št. 1—2 (980—981) NOVO MESTO, četrtek. 9. januarja W ^ 1969 DOLENJSKI LIST Novo leto se je> začelo z Andrejčkom v novomeški porodnišnici se Je staro leto končalo z deklico, novo leto pa začelo z dvojnim presenečenjem: babica Martina Petakovič je povila sinka - Lani se je rodilo 936 dečkov in 826 deklic Dežurno ekli>o so na starega leta dan sestavljali na porodniSkLem oddelku novo-me^e bolnišnice dežurna adravnica dr. Minka Maležič, medicinska sestra Zdenka Kaplan, iinstnimentarka Albina Judež, babica Boeiljika Mihalič, strežnica Marica Brezar, otroSka negovalka Štefka Jandrič in bolničarka Milka Kalen. Ta ekipa je med tem, ko 98'je po gostiščih, na raznih iK>voletnih prireditvah in po oomovih že raakipelo novoletno razg)oloženje, pomagala na starega leta dan ob 21. uri na svet d^ici Barbki, ki jo je rodila mamica, doma iz dkocjana. Deklica je bila zdrava, tehtala je 3250 gramov. Srečna mamica in člani dežurna ^pe so sd nato oddahnili. »Katera bo pinva v novem letu?,« so se vpraševali. Izmed nosečnic, ki so na oddelku čakale na porod, ni bi la nobena tako daleč, da bi bilo pričakoivati porod v naslednjih 24 urah. Mamico in otročička bo moiral torej pripeljati dedek Mraz, so se pošalili med seboj. Lahko si mislite, katko so bili presenečeni, ko je 1. januarja ob pol dveh z^braj Krenovo: sopotnici mrtvi 3. januarja proti veCeru se je pripetila zelo huda prometna nesreča na avtomobilsU cesti pri Kronovem. Alojz Dragan, voznik iz 2abje vasi, je ustavil tovornjak s prikolico, last podjetja GORJAN. CI. Za njim se je s tremi potniki pripeljal v osebnem avtomobilu Stane Brinovec iz Celja in trofičil v prikolico. Sopotnici Ana Brinovec in Zdenka Šeruga iz Krfikega sta izgubili življenje na kraju ne-BTete, hudo poškodovanega voznika Brinovca in Alberta Šerugo pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 20.000 din. prišla rodit Iklartina Petakovič iz Novega mesta, Mestne i>jive 8, ki deda kot babica na njihovem oddeUcu... Ob 4.10 je s pomočjo članov dežurne eiMipe povila dečka, ki je bU težak 3670 gramov. Novo leto se Je začelo s sinkom! Sorečna mamica Martina Pe-takovič je povedala, ko smo ji aažeHell soi^ečno novo lebo in ji čestitali, da je bil to njen drugi porod. Hčerka Natalija je stara 3 leta, sinku, ki se je roddil ne Novega leta dan, pa bo ime Andrejček. S so-, progom Djordjem, ki dela v IMV, sta sd ga zelo želela. tlrodniStvo našega lista je Martini Petakovič kot prvi porodnici v novem letu poklonilo šopek nageljčikov, malega Ajidrejčka pa smo obdarovan s hranilno knjižico, na katen*! je naloženih 100 din. NOVO LETO V BREŽIŠKI PORODNIŠNICI Deček za konec in začetek Prvega otroka v letu 1969 je rodila 17-letna mamica iz krške občine - Sinček je zdrav Na prvega novorojesička v letu v brežiški porodnišnici že nekaj let niso tako dolgo čakali kot letos. Sele tretjega januarja ob 8. uri in 40 minut je prijokal na svet prvorojenec 17-letne mamice Alojzije Kinkov« z Raven pni Zdolah. V knjigo so ga vpisali pod imenom Alojz, mama pa ga bo klicala Slavko. Martina Petakovič s svojim Andrejčkom, prvim novorojenčkom leta 1969 (Foto: M. Jakopec) Ob rojstvu je deček tehtal 3.100 gramov. Mlada mamica si je želela sinčka. In sa:'eča se ji je nasmrfmila. Upa, da bo ostal zxirav Se naprej in da ne bo imela prehudih skirbi z ^jim. Oe bo dobila zaposditev, bodo najhujše težave mimo. Na zavodu za zaposlovanje Je prijavljena že leto dni, vendar pnmem^pa dela še ni ciobila. Najraje bi šivala T kaki konfekcijski delavnici. Med tem časom so ji ponudiM zaposlitev na Senovem, vendar se zanjo ni mogla odločiti, ker je zelo daleč. Dve lul bi se morala voziti s kolesom. Krško je bliže, pa tudi zveze so boljSe. Do Zdol ima pol ,ure ho^ian potem je v eni url v Krškem. Do tja voelijo tudi avtotouad. Uredništvo našega lista ji žela mnogo sreče. Poklonilo ji je šopek nageljnov in prejela bo še 100 dinarjev za novoletno darilo novorojenčku. V bolnišnici so mlado mamioo tudi obdarili. Leto 1968 so na porodniškem oddelku v Brežicah prav tako zaključili z dečkom. Na Silvestrovo je ob 17.30 roddla sdna 20-letna Olga Mohor s Čateža. Prazniki so minevali razmeroma mimo. Dežurna babica je bila Silva PVitz-Dvor-šak, dežurni ginekolog pa primarij dr. Anton Glusič. J02ICA te:ppey ^ ' 'W. v > ^ ^ v _ ' I M. 4^"’' '< V brežiški bolnišnici je bilo lani 7.'19 porodov. Dvojčki so se rodili osemkrat. Med novorojenčki je bilo 400 dečkov in 357 deklic. Na sliki je Alojzija Kink iz Raven pri Krškem, ki je rodila 3. januarja sinka Slavka. Foto: Jožica Teppey SREČANJE Z NAJBOLJŠIM IZ KRŠKEGA Pismonoša, ki ne izpusti nobene liiše »z vsakomer navežem pogovor drugače. Tudi za tiste, ki so v tujini ali pri vojakih, zberem naročilnice, če zvem zanje.« 14 DNI JE MINILO — v tem času pa amo pridobili 210 novih naročnikov, kar Je s^ede na praznike prav lep uspeh. Akdja teče ttUr prej In vedno več ljudi bers domači tednik. Stanje v torek opoddne: BRE2ICE: ............. CRNOMEU.................. KOČEVJE:................. TREBNJE: 222 18S 139 S32 ‘ - 6S 436 '' »1 200 29« t" J- 252 88 . > ■ ■ i* Danes predstavljamo bralcem plsmonoSo Karla Ceršaka Iz Krškega. Zjutraj, preden sl Jo oprtal torbo la na pot, sem ga zadržala za kratek čas na pošti. »Tovariš Geršak, saj ne boste zamerili, če vam ukradem malo časa za pogovor. Cez dan vas skoraj ni mogoče dobiti. ker se i>ozno vračate. 2e nekajkrat sva se zgrešila. Glede vaše prizadevnosti pri zbiranju novih naročnikov smo slišali že veliko pohval. Koliko naročilnic že imate?« »Do sedaj sem Jih oddal 152. Pa' ne bom še odnehal.« »2e od vsega začetka ste na prvem mestu. Kako pristopate k ljudem, da imate tak uspeh?« »Ravnam se po tem, kak-fien Je človek, s katerim pridem v stik. Z vsakomer navežem pogovor drogače. Predvsem se mi zdi važno to, da ima zbiralec naročnikov vsaj malo trgovskega duha. Pa tudi take, ki so zaposleni v tujini, in pa ljudi, ki živijo v drugih predelih Slovenije, če slučajno naletim, nanje med obiskom v domačem kraju.« »Tovariš Geršak, v-katerih krajih ste imeli'doslej najve<$ iraCet!« »Na Vidmu in bližnjih vaseh. Zdaj hodim po hribih, na Sotelsko, na Sremič, Bu-čarico in Kremen. Približno 22 kilometrov prehodim na dan. Seveda so tu možnosti za nove naročnike manjše, pa vseeno ne spustim nobene hiše.« »Najlepša hvala za pogovor In veliko uspeha tudi po Novem letu.« J02ICATEPPEY w OD 9.—19. JANUARJA Vreme bo nestalno s pogostnimi padavinami, včasih otoplitve, skoraj do Južnega vremena. Po 17. januarja n^asnitve In ohladit* m Dr. V. M. Kdaj tovarna za predela vo krompirja? Na vač shodih so Ijud^ povpirašeivali, kaj je z gradnjo tovarne aa predelaivo krompinja v kirompirjeivo moko in pire, od česa si obeta vefliko korist budi kme-tiustvo vse DolenijsOce. Za gra-dir>Jo se pcteguje Trebnje, ki je središče pridelovanja krompirja, tovaima pa bi bila obrait Ijiubljansike KOLINSKE tovanme, ki bo fcuii investitor. Zagotovljeno je, da bodo še ta mesec pcijtravlje-ni načrti, na podlagi Icaiterih bo investitcr 2sap(rosU za kredite. Za adaj pauprave ugodno kažejo, razveseljivo jo zlasti, da obstaja veliko možnosti za izivoz tJOVTStruh iz-delifcav. Več bomo o tem še priročall. Kakšna vlc^a za Siiodnje Posavje? Medobč-nski svet Zvaze lo>-njunristov apodnje(po&avs(kih občin je v siredo, 8. januarja, sldical v Krštoem poo\'etova-n(je o bodoči vlogii Sp<'1ni,1ega Posavija v .sloveniskem eos-podairstjvu. Nan^> so biii vaib-lijani tudi gospodarstvc-niki m piredstavniiki nekateirih romu-bliSkih iirisititucij. Vprašflriija, ki so jih z vabili preo'-^i r de-leženoi, naj bi bila izli vdd-šče za ra^praivo. Več b mo o zanimivem posvetoa'snju poročali .pribodnij-i teden. Glavna proslava 'tabora bo 2. Stoletnico sevniškep ■ .aiX)-ra bomo praznovali na isti dan — 2. maja letošri^ga leta, organizirali bomo : m-^žič-no kulturno prireditev, na katero *5e bodo kot pr a d sto letd ljudje pripeljali z vozovi. Tako so sklenili .-^‘i pripravljalnem sestanku prejšnji teden. Se\Tiica bc' zaprosila za pokroviteljstvo republiško konferenco SZDL, za. stoletnico tabora pa bodo izdaJi tudi Sevniški zbornik, ki ga pripravlja prof. Orožen in ki bo pomembna pridobitev za sevniško občino. Na sestanku so prer^la^aU, naj bi bila proslava dopoldne na istem prosto nj kot pred sto leti — na se’.'niškem sejmišču, popoJdne pa naj bi bili nastopi različnih Icultur-nih skupin. Priznanje naš^^erftu littu Pomočniik diriavneRa seik-retarja za narodno obrambo, generahil pocIpoiUcoivitik Ivan DoOniidair, Je konec decembra lani poslail tzrednddbvu nafiega tedkn&a pismeno zahvado za lanske neipore in plodno delo obveftčanjfu jarmosti o žt-vdjen^ in delu pniipadnfkm ter enot JIjA. Motoskikjoring v Krškem Na stadionu »Matltje Gutača« zadnje dni opazujemo nefloatere DuftnjtelJe motcekl-ku5ringa, ki smučajo takx\ da Jih vlečejo atvtomoibOl. Frista&i novega Športa so novdii^ieni tn pravi^, da bodo prtčeU z OTiganisiiraDO vadbo fa cek> ustanoivlSl k3ub. " IfcB, tedenski mozaik Vojaška diktatura v Brozih liji je dosledna. Celo božično poslanico papeža Pavla VI. so časopisi objavili cenzurirano. ZDA se »hudujejo« na hudobne generale: prekinile so gospodarsko pomoč Braziliji — za dva tedna... Franco je izgnal iz Španije princa Karla iz dinastije BourhoruPar-ma. V Španiji je ostal drugi pretendent na španski prestol Juan Carlos, ki je menda Francu všeč. Ce je to tudi všeč španskemu ljudstvu, je Francu očitno vseeno... V Hamburgu so ustanovili komunistično partijo Nemčije, marksistično in leninistično (KPN/ML), ki pa je v bistvu maoistična oziroma prokitaj-ska. Po ponovni legalizaciji stare zahodnonemške KP in po ustanovitvi še ene KP lani so zdaj v ZR Nemčiji kar tri komunistične partije. Morda bodo letos ustanovili še katero Takoj po novem letu je nekdo spet prisilil ame-riP.ko potniško 'etalo, da je pristalo na Kubi. Ob istem času je neki Grk prisilil potniško letalo, ki je vzletelo v Rimu, da le pristalo v Kairu Če bo tnko naprej, ne bo monei nihče več jamčiti potnikom da b''f^n nrišU tja, kani.>r so namenjeni. . , Ljudj po svetu imajo najrazličnejša mnenja o starem letu. V Britaniji in na Nizozemskem je anketa pokaza'a, da večina meni, da je bilo leto 1968 zanič V Vietnamu, Nigeriji, na Češkoslovaškem in še kje drugod niso delali take ankete, toda odgovor bi bil najbrž isti. . Na Severnem Irskem so se spet udarili protestanti in katoličani. Decembra lani so neredi dosegli vrhunec. Policija je skoraj brez moči in deželi grozi propad, kakor je dejal ministrski predsednik. Ljudje so iznajdljivi: če se ne tepejo zato, ker so različne rase, se tepejo zato, ker so različne vere. V resnici pa se tepejo za koristi — po navadi tuje ... Blaiberg, prvi človek s tujim srcem, je pred nekaj dnevi praznoval obletnico svoje čudežne ozdravitve. Povabil je tudi dr. Bar-narda, kirurga^ ki mu je rešil življenje. Toda ta m mogel priti — ima čir na želodcu. Enak položaj vseh naših državljanov Hkrati z novim zakonom o narodni obrambi bo zvezna skupščina kmalu obravnavala tudi predlog zakona o vojaški obveznosti m OdOoke o vojaSki obveznosti jugoslovanskih državljanov Je doslej vtsebotval zakon o naa-odni obrambi, ki je bil sprejet leta 1955- TL odloki so bili večteat spreimenjenl in dopolnjeni, veaidar je zakon v osnovi ostal isti. f>e-daj pa se, na enakih temeljih, pripravljajo nove spremembe, ki naj bi odpravile nekateo'e preživele oblike in zajamčile enak položaj državljanov pred zakonom. Spremembe nekaterih odredb o vojaški obveznosti terja tudi načrt zakona o narodni obrambi, kd je bil ma- lo prej pripravljen in predložen skupščini. Ena najpomembnejših odredb tega zakona na primer predvideva, da imamo razen enot JLA tudi enote teritorialne obrambe, katere osnujejo, opremijo in vzdržujejo delovne organizacije in družbeno-politič-ne skupnosti. S tem se od-redibe o narodni obranibi pri-l^ajajo zasnovam splošno narodne obrambne vojne. SPREMENJENA OBVEZA SLUŽBE V REZERVNEM SESTAVU Po predlogu novega zakona o vojaški obveznosti, katere- ga je nedavno potrdil zveani Izvršni svet in ga poslal zvezni skupščini, se spreminja dolžnost služenja v rezervnem sestavu oboroženih sil. Ta dolžnost ne bi bida zgolj v opravljanju vojaške službe v JLA, po odslužitvi vojaške ga roka, ampak tudi v enotah teritorialne obrambe, katere predvideva predlog zakona o narodni obrambi. Ta odredba omogoča, da se enote in službe .teritorialne obrambe dopolniUiiejo z voj a- . . škimi obv^ad ta da se v SENATOR EDVVARD KENNEDT (levo) je bU pretekli teden izvoljen za poinoc-njdh poučuje rezervni sestav nika vodje demokratske večine v ameriškem senatu in disciplinskega vodjo senat-oboroženih sil. ne večine. Ta izvolitev pomeni za mladega »Teda« Kennedyja pomembno odskočno desko za politično in javno uveljavitev. (Telefoto: UPI) VOJAŠKA OBVEZNOST ŽENSK TELEGRAMI LOS ANGELES — Morilca senatorja Roberta Kennedyja so v torek sedmega Januarja postavili pred sodiSče. Sodna dvorana je močno zastražena, da se ne bi ponovila zgodba iz Dallasa, kjer je Jack Roby ustrelil Leeja Har-veya Oswalda, obtoženega za umor predsednika Kennedyja. BELFAST — Vlada Severne Irske je sklenila okrepiti policijske oddelke zaradi novih hudih spopadov med protestanti in katoličani. BEJRUT — Libanonski premier Albdulah Jafi je s člani svoje vlade odstopil, ker »je prepričan, da novi položaj po nap^u izraelskih komandosov na bejrutsko letališče zahteva novo vlado«. nom za izgubuoeni zasJuželt med vojaškimi vajami in med spremembe so izpolnjevanjem drugih dolžno-tudi glede voj a- sti do narodne obramibe. Povračilo za izgubljeni zaslužek bi pripadalo vsem državljanom in ne samo zaposlenim, kot je bilo predpisano doslej. S tem se zajamči povračilo kmetom, osebam svobodnih poklice\f in drugim. Odškodnino bi izplačevale družbeno politične skupnosti, ki organizirajo vaje ali druge oblike izpopolnjevanja vojaških obveznikov: zveza, kadar gre za JLA in njen rezervni sestav, druge družbeno p>olitične skupnosti m delovne organizacije pa za pripadnike enot teritorialne obrambe. Bist\'ene predvidene ške obveznosti žensk. Po dosedanjih predpisih so bile vojaške obveznice samo ženske--strokovnjakinje in njihova obveznost je bila v tem, da so služile v rezervni sestavi JLA. Sedaj je predlagana temeljito nova rešitev: v rezervni sestavi oboroženih sil morajo služiti vse ženske, ki so starejše od 19 in mlajše od 40 let. Kot vojaške obvezaiice bi bile poslej lahko tudi v mirnodobskem času poklicane na vaje in razporejene na služ bo v teritorialni obrambi, ne-glede na njihovo strokovnost. tedenski zunanjepolitični pregled POVRAČILO ZA VSE DRŽAVLJANE Vaje in p>odu'k v enotah teritorialne obrambe so izenačene z vajami v enotah JLA. Po predlogu novega zakona naj bd enote teritorialne obrambe postne pomemben de-javmk vojaškega poduka prebivalcev, zlasti mladine in oseb v rezervnem sestavu. Predložen je tudi povsem iK>v način povračila dJiavlja- ENOLETNl ROK Predlog zakona je zaostril tudi i>ogoje za enoletni vojaški rok. To možnost bodo imeli samo edinci hranitelji in osebe z visoko in višjo šolsko izobraabo. ukinjene bi bile sedanje odredbe, po kate rih so siužili eno leto vsi ^b• vezniki v šolah za rezervne oficirje. Novi zakon bo natančneje uredil tudi položaj hranitelja. S. STARCEVIC tedenski notranjepolitični pregled ■ tedenski notranjepolitični pregled ■ CGODNA GOSPODARSKA GIBANJA — Lani je jugoslovansko gospodarstvo po zastoju, v katerega ja zašlo po reformi, spet oživelo. Narodni dohodek se je lani povečal za 5%, produktivnost za 7 ®/o. industrijska proizvodnja za 6 ®/o! Gradbeništvo je povečalo obseg del za 7 %. Družbenih stanovanj smo lani zgradili kakih 135.000 ali 6 % več kot leto prej. Kmetijstvu se je. žal, slabše godilo, deloma zaradi neugodnega vremena, deloma pa zaradi slabše prodaje oziroma izvoza, zlasti živine. Na družbenih posestvih je bila sicer proizvodnja za 1 */« večja kot predlanskim. zato pa Je bila v zasebnem kmetijstvu manjša za 4 Vo. Pšenice smo pridelali 4,5 milijona ton (10*/i manj kot leta 1967), koruze pa 6,8 milijona ton (6% manj). življenjski stroški so se lani povečali za 5 % (najbolj so se povečale stanarine, promet in nekatere druge storitve), osebni dohodki pa za 9% In znašajo povprečno 858 din. To pomeni, da se je skupna moč povprečnega Jugoslovana povečala povprečno za 4%. Medtem ko se je število zaposlenih prejšnja leta zmanjševalo, se je lani prvič po reformi spet začelo rahlo povečevati (za 0,6%). 2al se je po nekaterih podatkih sorazmerno predvsem povečalo Število uradništva. V vsej državi je bilo lani zaposlenih (če ne štejemo ljudi, ki so zaposleni v vojski In milici) 3,584.000 ljudi, kar pa je Se zmeraj nekaj manj kot leta 1965. Račimajo pa, da se bo letos zaposlenost povečala za 2 %. Manj ugodna sta bila lani izvoz in uvoz. Indiistrija je sicer izvozila za 7,6 Vo več blaga, zato pa se je skoraj za tretjino zmanjšal izvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov. Ob tem pa se je uvoz povečal za 3 ®/o. ■ PODRAŽITEV AVTOMOBIL. SKEGA ZAVAROVANJA — Konec decembra so zavarovalnice sprejele nove premijske cenike za avtomobilska zavarovanja, ki veljajo od 1. januarja dalje. Po teh cenikih se je avtomobilsko zavarova- Po zastoju spet vzpon nje precej podražilo predstavniki zavarovalnic pa trdijo, da tudi zdaj še ne bodo mc%ll kriti izgube. ■ V ŠVICO BREZ VIZUMA — Jugoslavija in Švica sta sklenili sporazum, ki določa, da smejo jugoslovanski državljani potovati ▼ Švico samo s potnim listom, brez vizuma. Enako velja za potovanja Švicarjev v Jugoslavijo. Vizum pa si morajo priskrbeti tisti, ki se želijo v Švici (oziroma v Jugoslaviji) zaposliti. ■ PRVI JUGOSLOVAN S TUJIM SRCEM — Dušan Vlačo, 16-letnl Jugoslovan iz Elirdra je pred Božičem zapustil bolnišnico v Houstonu, kjer ro mu 18. septembra presadili srce. Dušana Vlača, ki se odlično počuti, je operirala skupina zdravnikov pod vodstvom dr. DeBakeya, ■ NEŽIVLJENJSKI ZAKONI — Slovenski zvezni poslanci Bogo Gorjan, Ludvik Golob, Marjan Dolenc. Marjan Dajčman, Zoran Polič, Tine Remškar, Viktor Avbelj, Marijan Brecelj in Tone Bole so poslali predsedniku zvezne skupščine predlog, da bi po hitrem postopku spremenili tri lani sprejete zakone s področja obrti oziroma odpravili omejitve, ki jih določajo ti zakoni. Tako naj bi odpravili zakonska določila, po katerih sme zasebni gostilničar zaposlovati največ tri delavce, dalje omejitev tonaže tovornjakov zasebnih prevoznikov do največ pet ton ter določilo, po katerem smejo prevažati zasebniki le z avtomobili do 5 sedežev (marsikje v Sloveniji npr. prevažajo Solarje s kombiji samo prevozniki) Po predlogu slovenskih poslancev naj bi te zakonske rešitve prepustili republiki. ■ KRAJŠA DELOVNA DOBA — Zvezni sindikati ponovno zahtevajo skrajšanje delovne dobe za pokojnine na 35 let za moške in na 30 let za ženske. V tem primeru naj bi pokojnina znašala 75®/« osebnega dohodka, tisti, ki bi delali dlje, pa naj bi dobili ustrezno večjo pokojnino. ■ KAZNOVANI ORGANI55A-TORJI NEREDOV — Sodniki za prekrške na Kosovu so kaznovali 55 organizatorjev nedavnih Šovinističnih neredov z zaporom od 15 do 30 dni, proti 20 osebam pa teče kazenski postopek Dva niiada Arabca sta vr^la zaž’galne bombe in streljala z brzostrelko na potniško letalo izraelske družbe »El Al« na atenskem letališču. To dejanje je imelo dve neposredni posledici. Prva: en potnik na letalu je bil ubit, nekaj je bilo ranjenili. Druga: dva dni pozneje, 28, decembra, so se štirje izraelski helikopterji, polni izraelskih komandosov, spustili na mednarodno letališče v Bejrutu, v Libanonu. V 45 minutah, kolikor so izraelski komandosi gospodari- li na letališču, so popolnoma uničili 13 potniških letal samo arabskih letalskih družb v vrednosti kakih 50 milijonov dolarjev. Letal drugih narodnosti Se niso dotaknili. Toda širše posledice teh dveh dogodkov so neprimerno hujše. Položaj na Srednjem vzliodu, ki je bil že tako in tako slab, se je skraj nje zaostril. Varnostni svet, ki so g;a sklicali na vrat na nos, je v resoluciji obsodil Izrael. V IzraeJu so rekli, da se za varnostni svet ne menijo, ker sam6 podpira Arabce V IJbanonu so zavpili na Izrael, zakaj .ie bil potreben ta napad, ko je vendar Libanon zmeraj puščal Izrael pri mini in jih je zato moral ce»o slišati od bojevitejših arabskih sosedov, posebno Sircev. De Gaulle je zagrozil Izraelu, da Francija ne bo gledala kri-žem rok, če bo Izrael napadel IJbanon. Izrael se lahko obriše pod nosom za 50 francoskih lovskih letal »miragc«. Ne bo jih dobil. V širšem ozadju se je pospešeno nadaljev^a igra nied vesilami. Posebno de.iavna ,ie zdaj sovjetska diplomacija, ki »sondira teren« v Washingto-nu, Parizu in Londonu. Rusi predlagajo, da bi se sestali vsi štirje in da bi sklenili, da skupno nastopijo in naredijo red. Sovjetski predlog določa izpolnitev resolucije varnostnega sveta iz novembra 19G7, po kateri bi se morali Izrael-ci umakniti z vseh okupiranih ozemelA, v zameno pa bi jih arabske države priznale in jim zagotovile nemoteno plovbo skori Suešlii prekop in drugod. Izraelci, ki bi se radi pogajali z Arabci »na štiri oči« brez navzočnosti velesil, odgovarjajo na ta sov-jetsU predlog z vprašanjem: »Kje so Jamstva?« Eno je očitno: položaj na Srednjem vzhodu že tako dolgo »gnije«, da je temeljito o-kužil tudi mednarodno ozračje. Ne ZSSR ne ZDA ni do tega, da bi se položaj tako poslabšal, da bi spet prišlo do vojne, ki bi utegnila potegniti eno ali drugo »super- CARACAS — VenesiielsKa vlada Je uradno sanikala, da bi podpirala oboroženi upor na jugu Gvajane, kjer Se vedno divjajo boli silo« v vrtinec. Zdaj imajo tako Rusi kakor Američani močne pomorske sile v Sredozemlju. Eni in drugi se bojijo, da se ne bi te sile ne-k^a dne spopadle. Potem bi šlo zares! Ves svet — aU Vsaj tisti, ki ima televizijo — je bil neposredno priča ameriškega in človeškega zihagoslavja. ko so trije ameriški astronavti obkrožili Mesec in se vrnili Dva atentata na Zemljo. Prvič se je zgodi- lo da se je tudi človek iztrgal zemeljski težnosti m »padel v objem« Meseca. Neki pesniško navdahnjen komentator je tri astronavte primerjal s svetimi tremi kralji, ki so to pot sledili Mesecu. In kaj so našli? To je tisto vprašanje, ki si ga zastavljajo največji znanstveniki in misleci dana.^-njega sveta. Nihče ni nevoščljiv in posebno znanstveni svet je navdušen nad tem velikanskim uspehom, ki je sad dela sto-tisočev ljudi. Dvajset tisoč podjetij je sodelovalo pri projektu »Apollo«. Kdo ne bi 6il pretresen in vzhičen ob nad-zcmskem tuljenju 2660 ton težke nosilne rakete Satum V, nažrte kerosina in tekočega kislica in vodika, ko se Je pognala v vesolje? če hi ta pošast ob vzletu eksplodirala, bi bila eksplozija po jakosti podobna eksploziji atomske bombe v Hirošimi. Vse to in še marsikaj drugega v zvezi s tem poletom je po pravici burilo domišljijo ljudi pred koncem leta. Toda sredi navdušenih čestitk In zmagoslavnega vzklikanja se je marsikdo zamislil: Koliko je še na zemlji lakote in bolezni in koliko dobrega bi lahko te milijarde dolarjev in vsi ti možgani naredili tukaj, ne na Mesecu. Znana britanska revija »New Scientist« je v u-vodniku zapisala: »Al! je povsem dostojanstveno, če se košatimo v lepih oblačilih tehnološkega Versaillesa, med. tem ko bi množicam lačnih na svetu laliko tako odločilno pomagali vsi ti možgani in dolarji, ta čudovita organizacijska sposobnost, pogum vztrajnost, ki so pripeljali Apollo do uspeha. Zakaj si ml nedosledni ljudje tolikokrat izberemo brezdušne smotre in se ne zmenimo za ple-menitej.še človeške naloge ki krlčHo na na?p»n nr:»fni? ..« Ob komou tretjega leta razdobje, ka je omejeno s sminjeax)6ruin planom. 30 op(ravldeoe obširne analize o vsem, kaj smo dosegli, in o tistem, kar je odslej treba narediti za aadaljnji uspešni potek reforme v gospodarstvu. Elazprave v mnogih di\iž-bea:^ fommdh so se 2»-ključile z dveana resolucijama avessne skupščine. Prva postavlja naloge za prihodnji dwe leti (1969 in 1970), druga pa koo- stel po ^jopnji od 10 do 12 “ o letno Ne gre samo za izivofis kmetijskih pridelkov čeprav je ta pro-olem najbolj pereč, ampak za celoten iavoz. Izvoz >preme ,ie omejen z ma. terialnimd možnostmd dežele, ki ne more tekmovati glede dajanja ugodnejših pogojev na mednarodnem tržišču, kjer imajo kupca na kredit vse daljše roke odplačevanja in čedalje nižje obresti. Gospodarstvo v četrtem letu reforme štiri vprašanja, od katerih je mnogo odvisno: izvoz, počasna rast zaposlovanja, težave kmetijstva in nerazviti kraji - Od njihove pravilne rešitve je odvisen splošni napredek jugoslovanskega gospodarstva kretiaira ekonomsko politiko v letošnjem letu. S pooštrenim bilancira-njem smo vendar .'jsegld FK>zitivni saldo Bila je želja, kd se je tudi uresničila, da prva tri leta gospodarskega načrta 'xl skupno ustvarjenega na-cdonalnega dohodika gre več na dvig življenjske *avni kar je eden izmed temeljnih namenov načrta. Kupna moč prebivai!-stva ]6 rasla letno povprečno za sedem odstot-'™nem se je zlasti 19fi« okrepila izgradnja sumovanj in druga vlaganja v življenjski standard. ZAUPANJE V DINAR Ponudba blaga na trži šču je v glavnem presegala p.:trošnjo, kar je >mo2(.»čilo stabilnost di-nar ja. kot enega izmed bistvenih pogojev za ohrar nitev oiljev, ki jih je postavila reforma. Six>mni-mo se znatnega p>orasta varčevalnih vlog, kajti to je v sleherni deželi možno le tedaos če je zaupanje v določeno valuto V razpravah o razvoju našega gospodarstva do konca leta 1970 in o osnovah bodoče ekon .mske politike so se očitno po- cazeli štirje »balasti«; stagnaci^ia iavoea, počasna rast zaposlovezani. da ne vemo. kje se nehajo težbave zaradi premajhnega naraščanja isvooB in kje se začenja glavobol zaradi nezapKvsle-losti ali zaostrovanja »krize« kmetijstva. V načrtu je, da bi izvoz v naslednjih dveh letih srednjeročnega načrta ra- Od iavoza je najnepo-srednejSe odvisen nadaljnji porast celotne gospodarske aktivnosti, s tem pa tudi možnost. aap>oslo-vanja vseh, ki danes iščejo ielo Teh je sedaj okrog 300.000, kar je za 10% več kot leta 1967 SOLIDARNOST VSE DEŽELE Ce se znova ne odpro možnosti rentabilne prodaje kmetijskih proizvodov na tuja tržišča, ne bi mogl: najti pravega izhoda za kmetijstvo, ki je prišlo v 2jelo neugoden ekonomski položaj. Poslabšanje položaja v kme-tijp‘\n' zmeraj pripelje do večjega pritiska delovnih Tjoči s podeželja, kjer ljudje iščejo zaposlitev v industriji. Na prvi rekli, la četrtj »balast« — nerazviti kraji —. s katerim se nadaljuje uresničevanje srednjeročnega načrta, nima neposredne p>o-vezave s prejšnjimi. Toda tudi tukaj gre za izvoz, za kmet'jstvo. za zaposlovanje. t rej za področja, v katerih se izrazitejše težave pojavljajo ravno v nerazvitih krajih. Raaem tega je od prodaje v inozemstvu, od napredka kmetijstva in zmanjšanja števila neza-oo-ilenih odvisen splošni napredek vsega gospodarstva, s tem pa tudi možnosti hitrejšega ra2svoja zaostalih področij. Solidarnost vse dežele bi se laže uveljavila v pogojih splošne blagajne, zato moramo tudi probleme nerazvitih reševati le v odvisnosti od gibanja nacionalnega bogastva vse nacije . LJ. DJURIĆ Pred kongresom ZK Jugoslavije Deveti kongres ZKJ je določen za 11. marec 1969 v kratkem bodo loomunistl in vsi delovni ljudje dobili ▼ roke dva temeljna in zelo resna dokumenta, ki bosta skupaj s političnim referatom tov. Tita predstavljala ogrodje večdnevnih debat na 9. kongresu ZKJ, ki se bo začel 11. marca. Pred tem bodo načrti tez »O nalogah Zveae komunistov Jugoslavije v nadaljnji graditvi samoiQ>ravnito družbeno ekonomskih odnosov« in novega statuta ZKJ predmet javne razprave, ki bo dala koristne dopolnitve in pa tudi spremembe, od katerih bosta ta dva dokumenta samo še bolj pridobila na kakovosti. Jubilej s sprejetjem datuma aa deveti kongres ZKJ, s katerim bo obeležena tudi 50-let-nica Zveze komimistov Jugoslavije, in z načelno osvoji tvijo načrta tee in statuta, je 11. seja CK ZKJ pK>meinila intenzivno pripravo za ta zbor jugoslovanskih komunistov. Temeljne priprave so se seveda začele že znatno prej in se razvijajo na kvaditetno novih osnovah od vseh dosedanjih. Najp>oix>lnejši izraz te nove prakse, ki izhaja iz reformi-ranjia same Zveze komunistov, so republiški kongresi in pK>krajinske konference ZK pred devetim kongresom. Doslej je bilo v praksi, da so r^ubliški kongresi in pokiBr jinske loonference bile po kongresu CK .ZKJ. Sprememba je v tem, da republiške organizacije sedaj ne obravnavajo nač^ in skl^>e zveznega kongresa, ampak dajejo ustvarjalni prispevek splošnemu gibanju ZKJ za lastno transformacijo kot avantr gardne idejne organizacije, v duhu širokega razvijanja sa-moupravnih družb^ih odnosov v naSi večnacionalru so-ciaMstični družbi. Pristop Ta duh delovnega In ustvarjalnega pristopa, ki je osvobojen kompleksa »čakanja direktiv od zgoraj«, je v ospre^ ju na vseh doslej obdržanih republiških kongresih. To bo nedvomno dalo posebni pečat in kvaliteto tudi 9. kongresu kot zboiu predstavnikov vseh jugoslovanskih komunistov, ki bodo združili izkušnje in poglede republiških in pokrajinskih organizacij in določili smer akcije in programa aa delo ZKJ v dobi prihodnjih štirih let. Prav gotovo bo v predkongresnih razpravah posebno pozornost komunistov in vseh delovnih ljudi pritegnila konr cepcija boja ZKJ za nadaljnji razvoj samoupravnih družbeno - ekonomskih odnosov Na seji CK ZKJ je bilo poudarjeno, da teze o tem predstavljajo konkretno izdelavo smernic, sprejetih jimi-ja letos, ki so postale eden izmed pomembnih dokumentov, sprejetih po osmem kongresu. Prispevek Praktično to pomeni^ da bodo komunisti in državljam lahko v javnih razpravah izrazili svoje zadovoljstvo ali nezadovoljstvo do t^ja, kako se postavljajo najpomembnejši problemi naše družbe in o ukrepih, kako se ti problemi rešujejo. Njihova dolžnost je, da konstruktivno po-niagajo pri ustvarjanju pre-cizn^a in jasnega akcijskega programa ZKJ za bitke, ki nas čakajo, da našo samoupravno družbo osvobodimo ostankov etatizma in birokratske samovolje. »V sedanjem času,« je na 11. seji CK ZKJ rekel Edvard Kardelj, »težišče akcije ZK ni več na načelni obrambi socialističnega obrambnega si-st«na, ker je ta bitka že dobljena. ’ Tisto, kar danes bolj kot vse drugo slabi in ogroža konstantni napredek v razvoju socialistične in samoupravne družbe, go njene notranje slabosti, nedograjenosti, nerazrešena protislovja, nepotrebne sitagnacije, pojavi premajhne delovne in poslovne učinkovitosti, pogoste eno- Mleka preveč ■ masla premalo Zakaj mlekarne ne odkupijo vsega mleka od kmetov, maslo pa moramo uvažati? - Kanec novega upanja: sodelovanje kočevske mlekarne in Ljubljanskih mlekarn Mnogi živinorejci tožijo, da zlasti FK)leti ne morejo prodati vsega mleka, ker ga mlekarne ne marajo ali ne morejo odkupiti. 2e v zgodnji jeseni pa smo uvozili več 100 ton masla Naša trgovina prodaja uvoženo maslo po enaki ceni kot domače. Zakaj torej kmetom ostaja neprodano mleko, maslo pa uvažamo? V mariborski mlekarni, ki ima široko območje od Mure do Koroške, pravijo, da res nimajo masla niti za lastne prodajalne V poletnih mesecih, ko so imeli kmetje veliko mleka, niso mogli nar^ diti več masla, ker nimajo skladišča, v katerem bi ga lahko shranili do zime. Zvinorejci sprašujejo, ali ni moči ničesar narediti, da bi lahko prodali vse mleko in uvažali manj masla. Prejšnja leta so v naših mlekarnah trdili, da imajo pri proizvodnji masla zgubo. OBČiNAv I — Plačala bosta vsak po mili.jonček davkov (Karikatura iz Ji*ža) ker jim hudo kcmkurira uvoženo maslo po dumpinških cenah (nenavadno nizke cene, pri katerih ne upoštevajo proizvodnih stroškov — izvozne cene so Veliko nižje kot v domači trgovini). Sedanji predpisi preprečujejo tako konkurenco pri maslu in drugih uvož^iih živilih Mlekarne, ki še vedno ne odkupijo vsega mleka, ki bi ga kmetje radi prodali, pa se izgovarjajo na premajhne zmogljivosti svojih obratov, podobno kot mariborska. Pri zvečani ponudbi mleka, ko go kmetje zadovoljni z zajamčeno odkupno ceno, je to tudi res. Odprto pa je vprašanje: zakaj mleflcame ne zvečajo svojih zmogljivosti? Mlekarnam lahko verjame-rrio, da nimajo dovolj sredstev za vse potrebne investicije. Včasih je tega krivo tudi premajhno sodelovanje z njimi. Zato kmetom na kočevskem območju lahko da nekaj upanja pogodba med Ljubljanskimi mlekarnami in mlekarno kmetijskega gospodarstva Kočevje o sodelovanju v prihodnjih petih ledih. PodobfX) sodelovanje bo potrebno tudi v drugih krajih. Verjetno pa tudi t*vka sodelovanja med mlekarnami ne bodo odpravila vseh težav pri prodaji mleka. V Vojvodini so ubrali še drugo pot. Mlekarna v Subotici je skl^ nila pogodbe z 20 kmetijsta-mi organizacijami, od katerih prevzema mleko, da bodo prispevale sredstva za moder-nizacijo obratov in zvečanje zmogljivosti mlekarne. Kmetijske organizacije bodo prispevale za investicije štiri mili Ione dinarjev od potrebnih šest milijonov. Pri mlekarni so ustanovili posebni upravni odbor, v katerem so tudi zastopniki kniietijskih organizacij da bo upošteval koristi živinorejcev. Nekateri naši živinorejci tr- dijo, da bd mlekarne morale podpirati razvoj živinoreje in ne obratno, živinorejci mlekarne. V sedanjih razmerah pa je gotovo najpomembne^ §e vprašanje, kako naj živinorejci prodajo vse mleko. Mlekarne 90 torej sestavni drt živinoreje in ne nad njo, kot je bilo včasih, če naj delajo t korist živino-rejoev. Tako W jih morali živinorejci todi obravnavati. J02E PETEK stranosti, toleriranje vdora socialne neenakosti, ekscesi, posamezaii jx>javi družbena negotovosti, premajhna odgP-vomost itd.