflfffllfrlY'if' '^'T&lVp?? UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40e. Ročni angleško-slovenski in slovensko- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c. Žepni hrvatsko-angleški razgovori, 40c. Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezain 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šož, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c. DomaČi zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica* 30c. Mali vseznaiec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti 20c. Pregovori, prilike, reki 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorike, s cvetlicami in razne druge, po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, lOe. CUNARD LINE ^ARIViJCI MED TRSTOM, REKO_iN_NEW Y0RK0M. ?ARXH£1 IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBH PROSTOH UOTU ZA SETANJB POTNIKOV TRETJEGA HAZRKD CARPATHIA s^jg SLAVONIA SltH PANHONIA Bfir*- ULTONlA, SLAVONIA m PANtfOtflJI parnih na a,a vi fftka. Ti parnimi so napravljeni po najnov ejšem kroju in zeio priklada-satretj? razred, JEDILA so dobra i 2 po t p ikoni trikrat na da* pr> poetrežena Tožnje listke prodajajo pocoiašče.ii agentje Id ffee Canard Steamship Co., Ltd.. &mtixmy, Sew f ork ^ 126 State St., Boston Searbom m ^ Otilcaeo. AUSTRO-AMEBICAK LINE C. " URegularnl potni parniki 66 ERANCESCA" odpluje 28. juliju. "SOFIA| HOHENBERG" odpluje 16. avg voiljo mecJ New Yorkom, Trstom In Rfcko. Xajpripravnejša in najcenejša parolrcdBa črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik. ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Comoapie Generale Transatlantique. [Francoska parobrodna družba.] DIREKTNA CRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2.", "La Champagne" ..............................8,00<1 ,, 9.01KJ „ „ "La Gascogne".................................8,0CK) „ 9,000 „ „ Glavna apncija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej tedno ob četrtkih ob 10. nii dopolndnaiz pristanišča št. 42 North Birer, ob tforton St, N. T. mLiA LORRAINE 2. avg. 1906> *LA PROVENOE 6. sept. 1906. La Gascogne 9. avg. 1906L *LA LORRAINE 13. sept. 1900. La Bretagne 16. avg. 1906. *LA TOURAINE 20. sept. 1906. *LA TOURAINE 23. avg. 1906. *LA SAVOIE 27. sept. 1906. •LA SAVOIE 30. avg. 1906. *LA PROVENCE 4. okt. 1906. Pamika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Dearborn St., Chicago, lil. C^** * -wm---w,--- . T Rojakom H * naznanjam, da jo za tamošnji okraj moj | > edini pooblaščeni zastopnik za vse posle I JAKOB ZABUEOVEC, | 1 4824 Blackberry Alley" Pittsburg, Pa. f Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do L 8. ure zvečer. ^ Sojakoi gm toplo jwiporo^am. | j i Frank Sakser, c