« Načrt Iz načrta statuta ZKJ, ▼ katerem je zelo veliko novih stvari, je v razpravah o republiških statutih že /.budila posebno pozomodt n a vodilna institucija — k(-nfereo-ca, s svojim stalnim sestavom, ki voU kongres, in z delegati občinskih organizacij, kd se volijo za vsako zor sedanje konference Predvideno je, da naj bodo t£to konference najmanj enkrat na leto. In čeprav ■ gre le aa četrtino skupnega števila delegatov konference, ki Imago status štirih let, je ta delitev zbudila določene reeserve Zato je tudi razumljiv predlog, podan na seji CK ZKJ, da se vse kooiferešnoe izenačijo v vseh pravicah, razen ra^lk v načinu izvolitev; ta bi ostal zaradi kontinuiranega deta konference med dvema loon-gresoma In zato, da se zagotovi enotno uresničevanje kcmgresnih sklepov. M. MAROVIO Televizorjev je že 1,240.000 Neverjetno hitro se širi število televizijskih sprejemnikov: še pred 3 leti smo imeli v Jugoslaviji komaj pol milijona TV -sprejemnikov, zdaj pa ima tak aparat doma že skoraj vsako tretje ali četrto gospodinjstvo. Prijavljenih je 1,240.000 TV spejemnikov oz. skorai četrtina več kot konec leta . 1967. Radijskih sprejemndkov je zdaj prijavljenih 3,200 000 in ga ima že vsak šesti .Jugoslovan. Pri tem niso všteti tranzistorski sprejemniki Izvoz je zaostal čeprav je jugoslovanska industrija lana izvozila za 7,6 odstotkov več blaga kot leto dni preč-, to ni moglo nadomestiti izpada v izvozu kmetij^ih pridelkov, ki je bil kar aa tretjino manjši kot leta 1967. Kmetijski nasveti Kdaj gnojiti na zalogo Ce ix Kateregakoli vzroka gnojimo za več let vnaprej, pravimo, da gnojimo na zalogo. Na tak način preskrbimo s hranili tiste rastline, ki jim gnojil ne moremo vnašati v zemljo v času rasti. Zadnja leta poraba gnojU v Sloveniji vztrajno pada, ker m ustreznega odnose med ceno pridelka in gnojila, zato je vredno dobro premisliti, kako porabiti gnojilo, da bo dalo kar najboljši učinek. ■ Potrebno je povedati, da lahko na zalogo gnojuno le s tistimi gnojili, ki se v zemlji počarf topijo. Zato div šična gnojila ne pridejo v poštev, z njimi je treba celo dognojevabi, saj jih voda hitro izpira iz tal. Založno ^o-jenje kot tudi imenujemo gnojenje na zalogo, je cdvisno tudi od tal. V težkih, glinastih zemljah se gnojila dlje držijo kot v lahkih. . . I Poljščinam v glavnem ni priporočljivo, niti iiolreb-no gnojiti na zalogo, zato njim tudi fosforna in kalijeva gnojila pokladamo vsako leto sproti v poljubnih količinalu Tudi za travnat svet založno gnojenje ni priporočljivo, ker prekomerno gnojenje ne d6 pravega učinka, saj travnata ruša nanj niti ni pripravljena. Cisto drugače pa je v vinogradih in sadovnjakih. Tu moramo gnojiti na zalogo, ker zemlje tako globoko, kot ao korenine, sploh več ne bomo obdelovali. Ko pripravljamo zemljišče, spravimo v tisto globino, kjer bodo ko. renine velike odmerke fosfornega in kaUjevega gnojila. Ker ima vinograd globlje korenine, mu moramo tudi gnojiti globlje kot sadovnjaku. I Količine gnojila pri založnem gnojenju so ianRO zelo velike in dosegajo 5 ali še več ton gnojila na hektor. Odvisne so seveda tudi od kakovosti zemlje in količine hranilnih snovi v Oeh ter od gnojenja z gnojem ali kom. postom. Odvisne so tudi od trajnosti nasada ter od namere, kako intenzivno bomo nasad izkoriščali. Izkušnje učijo, da pretirana varčnost pri tem ni na mestu. Inž. ML. Lto Intervju generalnega direktorja RTV Beograd Zdravka Vukoviča s predsednikom republike Josipom Brozom Titom Temeljna ocena zunanjih in notranjepolitičnih problemov Predsednik republike Josip Broz-Tito je 25. decembra sprejel na Brionih generalnega direktorja Radiotelevizije Beograd Zdravka Vukoviča In mu odgovoril na več vprašanj. Novoletni pogovor s predsednikom republike objavljamo v celoti, saj vsebuje tudi poslanico našim delovnim ljudem za 1969. leto. pred poldrugim letom potoval v arabske države, predvsem v tiste, ki so bile žrtve agresije, in si osebno vztrajno prizadeval, da bi se našla ureditev s političnimi sredstvi, ne pa z vojno. V tem pogledu je bilo nekaj rezultatov. To pa je potem obtičalo, vse doslej tiči na mestu in se nikamor 'ne premakne. Mislim, da bi morale zdaj vse miroljubne države napeti vse moči in storiti, kar je le mogoče, da bi preprečili najhujše, to je ponovni vojni spopad. Tedaj namreč verjetno ne bi ostalo samo pri spopadu med temi državami, ampak bi se spopad razširil naprej. Zato si je treba vztrajno prizadevati, da bi na miren način dosegli rešitev in da bi z moralnim pritiskom prisilili Izrael, da se odpove svojim pretenzijam in pozicijam, ki jih je bil osvojil z vojno. Toliko o teh vprašanjih. Se naprej se bomo odločno zavzemali za to, kolikor bo v naših močeh, da bi v okviru OZN dosegli rešitve za ta vprašanja. V tem EKJgledu bo naša dejavnost prihodnje leto še prizadevnejša. Kar zadeva neuvrščene države, se za prihodnje, 1969. leto pripravlja vrhimski sestanek voditeljev držav in vlad, tako da bi lahko 'pretehtali položaj, v katerem smo. Ne- T notranje zadeve. Vsako zaostrovanje namreč ne inlzadeva samo tisti dve državi, med katerima se zaostrijo odnosi, ampak se prenaša tudi na druge.« 3 »Vaša tiskovna konferenca s tujimi in domačimi novinarji v Jajcu je zbudila veliko pozornost in pozitiven odmev v svetu. Vendar pa so nekateri tuji komentatorji v tej zvezi pisali tudi o dozdevnem preokretu ali spremembi v jugoslovanski zunanji politiki. Prosim vas, da mi poveste, kaj mislite o tem?« »V Jajcu govoril o načelln, na katerih je od nekdaj temeljila naša zunanja in notranja politika, in ne more biti niti govora o kakšnem preokretu ali kakšni drugačni poti,« je poudaril predsednik Tito. »Taki komentarji — na obeh straneh, ne samo na eni — ki jih je slišati v zadnjem času, nimajo nobene osnove. Poudaril sem našo pripravljenost, da sodelujemo z vsemi, ki to želijo, na enakopravni podlagi, ob obojestranskem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve. Drugačna naša politika niti ne more biti, ker smo trdno prepričani, da za svet ni druge alternative kot enakopravno sodelovanje, s katerim je predvsem mišljeno spoštovanje neodvisnosti in suverenosti vsa ke dežele in pravica slehernega naroda, da sam, brez kakšnega vmešavanja od zunaj, izbere svojo pot notranjega razvoja. V nasprotnem primeru se zaostrujejo mednarodni odnosi in prihaja v nevarnost svetovni mir, kar je že pokazala izkušnja v preteklosti Dandanašnji je zlasti nevzdržna praksa, da urejajo sporne probleme z uporabo sile in z raznimi oblikami pritiska, najpogosteje na rovaš majhnih in srednjih dežel, posebno pa dežel v razvoju. Vzemimo na primer vojno v Vietnamu Ze vrsto let divja tam srdita vojna, v kateri ubijajo ljudi in uničujejo vse, kar sta ustva rila človeška roka in um. Ta vojna terja ve likanske žrtve, in to na obeh straneh: ne pa dajo samo tisti, ki so žrtve napada, ampak tudi tisti, ki uporabljajo silo proti narodu, ki želi sam urejati svoje notranje življenje, v zadnjem času so se res zgodile nekatere pozitivne stvari, v Parizu so se namreč sestale delegacije, ki se pogajajo o prenehanju te vojne. Podoba je, da sta obe strani prišli do prepričanja, da Je treba tu nekaj storiti, še posebno zato, ker vse človeštvo odločno zahteva, naj napravijo konec vojni proti vietnamskemu ljudstvu in mu priznajo pravico, da samo odloča o svoji usodi. Tudi mi smo se odločno zavzemali v vseh naših akcijah, tako r OZN kot nasploh na mednarodnem torišču, za t», da se vietnamska vojna čimprej konča, da prenehajo bombardirati Demokratično republiko Vietnam itd. Prepričan sem, da bo sedanji razvoj, iskanje politične reSitve za ta problem, obrodil dobre sadove, se pravi, da bo dosežen mir Drugi problem, to je izraelski napad na arabske države, pa ie poldrugo leto tiči na mestu. Izrael Je zasedel veliko ozemlja arabskih držav in Se malo ne kaže dobre volje in pripravljenosti sa politično ureditev tega problema. Se več, Israel si trdovratno prizadeva okrepiti pozicije, ki Jih je zavzel, se pravi obdržati ozemlje, ki ga Je bil zasedel, če že ne vse, pa »saj njegov največji del. To seveda ni sprejemljivo za arabske države; noben arabski državnik ne more v to privoliti. Izrael Je Sel omalovaževalno preko vrste resolucij OZN, zlasti resolucije varnostnega sveta. TO pomeni, da smo v taki fazi, da utegne vsak hip izbruhniti spopad, ki bi imel daleč segajoče posledice, ne samo v tem delu sveta, ampak za svetovni mir nasploh. Jasno je toreiJ, da nas akrbi zlasti to, kar Be dogaja v tem delu sveta, zakaj Izrael In arabske države ao tako rekoč naši sosedje, loči nas samo majhno morje. To bi vplivalo tudi na evropske države. Zato si prizadevamo po vseh svojih močeh prispevati k temu, da bi nekako dosegU mimo ureditev tega problema. Znano Je, da sem po tem napadu Vprašanje; »Kar zadeva notranji razvoj, bi vas prosil, da poveste, kaj imate za največji uspeh v letu 1968 in kaj za najvažnejšo nalogo v letu 1969?« Odgovor: »Težko mi je kaj posebej izvzetij in povedati, kaj imam za največji uspeh, kaj pa za največjo težavo. Enega in drugega smo imeli obilo. v minulem 1968. letu smo dosegli nemalo dobrih rezultatov, dobrih uspehov. Letos nam je na primer uspelo stabilizirati naš gospodarski položaj, to se pravi, stabilizirali smo tako cene kakor tudi dinar, ki je dandanes precej trdna valuta. Dosegli smo tudi številne druge uspehe. Tako se je na primer v podjetjih povečala proizvodnost dela. Cela vrsta sorodnih podjetij, ki so bila raztresena in majhna, se je mtegrirala. Pri delovnih ljudeh se je začela utrjevati in se je že dokaj razmahnila zavest, da majhna podjetja ne morejo obstajati in biti rentabilna. In tako je integracija začela zavzemati širši obseg. Se vedno pa mislim, da gre to prepočasi in da bi moralo iti hitreje. Rezultati ti- sr varnost namreč grozi prav neuvrščenim državam, ker je med njimi več majhnih in srednjih držav, ki so zoper blokovsko politiko.« Vprašanje: »Ne glede na vse težave ste se vedno zavzemali za to, da bi ustvarili možnosti za sodelovanje?« Odgovor: »Da, in to za sodelovanje z vsemi državami, ne glede na razlike v družbenih sistemih. Tudi ko so se nedavno pripetili neljubi dogodki v Evropi, smo povedali svoje mnenje, se pravi, obrazložili smo svoja stališča, pri katerih bomo vedno ostali, ker so načelna. Povedali smo, kar smo mislili, hkrati pa smo poudarili — o tem sem tudi govoril v Jajcu — da želimo mirno in enakopravno sodelovanie. brp/ \rmp^nvnrip najbolj rentabilna proizvodnja, si tedaj tudi drugi prav tako prizadevajo postaviti kako majhno rafinerijo. V tem primeru postane njihova rentabilnost dvcanljiva. Za rentabilnost rafinerije namreč .ne zadoščajo zmogljivosti dveh, treh, marveč pet milijonov ton in več. Torej Je nesmiselno misliti, da so vlaganja v taka majhna podjetja koristna. Ne velja pa to samo za rafinerije, ampak tudi za druga podjetja. Zato se zavzemam za integriranje, kar hkrati pomeni zraščanje, in ne za ustanavljanje novih podjetij, ampak M modernizacijo in avtomatizacijo industrije, ki jo že imamo in ki Je dokaj razvita. Zdaj smo že precej industrijsko razvita dežela. Naši delovni kolektivi so pokazali, da so na zelo visoki stopnji. Nedavno sem obiskal več tovarn in se seznanil z njihovim ustvarjalnim delom m prizadevanjem ter sem bil zelo zadovoljen. Naše samoupravljanje je pokazalo vso svojo veljavo in zdaj se ni več mogoče vpraševati, ali je koristno al> ne. Samoupravljanje se je pri nas utrdilo ravno v najtežjih obdobjih, in zdaj ga je treba razvijati, izpopolnjevati kot sistem, mu ustvarjati močnejšo materialno bazo. To bo omogočilo naš nadaljnji napredek in močan razmah graditve naše socialistične dežele.« 4 Vprašanje: »Ali ste zadovoljni z f ^.osedan jim uresničevanjem smernic. pri čemer mislim na različne kongrese in priprave na IX. kongres Zveze komunistov Jugoslavije?« Odgovor: »Ne bi vam mogel natančneje reci, ah sem zadovoljen s tem, kar smo doslej dosegh, ali ne. Nisem še videl dovolj konkretnih stvari. Zdaj je treba vse to uresničiti, potem Sele bom lahko povedal ka) več. Toda smernice so potrebne in v njih je jas-no vsebovano, kaj je treba delati in kakšna je bodoča smer našega razvoja. Sele čez nekaj mesecev bomo videli, kako se bo to uresničevalo v praksi.« 5 stih, ki so se mtegrirah, so namreč taki, da bi moral vsakdo sprevideti, da je to zelo dobra in koristna stvar. Seveda imamo še probleme, ki jih moramo imeti pred očmi. Naš notranji razvoj Je povezan z razvojem v svetu. Dejansko Je dandanes ves svet zelo tesno povezan, gospodarsko, pa tudi sicer. Zdaj moramo bolj misliti na to, da bodo naša podjetja čimbolj sposobna izvažati na tuja tržišča. Da pa bi bila čimbolj sposobna za to, morajo še povečati proizvodnost dela. Edino tako lahko konkurirajo na tujem tržišču. Da pa bi se povečala proizvodnost dela, je treba pospešiti modernizacijo naše industrije. V tem pogledu smo resda že dosegli pomembne uspehe. Računajo, da je že okrog 60 odstotkov naše industrije modernizirane. Toda da bi modernizacija zajela še preostalih 40 odstotkov, je treba sredstev. Seveda bi' želel in hotel, da se najdejo sredstva za modernizacijo, ne pa da ustanavljajo nova industrijska podjetja, ki ne bodo rentabilna. Tu naj omenim Se nekaj. Pri nas so podjetja, ki zelo dobro napredujejo. Vzemimo nn n^irriAr rof^npr^^p K*pr nof+o Vprašanje: »Na koncu bi vas prosil, da poveste, kakšna je vaša poslanica občanom Jugoslavije ob novem. 1969. letu?« Odgovor: »Ne glede na to, da moramo žal ugotoviti, da se je i>oložaj v zadnjem času poslabšal, upam, da bosta v svetu s povečanimi prizadevanji in dejavnostjo vse mednarodne skupnosti vendarle prevladala razum in zavest o tem, da je nujno treba ohraniti in okrepiti mir, da bi se izognili najhujšemu. Jugoslavija bo po svojih močeh prispevala k uresničitvi teh teženj človeštva. Kar zadeva naš notranji razvoj, sem kljub temu da imamo še veliko težav in nerešenih problemov, prepričan, da bomo v letu 1969 dosegli nove uspehe pri nadaljnji krepitvi in Izpopolnjevanju samoupravnih socialističnih odnosov m materialne baze družbe, tako da bodo vsi naši delovni ljudje čutili večje sadove naših ustvarjalnih naporov v nadaljnjem zboljševanju življenjskih in delovnih razmer. Pri tem moramo misliti tudi na naše obveznosti, da po svojih močeh pomagamo manj razvitim, kot so na primer dežele v Aziji in Afriki, ki so se nedavno osvobodile kolonialnega suženjstva Naj se duh požrtvovanja m optimizma, ki preveva naše proivzajalce Sirom po državi, prenese na vso družbo in naj bo vsem na srcu potreba po nenehni krepitvi naše pobratene skupnosti, Socialistične federativne republike Jugoslavije. Uporabljam to priložnost, da delovnim kolektivom, vsem delovnim ljudem, mladini in pionirjem, pripadnikom Jugoslovanske ljudske armade, vsem občanom na.^e socialistične skupnosti čestitam za novo 196‘J leto in zaželim veliko usnphn »^»‘'lalinlem Prva podelitev Kraigherjevih nagrad Dobitnikom nagrad Borisa Kraigherja je osebno čestital tudi predsednik republike tovariš Josip Broz Tito, ki je poudaril zasluge šestih nagrajencev v soboto, 4. januaija, so prvič podelili nagrade Borisa Kadgherja, ki jih je lani junija razpisala Gospodarska zbornica SRS. Nagrada se je že v prvem letu izkazsila kot Kaj napraviti z INIS? Na seji sveta za nekovine pri republiški gospodarski zbornici so gpvorili tudi o na-daljni usodi novomeške tovarne stekla, ki je v likvidaciji. Smatrali so, da bi bilo najbolje, če bi nadaljevali s proizvodnjo ravnega stekla. Postaviti pa bi morali na noge tako proizvodnjo, da bi bila donosna, za kar bi morda zadoščali že trije milijoni novih dinarjev. Seveda bi bilo možno to doseči le, če bi bilo pri roki dovolj strokovnega kadra. Je pa še vprašanje, kako bi šlo novome.^ko ravno steklo v denar. Toda ob tem so na omenjeni seji opozorili na zanimivo ugotovitev, da steklarna v Pančevu zmanjšuje dobave stekla svojim odjemalcem, odkar je šla novomeška tovarna v likvidacijo, medtem ko je prej močno konkurirala. Zato ponudba ravnega stekla zdaj si>et ne dohaja potreb odlično družbeno, moralno in materialno priznanje za i2yemne dosežke gospodarstvenikov in za praktL^^ upo rabo znanstvenih spoznanj. Nagrada hkrati izp>olnjuje jjesrečo vrzel v družbenem vrednotenju uspehov posa meanikov in orgarvizacoj na pcdrooju slovenskega gospodarstva. Odziv na razpisano nagirado je bil izredno lep: gospodarske, znanstvene, raa-iskovalne in druge organizacije so poslale 69 predlogov za 59 kandidatov; predlaganih je bilo 47 vodilnih gospo-darstvenikcv in 12 drugih strokovnjakov. Potem, ko so v soboto dopoldne počastili spomin na Borisa Kraigherja na njego- 8,8 milijard hranilnih vlog Konec lanskega leta so imeli državljani SFRJ v 'h.ra-nili“vicah in bankah že troš-niških p>osoji’ pa se je lani povečalo za dobrih 5fi odstotkov oz. v denarju na približno 4 milijarde din Zaupanje v dinar narašča iz meseca v mesec, o ^emer najbolj prepričlMvo govore vedno višje hranilne vloge Naročnina DL za delovne organizacije, ustanove in vse druge pravne osebe Vse delovne kolektive gospodarskih in drugih organizacij, ustanov, podjetij, Sol in društev ter drugih pravnih oseb obveščamo, da znaša letna naročnina za izvod Dolenjskega lista tudi letos zanje 50 dinarjev. Proizvodni stroški za izvod našega Usta znašajo precej čez 50 dinarjev, zato velja redna naročnina 32 dinarjev samo za zasebne individualne naročnike. Vodstva vseh delovnih organizacij prosimo, da takoj nakažejo celotno naročnino (50 dinar iev) na žiro račun Dolenjskega lista; 521-8-9 (pri podružnici SDK v Novem mestu). UPRAVA DOLENJSKEGA I.ISTA SGP PIONIR NOVO MESTO gradi in prodaja zasebnikom, podjetjem in ustanovam kvalitetne garsonjere in dvosobna stanovanja v stolpičih na Znančevih njivah v Novem mestu po ugodnih cenah. Garšonjere in stanovanja so vseljiva takoj. Za kupoprodajne pogoje in druge informacije se obrnit« na SGP »PIONIR«, Novo mesto, Kettejev drevored 37, oddelek gradnje za trg. vem grobu na Žalah, so v prostorih Gospodarske zbornice podelili denarne nagrade in diplome 6 direiktorjem oz. znanstvenikom. Tokrat so jih prejeli: Ivan Atelšek, generalni direktor tovarne GORENJE iz Velenja; Jože Lesar, gen. direktor industrije pohištva BREST iz Cerknice; Stojan' Perhavc, generalni direktor tovarne avtomobilov TAM iz Maribora; Oleg Vrtačnik, glavni direktor tovarne pohištva MEBLO iz Nove Gorice, ter prof. dr. Alojzij Vadnal in docent dr. VUjem Rupnik iz ekonomske fakultete univerze v Ljubljani. Nagrajencem je nato priredil sprejem predsednik IS Slovenije Stane Kavčič. Jože Ožbolt -general Ob zad^^jean prazniku JLA je bil imenovan za generala tudii nairodni heroj Jože Ož-bolt-Stanko. To je prvi povojni general, ki je po rodu iz kočevske občine. Rodil se je 4. jaauarja 1922 v Be’ici pri Osilnici. Bil je delavec, 1942 pa je odšel v partizane. Bojeval se je v raaličnih partizanskih enotah in postopoma napredoval. Bil le mitraljezec, komandir voda. čete. komandant bataljona namestnik komandanta m komandant Levstikove brigade Tudi po vojn; je bil na odgovornih vojašik’h položajih po skoraj vsej Jug";slavij , ob prv: agresij’ Izraela na Egipt pa tudi komandant naših enot v sklopu sil OZN na S'naju. Zdaj je komandant enote v Postojni. Ob njegovem napkredovanju mu iskreno čestitamo! 54 borcev dobilo enkratno pomoč Kakor vsako jeto je tudi konec 1968 občinski odbor ZZB NOV v Metliki poslal svojim bolnim, najzaslužnejšim in socialno ogroženim članom enkratno denarno p>o-moč. Okoli 5000 din so raz delili med 54 člane ZZB, vsak na le dr«bal tx>vprečnio 100 din. ISejtnišca Velik sejem v Novem mestu V ponedeljek, 6. januarja, je bil na novomeškem sejmišču precejšen promet. Naprodaj je bilo 367 pujskov in 190 glav govedi. Medtem ko so bili skoro vsi prašiči prodani (339), je bilo prodanih 135 glav goveje živine. Cene: prašički od 130 do 230 din, voli 4 do 4,4 din kg, krave 3 do 3,40 din kg, mlada živina 4 do 430 din kg. Tokrat je bilo tudi za zakol odkupljenih 16 glav govedi. V soboto spet sejem v Sevnici Od 1. januarja 1969 so na območju občine Sevnica od prti živinski sejmi in dogon ter promet z živino nasploh Vse rvinorejce obvešča veterinarska inšpekcija občinske skup čine Sevnica, da lahko prižpncj' živ’no •’a^rodaj na sejem, ki bo v Sevnici v sob to II. januarja. Brežiško sejmišče 4. januarja je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 270 prašičkov. prodaJi pft so jih 226. Za manjSe so zahtevali 8 din za kK žive teže, za večje pa 5..‘i0 din kg. M m- mf rdečila za ' ustnice in laki za BRIGIT^iP ^^BARDOTSir NOVA PRODAJALNA MESA! Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas je odprlo v Novem mestu na Cesti komandanta Staneta 15 prodajalno svežega mesa in mesnih izdelkov. NOVCMUESCANI, obiščite našo prodajalno! Vljudno vabljeni! IZID NOVOLETNEGA NAGRADNEGA ŽREBANJA 500 UR ZA 500 KUPCEV VELETRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA — KRANJ Cenjene kupce obveščamo, da so bile v naših prodajalnah v Metliki izžrebane naslednje številke paragonskih blokov: za prodajalno KOKRA, Metlika: ^ 361. Dll — 9738 364. D 22 — 9785 7fl nrnHaialno KRANJEC Metlika* ^ C 10 — 3164 367. C 02 — 3165 ć.a prodajamo MetiiKa. ^ — 3i6i 368. c 08 - .m9 Srečni dobitmki lahko prevzamejo ure s predložitvijo kopije paragonskega bloka v prodajalnah, kjer so blago kupili. Vse srečne dobitnike naprošamo, da prevzamejo ure najkasneje do 15. februarja 1969 v prodajalnah, kjer so izžrebanih. Po tem roku veljavnost izžrebanih številk zapade. Cenjenim kupcem se toplo priporočamo še za nadalnjo naklonjenost! Veletrgovsko podjetje • KOKRA - KRANJ TRGOVSKO PODJETJE PETROL — Ljubljana Vošnjakova 2 - PE BREŽICE sprejme VEČ PRODAJALCEV NA SERVISIH NOVO MESTO in OTOČEC Pogoji; KV prodajalec trgovske stroke. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Ponudbe poSljite na naslov; Trgovsko podjetje »Petrol«, poslovna enota Brežice. NA OBISKU PRI NAŠIH BRALCIH Že!;e niso neuresničljive — Naši bralci si želijo miru v svetu, splošnega družbenega napredka, zdravja in družinske sreče — Kaj nam bo prineslo leto 1969? Leto je spet naokoli. V svetu smo bili priče velikih dogodkov. Zadnje- doživela nekaj srečnih trenutkov gr. nadvse pomembnega smo doživeli prav v zadnjih dneh lanskega leta, tec.ij, ko so se trije ameriški vesoljci proslavili z letom okoli Lune. Do-gci XV in presenečenj v preteklem letu ni bilo malo. Naši bralci so pozorno spremljali dogajanja v svetu in so jih z odgovori na troje vprašanj, ki :mo jim jih zastavili, tudi po svoje komentirali. Ob obiskih so v večini i rimerov bili vsi enakih misli: ČLOVEŠTVO POTREBUJE MIR, kajti le to jc -agotovilo za nadaljnji še hitrejši napredek. Njihove želje niso ostale satiio pri tem, bilo jih je na koše, vendar so v glavnem takšne, da se dajo urcjničiti. Mi se pridružujemo vsem tem številnim željam naših bralcev z eno samo mislijo, da bi bile izpolnjene. Želimo, da bi z veseljem prič^ kovr.i vsak naslednji dan, ne pa tako kot zdaj, ko še vedno trepečemo. Franc Cimerman, načelnik oddelka za gosp>odarstvo pri občinski skupščini jčmomelj: — Najbolj me je presenetila okupacija Češkoslovaške. Tega menda res ni nihče pričakoval. — Najsrečnejšega trenutka v pretečenem letu nisem dočakal. Srečen pa bom, če se bo proračunsko leto izteklo brez p>osebnih težav in velikih kupov neolačanih račiinov. — V novem letu si želim predvsem mi: na svetu in dobro poslovanje naših po.-jetij. če bi se to uresničilo, bi ob ten. tudi naši občani našli zase kanček oseone sreče. Vera Jukič, prosvetna delavka iz Črnomlja: — Naj večje presenečenje sem doživela zadnje dni, ko je bil za člane Centralnega komiteja ZKS izvoljen kandidat Tone Fabjan. Predlag^i smo ga zadnji hip, ker smo bili užaljeni, ko na listi za nove člane CK nismo zasledili nobenega Belokranjca. — Kar zadeva srečne trenutke, ne mc' em nič reči. Ob napornem vsakdanjem delu se ml ni godilo nič takega, kar bi lahko ocenila kot posebno srečo. — 2elja pa imam čuda veliko! Najbolj si želim, da bi v letu 1969 vprašanje ^Istva rešili fcako, da bi se prosvetni delavci nehali ukvarjati z materialnimi vprašanji in da bi se lahko bolj posvečali pedagoškemu delu. 2e-lin? da ne bi bilo v našem poklicu več tol’ko n^jodovanja in da bi prosvetni delavci v družbi dobili priznanje, kaikrš-nr zaslužimo. Slava Mižigoj, u-pravnica otroškega i i vrtca v Krškem: — Največje in naj lepše presenečenje je bilo zame odprtje nove varstvene ustanove v Resi, na katero smo tako dolgo ča-kali. — Tisti trenutek, ko sem zagledala vesele otroške ob-Tf* na otvoritveni slovesnosti. — V novem letu si najbolj želim vsaj iva joddelka, da bi dobili vzgojo in vr* vsi cicibani našega mesta. DS Sr. n ko Amšek, predsednik KO'^^NARSKI, Krško: '-pjbolj me je presenetila invazija S-„.-o.tcke zveee na češkoslovašiko. To n- samo presenečenje leta, ampak p—-nfčenje daljšega obdobja, ki so "r.’etno tudi drugi neprijetrko ob- ču — Sodelujem pri dramski družini v KostoTivinarji je bil tako izviren in ^roščen, da je bil zame posebno doživetje. — Moj najsrečnejši trenutek je tedaj, ko vidim srečne pare pri sklepanju zakonske zveze. Vedno želim, da bi bil vsak njihov nadaljnji dan tako vesel in slavnosten. Moja največja želja je, da bi bil v svetu mir, tako da ne bi trepetali pred jutrišnjim dnem. Marijo Bajuk, uslužbenko iz Metlike, so v letu 1968 presenetili trije dogodki: čez noč spremenjen položaj na češkem, Kennedyjeva smrt in uboj dr. Martina Kinga. — Ob prvih korakih sinčka Borisa sicer pa v preteklem letu nisem doživela dosti lepega. — V letu 1969 želim mir vsem ljudem na svetu, želim, da bi tovariš Tito še (tolgo ostal med nami in da bi v Metliki kmalu dobili novo varstveno ustanovo. Sebi in svojim pa želim pred- vsem več zdravja, kot smo ga bili deležni letos. Adreja Flajb, vodja, skupščinske pisarne pri ObS Sevnica: — Globoko me je presunila resnica, da so države iz vzhodnega bloka vkorakale v prijateljsko deželo Češkoslovaško. — Nepozabni trenutek sem doživela tedaj, ko sem opravila šoferski izpit. — V tem letu se moje želje ustavijo pri zdravju. Jelko štojs, sekretar občinske koneference SZDL Sevnica: — Kot večino naših ljudi tisti žalostni dogodki na Češkoslovaškem. — Najsrečnejši sem tedaj, kadar sem v krogu dru- žine in ko vidim, da otroci v šoli dobro napredujejo. — Miroljubno sodelovanje med vse- mi narodi brez izjeme, plodno izvajanje gospodarske reforme in vsaj takšen uspeh sevniške občine, kot smo mu bili priča v letu 1968. Mija Kranjc, knjižničarka v Brežicah: — Naj več je presenečenje je bila zame vest o zasedbi češkoslovaške. — V preteklem letu je bil zame najsrečnejši dan 18. december, ko sem napravila zadnji izpit iz knjižničarstva na pedagoški akademiji. — želim si, da bi občina prihodnje leto redno nakazovala denar brežišOd matični knjižnici, da bi lahko kupovali vsaj najnujnejšo literaturo in si tako zagotovili večji obisk bralcev. Franc Balon, kmet z Bizeljskega: — Najbolj me je presenetil napadna češkoslovaško in najjetost, ki jo je ta nap>ad p>ovzročil v svetu. — Delam v krajevni skupnosti in se zato veselim vsakega njenega uspeha. Laoii smo si uredili novo cestno razsvetljavo in te pridobitve sem se kot predsednik KS zelo razveselil. — V novem letu si želim predvsem zdravje v družini in da ne bi bilo toče ter drugih elementarnih nezgod. 1. Kaj vas je v letu 1968 naj* bolj presenetilo? 2. Vaš najsrečnejši trenutek v preteklem letu? 3. Kaj si najbolj želite v novem, 1S69. letu? NOVOLETNI MOTIV (Foto: S. Dokl) ZaLka Majerle, sotoku: — Kot uslužbenko krajevnega urada, matičarko in domačinko me je najbolj presenetilo veliko število simrti med moškimi v Travniku. — Najbolj sem bila srečna, ko sem zvedela, ^ je moj sin Janko opravil sprejemni izpit na srednji ekonomski šoli v Ljubljani, saj vsi vemo, kako težko je z vključevanjem mladih ljudi v šole. — V novem letu si želim predvsem zdravja v družini in mir na svetu. Andrej Puhar, ravnatelj glasbene j; šole v Ribnici; — Vsekakor me g; je najbolj prese-■: netil odziv za vpis učencev v našo glasbeno šolo — Najsrečnejši trenutek je bil. ko smo po' večletnem prizadevanju lahko odprli nova oddelka ?5a harmoniko in kitaro v Sodražici. — 2elim, da bi bili uspehi glasbene šole v Ribnici v prihajajočem letu vsaj takšni, kakor letos, če ne še boljši. Ivan Zavodnik, pok v Koče\'ju; — Najbolj me preseneča, da od lakote umre v majhni državi, kakor je Biafra. na dan menda okoli 15.000 ljud: — Zame je bil najsrečnejši trenutek, ko je naša delovna enota le .načela razvažati knm vsem večjim odjemalcem, kar je bila dolgoletna želja potrošnikov in prve plošče, v prihodnjem letu pa si nai>X)lj želim, dn jo spravil pod streho Rudi čtniik, trgovski pomočnik v Kočevju: — Najbolj me je presenetila smrt Roberta Kennedyja. — Najsrf»čneiši trenutek j<» bil. ko sem si kupil avto. — V novem letu sl najbol j' želim, da bi dobil primemo stanovanip Ali ste kdaj pomislih zakaj ima prav vaš list naklado 30.81(f izvodov? Mi smo o tem res veliko razmišljali in ugotovili^ da zato. ker poroča o vsem, kar se v vašem kraju zanimivega zgodi; ker piše preprosto, razumljivo in kratico; ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo; ker Je glede na obseg med vsemi podobnimi časopisi najcenejši! DOLENJSKI,LIST ima najvišjo naklado med 63 jugoslovanskimi pokrajinskimi listi .V ^ POSVET POGODBENE SKUPNOSTI .OBČAN« NA OTOČCU Odbornik naj samoupravno odloča Referat sociologa Franca Šalija in razprava sta opozorili, da je v zakonodaji in v sistemu še veliko ovir, ki onemogočajo popolno odbornikovo delovanje v samoupravnem smislu in pomenu Primarij dr. ALOJZ BOH Pogodibem skupnost »Občan« je priredila 24. decembra na Otočcu posvet pod naslofvom: vloga ob-čir^akega odbornika v občinski sOcupščini in v (^nosu do volivcev. Posvet je bU eden iz niza podobnih, ki jih prireja pogodbena skupnost »Občan« v želji, da bi našli odgovor na mnoga protislovna in ssanimiva vprašanja v našem komunalnem in samoupravnem sistemu. Na odbomilka, ki je voljen predstavnik občanov v najvišjem samoupravnem organu v občini, leti nemalo pripomb in kritilk, na njegova ramena pa nalagamo tudi veliko bremen. Čestitke primariju dr. Bohu v četrtek, 26. decembra, je 8V0t delovne skupnosti ^io-fine bolnišnice v Novem mestu soglasno potrdil imenovanje dr. Alojza Boha, pred-stojnijka otroškega oddelka, sa primarija. Predlog je po-sredovaJ sekretariat za ssdrav-sfcvo SRS, soglasje pa je izdala komisija zveznega sveta sa zxiTavBtvo iin socialno po-Ubiiko. Kot predstojnik obrošk^a oddelka je dr. Boh v času svojega delovanja zelo razvil to siužbo. Velik uspeh njegovega dela je padec imirlji-fosti dojenčkov od 5.3 odst. ▼ letu 1960 na 2.82 odst. v leta 1967. Razen tega je primarij dr. Boh aktiven v zdravniškem društvu, kj^r je imel več 'stirokovnih predavanj s po-r. Boh se udejstvuje v raz-ndh samoupravnih organih; je tudi predsednik pediatrdčne sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Ob nj^ovi 40-letnici m pridobitvi naziva primarija mu želimo še naprej uspešno de- lo in se pridružujemo čestitkam! -d TRIKOI^ trikotaža in konfekcija ■ K o c E v J E • V študijskem poročilu, ki je služilo za uvod, je sociolog Franc šali, strokovni sodelavec dru^beno-poLitičnih organizacij občirie Novo mesto, tehtal odbornikovo vlogo in delo s treh plati. Na odbornika vpliva kot pomemben pogoj njegovega delovanja samoupravna pristojnost občine, dalje sestav občinske skupščine, v kateri deluje, in končno tudi občani, politične skupine in občinska skupščina, v kateri je odbornik. V razpravi ni nihče nasprotoval tehtninj in podkrepljenim ugotovitvam uvodnega poročila, mnoge stvari pa so prisotni dopolnili. Samostojno in neodvisno samoupravno odločanje odborndikov je občinski skupščini omejeno, ker je občina kljub ustavnim določilom še vedno odvisna, kar se denarja tiče, od odločitev zveze in republike. Zveza in republika namreč še vedno določata okvire tistega dohodka, s katerim razpolaga občina. Na občine smo sicer prenesli mnogo nalog, odločitve o denarju, s katerim naj občina te naloge uresničuje, pa so še vedno ostale v pretežni meri v rokah zveze in republike. Ta resnica seveda močno vpliva na prizadevnost odbornikov, saj na sejah ne odločajo samostojno in neodvisno, pač pa le potrjujejo to, kar je bilo v zv62d in republiki že odločeno. Pet občinskih skupščin v Sloveniji je sprejelo letos 900 odlokov in le tretjina teh odlokov je bila sprejeta kot samostojna, neodvisna samoupravna odločitev odbornikov, ostalih 600 odlokov pa so morale skupščine sprejeti zaradi zakonitih predpisov. Iz povedanega sledi, da odborniki nimajo možnosti odločati o zadevah, ki so pomembne za njihove občane, zato pa tudi niso pripravljeni posebno veliko sodelovati pri delu skupščine. Ta ugotovitev je veliko bolj očitna v nerazvitih občinah kot v tistih, ki so gospodarsko razvite. Na FK)svetu so omenili tudi druge vplive na odbornika. Govorili so o vplivu SZDL in sindikata na delovanje odbornikov, o tem, da je potrebno odbornike izobraževati, ter skrbeti za boljši kadrovski sestav dbčinskih skupščin. Brez dvoma bo vse to laže rešljivo, ko bodo občinske skupščine z ustavnimi spremembami dobile več materialnih pristojnosti, odborniki pa s tem večjo samostojnost in neodvisnost pri samoupravnem odločanju. Odbornik pa bo lahko dejavnejši tudi takrat, ko bo občinsika skupščina imela dod-goročni program gospodarskega in družbenega razovja občine, na katerega se bo lahko pri svojem delu opiral. M. J. Že 19 - krat je dal kri Krvodajalec je od leta 1953 - Večkrat je pomagal reševati življenja - Rad bi videl zveznega poslanca in vzdrževano Podgorsko ulico Jože Legan iz Kočevja, saposlen pri ITAS, je med tistimi krvodajalci, ki so največkrat dali kri. Doslej Jo je dal kar 19-krat. — Kdaj Mie prvič dali tri? — Leta 1953 med krvodajalsko akcijo v Novem mestu. — Ste kdaj daU kri tudi ob posebnih priložnostih? — Leta 1964 sem dal kri Jože Legan, delavec pri ITAS Kočevje, je doslej ie 19-krat dal kri (Foto: Primc) iz žile v žilo. Nekoga je branil konj, da je hudo krvavel. Bil sem menda edini, ki mu je lahko dal kri, imam namreč skupino 0. Nekoč pa sem dal kri 12-letnemu fantu, ki so ga operirali na srcu. V ljubljanski bolnišnici niso ime- li dovolj primerne krvi, zato so nas krvodajalce klicali po radiu. Sel sem in dal. — Imate kroodajalci v podjetju kakšne ugodnosti? — Tisti dan, ko dajemo kri, smo prosti, a dobimo plačano, kot da smo delali. Sindikalna podružnica in uprava podjetja sta za krvodajalce in krvodajalstvo pokazala vse razumevanje. — In za zaključek: kaj želite, da bi se v Kočei>ju ali v občini izboljšalo? — Vsaj enkrat bi rad videl v Kočevju kakšnega zveznega poslanca. Prepričan sem, da bi volivci zvedeli od njega lahko marsikaj novega in zanimivega. Želel bi tudi, da bi asfaltirali ali pa vsaj redno radrževali Podgorsko uli-x> do kamnoloma. Ta ce-ata je zelo prometna in zdaj zelo slaba. Pa bi bilo lahko bolje, saj je prav ob njej — kamnolom. J. P. • V : ■ IZ NAJBOLJŠIH UVOŽENIH TKANIN, KI JIH NE LIKAMO, SO SRAJCE LABOD • POJEM KVALITETE • ELEGANCE • DOBREGA POČUTJA V SRAJCI LABOD BOSTE ZABLESTELI TUDI V NAJBOLJŠI DRUŽBI! NAJVEČJE DOSEŽKE LABODOVE PROIZVODNJE: SRAJCE, BLUZE IN PIŽAME Sl OGLEJTE NA SEJMU MODA 69! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN BRALCEM DOLENJSKEGA LISTA ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1969! M Najboljša igrača; HRANILNIK! že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri Dolenjski banki in hranilnici v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah v KRŠKEM, TREBNJEM aii METLIKI! NE POZABITE; Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je avgusta 1967 zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2.5 odstotka v dinarjih! Predsednik novomeške občinske skupščine Franci Kuhar je 25. decembra lani podelil petim rezervnim podoficirjem in oficirjem odličja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Medaljo za vojne zasluge s srebrnima mečema so prejeli Kosija Virant, Milan Gorenc, Franc Klemenčič, Jože Berdavs in Stanko Hudoklin. Na sliki: predsednik Kuhar izroča odličje znanemu letalcu Franca Klemenčiču. (Foto: S. D.) Kmečko zavarovanje bremene dolgovi Prispevek povečan od 8 na 9 odstotkov in pavšal od 160 na 200 din. -Izredni prispevek v višini dveh odstotkov podaljšan še za pet let v marsičem bi lahko da- li prav razpravi članov skupščine komimalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov na seji 26. decembra 1968. Stanje tega sklada je gotovo med najslabšimi. Res ima za leto 1968 manj primanjkljaja kx>t prejšnje leto, vendar še vedno veliko — ob koncu novembra nad sto milijonov Sdin. Potrošnja ni bila večja, kot so predvidevali, v velikem zaostanku pa so prispevki: kar 23 odstotkov celotnih dohodkov sklada so konec novembra dolgovali zavezanci. K temu je treba dodati še 232 milijonov dolga iz prejšnjih let. Zdravstvena služba je imela v tem času do sklada za 377 miUjonov Sdin terjatev. Ob vsem tem pa še 18 odstotkov zavarovancev nima potrjenih zdravstvenih izkaznic, se pravi, ne morejo biti deležni zdravstvenih uslug v breme sklada. Tistih, ki plačujejo v ta sklad, je veliko manj kot tistih, ki uporabljajo pravice tega zavarovanja. Kdor je oproščen plačila prispevka na dohodek iz kmetijstva, 'je oproščen tudi prispevka za zdravstveno varstvo, razen pavšalnega prispevka, ki ga plačuje vsako gospodinjstvo. Takih, ki imajo majhen katastrski dohodek, je v teh občinah veliko, vendar ravno ti največ uporabljajo zdravstvene usluge. Je pač tako, da gresta siromaštvo in bolezen vedno skupaj. Kdo je kmet in kdo ni, to bi morali pri nas dokončno razčistiti! Tako so zahtevali člani skupščine. In druga zahteva: upravljanje z gozdovi naj prepuste lastnikom, ki so sedaj glede dohodka od gozda močno prikrajšani. Precej dobre zemlje so z arondacijami in drugimi »prijemi« odvzeli zasebnikom v korist družbenih posestev, sedaj pa jo posestva prodajajo ali na njej MAJLMĐR GRADAC tel. 76-177. lok. 8 Po konkurenčnih cenab jsdelujemo vae vrste nagrobnikov, spomenikov, spominskib obeležij In vsa ceracerska dela hitro In Kvalitetno. ustvarjajo veliko Izgubo. 25a-radi čedalje težje prodaje kmetijskih proizvodov in padanja cen so dohodki zasebnih kmetov iz leta v leto manjši. Prispevek za zdravstveno varstvo naj hd soMdaino plačevali vsi lastniki obdelovalne zemlje, ne le zasebniki. Soočeni s problemi sklada, katerih rešitev terja ali večje prispevke ali zmanjšanje pravic zavarovancev, so se po dolgi in mestoma vroči razpravi odločili za prvo. Menili so, da nikakor ne bi mogli pred zavarovanci zagovarjati zmanjšanja pravic do zdravstvenega varstva, lažje zagovarjajo delno zvišanje prispevka, samo da bodo ostale pravice v sedanjem obsegu. Želijo pa, da bi s temi prispevki, to je z zvišanjem pri-si>evka od 8 na 9 odstotkov na katastrski dohodek in pavšala od 16.000 na 20.000 Sdin, prišli s financiranjem zavarovanja na zeleno vejo. S podaljšanjem Izrednega prispev-]ga v vi&ind diveh odstotikm pa bi v prihodnjih letih predvsem plačali stare dolgove, člani skupščine so priporočili, naj bi uprave za dohodke odločneje izterjavale tudi prispevke za zdravstveno varstvo. Avgust Jazbinšek-lko: BIL SEM POD TOČO KROGEL Ko me danes zanese pot ob Krki proti Stmži la Dolenjskim Toplicam, se ml nehote vzbujajo spomini na partizanska leta. Vesel sem naglega razvoja Straže, Id postaja iz dneva v dan pomembnejše gospodarsko in kulturno središče obsežnega bazena v dolina Krke. Med NOV so bili kraji ob Krki, zlasti Straža, Vavta vas, Jurka vas In Romanja vns v stalni nevarnosti, da jih obišče sovrai-nik, ki je imel močno postojanko v bližnjem Novem mostu. Razumljivo, saj so ti kraji predstavljali dohod do glavnega stana vrhovnega vodstva narodnoosvobodilnega gibanja slovenskega naroda — dohod do »Baze 20«. V t^ vaseh Je bilo že od vsega začetka leta 1941 dalje živahno politično delovanje vseh naprednih sil in sovražnik Je to dobro vedel. Zato Je v te vasd prihajal vedno v večjih vojaških skupinah, ki so bile do zob oborožene In n^-večkrat v spremstvu nemških tankov. Naši kurirji, obveščevalci in politični delavd so prav na tem terenu velikokrat doživeli usodna srečanja s sovražnikom, kajti naSe vodstvo na tem področju ni z^rževalo večjih edinlc, topa seveda iz razumljivih razlogov. Naj na kratko opišem enega izmed dogodkov, ki sem ga preživel v času NOV in se ga Se danes živo spomi> n jam*, čeprav je od tedaj minilo že 24 let. Bilo je 28. novembra 1944. Nebo je bilo prepreženo 8 težkimi oblaki, ob Krki pa so se vlekle pretrgane megle, iz katerih se je usedala vlaga, nič kaj prijetna za človeka, zlasti ne za partizana na stalnih pohodih. Kot organizacijski sekretar okrajnega komiteja KPS Novo mesto sem se napotil iz Podhoste v Gor. Stražo, kjer je bil napovedlavnd in odeovomi urednik »ScKtolnosfcl«, oGtredc^je slo-vernske ravije m Imjiževnost in kulturaa vprašanja. Ured-ničtoo delo pri reviji bo v naslednjih dnreh letih opraivljal tražlansld uredniški odibar, v katerem Je tudd Zlobec. Tudi notvi uredniSki svet je imenovan za dive leiU. Pod iKnnim vodstivom bo revaja predivsem uveljaw>yala kriti-fco in palemdko, odprta pa bo vsem ustvarjalnim geneza! jam. Slovenska poezija v norveščini Na Norveškem so iadali zbornik sodobne jugoslovanske poezije, ki jo je v norveščino prelil Svein Monnes-land. SIoven.siko poezijo v tem zborriilEU zastopajo pesmi EdivaiPda Kocbeka, Kajetana Koviča, Daneta Zajca dn Saše Vegri. Ribnica: idejno izobraževanje v naslednjih mesecih bodo v ribniSki občini storili marsikaj za idejno-politično izobraževanje. Namenjeno je predvsem mladim komunistom oenroma vsem mladim, ki jih ta vprašanja zanimajo. Za izobraževanje mladih Je predvidenih osem tem; Zgodovinska vloga in ciljd komunistov. Marksistični pogled na svet. Osnovni proUeml socializma — njegove osnovne vrednote. Vprašanja socialisana kot svetovnega procesa. Graditev samoupravne dnižbe in ZK, Naša pot do gospodarsko razvite diržave. Metode in oblike poUtičnega dele ter Vprašanja tal problemi mladine in vfcljučetvanje mladih v daii-žbeno življe^e. Predvidene teme bctdo posredovali ofcfog 40 mladim komunisbom — vabljeni so tudi ostali mladi — na dveh seminarjih (v soboto in nedelo), v. Nova založniška hiša je zajadrala v vode slovenskega knjigotršitva brez takih pred- 26. decembra se je Novomeško amatersko gledališče predstavilo svojemu občinstvu s Finžgarjevo »Razvalino življenja«. Igro, uglašeno na star motiv, da je ljubezen močnejša od nasilno sklenjenega zakona, je režirala Alenka JBole-Vrabec. Predstava je bila uvrščena v gledališki abonma. Z vlogo Sirka je proslavil 50-letnico dela na novomeškem odru Polde Cigler. Gledalci smo po predstavi isapustili dvorano prepričani, da se je igralskemu kolektivu posrečilo poustvariti eno najboljših Finžgarjevih ljudskih dram in vsebinsko ter psihološko prikazati vzroke za razkroj v mladi družini. Za to so zaslužni tako starejši kot mla^’ši igralci. Kljub temu bi kazalo posebej pohva-Ut’ Poildeta Ci^^eba, ki je zelo neprisiljeno oblikoval kmeta Sirka, Zvonko Colaričevo, ki se je presenetljivo prepričevalno vživela kot Tona, rejenka žganjarja Urha Kanteta in Franceta Stima v vlogi Lenčkinega očeta, žganjarnar-ja Urha Kanteta. Dopadljiv je bil tudi lik Lenčke, ki jo je predstavila Marija Tisovec. Posebej je treba omeniti epizodno vlogo potovke Mice Slana, ki Jo je doživeto oblikovala Justi Moravec. Manj prepričevalen v kretnjah, a izrazit v izgovarjavi teksta Je bil Jože Falkner kot kmet Finžgarjev muzej v Doelovičath na Gorenjskem bodo začeli xxxlebl pre-urejeitl lojstno hito pdsate-](Ja P. S. Finžgarja. V njej bodo uredili muzej, dela pa bodo veljala ofcoiU 100.000 din. V miuze^'u bo med drugim stalno raastaivljena pisateljeva BsupuSčina. sodkov in kmalu dokaaaala, da so biU kakršnikoli predsodki g^ede nadaljnj^a objavljanja spominske ozdroma vojne literature bolj ali mano plod 2avestnega odix>vedova. nja te aU one slovenske založniške hiše. Danes izdaja »Borec« rassen 20 knjig na leto tudd revijo »Kiu*irček«, časnik TV 15 in revijo »Borec«. Martin, Kantetov sosed in mož njegove Lenčke. Rudi Skof je predstavil lahkoživega in zaljubljenega kmeta Ferjana. V igri je motilo predvsem vpletanje narečnih govoric v knjižno slovenščino, kar pa ni neodpravljiva hiba. To je za uspeh igralcev in režiserke Alenke Bole-Vrabec, ki so se pošteno potrudili, samo obrobna pripomba, ki nikakor noče zmanjšati priznanja Novomeškemu amaterskemu gledališču. I. Z. V soboto, 11. januarja ob 18. uri, bodo v Likovnem salonu v Kočevju odprli razstavo slikairaikah, grafičnih in kiparskih del Rudija Simčiča. Razstava bo nato odprta do 29. Januarja (ob sredah in soboti od 15. do 18. ure in ob nededjah od 9. do 18. ure) Skupno bo Simčič razstavil 18 olj. 20 girafiik in 11 sikulptur. Rudi Simčič Je bdi rojen 10. marca 1920 v Ljubljani, že v mladOGtd je spoznal, kako težko si je služiti kruh. Med drugo svetovno vojno Je bil raradi sodelovanja z OF in-temdran v Gonarsu in na Rabu, kasneje pa so ga inter-nii^i Se Nemcd. Domov Je prišel bolan. Po okirevanju se je za nekaj časa zaposlil. Nemima kri pa mu ni dala miru. dokler nd za- Letos bo založba »Borec« iadala predvidoma okoli 50 odstotkov del domače literature, ob tem nekaj prevodov iz književnosti jugoslovanskih narodov ter nekaj prevodov iz svetovne spominske in vojne literature. Založba bo letos med drugim natisnila; roman Nade Gaborovič — »Partizansko gospodarstvo« dr. Metoda Miikuža »Spomine«, ki jih je napisal Lado Grad - Kijev, »Ik^vi ne lažejo« Ivana Jana, nadalje Jožka Ošnjaka »Spomine iz Benečije« itd. »Borec« bo ponatisnil knjigo o Begunjah, pripravlja pa tudi knjigo o taborišču Jasenovac (prevod iz hrvaščine) in natis iz srbohrvaškega jezika prevedeno knjigo »Kralj in vlada v emigraciji«. Prav tako bodo pri »Borcu« izšli iz srbohrvaščine pre\’edeni spomini Jugoslovanov, ki so se udeležili oktobrske revolucije. Med deli, prevedenimi iz tujih literatur, velja omeniti predvsem »Jalto« firanooskega pisca Arthurja Ckjnta in vzhodnonemško dokumentarno delo »Roparski zaklad«, ki ga je napisal Julius Mader Med drugim pripravlja založba za tisk rodovino o italijanskem odporniškem gibanju, zanimivo knjigo o Kitajski in zbornik »Slovenke v NOB«. Jugoslovanska antologija v Indiji v Indiji; bi radi izdali an-tolc^i^D jugoslovanske poezije. P^ed kratkim je v našo državo prispel znani indijski pesnik, romanopisec, kritik in založnik Sačidanans Vats-janan. S predstavniki Zveze knjdževniikov Jtigcslavije se je pogovarjal o izboru del in poupravah na antologije. Kaj pripravljajo »Obzorja«? Mariboi^ska založba OBZORJA bo letcs natisnila 48 izvirnih sOovenskih leposlovnih del in 29 prevodov iz tujih književnosti. Izšla bo vrsta pesniških zbirk, romani, eseji in druga dela starejših in naj mlajših ustvarjalcev. Letos ima založba v programu novo zbirko »Znamenja«, v kateri bo izšlo predvidoma šest i^imih leposlovnih in esejističnih del. pustil mirnega kotička redne službe in ga zamenjal za negotovo, a lepo in privlačno življenje svobodnega ustvarjalci. Prvič se Je predstavil oto-čdmstvu s samostojno razstavo 1957 in sicer v Ljubljani. Kasneje je priredil še 13 samostojnih razstav. Simčičevo delo izvira iz realizma in prehaja prek ekspresionizma ter siurealiama v nadrealizem. Ta nemimi svet Je značilen za Simčičevo nemirno nrav, ki hoče iz plasti neznanih svetov iztrgati prikrite lepote. Vedno znova se vrača k zemlji, ki mu je tako draga spremljevalka, in išče njene lepote, Sam pravi: »Življenje je iskanje — v iskanju pa je Jedro življenja.« J. P Prizor pred Kantetovo zganjamo: kmet Sirk (Polde Cigler), žgan jamar Urh Kante (France Stira) in po-tovka Mica Slana (Justi Moravec) (Foto: Slavko Dokl) „Razvalina življenja” Abonmajska premiera Novomeškega amaterskega gledališča - Jubilej Poldeta Ciglerja OB RAZSTAVI RUDIJA SIMČIČA Življenje je iskanje V Likovnem salonu v Kočevju bo razstavljal Rudi Simčič 18 olj, 20 grafik in 11 skulptur / Odlomki iz študije dr. Bratka Krefta o »Hlapcu Jerneju in Cankarjevem odnosu do socializma«. Studija zajema okrog 130 strani in je priložena jubilejni izdaji »Hlapca Jemerja«, ki je izšla v zbirki »Iz slovenske kulturne zakladnice« 1967 pri založbi OBZORJA v Maribolitdko našega meščanstva in malomeščanstva, z lažnivim rodoljubarstvom in frazerskim hejslovan-stvom. čeprav se v komediji ne govori ne o liberalizmu in ne o klerikalizmu, velja Cankarjeva kritika obema. Klerikalno politično mešeta-<°nje je neposredneje zagrabil v »Kralju na Betajnovi«, kjer župnik neskrunulozno podpre kandi^turo morilca Kantorja, ker pričakuje od njega tudi gmotne koristi. Tako bedne in klavrne kreature božjega služabnika dotlej ni bilo v slovenski književnosti. 2e s tema dvema igrama je Cankar dovolj jasno, kolikor je pač za pisatelja potrebno, povedal, kaj misli o vladajoči družbi. Jimakom teh dveh taborov je postavil nasproti dva svoja lika: novtoarjša Ščuko in študenta Maksa Krnca. Ščuka vodi na koncu komedije demonstrante (ljudstvo) zoper meščanske in malomeščanske p>olitike, ki ljudstvu le lažejo, ko govore, da se bore za »narodov blagor«. Kakor ne izvemo v komediji nič j)Olrobnejšega o političnem programu vladajoče gosp>ode, tako tudi Ščuka ne izpove politično ničesar podrobnejšega, marveč le to, da se začenja boj »proti blagoni naroda... proti narodovim idealom ...« Te grozljive besede so dovolj stvarne in h)crati tudi dovolj simbolične, da moremo razumeti tudi tisto, česar Ščuka v komediji ne pove. Maksov boj zoper Kantorja je predvsem etično-mdivllualen, vendar napoveduje dovolj neposredno in grozljivo Kantorju in vsem Kantor-jem; »In dali boste krono z glave, žezlo iz roke... Ali ste čutili, da se že giblje tam doli, da se že upirajo sužnji? ...« Kantor ubije Maksa, kakor je ubil Niničdnega očeta. Maks ni Ščuka, ker je mehkejši in bolj zasanjan, toda kljub temu sta oba otroka istega idejnegaetičnega in političnega (Cankarjevega protesta. Maks je z vsem svojim mišljenjem individualdst, celo solipsist. Nekaj plemenitega anarhista je v njem, toda v istem smislu je anarhist tudi Ščuka, le da ima ta množico že za seboj, medtem ko je Maks Se sam. Oba pa sta, in sicer vsak po svoje, utopična anarhosocialista, čeprav stoji Ščuka bodj na realnih tleh kakor Maks — kljub vsemu simboličnemu. Ne smemo pa preslišati Maksovih »preroških« besed; »Vaše kraljestvo je ukradeno, kolikor je v njem beračev, ste jih vi okradli, ste jih slekli, ste jih vrgli na cesto. Krono z glave, žezlo iz roke! ... In dali boste krono z glave, žezlo iz roke. Niti noraka dalje, ne za palec ne boste razširili kraljestva. Ali ste čutili, da se že giblje tam doli, da se upirajo vašd sužnji? ...« Čeprav govori Maks v figurah, je njegova misel jasna, hkrati pa simbolična: boj zoper Kantor ja-kapitaldsta se začenja. Maks' plača svoj napad z življenjem prav tako kakor Jernej, toda ti dve smrti ne pomenita kapitulacije, marveč le postaji na poti v revolucijo. Glavni junak Cankarjeve povesti »Martin Kačur« stoji nekje sredi med Ščuko in Maksom Krncem. Po poklicu je učitelji Ščuka pa je novinar. Maks pa »večni študent«. Mislim, to ni naključno, da je Kačur učitelj, ljudski prosve-tar napredne smeri, kakor bi rekli danes. Cankar mu je dal ta poklic po dobrem premisleku, kajti Kačur ni le učitelj Šolske mladine, marveč hoče biti tudi učitelj ljudstva, ki ga more razveseliti in izobraziti. Pri tem Jo zaradi zaostalosti razmer temeljito In tragično Izkupl, skoraj podobno kakor neki kovač pred njim. Ker očita Kačur poklicnemu tovarišu Ferjanu, ki je po oportunistični poti postal nadučitelj, da je klečeplazec,, mu vrže Ferjan v obraz očit^, da je socialist. To je bdla v tistih časih za mnoge p>sovka, kakor Jo bila za oficialno družbo med obema vojnama psovka komunist ali boIJSevik. Kačur sicer pripomni, da bogvedi kaj Je to, toda »tebi nakljub, Ferjan, so-ciŠJlst sem!« To je logičen korak naprej od Ščuke in Maksa. Na sestanku, ki ga Je prej nekoč sklical Kačur, so ga podprli le delavci. Tudi tisti kovač, ki so ga ubili, je moral biti socialist, čeprav Cankar ne omenja tega Izrecno, toda iz razmer in zgodbe Jasno to sledi. Ta kovač je prcdhod-nik kovača Kalandra In »Hlapcev«, s katerim je Cankar ustvaril klasični lik proletarcaborca In upornika. (Nadaljevanje prihodnjič) PRED SMUČARSKIM DOGODKOM LETA Bo spet zmagal ing. Peter Lakota? Priprave za X. jubilejno tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev so v polnem teku — Prijavili so se naši vrhunski smučarji — Organizatorji pričakujejo novo pošiljko snega Predsednik pripravljenega odbora za organizacijo X. jubilejnega smučarskega telanovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev inž. Rade Katinović nas je seznanil s pripravami na to največje smučarsko tekmovanje, ki bo letos na Dolenjskem. »Tekmovanje bo v p>e^ in soboto, 17, in 18. januarja, v zimsko ^^nuidar^ein središču CrmoS-njicah pod. Rogom. Tehnično izvedbo tekmovanja Je prevzelo smučarsko društvo »Rog« iz Novega mesta, ostalo pa organizacijski odbor, la ga je Imenovalo društvo inženirjev in tehnikov, go-Bdarjev in lesne industrije Novo mesto. Pokroviteljstvo nad tem jubilejnem tekmovai^jem sta pre-vaela NOVOLES in GG Novo me- Smučarski skoki na Mimi v nedeljo, 12. januarja, bodo ob 14. ari na 40-metrski skakalnici na Mirni meddruštveni smu carski skoki, ki jih ori^a-nizira Partizan Mirna — sekcija za zimski šport. Org:ani7atorji so na tekmovanje povabili pionir,je, mladince in člane iz 19 slovenskih smučarskih klubov. ■ NOVO 1V1IC.STO — Športno uredništvo Dolenjskega lista je' sodelovalo v tradicionalni anketi zagrebškega lista »Sportske novosti« pri izbiri najboljšega športnika Jugoslavije. »Etoleijjslu list« je izbral za najboljšo šjKjrtnico Djur-djo Bjedov, za športnika Mira Cerarja, pri ekipah pa vaterpolo reprezentanco Jugoslavije. Končni vrstni red. ki ga je objavilo uredništvo »Sportniskih novosti«, je bil ravno taksen. (N. N.) sto. Predsednik častnega I4redsed-stva Je predsednik amučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič. Debeniški veleslalom Na nedeljskem debenakem veto-slalomu ao nastopili smučarji is Trebnjega, Mokronoga, Mirne in Novega mesta. Mlai^nci, dlanioe in člani so voelU na 400 m dolgi progi, ostaU teianovalci pa na kra^. Na tem tekmovanju so poskušali organizirati tudi six>-dikalno smučarsko prvenstvo, ki sta se sa pa žal udeležUa samo 2 tekmovalca Največ uspeha je požel Vecko Potrbin, Id Je osvojU kar dva pokala. Zmagovalci v ostalih kategorijah ao tudi prejeli pokale, najtolJŠi trije pa Se diplome. Rezultati; pionirke — 1. Silvester 21.6; mdajSl pionirji — 1. Ogrin 10 2, 2. Bukovec 11,2; i4o-nirji — 1 Jan 32,3,2. Pivk 34.6, 3. Oirrin 35,8, 4. MarkoviC 39.2, 5. Drfnian 74,1; mladinci — 1. Bukovec 38,0. 2. Stre3 40,1, 3. Kolenc 41,1, 4. Plazar 45,5; č'anice — 1. Rus 43,4; člani — 1. Potrbin 35.8, 2. bw. Japelj 42.2, 3. Krhin 42.8, 4. Bukovec 58,9. Na sindL kalnem prvenstvu Je amagal Tomaž Plazar (EIMI) 45,5. pred Janerom Bukovcem (GG obrat Trebnje) 58.9, M. L. B NOVO MESTO — Atleti Novega mesta so povabljeni v avgustu na atletsko tekmovanje v Zahodno Nemčijo Povabil jih je atletski klub TSV 18&J iz Stniu-binga, s katerim so se že srei^ali pred letom v Linzu. Pred tem nameravajo za dan mladotsi novo-meJke atlete obiskati gostje iz Zi^o-ine Nemč’je (N. N.) ■ KR.^sKO — SSD Jastreb ima novo sekcijo, in s‘cer ženski no-pomftt. Trener Franjo l.aci je obljubil da bomo lahko gledali ’ v Kr;-':em ženski nogomet že spomladi. Deial je, da ima nekaj dobrih noRotr.etaSlc (L. H.) Somrak in Kapš zmagala Najboljši namiznoteniški igralca Novega meita so se zadnjo nedeljo udeležUl conskega turnirja v Hrastniku. Iz Dolenjske so nastopili Novomeščani' tn Sodražičani. V konkurenci posameaaiikov Novomeščani zaradi neugodnega žreba niso posegli po najboljših mestih. Kapš Jo že T prvem kolu naletel na klubskega tovariša So. mraka in izgubil, Somraka pa Je porazil anagovaJec Kastelic iz Olimpije. Tudi M. Benjer in lihi earadi s'abega žreba idsta pri61a dalj od prvega kola. Najboljši od NAŠ RAZGOVOR Pripravljamo se za X. zlet Avi^ust Avbfir, predsednik zletnega odbora, nam Je za~ upal nekoliko podrobiMsti o pripravah na Jubilejni X. zlet bratstva in enotnosti, ki bo sredi leta v Bihasednikom občine Blhač. Stalni sekretariat zleta sd prizadeva. dn bo pokrovitelj sam predsednik rc«publHce tovariS Tito. Upnmo, da bo ta želja uresn;/S*na.« — Knko ^ pripravljamo pri nas? »Nni zlet ni odbor je za za-ki lučno nriredi*eno onrmr'') nn le prlsnoval Miran Prva n*^e- Inva Vlilo Wi v ''”vinrlu Z’et-ni oHhor <0 ‘iklonO dn sp bo m'p''lnn tir'ornvlla'a v dni-4f\'ih Pnrt*7,nrva. Uiko da bo pritegnjeno r priprave čim več delavske ki kmečke mladine. K sodelovanju bodo povabljena tudi druAtva Partizana izven Kletnega oibmočja k drugih krajev Slovenije. Ko nam bo znan razpis i^rtnih tekmovanj, bo zletni odbor začel zbirati prijave ki prL pravlJaU tekmovalne ekipe.« — Kako ocenjujrte medzlet-prireditve? »Do.sedajtje medzletne prireditve se po naši oceni dobro iLspele, razen spodraljaja pri orguni7aoiijl mladinskega ta-iKjrjenJa v Karlovcu. Tudi oMska m'ndih odbornikov na -lov«rM>ti ob 25-lelnlci II. 7.a »Klanja AVNCW v Jajou ni bilo.« S. l>OKl. Za moške bo veleada!<»nska proga dolga 1400 m, z višinsko razliko 253 m, ženske bodo tekmovale na krajši progi z višinsko razUko 100 metrov. Teki bodo na 5 km za ženske ozirtMna na 10 km za mo-šlce. Po prvih prijavah sklepomo, da bo nastopilo blizu 200 smučarjev, največ jih bo v veleslalomu, Favorit tekmovanja je inž. Peter Lakota, lanski anagovalec, kandidati 90 še Mulej. Srebre, Stefe, Cvenkelj in ostaU. Za ana^ govaloe so pripravljene Učne medalje, ekipni anagovalec v kombinaciji pa prejme pr^odnl pokal CrO^X)darskee zbornice _ Slovenije. Gostje bodo nastanjeni t zdra-vilidču Dolenjske Toplice oziroma pri 2Bsebnikih. Zdravilišče ae bo potrudlk), da bodo gostje do. bro postreženi. Omogočili jim bodo brees^ilačno kanje. Ce bo dovolj snega in bosta vlečnici nemoteno delovali, smo prepričani, da bo tekmovanje uj^MSdno kot tisto pred petimi IcM. Sd Fricov pokal v nedeljo, 12. januarja, bo ob 10. uri v črmošnji-(»h smučarsko tefcmovar nije goadarjev H lesarjev za Prioov pokal. Ce bo vse po sreči, bo vlečnica v Čfmošnjicah v nedeljo spet vlekla smučarje navkreber (nič več za nos, kot nekateri v šali natolcujejo). V nedeljo pričnejo že voziti za Fricov pokal, zato je usposobljena vlečnica več kot potrebna. (Foto: S. Dokl) Podkoritnik mladinski prvak Mladinci nestrpno čakajo na novi turnir, na katerem bodo nastopili tudi stari šahisti Dol'jnJcev je v konkurenci posa-nieaaiikov bil Lavrenčič (Sodražica) na odličnem četrtem mestu, Somrak pa je bil rik in Kkm 3. Izven konkurence: Obranovič 11 točk (2. mesto) in Koiole 2,5 (M. mesto). I. Stanič ■ BRE21CE — Preteklo soboto so imeli rokometaši Brežic letni občni zbor. Prisotnih je bilo blizu 100 članov, prijateljev rokometa, starSev ter predstavnikov drugih rokometnih klubov. Predsednik kluba Polde Rovan je podal poročilo o delu v preteklem obdobju in ob tej priložnosti izrekel priznanje za delo v klubu najzaslužnejšim igralkam, igralcem ter telesnovzgojnlm delavcem. Posebno se Je zahvalil zvestim privržencem kluba. Nato Je trener Darko f^etinc poročal o uspehih moške in žen^e članske ekipe, o problemih, ki nastajajo pri delu ter začrtal smernice za prihodnje obdobje. Slišali smo tudi poročilo o mladinskih ekipah er o delu s najmlajšimi. Po poročilih se je razvila živahna razprava v kateri so sodelovali igrici, starSi, navijači in predsednik mladine Milan Lokar. Na koncu so se T prijetnem raspoloženju zbrali na tovariškem srečanju. (P.JR.) ■ NRdKO — V nedeljo, 36. Januarja, bodo priredili na 18-metr-sU skakalnici na 2vlki pionirsko občinsko skakalno prvenstvo. Or-ganizacijo prireditve bosta prevzela ObZnC in Partizan Krško. (L. H.) ČE ŽELITE DdgovoT ali oaslGT u ma lih ORlBSOT priložite vaše mu vpraSanju doptsiiico ali znamko za 3U din UPRAVA LISI A '.y^y-y - >.^T % ''.V ' ' ■ »1 . f. 1 'i Strelska ekipa Pionirja (2ibret, Bcrian, Kos, Pirc in Knap — od leve proti desni) je med najboljšimi na Dolenjskem. V preteklem letu je zmagala na številnih domačih tekmovanjih, pa tudi v republiškem merjenju sil je bila med boljšimL (Foto: S. D.) Od tu in tam ■ NOVO MESTO — V tekmovanju kegljaških parov v borbenih igrah sodeluje 26 parov. V prvem kolu so v glavnem zmagaU favoriti (J. M.) ■ CKNOMraJ — Na smučarski skakalnici v Črnomlju so imeli skakalci prve skoke za trening. Snega Je zapadlo dovolj, skakalnica je dobro pripravljena. Na Treningu je bU najboljši Jože Gladek, ki je skočil 25 m, nad 20 metri pa so skočili še: (iraliek (23 m), Švajger (22 m) in Male-rič (30 m). Skakalci vadijo vsak dan. Na skakalnici bo potrebno opraviti Se nekaj izboljšav, tako da bo nared do občinskega prvenstva T skokih, ki bo v Črnomlju. Skakalci bodo do tega časa verjetno prišli v zadovoljivo formo. (A. L.) ■ KIRSKO — SSD Krško bo priredilo 20. januarja v Zviki nad Krškim občinsko pionirsko prvenstvo T smučanju. Pionirji in pionirke bodo trfanovaU v smuku, slalomu in tekih. V februarju pa je predvideno pionirsko smuč^ sko prvenstvo Spodnjega Posavja, na katerem bodo sodelovale vse osnovne šole tega območja (L. HJ ■ BREZICE — Pred kratkka so imeli učenci oax>vne Sole bra^ tov Ribarjev športni dan. Izkort-stili so primerne snežZM razmera za smučanje in sankanje. Mai^jSa skupdna navdušenih drsalcev pa je dopoldne preživela na ledeni ploskvi. Smučarji so se pomeriM ‘v teku. NastoiMlo Je 64 učencev« Najboljši je bil učenec Miha lič, pred Tinetom Soškom in SSf uezom Banom (P. R.) ■ NOVO MESTO — 2ed( se luipravlja na kvalifikacije vstcp T repubUSto ligo v kato0C^ riji 8x200 lučajev. V sednjem S»-su sta Železničarjeve vrste okrepila znana kegljača Lojoe LegUb in Joae Mrzlak (J. M.) ■ KRŠKO — TVD Partizan Ki; ^o priredi prvo soboto v febn>-arju propagandno tokmovai^J« T smučarskih skokih na 35-metictt skakalnici v Rogah nad KrSkiio. Razen domačinov bodo na tdonc^ vanje povabljeni skakalci ix KV sovca in Ljubljane. Pri organih ciji tekmovanja bo pomagala di mladinska organizacija Kršk^ (L. H.) ■ BREZICE — V nedeljo, IL Januarja, je SSD na osnovni S(M bratov Ribarjev pod vodstvom učiteljev telesne vzgoje izvedlo prvenstvo v veleslalomu. TekmCK vanja se Je udeležilo 31 učencem žal samo ena učmka. Vrstni red najboljših Je bil: 1. Janes Blatniki 2. Roman Šepetave, 3. Vlado Hn* stovšek, 4. do 6. Edo Hrova^ B\]anko Beribak in Milia Galli id tako dalje (P. R.) ■ NOVO MESTO — Saborski tumlr četrti kov, na katerem igralcev. NaJbolJSo igro sta po kazala Evin Poredoš in Jože c^, ki sta ostala edina nepr» magana. Končni vrstni red; 1. Po* redoS 14,5, 2. Pucelj 13,5, 3. Komel} 13, 4. Vukičevic 11,5, 5. S*-ver 10, 6. Suln 9, 7. Ih: 7,5, 8. do 9. Bevc in Kralj 6.5, 10. IIK I, 11. do 13. Povše in Praičevtč S, 13. Savelj 4,5, 14. Krrian 3,5, UL Mihalič 3, 16. Penko ml. 1 točka. Štirje prvouvrščeni — Poredoš, Pucelj, Komel j in Vukičevič dobili so tretjo kategorijo. (S. S.) ■ NOVO MESTO — Med(d>£i» skl zavod za prosvetno-pedago6ko službo iz Novega me:>ta in Ljubljane sta priredila smučarski t» čaj za učitelje telesne vzgoje r Kranjski gori. Iz Dolenjske se Je tečaja udeležilo 15 telesnovzgojnih delavcev. Organizatorji so naieteM pri zbiranju kandidatov na precejšnje težave. Pri vodstvih Sol je premalo zanimanja za vsestraiv* sko vadbo učencev. Res je, da niso povsod dobri pogoji za vadbo otrok. Ni pa rečeno, ^ se ne bo stanje v kratkem spremenilo. Zait no nam je, da spada smučanje t splošno telesno vzgojo In je velikega pomena pri pripravah mladine na vseljudsko obmmbo. (N. N.) ■ OTOCEC — Ze od začetka šolskega leta dela na osnovni šoli šahovski krožek, ki ga vodi Anton Redek. Udeležba je velika, kar kaže, da Je zanimanje za šah precejšnje. V krožku je tudi nekaj deklet. Po večtedenskem delu krožka ao Šahisti odigrali šahovski tumlr za prvaka šole. Nastopilo Je 14 Sahistov. Prvak je postal Prane Pušavec, učenec 7. razreda, Id je zbral 13 točk. Končni vrstni red: 1. Puša>-cc, 2. Jenilič, 3. Slajkovec, 4 do 5. Pavlin in Rožanc, 6. Kink. 7. Gril, 8. Turk, 9. PerSe, 10. Rifelj, 11. Miklič. 12. Bregar, 13. Šeruga in 14. Trntpik. Sahlstl imajo v programu Se tek-movtmja s sosednimi šolami Z<'11-jo se vključiti tudi v občinsko tekmovanje (Z. S.) ■ KR.SKO — Plavalcem vaterpolistom, nogOTnetaJem, karateistom so se pred kratkim s trfiin-gl priključili tudi igralci namiznega tenisa. V januarju bodo imeli nekaj prijatelJ.skJh srečanj, Pripravljajo pa se tudi na občinsko prvenstvo, ki bo v februarju. (L. H.) AKCIJA -NOVI NAROČNIKI 1968-69« Hvala najboljšim ■ pa tudi vsem drugim sodelavcem! ■ 9 tednov naše sUccije je za nami — za 2.301 novega naročnika smo bogatejši! Iskrma hvala vsem, ki so nam pri tem p>omagaLi, zlasti pe vsem delavcem PTT v 9 občinah, ki vodijo letošnjo akcir jo! Približali smo se tudi že 30.000-emu naročniku našega lista, toda ponovila se je »novoletna bolezen«; zadnji teden smo morali izbrisati iz naših vrst nekaj nad 400 starih naročnikov, ki so domači tednik odp>ovedali v zadnjih tednih. Med temi je tudi kakih 100 slabih plačnikov, ki smo jim list žad morali ustaviti, ker tudi na ponovno terjatev niso odgovorili. Dobro vemo, da si bodo mnogi zdaj »odpovedani« naročniki spet premislili; to se dogaja vsako leto in nam povzroča samo nepotrebno dodatno delo. Glavno pa je seveda: visoka naklada domačega tednika, ki tudi znižuje prodzvo*dne stroške. ■ Obljuba dela dolg, zato najprej seznam 10 pošt, ki so v zadnjih dveh mesecih, vključno do 7. januarja 1969, dosegle najboljše uspehe v novi akciji; pošta pošta pošta pošta pošta posta pošta pošta pošta pošta itd. KRŠKO: TREBNJE: NOVO MESI O: VINICA: ŠENTJERNEJ: ČRNOMELJ: KOPRIVNICA: BREŽICE: MIRNA: SEVNICA: 164 novih 132 novih 110 novih 85 novih 71 novih 71 novih 68 novih 57 novih 57 novih 52 novih naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov naročnikov Vrstni red treh najboljših se že nekaj tednov ni spremenil — vsi si prizadevajo ostati res »na vrhu«, čeprav se jim tudi nekatere manjše pošte hitro približujejo. — V upravi lista pogrešamo še malce večjo aktivnost skoraj vseh pošt iz občine Brežice, močno pa zaostaja tudi občina Ribnica. ■ Zdaj pa še pregled 10 najboljših poštnih delavcev, ki tekmujejo, kot je znano, še posebej za specialne nagrade, ki smo jih razpdsali v novembru. 7. januarja letos je bil njihov vrstni red takle; Karel Geršak, Krško: Anton Hren, Trebnje: Pavel Kastelic, Vinica: Marica Toplišek, Koprivnica: Vinko Franko, Šentjernej: Anton Dragoš, Črnomelj: Ivan Knez, Sevnica: Janez Smrke, Mirna: Franc Šinko, Šentjernej: itd. 157 naročnikov 85 naročnikov 70 naročnikov 43 naročnikov 41 naročnikov 41 naročnikov 30 naročnikov 26 naročnikov 26 naročnikov TEKMOVALEC »IZVEN KONKURENCE« ... ■ Ne smemo pozabiti tudi zaslužnega sodela/vca, ki tekmuje s pismonoši sicer »izven konkurence«, pe zato nič manj uspešno: to je naš zvesti Cveto Križ iz Kočevja, ki je v istem času pridobil že 108 novih naročnikov in bi sodil v gornji lestvica na 2. mesto. Vraidar beležimo nj^ove uspehe posebej in zares »izven konkurence« vseh pismonoš. Da ne bo zamere — pa da bi se uslužbenci vseh pošt v občinah KOČEVJE in RIBNICA vsaj malo zgledovali po prizadevnem tovarišu Cvetku Križu, ki trdi, da bi pridobil »vsak teden najmanj 20 novih naročnikov, de bi bdi pismonoša...« Pa še res je — saj jih je lani pridobil sam rekordno število; njemu gre g^vna zasluga, da se je število naročnikov na DOLENJSKI LIST v kočevski občini lani tako razveseljivo povečalo. KAJ PA VSAKA POŠTA POSEBEJ? ■ ZMANJKUJE NAM PROSTORA v temle (Avirčku, pa moramo zato obljubljeni pregled pridobljenih novih naročnikov za vse pošte odložitd na prihodnji četrtek. Brez zamere, prosimo, toda s prostoirom nam že v prvi ponovoletni Številki trda prede In vse kaže, da se bomo letos oglašali naročnikom in bralcem večkrat v raaSirjenih Stevilk*»h. Ker se naročnina ne bo spremenila, bodo tega stari Id novi naročniki prav gotovo veeeli... Do prihodnjega tedna — vsem lep pozdravi IKH^NJSKI LIST DESET NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD Med nove naročnike smo z žrebanjem raadelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Eianes jih bodo dobili po pošti: Alojz Simonišek, Pavlova vas 10, Pišece; Alojz Pate, Gorenja vas, Mirna na Dol.; Fanika Špan, »lisca«, Sevnica; Zalka Murn, Podturn 66, Dol. Toplice; Ivana 2upevc, Lokve 10, Brestanica; Jurij Rogina, Stara Lipa 19, Vinica pri Črnomlju; Alojzija Petrov, čič, Vranoviči 27, Gradec v Beli krajini; Matija Cetinski, Kolodvorska 21, Kočevje; Stane Klun, Ribnica 222 a na Dol. tn Rudi ljevak, Artiče 53. ODSTRANILI SMO Sl FOOVF. SO MAS PEKLI Vzajemno V Selih Rič več sledu po pogorišču - V kratkem času s pomočjo ljudi zaceljene rane, ki jih je povzročil požar - Pogorelci ne najdejo besed za zahvalo! 7. jvUija 1967 je ob 13.30 ogenj, ki ga je povzro-ftila slaba električna napeljava, upepelil gospodarski poslopji Alojza Mahniča iz Sel števika 5 pri Karte-Ijevem in Alojza Metelka iz hiše št. 4. Tistega dne je bilo lepo poletno vreme, dalj časa je že bila suša. V Selih pa se ni čutila, vodnjaki so bili polni. Ogenj se je hitro razširil. Samo prisebnosti vaščanov, ki so pritekli s polja, voznikom osebnih vozil (domačiji sta streljaj od 'avtomobilske ceste) in hitremu posegu gasilcev gre zahvala, da so požar omejili. Reševalci so rešili pred pogubo le živino in nekaj malenkosti, škodo so ocenili na 120.000 din. Prisebnosti je treba pripisati, da ni bila nesreča še večja. Poldirugo leto po tistem usodnem dnevu sem odšel na kraj tragedije. Najprej sem poiskal na domu odbornika občinske sikupščine Franca Hrastarja. Skupaj sva odrinila ns, p>ogorišče. Na pogorišče? Saj ga ni več! Na tisti usodni dan nemo spominja samo c^rodje poljedelskega stroja in nekaj ožganih bnm. Vse ostalo je izginilo! Na mestu, kjer je bilo pred meseci še črno pogorišče, se danes ponosno vzpenjata dve gospodarski poslopji, ki sta vzorno urejeni. Električna napeljava je pravilno speljana. Pri gradnji je v glavnem prevladoval beton, manj les. Drži, kot je zatrjeval lastnik, da ne more več priti do podobne nesreče. Sedaj je vse lepo urejeno. Kako se je odvijala humana akcija, o kateri govori vsa dolina, sem vprašal Franca Hrastarja. Povedal je; »Po tistem groznem dnevu sta bila oba gos.pK>darja obupana. Kaj ne bi bila, saj jim je dejansko zgorelo vse, razen stanovanjske hiše! Tragedija nas je vse močno pre-simila. S predsednikom krajevne konference SZDL Pr.ui-cem Strgarjem sva organizirala zbiralno akcijo. Ustanovili smo 12 ekip, ki so obiskale vse občane; od Otočca, Mirne peči in Prečne tja do Trebelnega. Ni je bilo hiše, ki je ne bi obisikali in ki bi nam zaprla vrata. Ljudje, ki so sami v vojnem času občutili FK>dobne težave, so se brez izjeme odzvali prošnji za pomoč. Ce ni bilo denarja piri hiši, so pa pričevali v materialu adi z delom. Precej so prispevali tudi delovni kolektivi Krka, NOVO-TEKS, Opekama Zalog, Gozdno gospodarstvo in drugi. Tudi obfinski odbor RK je precej prispeval. Iz vseh teh akcij je prišlo 7220 dinarjev, če pa prištejemo še zbrani material, se je vsota povzpela na 20.000 din. Ko smo zbrali denar in material, smo se lotili gradnje. V rekordnem času nam je uspelo postaviti dive stavbi, ki bosta ostali trajen spomenik človeške solidarnosti.« vali, in za vse njihove naipore in sočustvovanje ne morem najti prave besede zahvale. Nikoli ne bom pozabil njihovega prizadevanja, da čimprej odstranimo sledove, ki so nas pekli. Ljudje so me pričeli spodbujati, da sem se z vsemi lotil dela. če ne bi bilo teh dobrih ljudi in njihove vztrajnosti, ne bd nikoli uspeli, če že pišete o naši tragediji, zapišite, da se vsem od srca zahvaljujemo in bomo svoje dobrotnike ohraniH v spoaninu vse življenje.« Mahničevima je nesreča za- rezala v obraz globoke brazde, imiljivo veliko je bilo pre-garanih dni in neprespanih noči. Vendar se je splačalo. Vsa bližnja in daljna okolica je sprejela njiuno tragedijo kot svojo in jo skušala čim-prej odstraniti. S skupnimi močmi jim je tudi uspelo! Poštenost, nesebičnost, solidarnost in dobrota so si na Selih pri Karteljevem postavili trajen spomenik. Ta naj opozarja vse, ki so malodu-šni, da še živijo pravi ljudje. S. DOKL € Zakonca Justina in Alojz Mahnič pred obnovljenima gospodarskima poslopjema na Selih (Foto: S. Dokl) VESOLJSIC-' obzorju je Lime zapi» videli... Med 2e večterat in zapisana ^ lenjske pra® panine iz F pred našim ^ pomembne, vanj a veliilsšt dišč na Dolfif letih; v Siti^ niestu, so W trdila in stih, bi se vsem sivetu. heoloških ^ prihajajo k lepe in bog* keltske najdi Odbornik občinske skupščin« Franc Hrastar je bil eden od pobudnikov za organizacijo humane akcije. Po ogledu novih stavb sva se namenila še na obisk k Pogorelcema Justini in Alojzu Mahniču. Drugega soseda ni bilo doma;'' malo prej je s svojim konjičem peljal mleko v dolino. Prijazno sta na^ ju sprejela in sta v p>ogov‘>ru dejala; »Danes se počutimo bolje kot pred letom. Najhuje je bilo tedaj, ko je bilo okoli hiše vse i^o in ko smo rešeno živino imeld pod kozod-cem. Res je bUo strašno! To lahko ve samo tisti, kdor je kaj takega že doživel. Ne mp-rem verjeti, da je vse to, kar danes vidim, mogoče. Smo res s skupnimi močmi napravili tako veliko dejanje? Za vse, kar so občani prispe- Sevnica: za tatom žage ni sledu 13 in pol kilograma težak kamen je 24. decembra ob 3. lui zjutraj neznanec vrgel v izložbeno okno prodajalne kmetijskega kombinata ZASAVJE na glavni ulici v Sevndr cd in brez sledu odnesel motamo žago. vredno 2750 novih dinarjev. Nefkatoni aiaki Ica-žejo, da se je tet pripeljal z avtomobilom, drugi pa, da s kolesom. Ker so tisti dan videli moSkega, ki je proti Blanci peljal rva kolesu večjd predmet, menijo, da je izginili v tej smeri, vendar je bdla tudi tu izgubljena vseka sled. Ribnica izgubila v sobotnem (4. januarja) radijskem tekmovanju »Sp>o-znavajmo svet in domovino« sta se pomerila Ribnica in 2diri. Tekmovanje med mladinskima ekipama se je končalo neodločeno, medtem ko so poslušalci v dvorana bolje odgovarjali v žireh in tako v končnem seštevku točk zmagali z 21 ; 19. Mladinski ekipi obeh krajev sta si denarno nagrado razdelili — vsaka je dobila po 500 din. UPORABLJA] WD-40 IN TUDI VAŠ AVTO BO DOSEGEL TAKO I UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPORABLJAJTE WD-40 • UPOR^ # WD-40 lahko uporabite, kadar hočete hitro posušiti vlažni < in olajšati start. Potrebno je samo, da ga razpršite po raZ nih vodih, svečkah in po površini akumulatorja. Tako bost stranili vlago, marveč boste preprečili tudi preboj toka, I kondenzirana vlaga. WD-40 lahko vbrizgate celo v notrati ka: tako ga posušite in izboljšate električne lastnosti vžiga # WD-40 penetrira, maže in odstranjuje vlago, zato je njeg< v avtomobilizmu res vsestranska. Ker naglo prodira in n veliko pomoč, kadar je treba odviti zarjavele vijake, ma* de brzinomera, sestavljive antene itd. # WD-40 ne škoduje laku! TUDI VI UPORABWAJTB WD-4ft m TtJDl VI UPORABLJAJTE WD-«0 • TUDI VI UPO KRKA I CENTER, HOUSTON: Takole vzhaja Zemlja na Liinil Prizor »Zemljinega vzlioda« na Luninem skozi okno svoje kapsule videla posadka vesoljske ladje Apollo 8, ko je med kroženjem okrog čala tisto stran našega samotnega in pustega satelita, ki je Zemljani do t^a časa še nikoli niso Telefoto: NASA prek UPI Inarodni sloves dolenjskih izkopanin j€ bila izrečena rditev, da so do-Sodavinske iziko-*rvega tisočletja »tetjem evropsko ^-^^>sežna izkopa-halštatskih naj-ijskem v zadnjih in v Novem samo povečala fcrog tiplje zanimajo, po Vedno več je ar-!ro»iili'H> 11^ mSL STAROST ^BUAJTE WD-40 • vžigalni sistem tdelilniku, grelce ne samo od-ki ga povzroča ijost razdelilni-ilnega sistema. 9va uporabnost (laže, vam je v tiče kljuke, vo- •Rabljajts wi)-«e • KitKA TOVARNA ZDRAVU NOVO MESTO šele pred kratkim odikjrili. Kaiko daJeč seže glas o dolenjskih izkopaninah, naj navedem dva primera. Pred dnevi seon prejel iz Avsta^dije pismo, v koterem me arheolog Vincent Megavi? (predavatelj na univerzi v Sidnejnj, strokovnjak za keltsko umetnost) prosi za fotografijo izredno ler>e keltske posode z obrazoma, ki smo jo isakopali pK>leti 1967 na Znančevih njivah v Novem mestu. Novica o naših najdbah je prodrla celo v daljno Avstralijo! Jeseaii 1969 namerava ta avstralski arhe-oilog cek) oibiskati Novo mesto, da bd na svoje oči videl naie lepe iricoi>anine. Drugi primer je iz Nem-č»i(je. Docesit dir. Otto-Herman Prey (vsakoletni sodelavec pri arheološkem raziskovanju v Stični in velik prijatelj naše ožje domovine) mi je podal (tox>bno, toda vzorno urejeno publikacijo z naslovom: Alma mater Philippina, zim-siki semester 1963-69. To je Dolgi prsti v novoletni noči Dolgoprstna in razgrajaška čilica tudi mod novoletnimi prazniki nista mirovali. V novem mestu in bližnji okolici so prijavili več tatvin in razgrajačev, ki so kvarili praznično razpoloženje. Francu Severju je nekdo že 30. decembra dopoldne ukradel plašč z rokavicami v Kosovi gjostilni v Ločni, kjer se Je zadrževal s prijatelji. Vekoslavu Novakoviču je nekdo vzel p>lašč med silvestrovanjem v spodnjih pro-štorih kavarne na glavnem trgu v Novem mestu, Alojzu Silerju pa Je zmanjkala denarnica s 170 dinarji na novoletni zabavi v Prečni. V Skalic-kijevi ulici je neznanec ukradel pri Jožetu Auersp>ergeriju zajca, pri njegovem sosedu Antonu Ume-ku pa peitelina in kokoš. Na Otočcu so v silvestrski noči vlomili v dva zagrebška osebna avtomobila, parkirana pred hotelom. NovomeSčan S. T. Je ob rxihodu Iz Ribje restavrac-je v Dilančevi ulici v Novem mestu v novoletni noči razbil šiQX> na vhodnih vratih- 2. Januarja sta v novomeškem hotelu Kandija razgra jala dve pijanca. Razbila sta več kozarcev In nadlegovala goste. Patrulja milice je enega spravila v prostor, kjer se je iztre^’^^'. drugega pa so odnesle pete. glasiUo, kii ga ob vsekem semestru izdaja častitljiva in slaroslavna univerza v Mar-bungu ob Lahni, prva prote-staaitaka univerza Nemčije. V njej je dr. Prey (ki predava na arheološkem oddelku marburške univerze) objavil daljši bogato ilustriran članek o reaultatih izkopavanja v Stični, z naslovom: Kne^e gradišče v Stični v Sloveniji. S toplimi besedami je predstavil kraj, okoliščine, Rodovino raziskav in potek dela v zadnjih dveh letih. V članku omenja tudi druga bogata dolenjska najdišča, med njimi naše izkopavanje v Novem mestu. Dva drobna dokaza, da znanost ne pozna meja in o slovesu, ki ga užavajo v širnem svetu dolenjske arheološke izkopanine. TONE KNEZ Iz Titograda pišejo »Zelo daleč od domačih krajev se spominjamo domačih, znancev in prLjateljerv ter jim pošiljamo prisrčne p>ozdrave z naj lepšimi novoletnimi željami.« Tako nam pišejo naši fantje, kd služijo vojaški rok v Titogradu: Jože Penca, Tine Marolt in Mirko Dimc. HARFA — PRVIČ V VAVTI VASI! j?-* ■■ EDIN}>TVENO D021VE^JE so imeli mladi poslušalci uspelega koncerta, ki sta ga t Straži pri Novem mestu priredila prejšnji teden tenorist Mitja Gregorač in harfistka Pavla Uršič-Petričeva, Njiho« žareči obrazi so pokazali da si takih koncertov in kulturnih prireditev šc želijo, podjetju NOVOLES pa se pionirji in vodstvo šole iskreno zahvaljujejo, saj ^m je kolektiv največjega domačega podjetja omogočil src-7 nbeina umotnikomn 'FCTO: fotografski krožek učencev šole v Vavti vasi) Moj prijatelj Steve Catlin iz Columbusa v Ohiu še nikoli ni bil videl divjega slona. In ko se je skupina mladih iznajdljivih črncev, ki so hajkah divjad, vrnila iz pragozda in so povedali, da so videli mirno se pasočo čredo slonov komaj tri milje daleč od našega taborišča v centralni Tanganjiki, sem Stevu obljubil, da mu bom pokazal slone iz neposredne bližine, še sanjalo se mi ni, da bo to začetek pravcate verižne reakcije nevarnosti in smrti. Pritihotapil sem se do črede na sto metrov. Bilo je samo 26 slonov — 11 samic, devet mladih in pet odraslih samcev, vso čredo pa je vodil stari, osiveU »monarh«. Bil je večji od vseh drugih. Visok je bil skoraj tri metre, vsak okel pa mu je tehtal najmanj 70 kilogramov. Vodja črede je bil vznemiri j en. 2iv^o se je prestopal po odpadkih in jezno renčal. Takoj smo videli, zakaj. »Monarh« mora dokazati moškost Mlad in pogvmien slon, najmočnejši med petimi samci, se je vzpenjal na zadnje noge in poln moške sile napadal samice. To je bilo veliko izzivanje »monarhu«, ki je edini v vsej čredi imel pravico do »harema«. Vodnik črede je njen nedotakljivi vladar in mož vseh samic, dokler ga moči ne zapustijo. Toda ko se postara, se rr<''rn ’'')->ti z na.ir^'^'*;-nejšim slonom v čredi, če bitko izgubi, ga spodijo iz črede in pogine kot osamlje klatež. Iz maščevanja pos'^'^e včasih pravi ubijalec. »Prej ali kasneje bo hudo med mladim slonom in sia^jm vodnikom,« sem rekel Stevu. »CMlično,« je odgovoril prijatelj. »Morava se vtihotapiti čisto blizu in opazovati boj.« »Posebnega boja ne bo,« sem pripomnil, »kajti .monin-h’ je neprimerno večji od mlajšega nasprotnika.« Mladi slon poskusi srečo ... Čakala sva eno uro, vendar se nič ni zgodilo. Mladec je paradiral med slonicami kot kak Casanova. Monarh je čedalje bolj živčno teptal po odpadkih in sumljivo opazoviJ tekmeca. In ravno ko sva se obrnila in hotela nazaj v taborišče, je v pragozdu odjeknil močan krik neke slonij3. Mladec si je bil izbral najdebelejšo in jo poskušal osvojiti. Z rilcem jo je, ne premočno, tolkel po lakotnicah Monarh ga je oponmil s krikom, od katerega je zadrhtel ves pragozd. Toda mladec se ni zmenil za opomin in je *še naprej nadlegoval svojo izvoljenko. Tedaj je starec zamahnil z rilcem in udaril mladca po vratu. Zaljubljenec se je opotekel, pal na tla in dvigih oblak prahu. Bil sem presenečen, ko je spet hitro vstal. Ni se pognal v beg, marveč je kljuboval starcu in sprejel boj. Monarh je planil proti njemu in mahal z rilcem kot z velikanskim bičem. Mladi slon se mu je zapodil naproti in oba pragozdna orjaka sta trčila kot tovorna vagona. S svojo veliko težo je vodnik črede podrl tekmeca na tla. Mladec se je zgrudil v prah in monarh, ki se v zaletu ni mogel ustaviti, je padel čezenj in zatulil na ves glas, ko je butnil ob tla. Stari orjak se je zrušil na tla' Mlajši je prvi vstal. Bil je hitrejši in je z rilcem močno tolkel monarha po lakotnicah. Starec je stokal od bolečin, vendar je vstal. Oči je imel vse krvave od prahu in besa. Preden se je lahko pripravil za napad, mu je mladec ovil svoj rilec okrog noge in ga začel butati z glavo v ramo, da bi ga prevrnil. Zapleten in pod močnim pritiskom svojega tekmeca se je stari orjak zrušil na tla kot nebotičnik ob potresu. Vendar je spet vstal. Bojeval se je čedalje manj spretno. Starost mu je amanjšala reflekse. Mladec, čeprav manjši in lažji. Je dobil nekaj rund. Starec mu po vztrajnosti in naglici ni bil kos. Mladec ga je šibal s svojim gibčnim, žilastim rilcem. Monarh je bil izmučen, vendar se ni vdal. Presenetil je tekmeca z bliskovitim udarcem z rilcem po vratu in vsiljivec je padel kot posekan. Brez moči je obležal na tleh. Starec je menil, da je boj že odločen. Planil je, da bi podrtega nasprotnika z zadnjo močjo prebodel z oklom. Toda mladec se je bil že osvestil in se bliskovito ognil penastemu nasprotniku. Okla sta zgrešila cilj in se globoko zarila v trda tla. Starec je ostal prikovan za zemljo. »Zoboboli«, ki vodi do ubijanja Mladec se je vzpel na zadnje noge in začel s sprednjirni kopiti na vso moč udarjati starca po glavi. Monarh se je onemogel prevrnil. Pri tem se mu je odlomil levi okel in ostal zapičen v tla. Ko se je mukoma dvignil, mu je iz škrbine od okla tekla kri kot kača, iz rane pa je visel živec. Mladec mu ni dal oddiha. Zaletel se je v monarha, toda staremu kralju črede je bilo boja dovolj. Spoznal je, da je premagan. Obrnil se je in izginil v gosto zelenje. »Bog nebeški,« je osuplo zamrmral Steve, »to trpi z odlomljenim oklom. Kako strašen zobobol mora to biti!« »Da,« sem mu odgovoril, »strašen zobobol.« Nadaljevanje prihodnjič) Domačini za podvoz pod žeieznicu Dob^včani se boje, da jih ne bodo pK>kl:cali k sodelovanju takrat, ko bodo odločali o p>odvoeiu oz. nadvozu ćez železniško progo. Krajevna skupnost se je piri.ix>ročlla občinski skupščini, da bi njene predstavnike povabili zraven,, kadar bodo strokcw-ne komisije ocenjevale teiren. Domačini so naij-bolj v strahu pred tem, da bi speljali čez železnico nadvoz in tako pokvarili sliko kraja. Predstavniki krajevne skupnosti trdijo, da ni talne vode in da so jo pri naavi&jem vodnem stanju našli šele v globini 7,75 m. Po tem sklepajo, da bi bil F>odvoz primeimejši kot nadvoz. Spet priznanje tabornii^om Ta.bomiška zveza Slovenije je ob koncu minulega leta že sedmič proglasila odred MATIJE GUBCA za partizanski odred. To visoko priznanje je podelila 2jveza še devetim taborniškim organizacijam v Sloveni^’.i. Praznični izkupiček -110.000 din Za rezervacije na Silvestrovo so v Cateških Toplicah dobili približno 67.000 dinarjev, razen t^a so imeli v dneh od 31. decembra do 2. januarja za 43.000 dinarjev gotovinskega prometa. Novo leto je dočakalo v adravili-šikih prostorih nad 700 gostov Del zmog jivosti so prodali GENERALTURISTU iz Zagreba ter agencijam PUTNIK in TURIST iz Ljubl;ane. Veliko omizij so zajedi’ tildi B-rež’čani. Most z luknjo ^ Most čez Krko je zaprt za tovomi promet. Ljudi ^nima, kdaj bodo ’uknjo zakrpali. Ko je odbornik sprožil to vprašanje na zadnji sej.i Občinske skupščine, za rok ni mogel zvedeti. Dobil ;e le pojasnilo cestnega inšpek torja, da je pristojna služba naročila v Kostanjev ci pcJsebno hi dovino za popravilo. Na vrsti so Skopice in Cerklje v prvi četrtini leta bo trgovsko podjetje LJUDSKA POTROŠNJA popolnoma obnovilo prodajni lokal v Krški vasi in dogradilo trgovino v^ Skopicah Zidati so začeli vaščani samj. pa jim je 2ananj-kalo denarja. V Cerkljah bo {x>dj©tje so-udeleženo pri investiciji za novo poslovno zgradbo. Za gradnjo se LJUDSKA Pa TROSNJA dogovarja z občinah skupščino, podjetjem PTT in AGRARIO. Do konca leta bodjetj€ od Samobora do Novega mesta, Sevnice in Smao^a pri Jelšah, ker take tirgovine na tem ob-močiju ni. lem šolskem letu opravili 2787 ur dodatne pomoči. Ta pomoč je bila namenjena učencem, ki pri rednih urah niso mogli utrditi svojega znanja. Učitelji so pomagali tudi izredno sposobnim učencem. Zanje so opravili 216 dopolnilnih ur. Dopolnilno delo ni plačano. zato se ga pKjnekod branijo. So primeri, ko je najbolj p>o-manjkljivo tam, kjer učni uspehi najbolj šepajo in kjer je osip učencev največji. Statistični podatki niso verna podoba dela na šolah, ampak le približna slika njihove prizadevnosti, ki jo lahko uspešno dopolni napredovanje učencev na srednjih šolah. Odborniki so se v razpravi zanimali predvsem za strokovno usposobljenost učiteljstva, zlasti na tistih šolah, kjer največ učencev preneha šolsko obveznost pred osmim razredom. Jt S pionirske likovne razstave v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) GOSTIŠČA V BREŽIŠKI OBČINI SO BOLJE UREJENA Zakaj inšpekcija ne dobiva prijav Med obrtniki je še veliko šušmarjev - Inšpekcija sama težko, odkriva kršilce Gostinska mreža v brežiški občini je po mnenju tržne inšpekcije boljše urejena kot leto, dve nazaj. Gostišča so večinoma v zasebni lasti. Lani je bilo na novo odprtih kar šest gostišč in zdaj že ni večjega kraja brez tovrstnega lokala. Nekateri gostinci vlagajo velike zneske za obnovo inventarja in prostorov, marsikje pa ne pazijo na okolico gostišč, ki zaradi neurejenosti zbuja slab vtis pri gostih. Lokale, ki kvarijo sliko gostinstva s svojo zanemarjenostjo, bi morali pravzaprav zapreti. Takega ukrepa se do sedaj v občini še niso poslužili. Lastnike opozarjajo na pomanjkljivosti z odločbami inšpekcijskih organov. Pri pregledih sodelujeta s tržnim inšpektorjem sanitarni inšpektor in enolog, ki pregleduje kakovost vina. Lani so na štirih krajih naleteli na pokvarjeno vino. Med obrtniki je še vedno precej šušmarjev, ki opravljajo obrtno dejavnost brez dovoljenja. Nekaj je med njimi tudi starejših ljudi, ki šaobrt odjavili, pa se bodisi zaradi majhne pokojnine ali drugih skromnih dohodkov še naprej ukvarjajo z obrtjo. S temi ni težav. Za inšpekcijo so bolj trd oreh tisti obrtniki, ki obrt zaradi prenavljanja lokalov ali bolezni začasno odjavijo tn pred rokom že spet poslujejo. To je mnogim izmed njih težko dokazati, ker najde vsak kopico izgovorov, češ da je ravno tisti dan šele odprl, da dela zase ali za sorodnike in E>odobno. O tem so se razgovorili tudi odborniki, vendar niso pokazali posebne želje, da bd kršilce prijavljali. Nihče se noče sosedom zameriti, zato inšpekcija ne dobiva prijav. Darilo iz Volčjega potoka Okolico dobovske šole so učenci -i lepo uredili. Ob cesti so spremenili bivše zbirališče v cvetldčim vrt. Najiprej so odstranili gramoz. Blizu 150 kuibikov so ga zjvo-zili na dvorišče, od tam pa spet velike količine zemlje za vrt na drugi strani hiše. Vrt so obdedovali člani vrtnarskega krožka pod vodstvom tovarišice Pečnikove. Arboretum Volčji potok je poklonil krožku okrasno rastlinge. Da jih suša ne preseneti Dobovška kraijevna skupnost bo letos poskrbela za ureditev dveh vodovodov. Potreba po njih se je pokasala v sušnih mesecih zlasti ▼ Gaberjih in Selih. Služba brez konkurence Za vzdrževanje cest porabijo v brežiški občini en milijon dinarjev na leto, pa so še vseeno rebraste in jamaste; v glavnem zaradi tega, ker so bile grajene za lažji promet, a tudi zaradi tega, ker na' vozijo nanje veliko premalo gramoza. »Kljub temu bi lahko bolje pokrpali luknje,ti pravijo občani. Cestna služba je pač služba brez konkurence... ZAPIS S SEJE TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI V blagajno brežiške TIS se steka premalo denarja za izobraževanje Lani je bil najbolj negotov vir prispevkov od prometnega davka Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah se je 19. decembra zadnjikrat sestala v tem koledarskem letu. Na sejo je priSla komaj dobra polovica članov. Za vse manjkajoče bi težko našli opravičilo v poledenelih cestah zato je predsednik TIS Janez Volčanšek kritiziral tak odnos do dela v TIS. NOVO V BREŽICAH ■ VSI URU2BKNI (iOSTINSKI OHIIATI, ki so V svojih lokalih priredili silvestrovanje, se pohvalijo z dobrim obiskom. Letos so prvič priredili novoletno zabavo v restavraciji NA ORICtJ, kjer se je zbralo nad 120 gostov. Veliko Je bilo med njimi domačinov. Tudi v narodnem domu In v CateSkih Toplicah 90 bila zasedena vsa omizja. V Mokricah so imeli nad 350 obiskovalcev. Večinoma so bili to Za-Rrebčani, pa tujcev je bilo nekaj. Polna so bila tudi »usebna gosti-Sča v v.seh krajih občine. ■ V PRAZNIČNIH DNKII so T brežiški bolnišnici sprejeli 27 pacientov. Na kirurgičnem oddelku je bil od silvestrskega večera dalje v službi dr. Svetozar Rainer. Povedal je, da ni.so imeli težjih pase- gov In da Je novoletna * noč potekala razmeroma mimo. Med prazniki sta umrla v bolnišnici dva bolnika; 61-letni Jože 2upevc iz Zabu-kovja in 66-letni Ivan Grolelnik iz Dobove. ■ SMUČARSKI TKCAJ ZA TABORNIKE. V polletnih počitnicah bodo taborniki partizanskega odreda MATIJA GUBEC lahko obiskovali smučarski tečaj. Prireja ga novo isoljeno vodstvo. Prijavljenci morajo sami prispevati zunj 10 dinarjev, razliko pa jim bo prispeval odred. Smučanja se bodo učili v Pečicah, stanovali bodo v Soli. Za prehrano bo skrbela njihova vaditeljica, strokovni del tečaja pa so zaupali učitelju telesne vzgoje. Brežiški gozdni obrat Je obljubil tečajnikom brezplačno kurjavo. Tečaj bo trajal teden dni. Prijiivljen-ce bodo razdelili na dve izmeni. ■ /MANJKAIX) JK SMI CAII.SKK OBUTVE. V Brežicah že v drugi polovici decembra ni bilo več nekaterih Številk gojzaric. Vse trgovine so jih razprodale In zmanjkalo Jih je tudi v KrSkom Kdor se je podvizal, Jih je kupil luhko .siimo Se v Zagrebu. Skupščina se je tokrat sestala četrtič. Na dnevnem redu je bilo poiro6ilo o njenem delu, {x>ročiIo Zavoda za prosvetno-peda€^>ško sliiž-bo v Krškem, informacija o osnovnih šolah in učnih uspehih v občind ter obravnava meril za razporejat>je finančnih sredstev učno-vzgoj-nim' zavodom. Želje na gladkih cestah Zimo brez snega si želijo vozniki osebnih avtomobilov, avtobusov in tovornjakov v brežiški občini. Z zadnjim snegom so imeli neprijetne izkiiSnJe. Ceste so bile slabo preorane ali pa sploh ne. Na Veliki Dolini zaradi nespluže-ne ceste dva dni niso imeli avtobusne zveze. Cestno podjetje iz Novega mesta ni poskrbelo za posipavanje cest tretjega reda, pa tudi občinskih cest se ni nihče usmilil. Zlobni Jeziki trdijo, da upravljavci cest na ta način najbolj učinkovito varčujejo z družbenim denarjem. Ljudje, ki zaradi poledenelih cest razbijejo avtomobile, se pa tako ali tako ne spomnijo, da bi zahtevali odškodnino od cestnih podjetij. J.T. Izobraževalna skupnost občane Brežice je letos prvič prejela dopolnilna sredstva republiške izobraževalne skupnosti. Ta ji je nakazala 178.330 din in ji tako za spo-znai\je olajšala reševanje finančnih t€^V. Člani skiupščine so bili po-dax>bno obveščeni o dotoku sredstev v blagajno temeJjne izobraževalne skupnosti. Vanjo se steka 2,52 odst. stopnje na prisipevek od osebnega dohoda i« delovnega razmerja, 25 odst. prispevka od osebnega dohodka iz kmetijstva, ves prispevek iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev, prispevek od avtorskih pravic in 60 odst. prometnega davka na maloprodajo. Največji vsoti naj bi se sjbrali od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (2,015.244 din) in od prometnega davka na maloprodajo (1.B60.000 din). Ko so analizirali priliv dohodkov iz občinskih virov 90 ugotovili, da Je bil lani naj večji bipad pri promet nem davku . Tega finančnp službn nn oM'ni ori^^nk<^ va’a, meit^m ko prosvetni lavoi že ob določanju vimv niso bili pre\'eč nfwd(u.^eni zn tako veliko urleložbo pri prometnom davku. lTjpo'1 pri kmetijstvu Je bilo prlčnkoen primanjkljaj dotoka v blagajno TIS 247.395 dinarjeiv. Od lanskega aprila dalje se na poseben račun TIS site-kajo tudi prispevki za dnevno varstvo otrok. Do sedaj se Je abralo 100.200 din. Za nakup opreme v otroškem vrtcu v Brežicah, v novo ustanovljenem varstvenem oddelku prt dobovskl osnovni šoli in za dopolnitev opreme v vrtou osnovne šole v Cer-kljadi )e bilo doslej p>orab-IJenih 21.000 din. Preostala vsota je namenjana za investicije v varstvene ustanove. J. TEPPEY RADIO BRF?ICE PETEK, 10. JANUARJA; 18.00 do 18.20 — Nove ploSče RTB, obvestila in reklame 18.20-19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami, NEDEIJA, ir. JANUARJA; 11.00 — Domače zanimivosti — Mihajlo Aleksič; Vamortnl ukrepi v sistemu narodne obrambe — Danilo Koritnik: Struktura organizacije turizma Za nate kmetoval-ce: nž, Darko Jelčtč: O kmeti)skih strojih — Zabava vas VaSkl kvintet z Božom ;n MtJkom - Magnetofonski zapis mzgovom s pr'-d-sednlkom Ix)v«k(' zvezo KrSko ttiž. Vladom Jenkom - Pozor mm-, S prelru>sU! In spoH'd - Občani l|ajo TOREK, ■lo IPOO - ObveJrti a. r^klumo kln«Tiatogmfov 13 00 čo.stltfljo In tvvvtrnv- II. JVNtMUA IBOO Svetujemo vam Ju-not on v,im pp-d tnvl'« - Iz niiSo trhisbfn«« Sole ftoortni k vnoii-tnr - Obv -sill« roklnnii t ' 'm-skl prtir'.<«rvx’ ZM n>v>*(or - TI fl«l V V BRE7ISKE VESTI PAPIRKOMFEKCI.IA JE DOPOl A RTROJMO OPREMO V poldrugi minuti izmenjan format Odprle so se možnosti za večjo in boljšo proizvodnjo - Za nakup novih strojev iz tujine je letos dal kolektiv 740.000 dinarjev v PAPIRKONFEKCIJI v Krškem so pred kratkim spustili v poskusno obratovanje stroj za izdelovanje kartonskih škatel, ki so ga uvozili iz tujine. Podjetju bo izredno veliko koristil za izdelovanje manjših serij, ker ima veliko naročnikov za majhne količine. Vodja kartonažnega oddelka Franc Oberč je povedal, da se bo proizvodnja kartonske embalaže lahko povečala za 150 do 200 odstotkov. Stroj je idealen za izdelovanje manjših serij predvsem zaradi tega, ker lahko v zelo kratkem času menja-format. Za to potrebuje poldrugo minuto. Operacije, ki jih opravlja novi stroj, so delali prej na treh strojih. Starega stroja niso prodali niti niso opustili dela na njem. Se vedno ga uporabljajo za izdelovanje pohištvene embalaže. Zanjo potrebujejo 1800-milimetrske škatle, ki jih lahko izdelujejo samo na tem stroju. Novi stroj dela škatle do 1400 mm. Vrednost osnovnih sredstev brez stavbe se je z nakupom novega, stroja za proizvodnjo kartonske embalaže in z nakupom novega tiskarskega stroja za barvni tisk povečala za sto odstotkov. Za oba stroja so plačali 740.000 dinarjev. Odslej lahko PAPIRKON-FEKCIJA mnogo hitreje izpolnjuje naročila. Z izpopolnitvijo opreme so se povečale dolžnosti komercialne službe, ki se bo morala potruditi za pridobivanje širšega kroga odjemalcev^ Za kartonsko embalažo so trenutno največji naročniki podjetja: Tovar- na pohištva — Brežice, KRKA — Novo mesto. Mizarska produktivna zadruga Sevnica in Tovarna verig — Lesce. V PAPIRKONFEKCIJI SO nekoliko v zadregi zaradi prepovedi uvoza lepenke, kakršno zahtevajo od brežiške tovarne pohištva ameriški kupci za prekomorski- transport. Te vrste lepenko nameravajo izdelovati v Belišču, vendar še ni zagotovil, da bo enakovredna uvoženi. J.T. Dovolj goveda, malo prašičev Na leto odkupijo 4.000 telet, 800 mladih goved, 600 volov in krav in komaj 300 prašičev Krška občina je jjomemb-no živinorejsko območje, živino odkupoije AGROKOMBINAT Krško. Odkupne i>o-staje ima na Raki, v Kostanjevici, na Velikem Kamnu, v Brestanici, v Starem gradu, na Zdolah, na Velikem Podlogu in v Podbočju. Teleta za klanje plačuje po 6 do 6,80 din kg, teleta za pitanje po 6,50 do 7 din. Odkupna cena za vole se giblje med 4 in 4,30 din, za mlado govedo med 4 in 4,80 din, odkupna cena za krave F>a med 1,50 in 4,50 din. P. nudba živine je precej vel’ka, manjka edinole prašičev. AGROKOMBINAT jih uvaža s Hrvaškega. V vsej ob5ini odikupijo na leto komaj 300 prašičev, čeravno bi jih lahko vt^ojili več kot telet. Večina kmetov odda že male pujske. Naprodaj jih vozijo na sejmišče v Brežicah, kamor prihajajo kupci budi 300 kilometrov daleč. V krški občini odkupi AGROKOMBINAT na leto po 4.000 telet, 800 mladih goved ter 600 volov in krav. J teppey Podrobneje o volilnem sistemu Izvnšni odbor občinske konference SZDL Krško namerava sklicati širši politični aktiv, na katerem bi obravnavali volilni sistem. Člani odbora so se pred kratkim seznanili s pravilnikoma za volitve zveznih in republiških poslancev ter odbornikov. S SEJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA KRŠKO Manjše zaloge, večja produktivnost v januarju skupna seja zbora delovnih skupnosti in Ob SS — Ustanoviti nameravajo sklad za odpiranje novih delovnih mest - Gostinstvu v družbenem sektorju priporočajo združevanje Najbrž je še preuranjeno govoriti o dokončni ooeni' gospodarskega razvoja v letu 1968 vendar nam približno sliko lahko prikaže analiza devetmesečnih uspehov. Občinski sindikalni svet je o njej razpravljal na seji predsedstva 25. decembra. Podatki zbujajo razveseljiv vtis o tem, da so najhujše težave iz obdobja po gospodarji reformi prebrođene. Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve je članom predsedstva doka- zal to s številkami. Tako se je letos celotni dohodek gospodarstva povečal za 22 odst.. [z brestaniške elektrarne. Nešteto kazalcev določa delovni utrip zaposlenih. (Foto: Jožica Teppey) Navdušenje za pokrit bazen Zamisel o zimskem plavalnem bazenu v Krškem ni nova. Pobudo za to je dal plavalni klub CELULO-ZAR, pri tem pa ga podpira Turistično društvo Krško. Za njeno čimprejšnjo uresničitev so lansko pomlad imenovali iniciativni odbor. švedskega idejni predprojekt za pokritje sedanjega bazena z montažno športno halo, ki bi jo poleti lahko odstranili. Celoten objekt bi veljal okoU 250.000 dinarjev, pri čemer niso upoštevani izdatki za carino in še nekateri drugi stroški. Upravni odbor krškega turističnega društva je o tem že razpravljal in šUenil začeti usklađeno akcijo, v kateri naj bi sodelovali in jp podpirali vsi gospodarski in politični dejavniki v občini. Bazen bi po mnenju turističnih delavcev lahko veliko koristil razvoju zimskega turizma v Spodnjem Posavju. Pozneje naj bi odbor razširili s predstavniki občinske skupščine in družbeno-politič-nih organizacij. Bilo je več variant. Nekateri so se ogrevali za gradnjo novega bazena v bližini sedanjega, drugi spet za to, da bi obstoječi bazen pokrili. Streho bi na poletje spet razdrli. Zataknilo se je pri denarju, ker ga trenutno ni ike za ta ne za om načrt. Poraja se tudi vprašanje, kdo naj nastopa kot investitor, kar mora biti jasno predvsem v primeru, ko bi najemali kredit. Pred kratkim je plavalni klub CELULOZ AR prejel s Preživnine so zvišali Drog za elektriko na nepravem mostu. Postavljen je na križišču ob vstopu v Kostanjevico in lesena skulptura se s te strani vsa skrije za njim. (Foto: Jožica Teppey) Na tako ugodno stanje je vplival tudi kliring, ki je omogočil gospodarskim organizacijam izterjavo dolžnikov. Slabše rez'jltate kažejo v tem obdobju le družbene gostinske organi2»cije in še nekatere druge. Napredek gospodarjenja se kaže tudi v razmerju med osebnimi dohodki in skladi. Podjetja so začela vlagati večji delež v sklade. Močno so se ta čas zmanjšale tudi zaloge. Upadli so krediti za osnovna sredstva (za 18 odstotkov), krediti za obratna sredstva pa so porasli za 37,8 odstotka. Kliring je trenutno res odpravil neugodno stanje dolgov, vendar dolgovi ponovno naraščajo. Gospodarske organizacije v občini imajo po zadnjih p>odatkih za okoli 60 milijonov dinarjev terjatev. Produktivnost narašča in v analizi za devet mesecev je prikazan porast za 16 odst. O napredku v gospodarjenju torej ni nobenega dvoma, toč-nejšo podobo pa bo prikazala še celoletna analiza. Glede gostinstva v družbenem sektorju je predsedstvo menilo, da bi kazalo razmišljati o postopni združitvi vseh družbenih organizacij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Sledila je razprava o zaposlovanju. Navzoči so kritično ocenin trenutni položaj in se zavzeli za čimprejšnjo ustanovitev sklada za odpiranje novih delovnih mest. l^edlog je dobila tudi že občinska skupščina. Ta Je seznanila vse delovne organizacije in prejela od večine pritrdilne odgovore. Predsedstvo je predlagalo slrjpSčini, naj bi se ta mesec sestala na skupni seji zbor delovnih skupnosti in občinski sindikalni svet ter viepala o tem predlogu. V občini Krško prejema tmečko preživnino 13 uparavi-čencev. Tem so p>red leti aron-dirali zemljo. Nekateri so oddali vso posest, drugi so si obdržali ohišnico zato so preživnine različne. V -odlotou o preživninah je med drugim budi zapisano, da mora obč. skupščina vsako leto pK>večati preživnine v sikladiu z zvišanjem pokojnin, če se povečujejo življenjski stroški. Lani je znašalo povečanje preživnin 7,8 odstotka. Razliko bodo prejeli upravičenci za vse leto na2fflj. Po novem izračunu bo naijvečja preživnina 495 dinarjev. Občinska skupščina redno spremlja KRŠKE NOVICE povečevanje življenjskih stroškov in poveČLnje budi preživnine za ustrezen odstotek. POPRAVEK Občinska skupščina Krško je na zadnji skupni seji obeh zborov v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve razrešila dosedanjega komandirja jx>staje mi-hce v Krškem Mihaela Ore-hinija, za novega pomočnika komandnirja pa imenovala Franca Bučinela, dosedanjega vodjo obhodnega okoliša pri postaji milice Kirško. Ko smo bo poročali, je pri imenu Franca Bučinela pomotoma izostala beseda pomočnik, kar zdaj popravljamo. ■ BREZ HIŠNIH ŠTEVILK. Leto dni je že minilo, odkar so t mestu preimenovali ulice in oSte-Tilčili posamezne zgradbe. Delo pa je opravljeno le polovično, saj do danes Se niso izobesili tabel z napisi ulic in hišnih številk. Takšen nered povzroča težave predvsem pismonošem in vsem tistim, ki niso tako srečni, da bi bili doma v Krškem. Drugje takšne malenkosti hitreje odpravijo. ■ IJVNSKOLETNI IZVOZ VEČJI OD PREDLANSKEGA. V tovarni papirja so v 11 mesecih preteklega leta izvozili za 3,5 milijona dolarjev celuloze in papirja. Ker so ▼ letu 1067 izvozili le za 2,1 milijona dolarjev blaga, so že v lanskih enajstih mesecih presegli po vrednosti izvoz iz leta 1967 za 19 odst. Ker izvozni rezultati v mesecu decembru niso mani, ni mogoče reči, kakšen je bil celoletni izvoz in kako je bil realiziran letni plan. ■ DOSTAVA POSTE NI NAJ. B()IJS.\. Odkar Je PTT Iz Novega mosta uvedlo dostavo pošte s svojimi avtomobili, dostava ni najboljša in redna. Zaradi tega naslovniki prejemajo pošto neredno oziroma s precejšnjo zamudo. PTT podjetje bi moralo tudi v zimskem času zagotoviU točno dostavo pošte in drugih pošiljk. ■ ENODNEVNI ZA.STOJ ZARA. Dl KRATKEGA STIKA. V tovarni papirja Je prišlo 30. decembra zvečer do kratkega stika v transformatorju visokd napetosti. Zaradi tega so zastali vsi stroji v obratu ccluloze. Zaradi okvare in manjšega požara škoda ni bila velika, zaradi enodnevnega zastoja naprav za proizvodnjo celuloze pa je delovna organizacija zelo oškodovana. Se večjo škodo so preprečili domači strokovnjaki, ki so razmeroma hitro odpravili okvare na transformatorju. ■ ZDRAVSTVENA SLU2BA ZA> KUUCUJE CEPUENJE PBOTI GRIPI. Te dni zdravstveni dom opravlja tretje in hkrati zadnje cepljenje proti gripi. Največ odziva za cepljenje je bilo v posameznih delovnih organizacijah. Opaziti je, da je bil odziv tokrat precej slabši kot v preteklih letih. To Je predvsem posledica slabe organizacije, neobveščenosti in slabe propagande o koristnosU celjenja. Z dcb-'» v novo ieto Prebivalci krške občine so se v veselem vzdušju poslovili od starega leta in dočakali novo. 2e nekaj dni predpražniki so bili javni prostori, izložbe in gostinski lokali lepo okrašeni. Vse trgovine so bile polne kupcev in občutiti je bilo pravo novoletno mrzlico pri nakupih za praznične dni. Vsi gostinski lokali družbenega sektorja so priredili v noči od 31. decembra na 1. januar novoletne zabave, čeprav je bilo veliko javnih silvestrovanj v javnih lokalih, je velik del občanov preživel noč doma ob televizijskih in radijskih sprejemnikih. Prva dva januarska dneva sta nudila zlasti otrokom veliko zabave na snegu. Kdor je le mogel, si je privoščil vožnjo na sankah ali smučeh. CELULOZA bo še vlagala v nasade z gozdnim gospodarstvom v Brežicah ima tovarna papirja v Krškem dolgoročno pogodbo za širjenje topolovih nasadov. Financirala bo 1200 hektarov, tako da bo vsako leto lahko posekala in izkoristila les s površine 12 hektarov. Po polževo turizmu naproti Kostanjevico imenujejo v krški občini rekreacijsko središče z veliko prihodnostjo. Toda ko so v Resi delali rib nik, so pozabili nanjo. Nič drugega ni bilo treba, kot z buldožerjem odkriti ribnike bivših menihov, pa bi dobilo mestece še eno privlačnost. Sicer pa sprejema Kostanjevica le enodnevne izletnike. Za prenočevanje nima prostora. V 25 letih so uredili le štiri tujske sobe, pa še del teh zasedajo uslužbenci restavracije. J. T. Vodo bi si radi napeljali v naseljih Drnovo, Gorica, Brege, Mrtvice in Vihre občutno primanjkuje vode. Prebivalci teh vasi se zavzemajo, da bi obstoječo vodovodno mrežo razširili tudi na njihovo območje. Po dosedanjih ocenah so možnosti, da bi napeljali v ta naselja vodo iz črpališča na Drnovem. To črpališče napaja zdaj Krško, Leskovec in Ve-naSe. Občani bodo morali za napeljavo vocl-voda poseči globoko v žepe, občinska skupščina najbrž ne bo mogla vsega poravnati. Prostovoljno delo in denarni prispevki bodo dali osnovo za družbeno soudeležbo pri investiciji. Rdeči križ za novo leto Krajevne organizacije Rdečega križa so za Novo leto izkazale precej pozornosti bolnim in sotiatoo ogroženim občanom. Večini izmed njih so iarOčile denarne zneske, nekaterim pa praktična darila. Krajevna organizacija RK Krško—^levi breg je ob tej priložnosti obdarila 18 bolnih, za delo nezmožnih občanov. Obračun in načrti krajevne skupnosti Za torek, 7. Januarja, je bila v Krškem siklix:ana seja snreta krajevne skupnosti. Na dnevnem redu je bdlo poroči-k> o potelku zborov občanov, poročilo o iBpoibijevanijiu delovnega proerama v lanskem lebu, načrti za lebos in sklepanje o financiranju v prvem četrtletju 1969. Priprave za občni zbor gasilske zveze PredsedndJci, tajniki in p>o-veljnilc vseh gasilskih dru-štjev sevniše občine se bodo v kratkem zbrali v Sevnici, da bodo pripravili občnd zbor občinske gasilske zveze ter se pogovorili o nekaterih naj-F>omombnejšiih zadevah. Letos bodo izbrali novo občansko vdostvo gasilske organizacije, zato bo treba občni zboc posebno dobro pniipravitii. Natančno bodo pregledali tudi delo gasilskih društev ter obravnavali vse F>omanjkljivo-sUv posredovanju pri požarih in drugih nesrečah, ki prizadenejo prebivalstvo. Bučka: že 105 članov Rdečega križa Na letnem občnem zboru krajevne organizacije Rdečega križa na Bučki, ki je ena najboljših v sevnišOd občini, so obravnavali delo v minulem letu. Znano je, da je bila prav ta organizacija prispevala razmeroma največ krvodajalcev, za kar gre zasluga tudi zelo požrtvovalnemu predsedniku t»v. Hočevarju. RK na Bučki je razen tega izvedel tudi dn^e aflocije: delitev oblek in obutve revnim prebivalcem, zbiranje pToeto-voljruh prispevkov ob tednu RK, pomoč pri fluorografirar nju, novoletno obdaritetv otrok. Velikega pomena i>a je tudi povečanje števila članov krajevne organizacije, ki se je v nekaj letih p>odvojilo. Zaradi vsega tega ni čudno, da so na občnem zboru odločili. naj isti odbor vodi or-ganissacijo tudi letos. Bučka: zagotavljajo obisk dobrih kino* predstav Clam mladinskega aktiva na Bučki želijo, da bi delavska umverza v aimskem času prirejala kinopredstave potujočega kina. S temi predsta-md, je DU Sevnica prenehala, ker 'je sorazmerno ze- lo slab obfik, ki ne povrne stroškov. Tako pravijo pri delavski univerzi, mladinci pa menijo, da so za slab obisk krivi slabi, »tari filmi. Mladinski aktiv na Bučki je zagotovil, da bi kino na Bučki obiskovalo 50 do 60, pa tudi več ljudi. Načrti pionirjev na sevniški šoli Močno razširjena pionirska in mladinska organizaciija na osnovni šoli Saiva Kladniika v Sevnici ima pred seboj bogat program. Razen običajne prireditve ob novem letu imajo pionirji v januarju v načrtu smučarski tečaj, za dan žena bodo obiskali ^re partizanske matere ter jim izročili darila, pozabili pa ne bodo tudi na obisk danKxv počitka na Impoljci in v Loki. Tekmovali bodo tudi za Kajuhovo bralno značko, sodelovali v krožkih, pripravili šolsko razstavo, mladi planinci pa bodo šli v hribe. S. Sk. Primož: mladinci -504 ure prostovoljnega dela Ctlani mladinskega aiktiva na Primožu so tudi v te) seeoni pomagali krajevni skupnosti s prostovol^tnim delom. Pri gradnji ceste Konjsko—Laze so opraivdUi 504 ur prostovoljnega dela. Razen tega so sami zbrali denar za nov gramofon v času, ko mnogi dnigl aktivi aoroo daScaJo na poaxK)6. Prejšnjo nedeljo je temu prizadevine-mu miladituđoemiu aktivu samo silabo vreme pa^eiprečUo, da bi s pro6tovprečni zaslužki v go-spodarstvu p>ovečali za 5,7 Ddst. in 30 znašali 807 din-N^ajvišje povprečje je za A čas imelo trgovsko podjetje Sevnica — 874 din, aajnižje pa kmetijski kom-otnat »ZASAVJE« — 726 din. V drugih domačih p>o-ijetjih so bili povprečni zaslužki naslednji: LISCA m din. KOPITARNA 753 lin, METALNA Krmelj 855 din, JUTRANJKA 751 din, Grostinsko podjetje Sevni-3a 872 din. Kovinsko p>adn ietje 823 din, MIZARSKA ZADRUGA 823 din. Komu-aaJno obrtno p>odjetje 757 lin in Komimalno stanovanjsko podjetje 769 din. mo biti Prosvetnemu servisu, da je odprl trgovino in prevzel tveganje, udeležba na posvetovanju pa je tudi znak, kako znamo ceniti taka prizadevanja. Ce se povrnemo k trgovini, je treba dodati, da so naprodaj tudi mnoge izdaje prosvetnega servisa, ki zadevajo dramatiko, film in klubsko življenje, ter priročniki za pevovodje, vse mnogo pod ekonomskimi cenami. Prav to omogoča preusmerjanje amaterskih igralgkih in pevskih skupm na kvalitetnejša in novejša dela. Naloga F>oslovalnice je tudi oblikovati okus kupcev. Ti naj bi z nakupom v tej trgovini vnašali v svoje domove kulturo, resnično lepoto in ne kič, ki preplavlja druge trgovine. Z dobro voljo in sodelovanjem bo v bližnji prihodnosti mogoče doseči še več. Prav s pomočjo take trgovine je mogoče vzpostaviti stik med kupci in domačo obrtjo iz Dolenjske. in Posavja, ki je bila obsojena na nadaljnje propa-’ danje. Skratka: trgovina bo nudila velike možnosti, da bo v prihodnje več narejeno za resnični kulturni dvig naših ljudi. A. ŽELEZNIK Tudi dom v Loki bodo modernizirali Kot so zagotovili predstavniki občin zasavskega bazena, od koder je največ varovancev v Domu počitka v Loki pri Zidanem mostu, bodo te občine prispevale denar za preureditev doma. Pred nekaj dnevi so se v Loki mudiJi člani predsedstva sevniške občinske s(kuipščdne in se z vodstvom doma pogovarjali o modemizaciijah in načrtih aa bližnjo prihod-nosit. Borci - v miru in vojni v sevniški občini so se 26. decembra končali občni zbori krajevnih organizacij Zveze borcev S posebnim odlokom o uradnih dnevih za stranke je tudi sevniška občinska skupščina prilagodila delovni č^ občinske uprave tako, kot je predvideno v odloku republiškega izvršnega sveta. Zdaj sta uradna dneva ob sredah in petkih, delovni čas pa traja od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure. V Sevnici menijo, da dveuml premor ob sredah iz več vzrokov ni umesten. Uspešno poslovanje lekarne Neopazna dražitev zdrsal se odraža tudi v poslovanju lekarn. Tako Je sevniška lekarna Imela lani za četrtino večjo nabavno vrednost trgovskega blaga, pa le za dobro p>etlno večji celotni dohodek. Kljub temu je v devetmesečnem obračunu izkazovala ugoden poslovni rezultat. Neto proizvod je naraslel za 10 odst., osebni dohodki za 6 odst., ostanek dohodka pa za 39,8 odst. 26. decembra je'imela krajevna organizacija ZB v Sevnici redni letni občni zbor, katerega so se razen mnogih članov udeležili tudi najvidnejši predstavniki družbenega življenja v občini. Predsednik krajevne organizacije, prvoborec in nekdanji Iroman-dant Belokranjskega odreda Rudi Malešič je v svojem poročilu spomnil na vse akcije minulega leta, posebno pa še na pripravljenost borcev po češkoslovaški krizi. Krajevna organizacija seveda ni brez težav. Z organizacijo zelo uspelih prireditev, p>osebno z odkritjem spomenika narodnemu heroju Alojzu Kolmanu — Maroku 4, julija 1968, je dokazala, da Je še vedno sposobna za velike akcije, njeno vodstvo pa meni, da Je upravičena zahtevati večjo družbeno pomoč. Kot je dejal predsednik občinske skupščine tn predsednik sveta za narodno obrambo Franc Molan, Je najvažnejše to, da so borci vse akcije izvedli v sodelovanju z mladino, zato je tudi za naprej priporočal tovrstno sodelovanje. Dodal je, da bo občinska skupščina tudi vnaprej imela posluh za probleme borcev, ki so prav v letu 1968 dokazali, da so še vedno pomembni nosilci splošnega napredka in obrambne pripravljenosti. Prav to je v sklepnem govoru zatrdil tudi predsednik Rudi, Malešič. Zatem je sledila manjša pogostitev članov ZB in gostov, ki Je prerasla v prijetno kramljanje in petje partizanskih pesmi. Sevniški občni zbor je hkr&ti z občnim zborom ZB na Blanci zadnji izmed skupno 9 občnih zborov krajevnih organizacij ZB. A. Železnik še naprej predsednik Na občinski mladmski kon-ferencd v Sevnici, katere so se udeležili predstavniki dru-žbenapohitičnih otrganizacij, občinske skupščine, občinskih zvez in društev so za predsednika novega nUaidinskega koanlteja znova izvolili Alfreda Železnika, študenta visoke šole za politične vede v Ljubljani. Po izčrpnih poročilih je v razpravi sodelovalo več kot 15 delegatov in vabljenih predstavnikov, loonferenca pa je toq»lp pozdravila tudi predi-stavnika gamdzije iz Cerkelj, katere vojaki z mladino Sevnice že nekaj let dobro sodelujejo. V razpravi je volilni pravilnik 25. novembra je izvršni odbor občtnske konfeirence SZDL spr^jed osnutek volilnega pravilnika, ki ga bodo obravnavale tudi druge dr«ž-beav>polttične organizacije. Na seji so sklenild, naj bi letne konference kraoevnih organizaciji SZDL predstavili na pomlad, ko bodo volitve že mimo. Bolje Je namreč, da volitve pripravljajo sitani odbori krajevnih orjjanizaoitj. Mokronog: zavrnjen predlog Jožetu Ziherlu, Helki Koželj in Henriku Bulcu ne bodo vrnili nacionaliziranih prostorov Zavrne se predlog vseh treh nekdanjih lastnikov nacionaliziranih poslovnih prostorov v Mirna; srečanje tudi finančno uspešno Na Mimi se je zadnje dni decembra sestal odbor za proslavo dneva dolenjskih izseljencev in obravnaval končni obračim prireditve. Zanimivo je, da je sirečanje tudi finančno dcbro uspelo, saj so prav vsa dolenjska podjetja {x>ravnala račune za c^la-se, ki so bili objavljeni v priložnostni brošuri. Ti oglasi so dali naijvečji del dohodkov. Zdenki v slovo Danes teden se je proti večeru zgodila na cesti pri Kro-novem huda nesreča, katere žrtev je bila budi 39-letna Zdenika Šeruga, roj. Opara, doma iz I^ebnjega, zaposlena v sliEžibi družbenega knjigovodstva v Krškem. V nedeljo pK>poldne se je na trebanjskem pokopališču od nje j>p-slovila množiica Trebanjcev. zaiaiicev in prijateljev. Bod^ se je v Draži vasi pri Slovenskih Konjicah, od kader se je druždna preselila v Grosuplje, pred 30 leti pa v Trebnje. Zdenka je poznala težaven gositiiliiičarsiki poklic in je hotela študirati. V Ljubljani je končal gimnazijo, vendar zaradi slabega zdravja študija ni mogla nadaljevati in se je zaposlila, kjer so jo vedno cenila kot vestno sodelavko. Kot dekle in žena je delala tudi v družbono-političndh organizacijah in društvih, ljudje pa so jo imeli radi zaradi njenih vrlin in veselega značaja. Ko je v četrtek zadnjikrat prišla v Trebnje in svojcem ter prijateljem zaželela srečno novo leto. si ni nihče mislil, da ji bo ob povratku namenjena tako kiruta usoda. Mokronogu, ker za vrnitev ni razlogov, je sklenila na zadnji seji občinska skupščina Trebnje, ki ima zelo pomembno besedo pri urejanju teh zadev. V obrazložitvi je rečeno, da merijo nacionalizirani prostori Helke Koželj 86 kvadratnih metrov (torej precej nad spodnjo mejo), razen tega pa ima Koželjeva še 5 sob, kuhinjo, shrambo in vežo. V nacionaliziranih prostorih je zdaj prodajalna DOLENJKE. Za vrnitev je zaprosil tudi Henrik Bulc in navedel, da prostori, kjer je bilo do leta 1963 podjetje »Mesoizdelki«, niso izkoriščeni, streho nad njimi pa je primoran vzdrževati sam. Ker se za te. prostore zanimata KZ Trebnje in Mesno prehrambno podjetje Novo mesto, ki obetata Mokronogu novo prodajalno mesa, p>o mnenju skupščine ni razloga za denacionalizacijo. Posebno dolgo se je skupščina zadržala pri primeru invalidskega upokojenca Jožeta Ziherla, ki je tudi sam sodeloval v razpravi. Tudi v njegovi hiši je prodajalna I>OLENJKE in je lokal za p>o-trebe Mokronoga nujno potreben. Kot lastnik stavbe ima na voljo še 5 sob in nekatere drugp prostore. Tako rešitev vseh treh primerov je predlagal svet za družbeni plan in finance, dokončno pa bo o tem odločil zvezni sekretariat za finance. TŠS Mirna: le 13 glasov „proti" 27. decembra je bil v Tovarni šivalnih strojev na Mirni referendum o pripojitvi tC'vame k Industriji motornih vozil Novo mesto, kot je na predlog prisilnega upravitelja predlagala občinska skupščina. Ko so prešteli glasove, so ugotovili, da je bila pretežna večina zafposlenih za ta ukretp, le 13 jih je bilo proti pripojitAd. S tem ukire-pMDm soglaša tudi IMV. Tovarna šivalnih strojev, v kateri delno preusmerjajo proizvodnjo, bo še naprej ohranila svoje ime, četudi bo pK>slovala kot obrat Industrije motornih voail. Lojze Slak v Trebnjem! v nedelijo, 12. januarja, bo v kino dirorani v Tre-h>>jem gostovali ansambel Lojzeta Slaka. Prireditev se bo pričela ob 19.30. Gra^litelji so obljublja.li, da bodo kopališče na Temenici zgradili že do lanske kopalne sezone, vendar jih je zima zatekla, še preden so delo res dokončali. Zdaj sluzi kopališče mladini, ki se drsa na dokaj trdni ledeni ploskvi. Tako kot v Trebnjem je led prekril tudi ribnik in kopališče pod mirenskim gradom, kjer bo domače TVD Partizan priredilo tekmovanje v drsanju in kegljanju na ledu. (Foto: Juvane) S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 26. DECEMBRA Kmetje borci - očitno zapostavljeni Za varstvo delavcev borcev sta poskrbeli republika in zveza, kmete borce pa sta prepustili že tako revnejšim kmetijskim občinam Kmetje borci so tisti del borcev NOB, za katere je varstvo najmanj zagotovljeno, so znova ugotovili na zadnji seji občinske skupščine v Trebnjem, ko so bili odborniki seznanjeni s poročilom komisije za zadeve borcev in invalidov. Čeprav se je predsednik občinskega odbora ZZB skupščini zahvaljeval za razumevanje; je vendarle pomoč, ki jo je zmogla dati občina — razmeroma skromna. Tako je zn^al lani povprečni odpis družbenih dajatev od kmetijstva le 314 din na enega upravičenca. Da je potrebno enotno urejati borčevske zadeve v vsej Sloveniji, so znova opozarjali Karel Ribič, Franjo Bulc, Franc Jevnikar in Ivan Bon. Omenili so tudi dejstvo, da kmet borec, tako kot vsak drug kmetovalec, izgubi pravico do zdravstvenega zavarovanja, če ne poravna prispevkov. Predsednik občinskega odbora ZZB Janko Oven je pojasnil, da je občinski odbor enoten način urejanja borčevskih problemov že zahteval, vendar je dobil odgovor, da tako zdaj še ne gre. Predsednik komisije za zadeve borcev NOV in invalidov je tudi dejal, da mnogi borci ne vedo za vse svoje pravice in da jih je treba z njimi seznaniti. Predsednik ObS Ciril Pevec je opozoril predvsem na to, da sta zveza in republika poskrbeli za zaščito delavcev borcev, kmete borce pa prepustili občinam, kot da so se borili le za občino. To razlikovanje jasno dokazuje dosedanja praksa, ko občina daje olajšave od svojega dela družbenih dajatev od kmetijstva, republika in federacija pa olajšav ne dajeta. To privede do tega, da kmetijska občina, kakršna je na primer trebanjska, v primerjavi z možnostmi veliko daje, kmetje borci pa v primerjavi s potrebami razmeroma malo dobijo. Rešitev je samo v tem, da bo. tudi za zaščito borcev poskrbela širša družbeno politična skupnost. Na isti sfiji skupščine je bil na dnevnem redu tudi pred- log komunalne skupnosti za socialno zavarovanje delavcev Novo mesto, po katerem naj bi se osnovna prispevna stopnja zvišala na 5,2 odst., dodatna stopnja pa ostala enaka. Odborniki so se šele po dolgotrajni razpravi in dvakratnem glasovanju odločili za tak jjredlog, dodali pa so, da je v prihodnje potrebno razen finančnih podatkov pripraviti fudi podatke o obsegu Jidrav-stvenih storitev. Menili so tudi, naj bi bila prispevna stopnja od opravljanja popoldanske obrti nižja kot od honorarnega dela, z dodatnim prispevkom pa bi kazalo obremeniti vse enako. M. L. Evidentirati - najboljše! Ta del priprav na volitve februarja — Priprave naj bo končan do srede volilnega programa Na petkovi seji volilne komisije pri občinski konferenci SZDL v Trebnjem so člani menili, da je potrebno takoj začeti evidentiranje kandidatov za poslance in odbomike, čeravno še ni znan volilni zakon in nekatere zadeve še ndso jasne. Evidentiranje naj bi bilo končano do sredine februarja, za poslance ter za vodilna mesta v občinski skupščini pa že prej. ,Vse 0(rganiza-cije bodo dobile tudi pismena navodila, naj evidentiranje opravijo na svojih se-staaikih, ki so posvečeni tudi drugim zadevam. VoOilna komisija je sklenila, naj dfisva^ odbor občinske konferenoe S2DL pripra-vd skiupaj s stirokovnjaki s posameanih področij volilni program, ki naj bo jasen, kratek in vsem raeumljiv. Oblikovala je budi kriterije, ki naji veljajo pri izbiri kandidatov za odbornike in poslance, in pri tem poudarjala zlasti 6ut odgovornosti in smisel za družbeno-politično delovanje. Po mnenju komisije je v predvoililni akciji j>osebno važno sodelovanje sindikatov, pri čemer se je treba tudi prizadevati, da bo sestava otočinske skupščine v prihodnje res odraz razmer v občini. Doslej so imeli v občinskem riboru večino kmetovalci, v prihodnje pa je treba raamerja pravilno tipo-števatd. Na so obravnavali nekatere predloge za poslance, s tem pa evidentiranje še Bdaleč ni končano. Ko bodo anana vsa imena kandidatov, jih bomo objavili tudi v na-Sem glasilu. TREBANJSKE IVERI ZA ZAČETEK KAR USPEŠNO. V nedeljo je bil v šolski telovadnici v Trebnjem prvi del turnirja zimskega prvenstva Dolenjske v košarki. Čeprav je ta športna panoga v Trebnjem še malo razširjena, so se domačini kar dobro držali: premagali so ekipo TVD Partizana Straža in moštvo grmske kmetijske šole, razmeroma hudo pa .so izgubili z Novim me.stom in Metliko. Na sliki je prizor iz tekme Trebnje — Metlika. (Foto: Legan) ■ VELIK DEL — DOMA. Mnogo Trebanjcev Je letos silvestrova- lo kar doma, saj gostišCa niso bila prepolna. Tako Je bilo v Grmadi razmeroma malo gostov, motel pa so napolnili predvsem gostje iz Zagreba in Izubijane. V tem lokalu so v novoletni noči Iztržili čez pol milijona starih dinarjev. ■ NOBENIH POSREDOVANJ. Na milici v Trebnjem v prazničnih dneh niso imeli posebnega dela. Nikjer ni bilo treba posredovati, na srečo pa ni bilo niti prometnih nesreč. ■ ZAVIJANJE KRUHA IN PECIVA. Občinska skupščina Je na zadnji seji dopolnila pravilnik o kakovosti žitaric, mlevskih izdelkov, kruha in peciva z odlokom o zavijanju pekovskih proizvodov. V njem Je r^eno, da mora biti papir tolikšen, da zaščiti tisti del kruha, ki ga kupec prime z roko. ■ 16 NOVIH GARA2. Komunal- no obrtno podjetje Trebnje je te dni spravilo pod streho 16 garaž. Ker Je v kraju veliko pomanjkanje garaž, prizadeti lastniki avtomobilov komaj čakajo, da bodo popolnoma dograjen«. Delo ovirata sneg in mraz. ■ SEMINAR ZA NOVA VODSTVA, Občinski sindikalni svet bo v sodelovanju z delavsko imiverzo Se ta mesec priredil seminar za novo izvoljena vodstva sindikalnih podružnic. Doslej Je bila opravljena že velika večina občnih zborov in Je potrebno člane vodstev usposobiti za delo v sindikatu. Prošnje in pritožbe « mimo občine Vse kaže, da ne zaleže nobeno opozorilo: poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe za letošnje leto znova potrjuje, da so ljudje prepričani, da se splača pritoževati samo na višja pritožbena mesta, čeravno od tam pošiljajo prošnje iii pritožbe nazaj na občino. Letos so prebivalci trebanjske občine vložili 22 prošenj in pritožb, od t^a le 3 občinski komisiji in kar 17 na urad izvršnega sveta skupščine SRS; večina pa je bila vrnjena občini. Značilno je tudi to, da število prošenj in pritožb ne narašča in ia polovica vseh obravnava davčne zadeve. Letos bo zadostovalo 7 odstotkov Znano je, da se stanarina še vedno sestoji iz dveh delov — iz tistega, ki ga prispeva stanovalec, in tistega, ki ga plačujejo delovne organizacije kot družbeno subvencijo. V trebanjski občini je lani znašala ta subvencija 12 odst. od denarja, ki ga delovne organizacije izločajo za stanovanjsko izgradnjo, letos pa bo zadostovalo le še 7 odst., ker se bodo kot vsako leto povečale dajatve stanovalcev. Računi kažejo, da se bo letos nabralo 67.270 din subvencije. Od motornili vozil -4 odstotke Ker morajo občine p>o novem republiškem zakonu predpisati vsaj 4 odst. prometnega davka od prodaje ali uvoza motornih vozil, je morala tudi trebanjska občinska skupščina E>ovečati prometni davek od dosedanjih dveh odstotkov na štiri odstotke. Na predlog trebanjske Mercatorjeve enote GRADIŠČE je delno spremenila tudi odlok o prometnem davku od alkoholnih pijač. Po novem je prometni davek od nekaterih pijač spet različen, če pijačo prodajajo v trgovini ali v gostilni. V trgovini je stopnja prometnega davka nižja. Šentrupert: seminar za mlade člane ZK Decembra >je bil v Šentrupertu ustanovljen aktiv mladih komimistov, ki so bili v zvezo ;^rejeti v zadnjih mesecih preteklega leta. Da bi mlade Ijiadi kar najbolje sezaianili z zgodovinsko vlogo partije, problemi sodobnega delavskega gibanja in z raa-merami, v katerih deluje krajevna organizacija ZK v Sent-rupertu. bodo za člane aktiva priredili posebni seminar, ki bo občas^ in bo trajal do začetka aprila. Veliki Gaber; začetek kmetijske šole v Velikem < Gabru se je ta teden začela večerna kmetijska šola, za katero se je delavski univerzi, ki je šolo Oir-ganizirala, prijavilo čez 20 kmetovalcev iz VeJikega GOr bra in okolice. Pouk bo trikrat po štiri ure na teden, trajal p« bo nekako do sredine maroa. Značilno je. da je veUk del prijavljenoev pridelovalcev semenskega krom. pirja, manjkalo pa predvsem tisti kmetovalci, ki jim kmetijsko znanje najbolj manjka. Kiisneje namerava delavska imiverza prirediti še tečaj za traktoriste, kjer si bodo kmečki fantje dn možje pridobila tudi izpite. Ta tečaj namecnar vajo organizirati v sodelovanju z AMD Trebnja TmJSKEioVlCE Nagrajenci v TEKSTILANI Za novo letx> so tudi t TEKSTILANI Kočevje obdarili (tx>lcrat ptrvič) člane loolektiva, tal so v podjetju že nad 20 let. Nagrajenci so: Liidvik DamSe. Ivan Poje, Ana Šercer. Lojzka Skrajner. rvan Solar, Francka Dimdo-vič, Ana Glad, Vojko Križman, M^ja Levstik, Ana Levstik. Joi^ Marinšek, Rada o r. Milka Rogelj, Milka 'boleč. Marija 2nidarši£, Kociančič, Pepoa Mlakar, A •'n Dombi. Dolfe Jakopin. P 'a Krese, Vdktcr Kobola, Milka Tomažin. Ernest Deir-žek. Cvetka Dragoš, Konrad Golob st., Milka JakSič. Franc Matejka, Ivan Meljo. Jiisti Novak, Stane Pahulje. Alojz Pintar. Ivan Kalabota. Anton Rajštel, Franc Plot, Mirko Ruiparčič. Za ribiče ni rotacije Na nedavnem občnem zboru ribiške družine Kočevje so spet izvolili za blagajnika Alojza Skendra, poslovodjo Samapostrei-be. Ta je po izvolitvi (na volUnem lističu sta bila dva kandidata) vstal m dejal: — Veseli me izkazano zaupanje, vendar funkcije ne bi mogel sprejeti. Danes so taki časi, da še poslance menjajo. . — Samo še eno leto potrpi, ga )e prekinilo več glasov. Ze, že. Ampak to mi govorite že 5, 8 let, — se je branil Skander. — No. ko boš umrl, bomo pu drugega izvolili, ga je potolažil nekdo Končno je razpravo zaključil predstavnik Zveze ribiških dru&in iz Ljubljane, ki je načelo rotacije pojasnil takole: — Rotacija velja za tiste, ki dobe za svoje funkcije msoke honorarje, za- | stonikarji pa morajo osta- j ti. . . : I Jn Skender je ostal blagajnik i Tat v samopostrežni trgovini v noči od 5. na 6. januar je tat sp>et obiskal samopostrežno trgovino v Kočevju In odnesel 3485 din gotovine. V trgovino je prišel skozi odprto okno. Verjetno gre tokrat za tistega »gosta«, ki je to samopostrežno trgovino »obiskal« tudd v silvestrovi noči. Doslej so kodevisko sa-moF>ostrežno trgovino obiska- li tatovi že 4 krat. Verjetno bodo moraU trgovci v bodoče okna trgovine zapirati. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedelj^ ao veljale v triiovlnah s aadjem in zeleniavo t Kočevju to Ribnici naalednjle maloprodajne cene: Kodevje; Ribnica: (cena v din za kg) krom('lr 0,85 0,85 svete zelje 1,60 1,00 kislo zelje 1,75 in 1,05 2.00 kisla repa 1.75 — 06ol v zmju 4,85 do 6.10 4,00 in 7,00 tebula 2.90 in 3,05 3,30 tesen 15.00 15,00 solata 3,30 3,50 parad linik 6,00 — korenje 2,55 1,70 peterfti^ 5,00 3,50 pesa 1,85 1,20 radič 10,35 10,00 cvetača 4,10 5|00 tebolka 2,75 do 3,76 2,40 hmfike 3,55 — pomanuv6e 4,85 4,90 mandarine 6,20 6,20 Ikmocie 5,30 5,70 banane 5.30 5.60 groKdJe 4,60 5,00 }ejca (oena za kos) 0,78 do 0,90 0,85 IzboSjšaH so kvaliteto Zaradi boljše kvalitete ima Kočevski tisk vedno več naročil - Letos precej večji skladi Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice CZP Kočevski tisk so člani kolektiva ugotovili, da jim je v letu 1968 končno uspelo doseči in celo preseči kvaliteto proizvodov, ki jo dosegajo sorodna pKtdjetja. Na prejšnjem občnem zboru so si namreč prav to zadali za cilj. Prav kvalitetno delo, modernizacija podjetja in izpolnjevanje rokov so pripomogli, da ima podjetje dovolj naročil in da je v letu 1968 proiz- Ob novem letu je občinska skupščina Kočevje nagradila 11 miličnikov, ki delajo v organih javne varnosti že 20 in več let. Nagrajeni so: Franc Jarc, Martin Bauer, Jože Dekleva, Maks Vovk, Franc Premrl, Stane Podkoritnik, Marjan Kobal, Konrad Papež, Srečko Turk, Stane Bratož in Rajko Dolinar. (Foto: Primc) Ribe molče - ribiči protestirajo Niso za tak zakon, ki bi jim vzel iz upravljanja vode - Za predsednika so ponovno izvolili Rudija Mazzonija, za tajnika pa Krivca Riba smrdi pri glavi. In neikateri naši zakoni tudi, posebno tisti, ki so jih delale in sprejele (običajno po hitrean postopku) le »glave«. Kočevski ri-bičd so se pridružili protestom drugih slovenskih ribičev, ki se boje, da bi spet p>o hitrem postopku sprejeli zakon, tokrat zakon o sladkovodnem ribištvu. Ribičem je namreč prišlo na uho (tak način informiranja je že kar preveč značilen za našo ne-samoupravno prakso), da se nekje »kuha« osnutek novega zakona, po katerem bodo z vodami lahko upravljale tudi delovne organizacije in celo zasebniki, kar bo menda bolj rentabilno za naše vode. Pri tem sestavljavci predloga zakona trdijo, da nbiči plačujejo le minimalno odškodnino za ribolov. Hkrati pozabljajo, da ribiči vlagajo v vode. s katerimi upravljajo, ogromno prostovoljnega dela. Tako so na primer samo kočevski ribiči v preteklem obdobju obnovili ali Domagali pri obnovi večih jezov na Ri^, čistili Rižno raznih rastUn, ki kaže njen videe. v zadnjih dveh letih vložili nad petino več ribj^ra zaroda, kot je bilo planirano, itd. Hkrati pa bi predlagani zakupniški sistem spet one- V. d. direi^torja Na 2sadnji se^i občinske skupććine Kočevje so imeno-vaJd m vrelca dolžnosti direktorja splodnega gradbenega podijetja ZIDAR Kočevje inž. M-dho Papiča, in .sicer za dobo 6 mesecev. mogočil (kot je že v starih časih), da se s športnim ribolovom ne bi mogli ukvarjati obdani z najnižjimi osebnimi dohodki, upokojenci itd. Ko-čev.=iki ribiči so na nedavnem ob^^nem zboru sprejeli tudi posebno resolucijo o osnutku zakona o ribolovu, ki jo bodo posredovali republiški Zvezi ribiških družin, ta pa nato pristojnim republiškim orgsmom. Na občnem zboru so ribiči STjre’eli ostrejši režim za lov rib v Riižni (daljši lovopu't, mano*ši dovoljen odlov itd.), razDiavljali o turističnem ribolovu. ki se vedno bolj uveljavlja tako na Kolpi kot na Rinži, o gospodarjenju s Kolpo in drugem. Priznanje komunali Ob zadnjem snegu je kočevska KomunaJa dobro ofpravila delo in hitro izplu-žila ceste in ulice, pa tudi nekatere druge prehode v mestAi. Posebne skupine sj v mest« čistile tudi kanale, da se je voda, ki je je bilo precej zaradi dežja in topljenja sn^a, hitro odteka’a. Res pa je, da je bilo ponekod v mestu še vedno precej vode, ker je dež neprestnno padal, voda pa je ncsila sneg in led ter delno zamašila nekatere odtočne ka.nale. Vendar je bil tokrat zaradi nalivov izjemen položaj, zato moramo kljuib vsemu priznati, da je Komunala dobro opravila delo. Ure za delavke v CZP Kočevski tisk so pred Novim . letom nagradili z uirami čJanice kolektiva; Žunko Milešič. Marijo Lesr.r in Mairijo Kranjc. Vse tri so pri podjetju že nad 10 let. Najslabše ceste v republiki Izvoljena je komisija za družbenoekonomski razvoj občine Kočevje Na nedavni seji zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini Kočevje so razpravljali o uspehih gospodarstva v letu 1968, o izdelavi regionaln^a prostorskega prc^rama občine ter o stališčih do prispevkov v letu 1960. Ugotovili so, da bodo gospodarske organizacije v glavnem izpolnile letne plane, izjema bo le iavoe, ki močno zaostaja za predvidevanji. V razpravi so posebno naglasili, da imajo v občini bodočnost predvsem lesna industrija in terciarne dejavnosti (najbolj turizem) ter ostale gospodarske organizacije In panoge, ki ju dopolnjujejo. Za hitrejši napredek le-ine industrije oziroma inve-stici j vanjo naj bt v občini zdru^vali sredstva amortiza- cije in skladov. Tudi dolgoročni plan rajavoja občine bi moral biti ČLmiprej izdelan. Za uresničitev teh nalog so na seji izvolili posebno koordinacijsko komisijo za družbenoekonomski raavoj občine. Razen tega so občinski skupščini naročili, naj se odločneje zavzema za nioder-nizacijo cest v občini, fci so pogoj za hitrejši napredek turizma, vseh terciarnih dejavnosti in tudi ostalega go- spodarstva. V kočevski občini, ki je po velikosti druga v Sloveniji (meri 76..'i86 ha, novomeška »samo« 75.892 ha), je asfaltiranih ali kockanih le okoli 20 km cest in mestnih ulic! To FKMneni, da je po moderniziranih cestah ze- lo verjetno na zadnjem mestu T re(puibliki in celo na enem zadnjih r držanri! Po-sefbno nujno bi bflo treba modernizirati cesti proti Del-nlcam in proti Novemu mestu. vodnjo občutno povečalo v primerjavi z letom prej. Zelo občutno, in sicer kar za 5-krat, so narasli tudi skladi na zaposlenega, osebni dohodki pa za okoli 28 odstotkov. V razpravi je sodeloval predsednik občinskega sindikalnega sveta inž. Miha Briška, ki je med drugim poudaril, naj novi sindikalni odbor tesno sodeluje z vsemi člani kolektiva, prisluhne njihovim željam in predlogom za napredek podjetja ter nato najboljše predloge pKJsreduje samoupravnim organom. Tako bo sindikat vplival na ustvarjanje še večjega dohodka in skladov ter na rast standarda vseh članov kolektiva. Razpravljali so tudi o ostalem delu sindikalne p>odružni-ce in mladinske organizacije ter o osnutku novih pravil osnovne sindikalne organizacije. Razprave o novih pravilih niso zaključili, ampak bo trajala še okoli mesec dni, nato pa bodo pravila sprejeli. Pohvale za varstvo Ob zaključku leta »vajstva pri delu«, fci se je končaio s tem novdm letom, je osnovna organizacija s;ndii’ta,ta TEKSTILANE po število nesreč pri delu za 38 odstotk v, v posameznih obratih pa ce’o za 50 odstotikov. Odlikovanci maršala Tita Predsednik republike Josip Broz-Tito je za minul; dan JLA odlikoval tudi naslednje rezervne oficirje iz kočevske občine: Tineta Mesojedca, Pranca Ožbolta in Alojza Henigmana (vse tri e redom za vojne zasliige s srebrnimi meči) ter Franca Volfa z medaljo za vojne zasluge. Vsi so bili odlikovani za uspehe, dosežene pri dedu v Združenju rezervnih oficirjev ki podoficirjev. Odlikovancem je izročil priznanja predsednik * občinskega odbora Zdru.^enj zveze borcev narodni heroj Jože Boldan-Silni. Še premalo poudarjena odgovornost Kočevski komunisti menijo, da je zadnji kongres dal premalo poudarka odgovornosti - O programu dela Zveze komunistov v občini DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ NOVI AVTOBUSI mamke MAN s prikolicami ki zaprtimi prehodi so na polzlcu&ni vožnji na rv ■ ■ ■ krmilne hišice 90 po (Mrkih postavljene. Toda. dragi pionlrjd praaie krmilnice pticam ne koristijo! Ce so krml'nloe to postavljene, jih Je treba tudi redno oskilxyvati s pUcJo hrano. ■ ■ ■ PIANINCI S() IMELI zadnjo sejo pred občnim zborom DogovorlH 90 se o pripravah sa zbor ln za poročila o poslovanju r minulem letu. Delo dru&tva Je bilo zolo plodno, kar bo razvidno iz dobro pripravljenega občneca zbora. OdloSlli so se, da bodo Imek redni občni zbor v polo- N vid fetoruaria. ■ ■ ■ KOLF zapletenih zvezah. Veliko denarja Je bilo torej tedanega, koristi od tega pe Imajo samo tebranl in njih bližnja okolica, osnovni namen ko'edarjev pa. kot kaže, pri tem ni pomemben. ■ ■ ■ JAVNA TELEFONSKA r.OVOKILNlCA Je bila za Silvestrov večer aiopet v polnem obratovanju. Skupina mladih ponočnjakov Je telefonirala na razne tele-fonske itevilke, s čimer Je zaslužil PTT, miru pa niso imeli telefonski naročniki, ki »o r^raznovall doma Cim Sl dvignil sluSalko, so skoraj otročji glasovi vpili tako biuialne ln nesramne Izraze za novo leto da J« vsakdo ogorčeno odložil sluialko In Je ni več dvignil Tuko ni prejel zaradi teh zlikovcev tudi resnih voSftil. Res. <mčljl, star 29 let (umrl na obla ni vSteta vrednost pro.stovol.inega cjfija, ki so ga oipravUi občani Vo-d. vod je bilo treba obnoviti, ker so bile stare cevi popolnoma dotrajane, raripokane in zamaAene. Doslej so 7Ame-nja’i že okoli 800 m nevi, !e-tos pa jih bo.io Se ok 11 300 m. s SEJE OB'^IMSKE ‘^Kl RIBNICA Več družbene pomoči borcem Po novem pravilniku o dodeljevanju družbene pomoči borcem NOV bo do nje upravičenih več ljudi - Ugodnejši pogoji za kmete - borce Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica 26. decembra so razpravljali o delu, sistematizaciji in organizaciji občinske skupščine, o družbenoekonomskih izhodiščih za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne porabe v letu 1969, o prispevkih za zdravstveno zavarovanje delavcev, 6 spremembi pravilnika o podeljevanju družbene pomoči borcem NOV, o gibanju gospodarstva v preteklem letu in oceni za prihodnje leto ter o drugem. Dopolnitev pravilnika o po-pogojih za dodedjevanje družbene pomoči borcem NOV, ki je bila na seji sprejeta, predvideva, da bo v bodoče družbena pomoč nekoliko večja. Tako je pred/vide-na F>omoč za borce od leta 1941 do 8. septembra 1943 (seveda le za tiste, ki so te pomoči potrebni) od 100 6p 250 din, za ostale borce pa od 50 do 150 din. V razpravi je bilo pK>sebno poudarjeno, da je spremenjeni pravilnik v glavnem zadovoljiv, prizadevati pa sd bo treba, da bo delo komisije, ki to pomoč dodeljuje, čimbolj pravično in pošteno. Pravilnik so spremenili, ker stare določbe niso bile več življenjske, saj so odrekale pravico do družbene pomoči tudi takim, ki so je bili potrebni in do nje po vseh človečkih merilih itpravičeni. Novi pravilnik je stare krivice v okviru mateiial-nih možnosti občine odstranil skupaj z nekaterimi dru- gimi nejasnostmi. Zdaj imajo pravico do družbene pomoči tudi bolnd in ostareli kmebje-borci (seveda pod določenimi pogoijd), čeprav jim dohodek od kmetijstva presega določeni cenzus. Po novem pravilniku bo dobivalo družbeno posnoč okoli 120 upravičencev, medtem ko jo je po starem le 98. Ugodnejše pogoje za prido-vanje družbene pomoči imajo tisti upravičenci, ki so prej vstopili v NOV. Teh upravičencev je manj, so pa zato starejši, bolj izčrpani in potrebni večje družbene pomoči. Obrat „SUKNO‘‘ lepo uspeva Centralno podjetje bo pomagalo modernizirati obrat - Večja skrb za strokovno izobraževanje Letos se bo predvidoma tekstilni obrat SUKNO v Jurjeviči tehnološko osamosvojil. Matično podjetje v Zapu-mu nudi možnost, da bo dobil novo kotlarno in bar-variK). Kolektiv jurjeviškega obrata je mlad po letih in delovnih izkušnjah. Delavke so prišle k strojem s kmetij. Njihova srtorilnost ni veMka. Zato bodo v bodoče posvetili posebno skrb strokovnemu usposabljanju članov kolektive. ^crbeli bodo za izbolj- Predlagana ukinitev šole šolo v Velikih Poljanah naj bi ukinili, kar bo po sedanjih ugotovitvah koristilo učencem Podružnično šolo v Velikih Poljanah bi bilo treba ukiniti. Tak je predlog sveta za šolstvo, kulturo in telesno VTigojo pri ribniški občinski skupščini. Enakega mnenja sta Zavod za prosvetno-peda-goško siužbo in osnovna šola Ribnica. O predlogu pa bo dokončno odločala občinska skupščina na eni prihodnjih sej. Ukiniterv šole ni predlagana zaradi znižanja stroškov šo- INLES: letos 65 milijonov Sindiiikalna podiružnica uprave x;^IaEiS Ribnica je imela pred kratiktm občni zbor. Na njem so kiritično pregledali delo sindikata, ki ima v tej delovni enoti še posebno vlogo. Na zboru so ugotovili, da poidjetje kot celota uspešno posluje in je preteklo poslo\'-no leto uspešno" zaključilo. V tem letu bo znašala vred-iK)st proizvodnje v podjetju INLES predvidoma 65 mdli-jonov dinarjev. Na zboru so i2Jvolili novo vodstvo. Želimo m/u veliko uspehov pri delu. -r lan j a ali celo z namenom, da bi ta kraj osiromašili, ampak le zato, da bodo ime- li učenci kvalitetnejši pouk (verjetno v osnovni šoli v Ribnici, kar pa iz sedanjega predloga ni razvidno). V podružnično šolo v Velikih pK>ljanah vpisujejo učence le Vsako drugo leto in imajo kombiniran pouk; ta pa jim ne da toliko znanja, kot bi ga lahko pridobili v šoli z normalnim poukom. Razen tega števrlo učencev iz leta v leto pada. Tako je to Solo obiskovalo v šolskem letu 1963/64 30 učencev, letos pa jo obiskuje le še 9 učencev. Po podatkih matičnega urada in izpiska iz knjige rojstev bo tudi v naslednjih letih obiskovailo šolo vedno manj otrok. Nad polovico otrok, ki obiskuje podružnično šolo v Velikih Poljanah, stanuje v Ortneku in Podpoljanah ter hodijo peš mimo avtobusne po-staje v Ortneku v šolo v Velike Poljane. Zaradi ugodnih avtobusnih zvez bi lahko obiskovali pouk v kaki drugi šoli, kar bi jim obiskovanje pouka Se olajšalo, saj jim ne bi bilo treba hoditi peš od Ortneka do Velikih Poljan. šanje kvalifikacijskega sestava delavcev v proizvodnji in visoko kvalificiranih delavcev. Ko govorimo o obratu v Jurjeviči, moramo omeniti tudi centralno p>odjetje v 2^ pužah, v čigar sklopu deluje ta obrat. Podjetje kot celota je v letu 1968 povečalo pax>-issvodnjo vrednostno na okoli 23 milijonov dinarjev. Za sklade .so lani določili 1,8 milijona dinarjev ali 0.8 mi’ijo-na več kot 1967. leta. To jim omogoča, da investirajo lastna sredstva za Izboljšanje in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Podjetje je precej investiralo tudi v jurjeviški obrat. Postaviti ga hočejo na lastne noge, kar bo v korist celotnemu kolektivu SUKNA. Jurjeviški tekstilni obrat je primer pravilnega sode’ova-nja med centralo m obratom, ki sta vsak v drugi občini. Obrat v Jurjeviči napreduje iz leta v leto tako po proiz vodni zmogljivosti k:t po številu zaposlenih. Kaj pomeni tak obrat sredi kmečkega življa, vedo najbolje dekleta in žene iz Jurjeviče in okoliških vasi, ki imajo v tovarni vsakdanji kruh. Povprečni zaslužek znaša sedaj 690 din in je v primerjavi z leiom 1967 narasel za 11 odstotkov. Teksti’na obrat v Jurjeviči ima v sklopu pr>djetja Sukno najlepše možnosti za nadaljnjo rast in zaposlitev novih delavcev. -r Kovinsko: menza pod streho v Kovinskem podjetju v Ribnica so v začetku novembra preteklega leta začeli giraditi obrat družbene prehrane. Do konca leta je bila stavba pod streho, spodnji prostori p>a tudi že na fino ometani. Urediti je trebe le še pod In dograditi vrhnje prostofe. kjer bodo predvi-docna pisarne. Pri gra^ji so sodelovali s prostovoljnim delom vsi člani kolektiiva. Sleherni je prispeval po 8 ur prostovoljnega dela. -r r ^ \ ^7 wmm Polnojarmenik »Herkules« žaga hlode v obratu INLES v Ix)škem potoku že blizu 10 let. (Foto: Primc) Preusmeritev proizvodnje V »Smreki« bodo ukinili nerentabilne obrate in začeli izdelovati stavbno pohištvo Na občnem zboru članov SP »Smreka« v Loškem potoku so se pogovorili tudi o reorganizaciji proizvodnje. Ukinili bodo obrate, ki so iz leta v leto nerentabilni, in prešli na izdelavo stavbnega p>ohištva. Reorganizacija bo pustila pri starem le žago. Tako se^ bo tudi p>otoški obrat ribniškega Inles vključil v skupni proizvodni program celotnega podjetja. Na. men te reorganizacije je, da pride tudi ta obrat na zeleno vejo. Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da se je INLES Ribnica že zelo uveljavil na trgu in pridobil velik ugled pri potrošnikih v vsej državi. INLES je že pojem kvalitete. Volitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so imenovali v upravni odbor Vodne skupnosti LJUBLJANICA— SAVA Jožeta Benčino. — v komisijo za pregled samoupravnih atotov delovnih organizacij Cirila Grila, 1'^’ana Žužka, Franca Košo-roka, Karla Oražma in Mirka Anzeljca, — za načelnika davčne uprave Ludvika Lavriča. Še 4 potrebujejo Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so ugotovi- li, da v občinsikd upravi potrebujejo še štdri ljudi, in sicer: pravnega referenta, referenta za narodno obrambo, administratorko v davčni upravi in referenta za šolstvo. Potoškemu obratu so določili pomembno vlogo v proizvodnji stavbnega pohištva v okviru podjetja. Drugo leto naj bi ziiašala vrednost proizvodnje tega obrata 10 milijonov din ali 20 odstotkov več kot leios. Kljub reorganizaciji proizvodnje ne bo nihče odpuščen. Razum-Ijiivo pa je, da se bo moral precejšen del delavcev prekvalificirati za novo proizvodnjo. Zato je bilo čutiti pri posameznikih malce strahu pred reorganizacijo. Kritizirali so KGP Kočevje zaradi slabe oskrbe z lesom. Ce se ne bo izboljšala, grozi, da bodo morali žagar-ski obrat ustaviti. Menili so, da bi se stvar dala pametno urediti. Kritike je bil deležen tudi sedanji zakon o gozdovih, ki daje gozdarskim posestvom pre\'elik monopol pri gospodarjenju z gozdovi v zasebnem sektorju. »Smreka« daje kruh številnim delavcem iz tega območja, zato jim ni vseeno, kako bo z njihovim obratom. V razpravi se je pokazala živa zainteresiranost članov tega kolektiva za probleme svojega podjetja. Načeli so tudi vprašanje zaposlovanja novih delavcev v »Snirekl«, ki bodo potrebni zaradi razširitve proizvodnje. -r ''IBNIŠKI ZOBOTREBCI LETOS še ena nova stolpnica za potrebe Ribničanov! Domače komunalno podjetje zatrjuje, da bo no>x) stavbo zg^radilo v rekordnem času: do strehe jo bodo spravili že v prihodnjih treh mesecih. Na sliki: temelje že kopljejo... (Foto: Drago Mohar, Ribnica; ■ ■ ■ MILIČNIKE so NAGRADILI z urami. Na zadnji seji obfdmlce skupčfilne Ribnica so nagradili z urami S miUčndkov, ki d^jo T OTKanlb Javne TaroosU že 20 let in vsfi. Nagrajenoi so: JuUin Sibert, JodSe KalO«, Alojz LeDart, Ivan Gradič fei JoŠe Bl^o. ■ ■ ■ ZA NOVQl£TNE PRAZNIKE Je bdlo v Ribolcl bi vaej obCind n^rno. Tako smo Bvedell na postaji mlllrc. NI bUo nobenih vefijlh nesrefi, pod&rov, vtomov in drušili prestoi^^. Mtllftnaci so nekaj ur pred novim letom poslali domov le nekaj občanov, ki so ae ga preveC nalesli. Tako mirnih no* voletnih pmaiikov mfU&iikl doslej ie niso imeli. ■ ■ ■ NAD 15.000 DIN ao i>-tržili v Restavraciji v prvih dveh dneh novega leta. V tem mesku m vro&unimih okoli 5.000 din, ki so jih iztržili Ea sHvestrov menu in rezervacije. Na novoletno no£ Je bila Restavracija nabito polna, m-r^ervadje pa so raeprodaU te nokaj dni pa je razBtavi'Io šahov-!^o garnituro (domač izdelek) s pismenim dostavkom, da s takimi šahi igrajo na šahovskih olimpiadah Seminar za kmete Od 13. januarja do konca februarja bo v Ribnici dvakrat na teden po 4 ure seminar za kmete. Na njem bodo predavali strokovnjaki Kme. tijske^ zavoda iz Ljubl{)ane(, Gosp>odarske zbornice in drugi. Na seminarju bodo podrobno obdelali živinorejo, mlečno proizvodnjo, ureditev hlevov, pašnokošni sistem, krmo, gnojenje, pripuščanje krav in telic, molžo, vzrejo telet in plemenskih telic, umetno osemenjevanje in jalovost, mehanizacijo na kmetiji, poljedelstvo, sadjarstvo, uporabo zaščitnih sredstev, socialno zavarovanje, davčno Ix>litiko, bodočnost kmetijstva in drugo Prvi smučarji v dom na Travni gori je pretekJo soboto prispela prva skupina okoli 60 šolarjev, ki bodo tu imeli 7-dnevni smučarski tečaj. V tej skupini so učenci osnovne šole Savsko naselje z Ljubljane, če bodo vremenske razmere dopuščale, se bo to zimo zvrstilo na Travni gori 8 do 9 skupin šolskih otrok. V vsaM bo 50 do 60 učencev. Dnevni penzion za otroka velja 18 dinarjev. Ribnica za novo leto Krajervna supnost Ribnica je tudi letos postavila v središču Ribnice in pred vsto-pom v Gorenjo vas smrečice, okrašene z žarnicama. Ponoči so aelo olepšale okolico. Sicer pa je bdla letos Ribnica za novoletne praznike lepo okrašena. Številni trgovski lokali so Imeli lepo urejene izložbe. Slaba reklama Kovinsko podjetje v Ribnici izdeluje tudi posi-palce proti poledici. Ob zadnji poledici pa so po Ribnici spet posipavali pesek iz kamiona kar z lopatami. Za nekoga je to slaba reklama! I v Gribljah želijo industrijski tok Občani Iz Gribelj ao na nedavni krajevni koaiferenci SZDL ocenili napeljavo industrijskega toka kot največji krajevni problem. Drogove ianajo že dve leti pripravljene, 25daj pa so sklenili pomagati tudi s prostovoljnim delom, če bo podjetje FJiTTK-TRO pristalo na napeljavo toka. Na sestanku so ugotovili, da krajevna organizacija S235L uspešno dela. Za lansko in letošnje leto je članarina v celoti pobrana, v zadnjem času pa je organizacija pridobila tudi 15 novih članov. Nekaj pripomb je bi- lo izrečenih na račun KZ Ca-nomelj v zvem s prodajo umetnih gnojil in organizacijo odkupa, želeli so, da bi te stvari uredili na podoben način kot v sosednji metliški zadrugi sicer pa so ljudje 2S novo zadružno trgovino zelo zadovoljni. Pisatelj France Bevk spet v Dragatušu Sredi decembra je obiskal učence osnovne šole v Dragatušu pisatelj France Bevk. Prvič je bU na šoli maja lani, ko so podeljevali bralne značke- Te^ so ga mladi Dragatuščani navdiišeno sprejeli in ga prosili, naj še pride. Res je obljubo izpolnil. Ob zadnjem obisku v Dragatušu je pisatelj pirebrail nekaj odlomkov iz svojih del, odgovarjal je na vprašanja in si ogledal razstavo, posvečeno Ivanu Cankarju. Tudi to-farat so mladinskega pisatelja zelo lepo sprejeli Po razgovoru z učenci pa se je France Bevk nekaj časa zadržal še v prijetnem pomenku z učiteljskim zborom. K. W. Mladina iz Butoraja med najboljšimi Na nedavnem občnem zboru butorajske mladine so ugotovili, da je bdi aktiv v preteiklem letu zelo delaven. Organizairali so več kultuamo-zabavnih prirediteiv, poanaga-M so grs^iti gasilsdd doim, sodelovali so v natečaju za Zupančdčevo nagrado, za novo leto pa so priredili veseOd večer. Mladi v Buitoraju pa si letos želijo nekaj predavanj. ki bi jim koristila j>ri še širše zastavljenem delu. K.W. Odbor se dve leti ni sestal Pred dnevi je bila v Streik-Ijevcu pri Semdču sklicana krajevna konferenca SZDL. vendar je zaradi slabe udeležbe ni bdlo. Da je med obdani tako malo zanimanja za delo v organlzaoijd, ni nič čudnega, saj se najbrž zgledujejo po odboru, ki se v za^ih dveh letih nd niti enkrat sestal. Vnovič je kx>n-ferenca na Strekljevou sklicana za nedeljo, 12. janur arja, oto 14. url. Tokrat jo sklicuje občdnska konfeirenca SZDL. Bo 2XlaJ udeležba boilj-8a? K. W. Za tuje jezike raste zanimanje tečaje nemdčine in ang-todčlne po avdiovizualni mie-todi Je v črnomaljski občini vse več zanimaixja. tako da oo'ganlzatcKr tečajev Zavod ssa kulturno pax}svetno dejavnost že težiko dobi i>redaivatelje. Dogovarjajo se z nekaterimi •traljKrvnjakl In upajo, da bodo že Januarja latibx> zače- li z novi;^ tečaji. Delovni dogovor petih vasi Semiški odbornik Franc Kapš Je sklical sestanek za pet vasi, kjer so se dogovorili za gradnjo vodovoda v dveh etapah. Malo takih! Se in še se otroci veselijo snega! Tudi med prazniki je bilo na vsakem gričku v mestu dosti sank^ev, smučarji pa so si našli prikladne terene izven mesta. (Foto: R. Bačer) Decembra so se zbrali v NestopJji vasi pri Semiču vaščani te vasi, prišli pa so še s Trebnjega vrha, Starihove-ga vrha, Lipovca iz Brezja ter s Pugleda. Sestanek je sklical semiški odbornik Franc Kapš, da bi se vaščani petih vasi dogovorili za gradnjo vodovoda v djveh etapah. Sklenjeno je bilo, da bodo najprej glavno cev potegnili od Sadinje vasi do roške cerkve, v drugem delu gradnje pa bo vsaka vas naredila Ko bo imel Črnomelj 10.000 prebivalcev... Sprejeti urbanistični program predvideva v naslednjih 30 letih v Črnomlju 7.000 do 10.000 prebivalcev - Domača industrija bo v tem času tako napredovala, da bo zaposlila vso odvečno delovno silo, ki se je doslej izseljevala drugam ali v tujino Urbanistični program za črnomaljsko občino je bil sprejet na zadnji občinski seji, še pred potrditvijo pa ga je odbornikom pojasnjeval in odgovarjal na vprašanja eden izmed načrtovalcev inž. Mržek iz Ljubljane. Program vsebuje elemente regionalnega plana republike in razvoj občine Črnomelj v naslednjih 20 do 30 letih. Tako so načrtovalci programa predvideli, da bo imela občina Črnomelj čez 20 let 24.500 prebivalcev in da bo Črnomelj s predmestnimi vasmi štel 7.000 do 10.000 ljudi. Razvoj industrije je predviden predvsem v Omomlju in v Semiču. Računajo, da bo tedaj domača industrija tako napredovala, da bo lahko zaposlila vso odvečno delovno si- lo, ki se zdaj izseljuje bodisi v druga industrijska središča doma ali v tujdno. Zanimiv je tudi planirani razvoj turizma, ki ima po programu bodočnost vse od Gribelj do Starega trga. Načrti za regulacijo Kolpe niso še narejeni, ker obstaja več predlogov za ureditev reke, vendar pa urbanistični program neglede na to predvideva rekreacijski center na Vinici, počitniška naselja pa v okolici Gribelj, Adlešič in Starega trga ob Kolpi. Za te kraje bo potrebno izdelati še zazidalne načrte. Bodočnost imajo tudi vinorodne gorice od Dobličke gore do Mihelje vasi, prav tako pa zimskošportno središče v Crmošnji-cah. Vsa ostala naselja bodo urejevali po sprejetem urbanističnem redu. Predvideno pa je, da bo občina poslej omejevala gradnje zasebnih delavskih hiš v oddaljenih hiš T oddaljenih hribovitih krajih ter jih usmerjala t okolico Črnomlja ali Semiča, kjer so ljudje zaposleni. V osnovnih smernicah urbanističnega programa so zajete tudi osnove za vodnogo-sp>odarsko ureditev, kanalizacijsko mreož, osnove prometnega omrežja, trase daljnovodov in telefonsko omrežje, površine za razvoj naselij, poljedelske in gozdne površine, zaščitena in zavarovana območja ter območja, določe- na za posebne ureditve, predvidene po regionalnem republiškem planu ali po posebnih predpisih. V skladu s smernicami tega programa je potrebno izdelati še urbanistični načrt z zazidalnimi načrti za ureditveno območje Črnomlja s predmestnimi naselji, kot so Do- lenja vas, Kanižarica, Kočevje, Loka, Svibnik in Vojna vas, nadalje zazidalni nsičrt naselja Semič z zazidalnimi načrti obrobnih naselij Sela, Trata, Vavpča vas. Vrtača in Kašča ter zazidalni načrt ožjega območja Vinice s Sečjim selom in Ogulinom, posebej pa še zazidalni načrt za rekreacijski center oz. mednarodni mladjinsiki kamp na Vdnlcd. Urbanistični program, ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje v Ljubljani, bo morala občinska skupščina vsakih 5 let pregledovati in ga uskladiti s spremenjenimi razmerami. NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ sivoj odcep in napeljavo v hiše. Navizoči so sklenili, da bo vsako gospodinjstvo za prvi ded gradnje prispevalo 1.000 din ter okoli 80 m izkopa in zasutja glavne oevi. Odbornik pa je obljubil, da bo sku-šad prd krajevni skupnosti izposlovati strojnika in vrtalni stroj, morda še razstrelivo. Vsaka vas pa bo posebej določila, kaj bo s starejšimi občani, ki prispevka ne bodo mogli plačati. Kdor pa bi se sodelovanju v tej skupni . akciji povsem odrekel, bo moral podpisati, da ne bo imel ne on ne njegovi nasledniki pravico do vodovodnega priključka, dokler ne plačajo dvojnega prispevka. Gradbena dela bo vodil poseben odbor, v katerem so predstavniki vseh petih vasi; predsednik odbora je Franc Kapš. Vodovod bo agrajen predvidoma do leta 1970. J02E HUTAR Pri Skubicu zaprto Zaradi neplačanih davčnih obve2inosti in slabega vodenja materialnega knjigovodstva so takoj po novem letu v Omomlju zaprli gostddno Skubic. Komisija, ki je ugotovila več nepravilnosti in utajo davščdn, je lokal zaprla za 13 mesecev oziroma dotlej, dokler ne bodo obveznosti plačane. Slabi obeti ob vstopu v leto 1969 vsak četrtek Osnovna urbanistična dokumentacija za občino Črnomelj vendarle sprejeta - V 9 mesecih leta 1968 slabši gospodarski uspehi kot leto dni prej -V občinskem proračunu manjka, še slabše pa bo v 1969 26. decembra sta se v Črnomlju sestala oba zbora občinske skupščine ter razpravljala o urbanistični dokumentaciji na področju občine, ki predvideva razvoj v naslednjih 20 letih. Sprejeti urbanistični program predvideva še izdelavo urbanističnega načrta za mesto Črnomelj z okolico. usmerjevalne načrte za območje Semiča in Vinice ter zazidalne načrte za rekreacijsko področje v Gribljah, Ad-lešičih. Starem trgu, v območju vinorodnih goric ter v zimskošportnem središču v Cr-nošnjicah. Vsa druga naselja bodo urejevali na osnovi sprejetega urbanističnega reda. V drugem delu seje Je bila na dnevnem redu razprava o 9-mesečnih uspehih v gospodarjenju ter informacija o stanju občinskega proračima. Podatki o 9-mesečnih periodičnih obračunih kažejo, da so ustvarile gospodarske organizacije v občini za 125,861.000 din fakturirane re- alizacije, kar je za 3,6 odst. več kot v tem času lani. Ta uspeh pa močno zmanjšuje dejstvo, da so letos narasle zaloge izdelkov in trgovskega blaga, razen t^a imajo podjetja več dolžnikov. Celotni ustvarjeni dohodek ni na lanski ravni, upajo pa, da se bodo podatki v zadnjih 3 mesecih nekoliko popravili. V občinskem proračunu se je v 9 mesecih letos zbralo le okoli 80 odst. planiranih dohodkov, temu primerni pa so tudi izdatki. Težave se proti koncu leta še stopnjujejo, ker bo manjkalo okoli 300.000 za plačilo anuitet za posojila ter še okoli 100.000 din za druge neporavnane obveznosti. Kakor so na seji obvestili odbornike, bo v prihodnjem letu stanje v proračvmu še mnogo slabše, kot je letos, čeprav si je težko predstavljati še težji finančni položaj. Po sedanjih predvidevanjih se bo nateklo v proračim 4,950.000 dohodkov; od tega bo šlo 2 milijona za potrebe izobraževalne skupnosti. Medtem pa so ugotovili, da ssnašajo proračunske potrebe več kot 5 milijonov din. Kje bodo dobili 2,5 milijona din, kolikor bo manjkalo v občinski blagajni, še ni nikomur jasno. Na seji so sprejeli še nekaj odlokov, dali soglasje k stopnjam prispevkov za socialno zavarovanje, sprejeli pa so tudi načrt za delo občinske skupščine v prihodnjem letu. ena ZA MLADE PO SRCU Mladini iz Gradca Vsem mladinkam in mladincem iz Gradca, kakor tudi bralcem Dottenjskega lista in svojcem voščd srečno in veselo leto 1969 vojak Branko Pezdirc iz Dobrinje pri Banjaluki. Koliko šol bo v Poljanski dolini? v Poljanski dolini so tri osnovne šole, otrok pa je le za eno - Začeli so se prvi resni razgovori o reorganizaciji šolstva ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRIHODNJI TEDEN bo ob-Canfllca bonlerenc* SZDL arganizl-nJa seminar za novoizvoljen* poredsednlke in sekretarje krajevnih odboiroT. Obravnavali bodo reorganizacijo SociaUatlčne zveos in naloge krajenmifa orsanizacU SZDL pii kadrovaivju odbornikov ta poslancev. Bvidentiran)e moA-Dih kandidatov na nove odbomdke tn pofllance pa m Ja na teniMi ke zatelo. ■ DANES SE BODO SEOTAU nrodstavnifci oMinabSi volilnih icocttislj ia obeii betoknmJakKb ob-61n. Na sestanku, ki mu bodo prisostvovali tudi predstavniki re-publiSke volilna kosnlsije SZDL, bodo razpravljali o možnili kandidatih za nove repufbU£ke In »v*-ene poslance. II ■ CRNOMAUSKA MLADINA, ki Je apet ostala brez svojega prostora, sl je organladrala novoletni ples kar v avli Prosvetnega doma., tgral Jim J« Instrumentalni an- ‘ saoibel garnizije. Novodobna zabava mladih je poteikala v najlefv redu. ■ CRNOMALJCANI 80 DOCA. KALI novo leto vefilnotna doma in v krogu svojcev. Lokali so btU sloer polni, vendax m bilo nikjoir gne6a. Novoletna noC je bila nilr-na, tako da varnostni organi niso linell veUiko dela. ■ V NATEČAJ ZA 2UPANCI* CEVC NAGRADO se je do zdaj prUavilo 31 afcupln in posamoa-nilroiv. NaJsdaibiU odziv je ix olv fiine Metlika in iz semlSkega konca. Ker pa so nekateri Ae naknadno ustno prijavili sodelovanje, je bilo sklenjeno, da bodo upošte. vali ie vse prijave, M bodo pri. ile do 16. januarja 1969. ■ V LOKI SO se LETOS po-toinle okrofione novoletne jelka kar pred stanovanjskimi hižaml, To je bilo zelo viSefi zlasti otrokom, zato Je veC ob6anov izjavilo, da bodo tudi oni prihodnje leto poistavlll Jeltoe pmJ durt. Na nedavnem sestanku v Starenn trgu ob Kolpi so predstavniki občinskih skupščin Kočevje in Črnomelj ter predstavniki ustanov s področja Šolstva razpravljali o reorganizaciji šolstva v Poljanski dolini. Na tem območju so namreč 3 osnovne šole, v vseh treh pa je komaj toliko učencev, da bi z nJlml lahko napodnill eno popolno osemleUco. Po enem izmed predlogov naj bi vse tri Sole (v Starem trgu, Predgrađu in Vimolju) združili v eno, ki naj bi imela sedež v Starem trgu. Tu naj bd 2X]iružiiU tudi uAne pripomočke in šolski inventar. Sola naj bi dobila manjši avtobus. Hišnik, ki bi bil hkrati šofer, pa bi voizU otroke iz oddaljenih krajev v šolo in domov. Oe bi to zamisel m-esničill, bi bil pouk boljši, šola bi imela več učil in popolnejšo knjižnico, uSitelji bi delali manj nadur, razlik v znanju tičetioev ne bd bilo, teboJjSalo bi se samoupravljanje na Soli itd. Vendar vsa 2adeva le ni tako prepirosta. Med teoni kraji, predvsem med Starim trgom in Predgradom, ao stara trenja, ki bi jih bilo treba v korist otrok in vseh prebivalcev Podjanake doUne pozabiti. Ta^ kega mnenja so bili skoraj vsi prisotni na tem sestanku. Sklenili so tudi, naj n reorganizaciji šolstva razpravljajo občani prizadetih vasi na sestankih krajevnih organizacij SZDL. Na teh sestankih naj bi prebivalce Poljanske doline seznanili s sedanjim stanjem šolstva m nakazali, kako naj bi šolstvo na tem ob-'■nočju postopoma izboljšali. V naslednjih nekaj mesecih bo izdelan tudi idejni program o adaptaciji šole v Starem trgu in o gradnji nove šole ter ureditvi primernih stanovanj za učitelje. O vsem tem bodo obveščeni tudi odborniki obeh občinskih skupščin. Tako se bo v naslednjem obdobju le začelo resno razpravljati, kako bi uredili šolstvo na tem območju tako, da bo najbolj v korist učencem. Predvidenih je več sestankov na raznih ravneh, ker vsi, ki so bili na sestanku, menijo, da bo delo opravljeno dobro le, če ga bodo opravili temeljito. v sporazumu z vsemi prebivalci Poljanske doline — vse to pa zahteva precej časa. Po nekaterih mnenjih, ki so najbolj optimistična, bo to delo opravljeno kvečjemu do prihodnjecra šolskega leta. Odborniki so rekli: „Kmečko zavarovanje ni pravično" Na zadnji seji občinske skupščine Metlika v letu 1968 samo sprejemanje odlokov Dedek Mraz je bil na Suhorju spet lepo sprejet, saj je šoli in otrokom prinesel bogata darila. (Foto: M. Vesel) PRISPEVKOV OBČANOV SO V METLIKI NAVAJENI V letu 1969 že deveti samoprispevek Metličani že vrsto let z neverjetno enotnostjo podpirajo napredek mesta -Pred novim letom so se odločili že za deveti krajevni samoprispevek, namenjen zlasti gradnji novega otroškega vrtca 26. decembra lani je bila v Metliki seja občinske skupščine, na kateri so odborniki obeh občinskih zborov obravnavali samo 6 točk dnevnega reda. Ker so dohodki v občinskem proračunu v drugi polovici leta hudo zaostajali za planiranimi, je bil na seji predviden rebalans občinskega proračuna, po katerem so hoteli uporabnikom zmanjševati dohodke. Na srečo tega ni bilo treba narediti, ker se je stanje plačnikov prav v zadnjih dneh pred sejo močno popravilo. Rebalansa proračuna v Metliki niso delali, pač pa so spremenili nekate- Priprave na letne konference Prve dni novega leta so se začeli krajevnii odbori ZZB NOV v metliški občini pripravljati na letne koaife-rence krajevnih organizacij, ki se bodo zvrstile v februarju in v prvi polovioi marca. Obravnavali bodo perdvsem nerešena borčevska vprašanja, dodeljevanje posojU za gradnjo ald popravilo hiš ter sodelovanje na spomladanskih skupščinskih volitvah. UlJ re postavke proračvma. Odborniki so sprejeli dva odloka, ki urejata financiranje proračunskih potreb v prvem tromesečju 1969, razpravljali so o imovinskopravnih zadevah ter dali soglasje k stopnjam prispevkov za socialno zavarovanje. Razprava se je razvila edinole v tej točki dnevnega reda, ko so se oglašali odbomi-ki-kmetje in iz svojih izkušenj opozarjali na pomanjkljivosti v sistemu kmečkega zavarovanja. Ne zdi se jim prav, da kmetu ne potrdijo zdravstvene knjižice, če v določenem roku ne poravna davkov. Tako kmet zdravstvenega varstva v tistem letu ni deležen, plačati pa ga mora vseeno, ker kasneje dolg od njega izterjajo. Za novo leto spet veselje na Suhorju Ljubljansko podjetja »Jugo-tekstil« je pred novim letom sipet poslalo svoje predstavnike v osnovno šolo Suhor in obdarilo otroke. Lepe pakete z oblačili in sladkarijami je dobilo vseh 124 šolarjev, obdarovani so bili prosvetni delavci in drugo osebje na šoli, medtem ko so šo- li podariLi šolsko tablo in zbirko knjig s tematiko NOB. Suhorski šolarji so gostom pripravili lep kulturni program in so se jim prisrčno zahvalili za vsakoletno izdatno novoletno pomoč. Za prebivalce mesta Metlike samoprispevek ni nič novega, zato kar ne morejo razumeti občanov večjih mest, ko zganjajo tak hrup in se trkajo po prsih, že kadar prvič posežejo v svoj žep za skupne potrebe. Metličani plačujejo samoprispevek nepretrgoma že 8 let. S pomočjo občanov je mesto dobilo pločnike, asfaltirali so trge, zgradili so šolo. Zadnji dve leti so plačevali za gasilski dom, za deveti samoprispevek pa so se odločili mimogrede tik pred novim le- tom. Ker posebno družine z otroki pogrešajo sodobne varstvene ustanove, so samoprispevek v letu 1969 namenili predvsem gradnji novega otroškega vrtca, deloma pa urejanju pokopališča in gradnji vodovoda. V Metliki sprejemajo samoprispevek kar brez referenduma. Aktivisti obiskujejo ljudi po domovih, jim pojasnijo zadevo, nakar se vsak občan s podpisom na poli izreče za samoprispevek ali proti. Navada je, da pokažejo ljudje izredno enotnost v takih akcijah, kar se je letos znova potrdilo. Okoli 80 odstotkov vsega prebivalstva z volilno pravico je brez oklevanja podpisalo za samoprispevek, med tistimi 20 odstotki ljudi, ki niso podpisani, pa je bila večina odsotnih. Zelo zelo redki so bili tisti, ki so se devetemu samoprispevku zoperstavili. 26. decembra dop>oldne je dedek Mraz obiskal v Metliki učence višajih raaredov osnovne šole, nato učence nižjih razredov, popoldne pa še malčke v otroškem vrtcu. Učenci in predšolska deca so ga raOTeselili s pestrim programom, nakar je dedek Miraz vse lepo obdaroval. Da je mic^el biti tako radodaren, so priipomogM kolektivi metliških podjetij NOVOTEKS, BETI, KOMET, MERCATOR. Mesno podjetje, ptrodajakie obutve KRAS, Kino podjetja, Lekarne itd. Njim so se pridružile še NAMA. AGROTEHNIKA, OENTEOMER-KUR in Želeaiišiko transpor- ■ PRED NOVOLETNIMI PRAZNIKI Je Metlika dobila praznično podobo, saj so po mesUi zažarele novoletne jelke, tako pred tovarno BETI, na tei^ KOMETA, hotela »Bela krajliia«, v mnogih izložbah in še drugod. CeU venci pisanih luči so goreli na hotelski pročeaju, pod oboki Mercatorjeve blagovnice, v samopostrežni trgovini in drugih lokalih. V bovami BETI je delavoe že štirinajst dni pred koncem leta pofzdravljal svetleči se napis; Srečno novo leto želi BETU ■ ZADNJE DNI V STAREMU LETU je bil po trgovinah vsepovsod velik naval in se je mno-gokje dedek Mraz pri nakupovanju lepo izkazaJ. Frodajalci ^ so bili zvrhano zaposleni, saj so po končanih praznikih imeli po vs^ prodajalnah Se letne inventure. ■ METLIČANI SO OB KONCU LETA silvestrovali v domačem hotelu, živahno pa je bilo tiidl v nekaterih mestnih in okoliških gostilnah, tako na Suhorju, v novi Rakarjevi gostilni v Gradcu, Pri veseli Micki na Vranovičih in drugod. Gostišče na Veselici je bilo tokrat zaprto. Mnogi Metličani so pogreSali nakdanjih družabnih dlvestrovanj v domu Par- Na zadnji seji občinske skupščine 26. decembra 1968 je bU samoprispevek potrjen. Vsi delavci, uslužbenci, kmetje in obrtniki bodo vse leto 1969 del zaslužka namenjali skupnim potrebam. Delavci in uslužbenci, katerih osebni dohodek ne dosega 500 din na mesec, so plačila oproščeni. Po 1 odstotek bodo plačevali tisti, ki zaslužijo do 700 din, po 1,5 odst. občani z zaslužkom do 900 din in 2 odstotka tisti, katerih zaslužek presega 900 dinarjev. Kmetom in obrtnikom bo samoprispevek odmerjen v skladu z njihovo davčno osnovo. Plačevali bodo 4 oziroma 2 odstotka. Tako bodo prihodnje leto v Metliki zbrali 240.000 din. če bodo tako razumevanje za gradnjo sodobnega vrtca za najmlajše pokazale še delovne organizacije, potem ni več daleč dan, ko bodo začeli kopati temelje za novo stavbo. R. B. tmo podjetje iz Ljubljane, Dolenjska banka in hranilnica iz Novega mesta. Kino-matografsko podjetje iz Kranja in še nekateri. Dedek Mraz je obiskal tudi učence na obeh matičnih šolah v Podzemlju in na Suhorju. Seveda se je oglasil še na podružničnih šolfih metliške občane. Za vso or-ganizacdjo okoli sprejema dedka Mraza pa so se najbolj potrudili predsednik občinske zveze Društva prijateljev mladine tov. Miloš Tancik, učiteljski koleiktivi osnovnih šol, zlasti ravnatelj osrvovne šole v Metliki tov. Ivan 2ele. lizana in so tako pričakali novo leto kar ob radiu In televizorju. ■ OB KONCU LANSKEGA LETA je Stela Metlika 2061 i-letja dalje iz Metlike odselilo več desetin avtoprevoznikov. — Vsa občina Je ob koncu leta 1968 štela 7213 prebivalcev, od tega 3365 moSkih m 3848 iensk. ■ SNE2NI PRŠIČ Je zapadel takoj po novoletnih praznikih — ti so bili suhi In mrzli — tako da so imeli delavci Komunalnega podjetja dovolj deila s čiščenjem pločnikov In cest. Suhi sneg se je namreč peScem kar mlel pod no. gami in je bila zato boja dokaj težavna. Lahko bi jih vzeli za zgled Kolektiv medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo v Novem mestu se je ob zaključku lanskega leta res izkazal. Zaposleni so zbrali 380 din, za/vod je primaknil še 200 din, vse pa so poslali v Metliko kot novoletno darilo oskrbovancem v Domu počitka. To je prvi primer, da se je delovna oi^ranizacija spomnila ostarelih ljudi Oskrbovalca v metliškeim Domu počitka so lepo praznovali slovo od starega leta. Obiskali so jih šolski otroci z učiteljico Koležinikovo, ki so uprizorili prisrčen kulturni program, obenem pa so prinesli svoja darila. Osikrbo-vancev so se spomnile tudi njihove domače občine, saj so tako iz Novega mesta, Črnomlja, Metlike kot Krškega dali sivojim ljudem v domu po 20 din v kuverti ter še paket s priboljški. Posebej pa so bili obdajrovani člani Zveze gluhih in bivši borci. Prireditve v domu počitka so se udeležili tudi predstavniki Rdečega križa iz Novega mesta in čsmomlja ter Centra za socialno delo iz Novega mesta. Nagrajenci v BETI v soboto, 28. decembra, je bila dop>oldne v tovarni BETI prisrčiia svečanost. Ta je veljala šestdesetim delavkam in delavcem, ki so že več kot deset let zaiposleni v podjetju. Direktor Peter Vujčič se je zahvalil navzočim, ki so vztrajali za stroji in delovnimi mizami tudi v časih, ko so se zaradi izgradnje tovarne in strojnega parka mora- li odreči višjim osebnim 'dohodkom. Zadnje čase pa se je obrnilo na bolje in dohodki sicer počasi, toda vztrajno rastejo Prav tako se je navaočim zahvalil predsednik centralnega delavskega sveta Jure Matekovič in nato vsakemu izročil zapestno uro. Posebno nagrado za izredno prizadevnost pri delu je dobila Ko viljka Matjašič, ki je pretek- lo leto vseskozi obrtno presegala postavljeno delovno normo. Rojstva, poroke in smrti Na območju matičnega urada v Metliki je bilo do konca leta 1968 dc«na rojeinih 8 otrok 47 parov se je poročilo, umrlo pa je 55 občanov. Ugotavljajo, da je gibanje prebivalstva že neikaj let približno enako in da se precej belo-fcrajnskih zakonskih zvez Siene v Ljubljani ali v drugih večjih mestih. RADOVIČA: odlično znanje Pred kratkim je bil na Radoviči končan 20-umi tečaj prve pomoči, ki so ga vodili metliški zdravniki. Presenečeni so bili nad znanjem, s katerim so se Radovičani izkazali na izpitih. Več kot 30 ljur di, med katerimi je precej mladih žensk, je zdaj na Radoviči usposobljenih za nudenje prve pomoči Gostilničarka izjavlja Na željo gostilničarke Marije Lakner iz Gradca objavljamo, da je inšpekcijska služba ob lariSkem pregledu našla y gostilni samo 10 litrov slabega vina, katerega so morali iztočiti. Pojasnilo je namenjeno strankam, da se ne bodo bale slabe pijače. JANEZ DULAR: Narodna čitalnica v Metliki (S) Dne 30. septembra ist^a leta je bila z eiioletno zamudo proslava 40-letnice obstoja narodne čitalnice v Metliki. Na slavnostni seji, ki je bila ob pol divanajstih dopoldne v prostorih čitalnice, sta bila imenoArana za častna člana niajstarejša uda čitalnice Metličana Franc Guštin in Ignac Premer. Popoldne je bil na vrtu gostilne pri »Zlati kroni« v Metliki veUk koncert vojaške godbe iz Karlovca.'H Ob V ♦ ^ ; Bivša Hranilovičeva hiša »Pri zlati kroni«, v kateri je delala čitalnica do leta 1932 osmih zvečer pa se Je pričela v prostorih čitalnice prosta zabava s plesom in tombolo. V maju 190? je čitalnica na Vinici odkrila spominsko ploščo svojemu rojaku Ljudevitu Tomšiču. Svečanosti so se udeležili tudi člani metliške čitalnice. V istem letu so naročili za člane tudi 20 svilenih trakov z našivom »Čitalnica v Metliki«. Eden teh trakov je ohranjen tudi v Belokranjskem muzeju v Metliki. V naslednjih letih pred prvo svetovno vojno je delovanje čitalnice počasi zamiralo. V Metliki so bila namreč ustanovljena nova društva, tako Delavsko izobraževalno društvo Danica (1906), Belokranjski Sokol (1907), Godbeni klub (1907) in druga, ki so počasi prevzemala vlogo čitalnice in skrbela za kulturno in prosvetno življenje. Vendar pa delovanje čitalnice le ni povsem zamrlo. Kljub velikim denarnim težavam je odbor čitalnice kupil precej knjig in tako razširil svojo knjižnico. Pri nakupu jim je z denarjem pomagala zlasti Prva dolenjska po.sojilnica, ki je čitalnici skoraj vsako leto darovala večje denarne zneske. Iz let pred prvo svetovnom vojno so ohranjena tiskana P*ravila Narodne čitalnice v Metliki, ki jih je v septembru 1911 potrdila c. kr. deželna vlada v Ljubljani. Iz njih povzemamo, da je bila takrat njena dejavnost strnjena v štiri točke. Čitalnica je: 1. naročala časopise in knjige, pisane v raznih jezikih, 2. prirejala predavanja, plese igre itd. 3. gojila petje in 4. izposojevala knjige. Poudarjeno je tudi bilo, da se društvo ne bo vtikalo v politične zadeve. Med pravicami članov so bile važnejše predvsem te, da se smejo člani posluževati naročenih časopisov, si izposojati knjige in da lahko vpeljujejo omikane tujce v čitalnico. Pravila so imela 24 paragrafov; predzadnji je določal, da v primeru, če oblast razpusti društvo, pripade njegova imovina Belokranjskemu Sokolu v Metliki; če tega društva ne bi bilo več, pa Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno (1914—1918) čitalnica, prav tako kot druga društva, ni delovala, ker je bilo veliko njenih članov na bojiščih. Pač pa je imela v tem času svojega upravitelja, ki pa je skrbel le za nabavo časopisov, dokler so ti še izhajali. Franjo Guštin, posestnik in trgovec Dedek Mraz v Metliki SPREHOD PO METLIKI Za Darinko: nova darila v zadnjib 14 dneh je blagajna oačega ]jsta dobila naslednje nove darove za slepo Duixikx> v Suhi kmijdni, Id si želi gjreinoiCoD ooiiroma totuDSi-stodiala apreijetnnik; poslali 60 ji: Anica Bevk a Metlike 20 din, Fanfln dtnun iz Ljubltiane 15 V' nik iz Cadraž dt 6 20 din, Pepoa Rancrus iz Cadraž St. 5 10 din, Marija Rosina is Dobove 20 din in Ljubo Neoadič is Novega mesta 5 ddnarjefv. Sku|)nD na novo 3d>raoo 140 dinar-jerv, ki smo jih medtem že poeftaM Darkikl. Vsem plemendiim darovalcem: ISKRENA HVALA! Uredništvo Dol. Usta Mleko pod Trško goro! Inšpekcije zahtevajo izselitev zbiralnice mleka iz stare novomeške pošte - Rok: do 1. maja! Novomeški inšpektorji so že večkrat opoasorili »Ljubljanske mlekarne«, naj viredijo svojo zbiralnico mleka v prostorih stare novomeške pošte. Ker opozorila niso zalegila, so inšpektorji izdali ljubljanskemu p)odjetju odločbo, da mora zbiralnico ure^ti do 1. maja 1969, sicer bodo prepovedali zbiranje mleka. »Ljubljanske nUekame« so odločbo razumele tudi tako, da marajo zbiraJinico iz neprimemiji prostorov stare novomeške pošte izseliti. Janez Vipotnik v Novem mestu PradsednjOc ie(publiiSke konference SZDL Janez Vipotnik in sefcretar republi&e konference SZDL Lado Bem& sta 7. januarja o4>islkala Novo mesto. S predstavniki diruž-beno-političnih organizacij in ObS Novo niesto sta razpravljala o pripravah na blii-nje volitve v skupščine, nato pa obisJcala še Industrijo nvotomih voedl. Z odločbo z dne 17. oktobra 1968 so inšpektorji naložili »Ljubljanskim mlekarnam« vrsto del, ki jih morajo opraviti do 1. maja 1969, da jim bo še dovoljeno imeti zbiralnico na območju Novega mesta. Odločba zahteva od ljubljanskega podjetja, da mora urediti primeren prostor za prevzem mleka z napravo za pranje mlekarskih vrčev, zagotoviti hlajenje mleka, imeti priročen laboratorij za kontrolo (če bo mleko še nadalje samo kontroliralo), skladišče, garderobo in sanitarije. »Ljubljanske mlekarne« so poskusile prej rešiti vprašanje zbiralnice. Tako so se dogovarjale z novomeškim mesarskim podjetjem, da bi kupile njegovo hladilnico, kasneje pa so načrt spremenile in se odločile, da bodo v Ločni postavile novo zbiralnico. Ko pa je ljubljansko podjetje ugotovilo, da z novo gradnjo zbiralnice ne bo moglo urediti do roka, določenega z odločbo inšpekcije, se je dogovorilo z novomeško kmetijsko zadrugo, da bo uredilo zbiralnico v njeni bivši silnici pod Trško goro. Bivšo silnico pod Trško go- ro bodo »Ljubljanske mlekarne«, kot je ugotovila komisija, ki si je prostore ogledala, lahko preuredile v zbiralnico in tudi do roka, navedenega v odločbi. Kmetijski inštitut Slovenije je medtem že naredil načrte za preureditev stavbe, v kateri bo nova zbiralnica. Načrt predvideva med drugim napeljavo močnejšega vodovoda iz Mačkovca, »Ljubljanske mlekarne« pa bodo razširile tudi dovozno cesto. ■* Wd" Tudi na Posebni šoli v Šmihelu se je ustavil dedek Mraz, Id je prišel iz »KRKE«. Bogato je obdaril učence. Ce ga ne bi poslal delovni kolektiv tovarne zdravil s polnim košem, verjetno tudi Ciganček Marjan (na slild) ne bi bil tako nasmejan. Odkod in koliko denarja za družbene potrebe Kolikšne so zahteve in dejanske najnujnejše potrebe ,v novomeški občini, ki jih bo potreba kriti s proračunskima dohodki, je znano. Niso pa bili do seje občinske skupščine 27. decembra še znani viri dohodkov proračuna niti njihova višina. Na seji so razpravljali o dohodkih in kritju pK>treb splošne potrošnje v občini Novo mesto v letu 1969. če bi upoštevali izračune in priporočila republike, bi imel proračun občine en od-stot^ mainj diohodkov kot letx>s. Potrebe pa so se brez dvoma povečale, niw. glede vzgoje in izobraževanja, na- NOVO MESTO V PODOBI Oton Škola: NOVO MESTO 1836 .Med naKiankom Kochove podobe Novega roeeUi ki smo JO objavida v Dovototni Številki, in Skolove Blcvarelne risbe, ki Jo danes objavljamo, Je preteklo skoraj 150 let. Iz t«ga ftasa nam do sedaj ni znana nobena upodobitev neAegti mesta. Prav v t«oa poldrugem stoletju pa je Novo mesto doiivljalo nekaj sprememb v svoji podobi in v svoji vloei na ukratnem Dolenjskem Da so požari in kutee bolezni bili akoraij štabu gostd, je znano. Mesto Je tačas izgrubilo tri svoje podružne oerkvice: Jurijevo, kt so Jo psvBidak v stanovanjsko hiAo (danes oddelek muzeja NOB), Martinovo pri mestnem Spitala, kjer 30 1779 aesidaH poslopje Kresije (dane; Studijska knjižnica) in Katarinino, ki Je z oko’ico vred pogorela 1794 in Je ni^ več obnovili (danee Kidričev trg) Mestno objsidje ao začeli delonia podirati, oatali 90 le nekateri stolpi in del obzidja na San-cah. Nekateri sledovi ao vidni tudi Se ob Šolski uUci nad mestnim mlinom. Na Olavnem tJrgu Je bila obnovljena mestna hiša s stolpičem, na mhod-'nem koncu mesta so nad Krko secddali novo vojaSnloo za garnizijo ki jo Je Novo mesto imelo od 1749. Z up.-avnlmi reformami Marije Tereeije je bilo 1749 osnovano okroAno glavarstvo, ki Je obsegalo vso pokrujiDO od Save ck> Krasa in od Ljubljanskega l^Ja do Kolpe ter Gorjancev, tj. vao Dolenjsko. Novo mesto je bilo njeno upravno In z ustanovitvijo gimnazije 1746 tudi kulturno srediMe. Na prvi sliki vidimo jugovzhodno potovico meata med Kapitljem in Krko s pogledom na Kandijo in gradiča Kamen ter Novi dvor in s hišami, ki se stiskajo od mostu proti frunCidkanskem samostanu. v sredm slike Je dobro vidna v bito presidana Juri.ieva cerkev, viSJe levo od nje hiža, ki Je bila tisti čas v lasti družine Skola (Zdravstveni dom Mej vrti) in za njim mestnd stolp, danes Fajdigova hlfia m»j Bregom in Sancamd V oeadju se vije cesta proti Straži. Druga slika kaže severovzhodni del meeta med Kapitljem in vojaSnico, danaSnjim sodiSčem. Nad frančiškanskim samostanom levo je vidna še Florl-janova cerkev, desno od cerkven««ga stolpa pe na kraju nekdanje Katiinnine cerkve s pogledom proti Vratom In na ki^>ucinski samostan, dograjen leta 1672, danes Potovalno—prometni urad Gorjanci. Desno od tega trga Je dobro vidno poslc^'j« današnje Studijske knjižnice s prislonjenim stolpom ob Vratih. V ozadju se vije cesta čee Marof proti Ljubljani. rodne obrambe, reševanja urbanističnih prob’.em&v, izdelave dolgoročnejših razvojnih prc^ramov in drugo. Vse tx> kaže, da ne bo mogoče docela upoštevati priporočila republike (ki je sebi odrezala precej več kot letos), temveč bo potrebno zagotoviti denar s čimbolj pravično davčno politiko in zajemanjem tistih dohodkov, ki do sMaj niso bili obremenjeni ali pa so bili premalo obremenjeni v sorazmerju z drugimi. Po informaciji, ki so jo ob-ravnava’i na seji. bi bila sredstva proračuna občine v letu 1969 za 7 odstotkov večja, če bi bil občinski prispevek na dohodek iz delovnega razmerja 4,68 (0.11 (xistotka manj kot letos), če bi delno izravnali prometrii davek na alkoholne pijače, dosledneje izterjevali prispevke na dohodek iz obrtne dejavnosti ter s še nekaterimi drugimi ukrepi. Prispevki na ckihodek iz kmetijst^ naj bi bdli v celoti enaki letoSnjim, razporeditev po razredih (II., III. in IV.) pa bo prihodnje leibo Uisidajena z republiškim za-kx)oom. S točnejSimi številkami proračunskih dohodkov in izxlatk)0Y bodo odborniki seznanjeni na eni prihodnjih sej. Spirecnetxjeni OBiroma razširjeni odlok e ustanovitvi sđcleda za financiranje gradnje nove Sole v Novem mestu zajema sedaj tudi gradnjo šole v Bršlinu. Pomemben je sklep, sprejet na tej seo'i, o gradnji nove šole v šmarjeti. Ce bo mogoče dobiti k lastnim sredstvom razliko v posojilih, bi pričeli graditi vse tri šole v letu 1969. Vsekakor bodo priprave za gradnjo šol opravljene. V nedeljo o uve-liavlianiu mladih v nedeljo, 12. januarja ob 8.30, se bo v novomeški stn-dikaln divorani pričela redna letna konferenca mladome ia novomeške občine. Razpravljali bodo predvsem o tem, ali se maadi lahko uve-IjavLjT in kako. Sprejeli bodo tudi pravila občinske mladinske organizacije. Zemljišča za šolo! Okoli 880.000 din bodo odšteli lastnikom zemljišč, na katerih bodo predvidoma že letos pričeli graditi grmsko šolo. Zadnje sporazumne odkupe so napravili ob koncu prejšnjega leta. Odkupljenih zemljišč je nekaj več kot 1,5 ha. Presenečenje na Prevolah Učitelji, starši in drugi občani na Prevolah se iskreno zahvaljujejo novomeškemu podjetju VODOVOD, ker je obdarilo za novo leto vse učence, ki obiskujejo prevol-sko Solo. Za izkazano pozornost so hvaležni zlasti učenci, ki jim dedek Mraz Se nikoli ni bil tako naklonjen. „Daj-dam“ samoupravljanje Svet za finance je konec decembra 1968 kot samoupravni organ samoupravno odločal o denarju za kulturne zavode v občini. Po predlogu sveta za kulturo naj bi odobril iz proračuna naslednjo pomoč: Dolenjskemu muzeju 25 tisoč din. Studijski knjižnici 20.000 din, Zavodu za kulturno prosvetno dejavnost 40.000 din in Zavodu za spomeniško r>arstvo 25 tisoč dinarjev. Ti zneski so pogoj, ki ga je treba izpolniti, da bo republiški sklad za kulturo nakazal naštetim organizacijam skupno 130.000 din pomoči. Ker v proračunu ni dovolj denarja (v občinskem seveda!), je svet za finan- ce odobril manj denarja, kot je bilo zahtevano. Do-lenhkevru mrizeju 20.000 din štuo' s H,, knrižnici 13.500 din, zovc»a<* za kulturno prosvetno dejavnost 20.000 din in Zavodu za spomeniško varst: 12.500 din. Pogoji, ki jih je postavil republiški sklad za kulturo, niso izpolnjeni s pomočjo, ki jo je lahko dodelil občinski proračun. Prizadete kulturne organizacije in zavodi iz novomeške občine so morali s svojo prizadevnostjo poiskati manjkajoča sredstva, da jim ne bi ušla republiška dotacija. . Kljub vsemu pa lahko ugotovimo, da je takšno »daj-dam« samoupravljanje bli-že bančni poslovnosti kot pa samoupravljanju. Malo je manjkalo, pa bi bil predlog odloka o dedni zaščiti divje race mlekarice zavzel tak obseg kot znana »lovska« zadeva ob razmejitvi lovišč pri CSomjem PoJju. Večina odbamifcov je menila, da bi bilo potretono zaščititi tudi vso pernato divjad, zlasti ob Krki pri Otočcu, n^caj »predstavnikov« zelene bra^ tovščine pa še vedno gleda na lov in divjad kot na svojo izključno lastnino. Odlok je bil končno vendarle sprejet. Vsekakor pa bi bi’o potrebno zaščito narave, posebno na turističnih področjih, še obravnavati. Dokončno so na tej seji »pK>kopaU« Pogrebni zavod, dali soglasje k višini osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje delavcev ter rešili številne tekoče upravne zadeve. Se bo kdo zavzel za Ismeta? v torek, 7. januarja, so v Novem mestu srečali slaibo ob'ečenega dečka, ki je kupoval hHače. Ko so ga ljudje, ki jim je vzbudil poeaomost, vprašali, odi^ in čigaiv je, je povedail, da se je pripeljal iz Semiča, kjor stanuje pri Cigasiu Ivanu, piše se pa Lsmet Musič, lamet je povedal, da je brecE matere, oče pa pre-9ta|)a kazen. Za 9-letnega Imeta se je začel zani-meita novocne^i center za socialno dedo. Trinajste podpore Novomefiki center za socialno delo je podelil pred novim letom nekaterim ao-cialrno ofnx)žen!i2n družinam v občini izredno (trinajsto) socialno poonoč. Denar so izročili obdarovancecn delavci centra, ko so obiskali socialne podpirance. Področna posvetovanja Po 15. januarju organizira občdnska konferenca SZDL Novo mesto sestanke vodstev krajevnih konferenc SZDL in zastopnikov drugih množičnih organizacij. Na teh posvetih bodo analizirali dejavnost krajevnih družbeno-po-Htičnih organizaoij, razpravljali bodo še o pripravah na skupščinske volitve in delu odbornikov V teh dneh bodo stekla tudi običajna področna posve-to\^anja v večjih občinsih sre-dJ.ščih Novem mestu. Šentjerneju, Straži, Dolenjskih Toplicah in Žužemberku. res, da zame ne velja! v teh dneh, ko je biio el k) napisanega in poved nega o prijavljanj i s u ne^a -dohodka za od mer.j prispevka za li t 1%8. se marsikdo p« i;ri ve n tolaži »To ne velj i zame!« Le p zite, da va^ n ‘ bi zape jale olajšave in da ne bi računal : »Ime sem 22 tisoč din d'»hodkov. imam pa ene-gl ntr ka in zanj se mi odbije 5 tiso*' din, torej imam 17 tisoč din do i.odka in mi ni treba pri-av t I« Takšno razmišljanj je popolnoma napačno: Svoj skupn dohodek st* dolž.ii prijaviti ne slede na olajšave, v pri-m ra, če ste imeli tani čeprav samo en dinar vej skupnega dohodka kot 20 tisoč din! In še to: v prijavi morate svoje dohod ke natančno razčleniti po podi; tj h, od katerih ste j >1 dobi’i! SEJA KOMITEJA KONFERENCE ZK Kako ostvariti resolucijo kongresa Glavna pokongresna naloga je na razumljiv način seznaniti vse člane s kongresno resolucijo ter njena stališča na stvaren način prilagoditi z akcijskim programom potrebam v novomeški občini 25. decembra so na seji Komiteja konferenc« ZK Novo mesto razpravljab o pokongresnj dejavnosti UgotoviU so, da je resolucija VI. kongresa ZKS po vsebini zbir naCel in žeija slovenskih komunistov Pozdravili so odločitev, da bodo pri izdelavi akcijskega programa slovenskih komunistov, ki bo izhajal is resolucije, sodelovale komisije CK z obeinskimi komisijami Glede dosedanjega sprejemanja mladih v ZK so menili, da v naši občina to ni bila kampanjska ak-cija, pač pa je bil sprejem od-8CT dejanske želje mladih. Komunisti bodo morali biti v pripravah na prihodnje volitve čimbolj dejavni in tesno sodelovati s SZDL V vseh organizacijah ZK bodo najprej predelali resolucijo, komisije konference bodo sprejele svoje programe v zveai z njo. hkrati pa bodo pripravljali tudi sejo konfrenče. Na osnovi akcijskega programa, ki ga bodo izdelale komisije CK, bo občinska konferenca ZK sprejela svoj akcijski program, ki bo prilagojen našim razmer^km Komisijam naj l>odo v pripravljanju programa za konferenco v pomoč aktivi komunistov po posameznih dejavnikih (npr aktiv gospodarstvenikov, aktiv prosvetnih delavcev, aktiv kmeti jcev itd.) Na seji ao opozorili, da je V j.edo, 25. decembra, je lij^ovsko podjetje MERCA-T'''’’ odprlo na Glavnem tigii v Novem mestu preurejeno prodajalno delikatesnega blaga z bifejem. Zlasti okusno opremljeni bife se je potrošnikom že uan zelo priljubil. Na sliki: generalni direktor ^’^^nCATORJA Adi Osterc in direktor novomeške poslovne enot€ Viktor Kotnik si po otvoritvi ogledujeta delikatesno trgovino. (Foto: M. Vesel) Že tretji kulturni dinar v osTovni šoli Katja Riipe-na v Novem mestu že nekaj tedn v zbarajo denar za ureditev Pintarjeve rojstne hiše v Doelovičah. Do zdaj so prodali okioli 600 kuponov, iri j^i je šoli poslal odbor za odkup in mrodltev pisatelje- vega rojstnega d ma. Prodati morajo še 400 kuponov, slane 1 ND. Ravnateljica N?.da Gostič je povedala, da je dinar za Fin^airjevo hišo že tretji kadtumi ddnar, ki ga zbirajo v osnovni šoli. Lani je šola zbirada denar za ureditev Kettejevega rojstnega dotna, še prej pa za Jurčičevo roj-stao hišo. VPRAŠANJE MESARIJI IN PIONIRJU se je v Ločni zataknilo? Neurejeno vprašanje zemljišč glavna ovira za zakasnitev izgradnje klavnice in pekarije v Ločni - Začetek gradnje spomladi? - Svet za gospodarstvo ObS Novo mesto zahteval zagotovila za pričetek Ker so prekoračeni že vsi roki za začetek gradnje nove klavnice in pekarije v Ločni, je hotel svet za gospodarstvo pri občinski skupščini Novo mesto dobiti kar se da prepričljivo pojasnilo, zakaj in pri čem se je zataknilo, in jasen odgovor pristojnih, ali se bo gradnja pričela vsaj spomladi. Zato je svet na sejo, ki je bila 18. decembra, povabil tudi direk-torie SOP Pionir, Podjerj^ zr stanovanjsko gospodarstvo in Mesnoprehrambnega podjetja, razprave pa sta se udeležila tudi predsednik in pod.predsed-nik ObS. Prizadeti so .svetu zatrdili, da se bo gradnja obeh objektov pričela spomladi in da bo pekarijli gotovo 7.9rrajena do konca lr»i^a 1969 Predsednik sveia inž. Peier 1’nnetič je pričel razpravo z rmentprn. da bi bilo nadalj-n'O >.dlafTan)e gradnje lah-k ^ :na’'‘5’k'^mu povod za re‘;-n® oomi.slftke o tem, ali se n '^'a Mesnontirehrambeno pnd p in .SrJP Pionir medtem žp *^'ho odločila, da sploh ne b : • a trr5\dila predvidenih ob'pkfov, kar pa seveda pp b v sklndu z doltrole^ n rn orizndevunlem, da bi na- p ’p 7, dnevnih rpdov spi V" n^^p^sVrhp s ■ TiReom ot <50 ootpm povedali n«! ip rps 4® začela 'vorinn, da se jp Mp«nn-P’- ^'•in^hpno podiPt.je za'’''-vo'Mio «; tprn, da }e k’"vn1cn v KrmeHu in dam- ir t/ Klavnico v Novem mestu. Direktor tega podjetja Jože Zalokar je članom sveta najprej odgovoril, da so take govorice brez podlage, nato pa pojasnil, zakaj se njegovemu podjetju do zdaj kljub večlemim naporom Se ni po-sre'’lo začeti gradnje. Poudaril le. da je gradnjo klavnice v Ločni zavrlo predvsem nrirejeno vprašanje lastništva zemljišč, na katerih ?e l'>k')oija, in dodal, da se (?rRd-n^a ne more prif^eti orej, 'loklor ne bodo zemljišča ofi-kuoljena aP. raTilai^ena Tvan Kočevar. direktor S'r’3 Pionir, jp navsirl po-d )bfwi razlog za zakasnitev nn nekariji, ki jo bo nnvo-mptVo gra'^beno podietle p'>-roihpno zjrradi’o za lli>Vt’*'in. '-'»■i cela vrsta reSitev, ki jih nakazuje kongresna resolucija, odvisna od republike in zveze. Se tako dober akcijski progiam bo ostal neostvarjen, če ne bo skrbno in natančno razmejena odgovornost. Zato so na seji sklenili. da bodo razmejili osebno in skupinsko odrovomost. Deročih bodo, kdo je odgovoren za to, da bo akcijski program konference izhajal iz resolucije ui da bo prilagojen našim potrebam (odgovorni naj bodo delegati za kongres, komite konference, konferenca, sekretariati organizacij ZK, aktivi itd.), hkrati pa bodo povedali tudi to, za kateri del programa je kdo odgovoren. M. J Orožje proti nedotakljivosti Pogovor z Andrejem Repincem, predsednikom občinskega komiteja ZMS v Novem mestu Sestala se bo volilna kom?siia v p>etek dopoldne se bo sestala volilna komisija pri občinski konferenci SZDL Novo mesto. Na tej seji bodo govorili o nalogah volilne komisije v pripravah za skupščinske volitve ter o nekaterih vidikih uiresničevanja kadrovskih načel v z)vezi z volitvami. Pobrateni šoli Osnovna šola Katja Rupe-na v Novem mestu in osnovna šola I. zasedanja AVNOJ v Bihaću sta se v tem dolskem letu pobratili. Predstavniki šol se bodo podrobneje dogovorili o sodelovanju spomJadn pri Plitvičkih jezerih Po njegovem je eden bistvenih razlogov za tolikšno zakasnitev tudi v tem, ker se je 2ITO šele letos odločilo za nov projekt za gradnjo. Seveda bi podjetje lahko pričelo graditi, če bi bilo rešeno vprašanje zemljišč, saj ima med drugim že zagotovljen denar. Miha Hrovatič, direktor Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo m urejanje naselij, je poudaril, da je njegovo podjetje dovolj zgodaj pripravilo lokacijsko dokumentacijo, če pa se gradnja v Ločni ni pričela že vsaj letos, je vzrok tudi v tem, ker je občinska skupščina šele letos sprejela zazidalni načrt za to območje. Dodal pa je. da se je stvar zavlekla tudi zasadi tega, ker njegovo podjetle ne more zemljišč komunalno urejati samo za en objekt, marveč za več obiektov hkrati. Svet za goscKKJarstvo je menil, da je zdaj najvažnej-ša naloga pristojnih občinskih organov, da poiščeio č'.morej najbolišo rešUev za p-ldobitev zemljišč, potrebnih za izgradnjo kla\m1ce in n^kp.riie. pr°dln'nl oa je. naj to np’’eč') nrn^'i“’^j>*’’ko obravnava tudi obi^irr-^ka skup- Na občinski konferenci 12. januarja boste sprejeli tudi pravila mladinske organizacije. Kaj so pravila in kaj obdelujejo? S pravili uzakonjamo vlogo, naloge in organiziranost mladine v novomeški občini, če izvzamemo statut ZMS in ZMJ, mladina do zdaj ni imela zapisanega svojega dela. Pravila govore tako o delu aktivov (podeželskih, šolskih, tovarniških in študentskih) kot o delu posameznikov. Kaj to pomeni? Pravila nalagajo mladini uveljavljanje na področjih, kjer je do zdaj ni bilo blizu, ali pa je ni bilo čutiti. Mlade proizvajalce v tovarniških aktivih spodbujajo pravila v boju proti miselnosti, da za mlade ni mesta v organih samoupravljanja, in v podobnem. Krajše bi rekel, da so pravila orožje proti tabujem. Kaj boste ?ia konferenci še obravnavali? Glavna tema dnevnega reda bo; ali se mladi lahko uveljavijo in kako. Pričakujem, da bodo mladinci odkrito odgovorili na vprašanje, ki ga zastavlja naslov teme. To bo. Nova mesnica ie odprta Kmetij siko gospodaratvo Slovenska vas je 6. januarja odprlo v Novem mestu na Cesti komandanta Staneta 15 (nasprott Perove gostilne) sodobno urejeno prodajalno svećega mesa in mesnih izdelkov. Predstavniki posestva so zagotovili, da bo pro-da^eJna vedno založena s kvalitetnim svežim mesom in mesnimi iadelki. V proda-jaJni boda prodajali samo sveže meso iz svoje proizvodnje. Potrošniki upajo, da bodo obljubo g’ede založeno-!S«ti prodajalne držali in da se bo oskrba Novega mesta s svežim mesom končno le izboljšala. Ponovitev »Razvaline življenja« Novomeško amatersiko gledal j išče bo v četrtak, 16. januarja zvečer, v Domu kulture ponovilo Finžgarjevo ljudsko trodejanko »Razvalina življenja«. Predstava ne bo abonmajska, zato bodo vstopnice v prosti p(Todaji Spomnili so se nas! Upokojenci PTT podjetja Novo mesto, smo bili ob koncu leta 1968 spet prijetno presenečeni. Za dan republike in za novo lel*> so se nas spomnili v kolektivu PTT podjetja ter nam čestitali in nas obdarili. Mnoge, zlasti starejše upokojence so obiskali na domu. V letu 1968 so nas pova bili na tovariško srečanje na Mirni. Vse to dokazuje, da ne pozjibljajo na nas. Iskreno se zahvaljujemo za izkazano pozornost kolektivu podjetja I*Tr in direktorici tov. Dragici Rome! UPOKOJENCI PTT PODJETJA NOVO MESTO kot je razvidno, problemska konferenca. Na vsaki konferenci bo mladina obravnavala po eno najbolj pereče vprašanje. l- Z. Andrej Repinc: »Pravila omogočajo sklic problemskih konferenc!« Danes bo posvet Danes ob 17. uri bo posvet predstavnikov družbeno-poli-tičnih organizacij z otwnooja Novega mesta in okolice. Občinska konferenca SZDL bo sprejela kot stalno obliko dela takšne p svete, na katerih bodo obravnavali najbolj pereče probleme določenega terena. Na tem posvetu bodo govorili o podaljšanju referenduma za izgradnjo novih šol, pripravah na skupščinske volitve ter o nekaterih drugih vprašanjih Miklavčič naj bo predsednik! Na drugem medobčinskem F>osvetu so se predstavniki občinskih kcmiitejev ZMS 25. decembra v Novem mestu dogovorili, da bo dolenjska mladina podprla kandidaturo Boruta Miklavčiča za predsednika predsedstva republiške konference ZMS. Menih so, da ima Miklavčič kot predsednik mestnega komiteja ZMS v Ljubljani dovolj izkušenj m da bo lahko o-pravIJaJ naloge kot predsednik predsedstva ZMS. Tratji meobčinski posvet dolenjske mladine bo predvidoma 26. januarja — tudi v Nov«n mestu. Tedaj se bodo podroD-neje pogovorili o tem, kako bo mladina proslavila 50-letni-oo ustanovitve KPJ. Iz novomeške porodnišnice ■ Pretekli teden so v iiovome&ki porodnišnici rodile: Zofka Gril-Mirtič iz Straže — Andreja, Marija Sin-kovec z Broda — Milana, Marija KleviSar z Brusnic — Mirana, Neža Gazvoda iz Hrušice — Matejko, Pepca Skrabar iz Krškega — Igorja, Martina Šinkovec iz Strelaca — Antona, Ana Rebzelj iz Ostroga — Bojana, Terezija Stokar iz Orehovice — Aniona, Manja Koželj iz V’elike Loke — Sebastijana, Ana Strah iz Kamnega potoka — Silvo, Anica Frece iz Krškega — Ireno, Neža Mervar iz Borićevega — Frančiška, Pavla Tomšič z Luže — Petra, Anica Peterle iz Trebnjega — Joteta, Vera Pifolt iz Drenja — Majdo, Jožefa Janškovec iz Družinske vasi — dečka, Veronika Predovič z Jugorja — dečka, Marija Sepic iz Hudenja —- deklico, Ana Balkovec iz Malega Nerajca — deklico in Angela Avsec z Dolža — dečka Novomeška kronika ■ 1'KUUA.IALNA »OKKAS« s« bo v kratkem preselila nazaj v prejšnje toda povečane in na sodoben način preurejene prostore. Na Glavnem trgu bodo ostali za preureditev samo Se prostori Drogerije, DOLENJKINE prodajalne Manufaktura in komisijske trgovine. Vse druge trgovske prodajalne na Glav-nem trgu pa so že preurejene. ■ SUHI SNEG, ki je zapadel po novem letu tudi v Novem mestu, je že očiščen pred večino hiS na pločnikih, na parkiriščih za avtomobile pa je še nedotaknjen. Neprijetno se melje pod nogami pešcev in pod kolesi avtomobilov ter ■ NOVOLETNA OKRASITEV je bila v mestu letos približno enaka kot lani. Na Glavnem trgu je bilo nekaj več nizov barvnih žarnic na pročelju poslovnih stavb. Tudi letos je bil najbolj učinkovit napis na DOLENJKINI upravni stav-bi, vzorno pa je bilo okrašeno tudi poslopje tovarne zdravil KRKA v Novem mestu ■ ZARADI NOVOLE'rNIH inven tur so bile p>o praznikih zaprte nekatere trgovine na Glavnem trgu. Vozniki motornih vozil so bili med najbolj prizadetimi, saj je bila zaradi inventure zaprta tudi prodajalna NOVOTEHNE »Avtodeli«. ■ KAVARNA NA GLAVNEM TRGU je po praznikih obdarila vse stalne goste s stekleničkami bittra in drugih alkoholnih pijač. Posnemanja vredna pozornost do gostov! ■ VELIK IN REJEN siv pes, podoben volku, se je klatil prejšnji teden po blokih v Trdino^ ulici. V drugem nadstropju v St. 5c Je nekaj ur ležal na predpražnikih, kot it)l kopa pričakoval. Stanovalci so bili precej vznemirjeni, ker se pes ni pustil odgnati. Oddahnili so S Sele zjutraj, ko je pes nenadoma izginil. Domnevajo, da se je izgubil. ■ MN021CNI SESTANEK bo imela občinska podružnica društva upokojencev v Novem mestu 12. januarja ob 10 uri v klubskih prostorih. Razen poročil o delu podružnice bo tudi razprava o tezah novega pokojninskega zavarovanja. ■ GIBANJE PREBIVAI^STVA — rodile so: Angela Gimpelj s Srni-helske ceste 31 — dečka, Jožica Nikolič z Zagrebške 12 — Tomislava, Martina Petakovič z Mestnih njiv 8 — Andreja in Milena Bahč iz Ko- ^ tarjeve 7 — \Had1mir1a »Ena gospa je rek!a, da sc pri GO’^ TANCIH delili starin: delavcem za novo leto zlate ure, na novomeški upravi tsl dohodke p« so na starega leta dan dobili vsi: stari in mladi — odipoved ...« Novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA KOPRIVNICA: Jože Ferlan, Veliki doti 35, in ElJca Krainer, Pok,-lek 6; Janko Kunej, Vojsko 33; Edi Gračner, Veternik 9; Kristina Peiiič, Gorjane 24; M^ca To-pliSek, KoKOlvnica; Mici Sototek, Veliki dol 1; Micika Omerzo, Ko-pritvnica 10; Breda StanćMcar, Koprivnica 24; Marija Braćun, Vojsko 28; Alojz Kunej, Vojsko 32; Kristina SikoSek, Veliki dol 5; Marica Plevnik, Gorjane 30; Stanko PeCnik, Poklek 16; Prane Skoda, Vojsko 26; Jote Grm^, Vojsko 1; Pavlica Omeizo, Veliki Kamen 15; JoJe VrtovSek. Vojsko 7, in Martin Krevetj, Vel. dol 41. LESKOVEC: Vinko Piro, Leskovec 81; Pavlina DuSič, Zadovinek 20; Tončka Benčina, Leskovec 76, in Ivanka Skofljanc, Leskovec 96. METLIKA: Rezka Gregorčič. No-voteks; Nena Bmčič, Cesta bratstva in enotnosti S5; Dragica Ne-nadič. Cesta bratsva in enotnosti, novi blok; Jože Kambič, Partizanski trg 8; Ivanka Stojkovič, Na Obrh; Marija Radman, Cankarjeva 9; Marija Stubler, Ceista bratstva in enotnosti 94; Marija Ferenc, Božakovo 31, in Jože N^nanič, Božakovo 30. MIRNA NA IKM..: Joiefa Kor-den, Mirna 96. MIRNA PEC: Maaija Kramar, Malenška vas 19; Anton Gorenc, Dol, Karteljevo 15; Anton Hrastar, Vefl. Kal 7; Jote Novak, Dol. Kartel jevo 6. in Ana Mtirgelj, Gor. Kartel jevo 15. MOKRONOG: Lojze Petrle, Most 1; Marija Pungrčar, SlepSek 14; Cvetka Fišter, Sp Lakenc 25, in Jože Zupančič, Slepdek 15. NOVO MESTO: Ivan Belšak, Partizanska 7; Marija Kos, Partizanska 29; Frančiška Brodnik. Gor. Kamence 17; Marinka Mali, Krita 13; Matija Hočeva”, Gor Lalcovnl-ce; Alojz Muhič, Jama 6; Franc Muhič. Gotna vas 46; Jelka Zupančič, R«gerča vas 86/a; Joži Strle, Irča vas 47; Alojz Derganc, Prečna 33; Bo^o Mrvar, Mirana Jarca 24; Janez Klm, Cesta herojev 25; Milica Petrovič. Paderšičeva, n h.; Jože Nagode. Znančeve njive S 3, in Dragica Petrič Kristanova 12, blok. ORTNEK: Ivan Škulj. Hudi ka nec 2 OSILNICA: Ludvika Žagar, Osilnica 23 PODBOČJE: Prane Kerin. Pod bodje 8; Martin Ukovič, Brod 20. in Anica Turk. Planina 11 RIBNICA: Drago Krato£il, Gorenja vas 61. in Zdenka Marolt. Ribnica, Stolpič IV SEMIČ: Alojz Primotič, Semič 71. in Peter Rataj. Podr^^r 13 SEVNICA; Vlado Zaktek. kon lekcija Jutranjka: Ivan Jazbec, Vranje 27: Veronika Komlanc, Florjanska 34; RudoU Blastik, OreSje 19, in Henrik Motore. 21-geraki vrh 17 SODRAŽICA: Vence Drobnič, So draUca 123, in Jote Čampa. Sodražica ISO SROMLJE: Oliva Orbanica. Oklukora gora 26 STARA CERKEV: Angelca Buko man Breg 25. in Cilka Poje. Mlaka 7. STRA2A: Martin Pavlin. Seia n. h.; Franc CMcleden. Loke 11. in Franc Zupančič, Vavta vas 54. vSTRlIGE NA DOL.: Jože Klun, Rapljevo 19. STTJDENEC: Janez ZnidarSič, Zavratec; Karel Povhan, Dol Im-polje 4, in Jože Janc. Brezovo 4 SUHOR; Nika Popovič, Beroča vas 12, in Franc Težak, Dole 13. ŠENTJERNEJ: Jožica Luzar. Brezje 11: Ignac Hudoklin, Volč-kova vas 15; Rezka ColariC Brezje 9; Albina Cigoj, Gor Vrhpolje 39; Martin Zagorc. Gor Vrhpolje 58. Marija Blatnik, Gor. Vrhpolje 9; Anton Vencel. Gor. Vrhpolje 27; Marija Grubar, Gor. Vrhpolje 39; Stane Mazik, Zame&ko 10; Franc SaSek, Loka 7, ki Jote Drmaž, Gor. Bressovica 39. ŠENTJANŽ: Minka Hribar — Svrževo 27. ŠENTRUPERT: Miha Stopar, Ravne 10. ŠKOCJAN: Mirko Bobič, Stara Bučka 11; FrančiSka Franko, Škocjan 30; Ludvik Vene, Strit 18; Jote Blažič, GoriSka vas 16, in Ludvik Der, Dol. Radulje 6 TREBNJE NA DOL.: Alojz Mlakar, Dol. Nemv&ka vas 34: Marija Breznikar, Trebnje 79; Franc Slavič, Grm 10. in Stane Brulc. Trebnje 19. TRZISCE: Alojzija Lindič, Krsl-nji vrh 17; Alojzija Hribar, Vel. vrh, in Jote Jerman, Pijavice. VELIKI GABER: Bogo Lavriha, Zagorica 27; Ludvik Saje, Vel. Cta-ber 4; Branka Zefran, Vel. Gaber 24; Danimir Strempfelj, Cesta 11; Terezija Čebular, Breg 64. in Jožica Sraj, Dobravica 3. VINICA; Cirila Juršinič. Hrast 14, in Ana Mihelič. Hrast 17. ŽUŽEMBERK: Ivao KonciVJa, Praproče, in Ciril Zajc, Praproče. RAZNE POSTE: Janez Adamič, Lužarji 2, Nova vas pri Rakeku; Frančiška Velikanje, Ul. Svobode 13, Piran; Tinca Strumbelj, Borovnica 120 pri Ljubljani; Rumenka Popovič. Ul. Stljepa, Sarenca 6, Herceg Novi; Ciril Hočevar, Vidovdanska 5, Ljubljana; Franc Borovnik. Viška 69 D, LJubljana-Vič; Danica Kodele, I. N. D. E., Koper; Vera Skrabec, Poljanska 14, Ljubljana; Anton Gornik, Tržaška 80, Ljubljana; Ivanka Kralj, Ljublja-na-PolJe 489; Anica Kuhar, Saturnus, obrat Zalog 139. LJubljana-Polje; Ivanka Zupančič, Malgaieva 10, Ljubljana, Informativna služba republ. sveta sindikatov. Daknati-nova 4. Ljubljana Bralcem Dol. lista v tujini! Na željo mnogih na- l ših naročnikov v ino- f zemstvu, Icamor potuje | naš časnik skupaj z I drugo pošto včasih tu- j di po več tednov, pošiljamo DOLENJSKI LIST že od novembra lani v posebnih vrečkah: vsak izvod našega časnika je vložen V varovalno papirnato vrečko, na kateri je naslov naročnika. Zaradi večjih stroškov, ki jih imamo s to opremo, se je naročnina za naš tednik s L januarjem 1969 povečala na 5 ameriških dolarjev oz. na 62,50 Ndin (6.250 starih dinarjev). Prosimo vse naročnike v tujini, I da to upoštevajo in da * naročnino za letos čim-i prej sami nakažejo, će 1 jim plačujejo naročnino ‘ svojci v naših krajih, jih prosimo, da prav tako takoj nakažejo vsaj ; polletno naročnino. ^ UPRAVA LISTA | VOJNE POSTE: Alojz Stanko, Črnomelj; Bogdan Tušek, Postojna; Martin Gričar, Postojna; Stefan Judež, Čapljina, in Alojz Plot, Virovitica. INOZEMSTVO: Drago Abram, Laningen, Nemčija; Bogomila Fa-..n;. Uaiija; Jrago Vid- mar, Stuttgart, Nemčija; Marija Staiiha, Tilbingen, Nemčija; Anton Smolič. EuoUd, USA; Toni Zagorc, Melbourne, Australija; Martin Vidmar, MeilK>ume, Australija; Magdalena Adlesich, Monesaen, USA; Marija TomSe, Ostereth, Nemčija, in Danijela Mayr, Wein, Avstrija BIZELJSKO: Anton Fila, Vitna vas 28. BREŽICE: Ivan Zupančič, Brezina 78; Franc Ječ, Gor Lenart 36; Zveza adrutenj borcev NOV; Antonija Skaler, Trg dr. Ivana Ribarja 1; Ivaniča Tomše, Gubčeva 11/a; Manja Zorko, Biikovšek 6; Ivan Brenko, Bukošek 66; Ivan Bratanič, Bukotek 30 A, in Rezika Petan, Cankarjeva 2 A. CRNOMEUJ: Vinko Čarman, Partizanska 18; Katarina Kobe, Loka, dvojček; Jote Bahor, Dobliče 16; Katarina Kos, podr. Social. zavarovanja, in Jože Kambič Dolenja vas 3. DOBOVA: Neža Bobič, Dobova 54 a, in Marija Cvetkovič, Ločje 19. DOBRNIČ: Francka Korelc, Vabča vas 3; Stanislav Pavle, Sa-hovec 14; F^c Legan, Artmanja vas 3; Feliks Pekolj, Lokve 2; KristelJ Glavan, 0elezno 1; Angela MiSmaS, Preska 10, In Lado Zaletel j, Smaver 20. DOLENJA VAS: Tone Kaplan, Rakitnlpa 59. GLOBOKO: Terezija Kopinč, Globoko 62 in Anton Zmavčič, Bojsno 43. GRADEC: Matija Jakofčič, Griblje 67, in Jule Pezdirc Griblje 76. HINJE: Alojz Fabjan. Sela 15; Franc Vidmar, Lopata 31. in Anton Novak, Pleš 4 KAPEX,E: Jote Kežman, Slogon-sko 28. in Milena Vogrinc. Vrhje 38. KOČEVJE: Tončka Škufca, Kidričeva 1; Alojz Rački, Podgorska, blok 2; Marija Sčukovt, Dolga vas 49;; Vinko Erjavec. Ljubljan ska 2»; Franc Kobola. Bračičeva 16; Jote Gorše, Bračičeva 17; Peter Košir. Bračičeva 19; Jote Kozina. Bračičeva 17; Cirila Mlkulič Ljubljanska 29. in Jaka Krkovič, ljubljanska 29 KOSTANJEVICA NA KRKI: Terezija Mrzlikar, Ul. Talcev 16; Janez Petretič, PruSnja vas 7, in Elka Santelj. Oražnova 18 KRMELJ: Alojzija podpadec, Kamenca 4 \ KRŠKO: Marija Lokovšek, Trška gora; Edi Zupančič, Aoovec 6; Jote Grmtek. Zg. Pohanca 18; Franc Omerzo. Pečice 7: Slavko Stopar Ravne 41. Majda Knez, Ravne 28; Ivan Zaktek Ravne 62; Angela Omerzo, Ravne 61; Marija Mogušar. PapimiSka 1; Marija Zunec. ^plmiška 2; Helena Kukovičič, Kidričeva 11; Slavko Kunej, Krško, Ivan Godler. Cesta 4 j\illja. in Fridi Klanjšček, Erjavčeva. KRŠKA VAS: Franc Bračinič, Krška vas 93. LESKOVEC: Franc Urbanč'Vihre 30; Julijana LekSe, Drenovec 2, in Jote Vodopivec, Drnovo 32 METI.IKA: Jotefa Križan, Cesta bratstva in ei^Hnostl 97; Slavko OmerzelJ. Cankarjeva cesta 18. in AlOjZiJa Veselic, Mestni trg 18. MIRNA NA DOL.: Ivan Kos, Mirna 133, in Franc Pavlin.; Stan 19. MIRNA PEC: Alojz Barbo, Ma- li Kal 7; Anica Kozlevčar, osnovna šolu Karteljevo; Franc Lah, Šentjurje 16; Franc Željko, postaja; Marija Jevšek, Hmeljčič 26; Alojzija Fabjan, Globodol 7; Mici Springer, Grčdvrh, in Tond Rupo na, Mirna peč. MOKRONOG: Franci Urbič, Mokronog 15; Tone Mariin, Vel. Strmica 9; Franc Sest,Cužnja vas 11; Marjana Pavlin, Gor. Mokronog 3, in Jotelina Zaplatar. Mokronog 113. NOVO MESTO: Jote Nagode, Znančeve njive S 3; Dragica Petrič, Kristanova 12 (blc*); Anica Blatnik, Znančeve njive, stolpič 3; Truda Primc, Cegelnica 28; Zoran Skrij, Znančeve njive, stolpič 2; Marija Pavec, Smdhel 55; Alojz Mrvič, Gotna vas, n. h.; Alojz Berkopec, Gotna vas, n. h.; Jote Udovč, Trubarjeva 3; Vera Sa-mardija. Jerebova 16; Martin Pirkovič, Smlhelj, n. h., in Jote Crtalič, Zagrebšlči, blok B. OTOCEC OB KRKI: Branko Gregorič, Sela pri Stravberku 7. PODBOČJE: Jote Kus, Pristava 6, in Jote Kuhar, Mladje 2. RIBNICA NA DOL.: Angelca Vi-dervol, Ribnica na Dol., in Miroslav Iskra, Goriča vas 46. SEVNICA: Mici Drobne, Ledina 51; Martin Kačičnik, Kolodvorska 8, in Alojz Perc, Poljska pot 3. STARA CERKEV: Angelca Bu-koman, Breg 25, in Cilka Poje Mlaka 7 ' STRAŽA: Tihomir Barbič* Vavta vas 12. STUDENEC: Franc Sutar, Krite 23; Karl Kozinc, Dedna gora 10, in Leopold Ratajc, Mala Hubaj-mca 8 SUHOR: Amoa Krštinc, Božič vrh 3. ŠENTJANŽ: Mihelca Tritaj. Kal ŠENTJERNEJ: Martin Furar, Zvabovo 7; Jote Brdik, Gor! Vrhpolje 36; Albin Gorenc, Dobra-vica 24; Stane Jurečič, Ostrog 4, in Fani Luzar. Ostrog 41 ŠENTRUPERT: Gusti Vrabec, Skrljevo 11; Nande Krnc, Šentrupert 12. ir Stefan Košir, Skrljevo 13 ŠKOCJAN: Ivanka Jan, Dobru-ška vas 18 TRZlSCE; Manja Janežič, Gor Mladetiče, in Neža Grozde, Zg. Vodale VELIKA LOKA; Antonija Podr. žaj. Križ 6 VELIKI GABER: Alfonz Jaki, Velita Gaber 48, in Ivan Zorc, Zagonca 3 VINICA: Cu’ila Juršinič, Hrast 14, In Ana Mihelič, Hrast 17. ZDOLE: Franc Kziez, Zdole 66 ŽUŽEMBERK: Rafael Vidmar, Šmihel 16, in Franc Jakfič, Bodganja vas 6. RAZNE POSTE: Remontai zavod, Bregana; Jote Laznik, Ulica prvoborcev 37, Hrasnlk: Anton Poglajen. Preska nad Kostrevnico, Šmartno pri Litiji; Železniška po staja Zidani most ; Informativna služba republ. sveta sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana; Jote Zagorjan, Tlake 3, Smarje-Sap; Jote Zagorc, Glavarjeva 40, Ljubljana, Angele Steple, Zgor Draga 5. Vitoja gora; Franc Petan, Cesta 4. maja 65; Cerknica pri Rakeku; Alojzija Starič, Cankarjeva 9, Koper: Vida Glas, Cmlvec 11, Brezje na Gor.; Terezija Gašper-šič Zadvor 61, Dobrunje: Marija Meštrovič, Robbova 22, Ljubljana; Gabrijel Tišina, Šuštarjeva 42, Trbovlje in Ignac Jerič. Miklo-•šičeva 2. Maribor Verjetno nas bo obiskala gripa Gripa se pri nas pojavlja v večjih ali manjših epidemijah vsako leto v hladnih zimskih mesecih in zgodaj spcmiladi, posebno ob vlažnem vremenu. Posamezni primeri gripe so vse leto, masovni pojavi pa le v tem času. Ker se bolezen širi s hitrostjo prometa, je seveda mogoče, da zajame bolezen precej hitro ves svet. Tako je bilo po prvi svetovni vojni ko je pri nas razsajala »španska«, pa pred leti, ko smo imeli »azijsko<( gripo. V obeh primerih je šlo za grip>o, le da se je začela v Španiji oziroma v Singapuru v Aziji. Letošnja epidemija, ki sp>et grozi, da se bo razvila v pandemijo, torej da bo zajela ves svet, se je začela v Hongkongu v Aziji, preskočila Pacifik, zajela Ameriko, preskočila Atlantik in se izkrcala v Nizozemski. Od tod bo verjetno kmalu šla naprej proti vzhodu. Grip>a, pravimo ji tudi influenca, je močno nalezljiva bolezen. Prenaša se od človeka do človeka s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašljuje. Povzročitelj je virus različnih tipov. Sprejemljivost za bolezen je splošna, torej zboli lahko vsakdo. ■ Gripa nastane naglo. Bolnik se počuti zelo slabo, »kot pretepen«, vse ga boli, posebno udje, prsi in hrbet. Hitro dobi vročino od 38 do 40 stopinj C, pojavi se suh kašelj, boleče grlo, suh jezik in rdeče oči. Obraz pordeči, postane zabuhel. Tek izgine in bolnik sili v posteljo, kamor tudi spada. Takemu bolniku dajemo vroče pijače, npr. čaj, limonado, sadne sokove trikrat na dan po dve tableti andola ali acetisala. Približno po treh dneh vročina pade in bolnik je zdrav. Seveda pa mu je bolezen pustila neodpornost, ker ga je izčrpala in je zato še najmanj en teden dojemljiv za različne druge bolezni, ki bi mu sicer ne bile nevarne. Največja nevarnost za bolnika, tudi večkrat za njegovo življenje, pa je v komplikacijah, ki se pri gripi rade pojavijo. Ce bolnik v treh dneh ni zdrav ali pa če vročina ponovno naraste, gre največkrat za pljučnico, za okvare na prebavilih, živčevju ali drugod, za vnetje obnosnih votlin, za vnetje ušes itd. Sedaj je treba biti zelo previden. Ker je odpornost organizma zaradi gripe močno padla, ima pri komplikacijah telo zelo malo možnosti samoobrambe. Prav zato je zdravljenje komplikacij pri gripi resna stvar, če je izčri>anost organizma tako močna, da zdravila ne morejo razviti svojega učinka dovolj hitro in v dovolj veliki meri, potem taka komplikacija lahko pKJvzroči bolnikovo smrt Ne smemo pozabiti, da lahko tak neodporen prebolevriik gripe dobi tudi še kakšno drugo bolezen, pogosto npr. jetiko, ki je sicer ozdravljiva, vendar pa še vedno nevarna in dolgotrajna bolezen. ■ Močno je razširjeno mnenje, da se gripa prežene z žganimi pijačami in z vinom. To mnenje je zmotno, ker že tako oslabljeno telo še bolj oslabimo. Posledica je največkrat pljučnica! Edino uspešna obramba pred gripo je cepljenje. Cepiti je treba, preden se gripa pojavi, se pravi čimproj. Cepimo trikrat v približnih presledkih od 10 do 14 dni. Cepiva Je dowlj in ni drago, p>osobno Se, ker prispeva k cepljenju tudi socialno zavarovanje. Ce izračunamo, koliko stane izpad proizvodnje, nadomestilo dohodka za bolnike in še vse drugo ob epidemiji, je strošek za cepljenje malenkosten. Precej kolektivov je že cepljenih, nekateri imajo cepljenje v teku. Kolektivi, ki še premišljajo, če bi se cepili, naj se hitro odločijo, sicer bo gripa prej pri nas. Cepljenje ustvari odpornost proti gripi za približno šest mesecev, kar za eno sezono zadostuje. Ce dobro premislimo, se izplača gripo preprečiti, ker nastopa masovno, ima lahko nevarne komplikacije in ker zmanjša telesno odpornost za nekaj časa skoraj na ničlo. Dr. BOŽO OBLAK V jeseni leta 1689. V Savski dolini je Se ležala megla, Bogenšperk pa se je že svetil v jutranji zarji. Nedeljska tišina okrog gradu. Iz pritličja ob levi strani Široke oboikane veže se je iz grajske kapelice oglašal zvonček. EKih po kadilu in svečah. Beneficialij je opravljal daritev in družina barona Valvasorja in vsa sluftnčad sta bila zbrani v kapelici. Zadaj, tik odprtih vrat, se je nemima čmoJasa glavica ozirala proti zamreženemu oknu in velike, čine o6i so se toepene6e obračale za zlatim sijajem jesenskega jutra. Beneficialij je komaj blagoslovil navzoče, že je, tiho kakor senca, zbežalo ^tko dekle od vrat. Se nekaj trenutkov in njeno rumeno krilo je utonilo v rumenkasto bleščečem jesenskem gozdu, v vijoličastem morju jesenskega žafrana. »In če me pogrešijo? —Eh!« Rdeče, polne ustJie se zaničljivo napno, črne, globoke oči se prezirljivo na pol zaklopijo. Marija Troštova bi ne bila Marija Troštova, če bi ji noga le za trenutek zastala v dvomu ali strahu. Koga naj bi se bala? Učenega barona? Saj je njegova ljubljenka, njegov »famulus«. Očeta? Oče je v Šmartnem, v bakroreznici, in le malokdaj pride na grad In kdo naj bi sicer nadziral njene korake? Mati Ji je umrla ob rojstvu in dekle je zrasti o na gradu bnrz pravega varuštva, prepuščeno v skrb in nego služinčadi sami, kajti njen oče je v baronovi službi mnogo potmal in risal po deželi naokrog. ILKA VAŠTETOVA: VitAZJK DEKI.E: (Zgodovinski roman) Le od časa do časa je prihajal ni grad in vzel Marijo za nekaj dni s seboj v Šmartno. Posedala je pr: umetnikih v bakroreznici in gledala, kako so so spretne roke metale na papir fantastične slike: smrt, hudiči in čudne spake so nastajale pred njenimi očmi. Se nežen otrok, se je naučila v bakrorez-nici pisati in čitati. Kmalu je čitala knjige,* ki so ležale po delavnici in na gradu povsod po mizah in skrinjah. Igraje se je naučila francoščine, v kateri je posebno baron rad govoril z njo, ter latinščine, v kateri jo je na baronovo zahtevo poučeval starikavi beneficialij. Naposled je prišel čas, ko ji ie bila odprta vsa Valvasorjeva knjižnica Učenjak se je vedno bolj zanimal za Marijo Poklical jo je če le pohajkoval?, po dvorišču, in li zaupal Izprva male posle v laboratori ju. sčajioma mu je pomajgala pn poizkusih in pri ure janju njegovih zbirk ter mu v teku let postala več nego desna roka Njena duša je rastla v svetlobi, ki jo je Izžareval Valvasorjev duh. Razgovori v Inboratorilu in v uče- njakovem »muzeju«, pogoste Valvasorjeve debate z umetniki v bakroreznici in z učenimi obiski, ki so prihajali na BogenSpek — vse se ji je vtisnilo v dušo. Mnogo je hodila peš ali jahala z genialnim baronom po bogenšporški bližnji in daljni okolici. Vselej ji je bil baron neutrudljiv učitelj. Razgovarjal se je z njo o vsem vidnem in nevidnem svetu in pozabljal, da govori z mladim, komaj osemnajstletnim dekletom, kakor da govori sam s seboj. Včasih pa je odjahal s slugo Jernejem na daljše znanstvene izlete p>o Kranjski in sosednjih deželsih, ves obložen z merilnimi in drugimi instrumenti. Potem je Marija samevala dolge dneve. Ostalih grajskih prebivalcev se je povečini izogibala. Le malokdaj se je igrala z baronovimi otroki. Bili so vsi manjši od nje in — vsi drugačni... Marija je urno stopala skozi gozdove »Marija!« »Ho-oj!« Po stezi ji je prišel naproti mlad par: šibko, plavolaso, črnooko, Mariji po obličju močno podobno dekletce, s kmetiško pečo na glavi — Oglarjeva Katka — in mladenič kakor gora — Katkin zaročenec »Dolgi Drejec«. »Bala sem se, da ne prideš,« je nagovorila Katka Marijo in jo udarila po rami. »Nu, zakaj? Ce sem pa oblj’ibila.« »Ha' Vem. noben hi’rlič bi te ne zadržal. Haha!« Katka je pri.lateljico 7,npet robati) plosknila po hrbtu. Marija se je le zaničljivo nasmehnila. Sli so po stezi navzgor, navzdol, pa zopet navzgor skozi gozdove Iz dalinv“ <«0 sp začuli gIa.bnašal. Predvsem bodi opre- ■ ^ pri pijači! Ce že zahre- ■ po kakšnem kozarčku, ^tori to doma, v hotelski so- ' ali pri točilni mizi! Na imej steklenico rogažke »atine, najbolje pa je, če ljubem kar precej poveš, da •niaS čir na želodcu ali (še imenitno) raka! Tako boš ?(tetal ljudem nadvse simpatičen. J Sl Sel dva dni za^x>red ' eno tn isto kavarno, nikar ae zavij vanjo še tretji dan! javnemu mnenju ne bi •^^^0 neznano. Brž bi te ®t|ačili v kategorijo kavarnici^ posedačev, ki so po rangu enaki razvratnežem. »Ah, pustite ga,« bodo govorili o tebi, »to je kavami-Ski pridanič.« In četudi bi se Pp treh dneh za vedno umas iz kavarne, bi še po desetih letih govorili: »Ah, ne-časa je venomer svetil po kavarnah!« Ce Sl najdeš prijetno druž-bodo govorili, da se rad pajdašiš. će pa je ne najdeš, na vsem lepem postal ■^dak, mestni problem. Ce si mlad in si najdeš de- m — Ali vam je res vedno toplo, kadar ste v mojem naročju? kle, te bodo razglasili za babjaka. Ce pa ne, boš mrka oseba s kompleksi, asocialen in problematičen tip! MIODRAG STOJANOViC: lTsICaIn VRAN Mea puLju je Lisica opazna oiunu, fct je sedel na V kljunu je imel čudovit košček polnomastnega sira. Lisica pa ie bila lačnn in je sklenila vrana opehariti. »Hej, vran, ah veš, da te žena uaru?« »Vem,« je mirno rekel vran. potem ko je varno spravil sir pod perut. »Vara me z mojim šefom, pa kaj potlej?«- Lisica je kar pozelenela od jeze. Kmalu zatem je lisica spet začela: »Veš', poznam nekega pisatelja, ki živi samo od pisateljevanja,« je zvito rekla lisica. »Tudi jaz poznam enega. Toda ta živi od prepisovanja!« ji je odgovoril vran Potem je lisica zaprosila za 14 dni neplačanega dopusta, da bt se domislila učinkovite prevare. Potem je spet prišla k vranu. »Hej, vran, že veš, da je nogometaš Djajic podpisal pogodbo z nekim klubom za komaj 700.000 starih dinarjev!« je rekla lisica. Lojze J^opič: AKCIJA Ce boš na kakršni koli Konferenci 2aprosil za besedo, boš vsiljivec, ki ne pozna problematike mesta, a bi se kljub temu rad uveljavil. Ce ne prideš na konferenco, te bodo opravljali, da si sumljiv, apolitičen, današnjemu času celo sovražen tip Oe boš starejšemu človeku pomagal obleči plašč, oodo govorili, da si komolčar. Ce na, boš neljubezniv in primitiven. Ce po Končan-i prireditvi kultumo-umetaiiškega društva »PUa« odideš iz dv-jra-ne prvi, si človek, ki zanika in podcenjuje kulturne dosež ke majhnega mesta. Ce ■'>di-deš med zadnjimi, bodo namigovali, da zasleduješ nekoga v dvorani. Ce Sl oženjen, ou.s moral ljudem pojasniti, ali si se oženil iz ljubezni ali iz materialnih vzrokov. Ce nisi, boš moral pojasnit:, zakaj še čakaš, in razložiti svoj odnos do legalizacije umetnega splava. Ej, ko prideš v majhno Vran je zinil od začudenja in izpustil sir. NAUK: Džajič ne sme podpisati pogodbe^ za tako \ mesto, boš čudak ali pa pri rnajhno vsoto! danič M vieHNPM L Baje je bil doma varnostnik, nato v neki akciji ujet/ zaprt in poslan v taborišče. Tu se je dobro obnašal in bil precej’ pripravljen sodelovati v naših akcijah. »Gregor iz Ljubljane?« sem ponavljal podatke na glas. »In praviš, da si preveril njegov primer?« Tiger je počakal z jedjo. »Tega nisem trdil. Tudi ga nisem jaz povezal v trojko niti ne določil za akcijo proti Plevniku.« — Tako na videz nepomembno dejstvo me je malce vznemirila. Zaskrbela me je Tigrova organizacija. Varnostne trojke bi morale biti temeljito pregledane in preizkušene. Tako je bilo pravilo doma. Podobne bojne trojke v domovini so opravljale najpomembnejše in najodločnej-še naloge. Pokaral sem Tigra. »To je propust. Lahko zelo usoden za nas vse in našo organizacijo v taborišču!« — Tokrat se je Tiger razjezil. »Kaj to tebi mar, če jo ^niš v kratkem pobrisati!« Menažka mi je skoraj padla iz rok od presenečenja in ogorčenja. Zagledal sem se v Tigra, v njegove oči, v katerih sem hotel takoj, v tem trenutku dognati in ugotoviti, ali mi je sovražnik ali prijatelj. Tvegal sem vse in priznal. »Kako Sl to izvedel?« — Tiger se je zmagoslavno nasmehnil. Njegov smeh je bil prijateljski, toda s kancem užaljenosti. Nikakor nevošljivosti. »Mi zvemo vse. Naša šola!« — Postal je trd, hladen in preteč.« Z nami se nihče ne bo šalil ali celo igral. Zdaj jaz sprašujem tebe. Po kakšnem nalogu odhajaš in kdo ti bo dal to možnost?« — Zapičil je vam svoje ostre svetlo modre oči. Opazil sem njegovo napetost. Bil je pripravljen vreči se na me in me zadaviti z golimi rokami, samo da bi preprečil nevarnost, za katero je smatral, da prihaja od mene. Hotel sem ga pomiriti »Mi ne zaupaš?«' — Ni odmaknil oči »Ne popolnoma!« »Zakaj?« »Povej sam, v čem si sumljiv. Opazoval sem te ves čas, zaupal sem ti, ti pa Sl medtem pripravljal pobeg iz taborišča. Pripravljal in drugi ti pri tem pomagajo »Kaj te moti, Tiger? Poznaš naše delo. Nikomur ne smemo povedati vsega.« Tiger je odmaknil oči. Zajel Je iz menažke, da mu ni bilo treba odgovoriti. Nadaljeval sem. »Moraš mi zaupati, kot si mi doslej. In taborišča odhajam po našem nalogu in z našo pomočjo. Gestapo bi me uničil že na prvem pragu, če bi vedel za moje namere in možnosti.« »Ni čisto tako. Tisto, da si bil kot partizan v Ljubljam, tam prijet in poslan v taborišče, mi še danes ne gre v glavo. Pa še nekaterim drugim v našem odboru, čeprav jim tvojega posebnega primera nisem pravil. Zelo se nekateri zanimajo zate. Nekaterim si sumljiv, drugim zanimiv.« Posebna nevarnost, o kateri je govoril Tiger, mi je vrnila odločnost. Nisem imel več namena prepričati ga o SVOJI nedolžnosti, ampak mu kot predpostavljeni ukazati. »Da boš ugotovil mojo nedolžnost in pomembnost, boš imel čas po vojni, če jo le preživiva. V danem položaju prejemaš od mene ukaze in izpolnil jih boš, če mi osebno zaupaš ali ne. To je tvoj notranji problem. Naš skupni je pomembnejši. Zahtevam, da mi pri priči poveš, kje, od koga in v kakšnem okolju si zvedel, da nameravam pobegmti iz taborišča. Povem ti resnico, da sta do sedaj za moj načrt vedela samo dva: jaz sam in še nekdo iz vodstva taboriščne tajne organizacije. Silno pomembno je, da odkrijemo, kdo je to novico sprožil. To na- J logo prevzameš « Tiger je popolnoma | spremenil svoj uporni ton. Zgrbil se je in postal poslušen. Discipliniran. »O tem da boš verjetno pobegnil iz taborišča, mi je povedal Gregor.« »Je to isti Gregor, ki ga oče Sebastijan ni hotel sprejeti v transport iz naše trojke ki je šla za Plevnikom?« »Da, isti Gregor!« »Povej vse, kaj ve Gregor o meni in v kakšni zvezi je omenil moj name- j ravni pobeg « j Tiger je neKoliko pomislil. Skušal je v sebi obnoviti pogovor z Gregorjem, da bi mu ne ušla kakšna odločujoča malenkost. Spoznal je, da z Gregorjem nekaj m v redu, če je v redu S z mano Ali pa je nekaj narobe z oče- • tom Sebastijanom. Potrudil se je ob- -noviti razgovor a »Ko smo deiali načrt za lr*ievmKovo likvidacijo, je Gregor nenadoma vprašal: Je to isti Plevnik iz Ljubljane, s katerim je prišel v taborišče tisti Italijan Copecio? Ko smo .-nu pritrdili, je izjavil; Nevaren človek tisti Italijan k. je v resnici Slovenec, samo da nihče ne ve za koga dela. Baje dela v taborišču celo za gestapo, v Ljubljani je delai pa za Italijane. Angleže in za partizane Plevnika bomo ubili, lažni Copecio nam bo pa ušel Baje pripravlja pobeg iz taborišča, s pomočjo ges‘apa Smo organizirali trojko tudi zanj? — Ne, sem mu odvrnil. Italijan je m za Ljubljano, za naše ljudi v domovini ni nevaren. Ga bomo že prijeli po vojni Od kod veš toliko o tem Italijanu, sem vprašal Gregorja. Ta je odgovoril: Od Plevnika, saj ste mi sami naročili, naj se Plevniku čim-oolj približam. O Italijanu Copeciu mi je vse povedal, celo to, da ga gestapo sumi, da je specialni angleški vohun ki je prišel v Nemčijo s posebno nalogo. Zato menijo, da bo pobegnil iz taborišča. Mora pobegniti ali pa umreti. S svojo nalogo in skrivnostjo v taborišču ne sme ostati. Predlagam, da ga likvidiramo, — je zaključil svoje poročilo Gregor, jaz pa sem mu odgovoril, da bo o tem odločilo vodstvo « »nmmmm 10. Paradižnik je obesil cev na okno avtomo ^bila, tako da je molela v kabino in skočil za hišo k pipi gledat, kako. da je voda prenehala teči. Vzrok je bil brž odkrit. Na cevi je stala gospa Ribizljeva. ki je prišla po ščepec soli in se pri 7r>H«nol-nla q KIprol - ..Oh. ODrOStitft!« zažgolela m odskočila s cevi. »Sem slišala, da potujete! se je zgovorno lotila Paradižnika. Tudi Paradižnik ni bil nedostopen za kramljanje. Zgrabil je za besedo. Premleli so še enkrat ves načrt potovanja: Ljubljana. Gorenj-cl'a. morie . - »No. naj grem!« ie končno za- ključila Ribizljevka. Udarilo je že poldan, njeno kosilo pa je bilo še v mreži! - Paradižnik je zdaj stopil k pipi in jo privil, potem je potegnil k sebi cev in jo zvil v kolobar. Obesil jo je na garažo. - Pol ure zatem sta stala Paradižnikova s kovčki v rokah pred avtomobilom, ki je bil še poln rosnih kapljic. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK ■ vsak četrtek 60£OO izvćdov k 2?> y^s potMiiki ili ku0sis ne p&Mjđjo? PokffSte Novo mesto (06B)-21-227! DVA DNI še čakamo na rešitev vaše novoletne križanke i Vlagajte pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njenih poslovnih enotah v Krškem. Metlileb' Prebere ga 130 >:lsoć gospodinj, vdovcev lonetovaicev dijakov, uslužbenk in vojakov doma in po svetu' - Posktislt«! ČE V VAŠEM DELOVNEM KOLEKTIVU NI POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE, POSTANITE TO VL ZP ISKRA KRANJ, organizacija: Tovarna elementov za elektroniko Ljubljana, obrat UPORI ŠENTJERNEJ objavlja dve prosti delovni mesti za KV STRUGARJA Prednost imajo kandidati s prakso. Oglas velja do zasedbe delovnih mest. OBVESTILO Sporočam cenjenim strankam, da sem ODPRL krojaško delavnico v Dalmatinovi ulici (bivši materinski dom) SE PRIPOROČAM! ».KROJAŠTVO« JOŽE MAJERLE - NOVO MESTO POZIV DAVČNE UPRAVE V TREBNJEM Občinska skui>ščdiia Trebnje — davčna uprava poziva vse prispevčne in davčne zavezance, katerim 36 predpisujejo prispevki ozirocna davki glede na iohodek, ki so ga dosegli v letu 196S, da v smislu 148. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni Ust S(RS št.. 7/67 in 4(V68) predložijo napoved o celotnem dohodku, doseženem v preteklem letu THnako morajo vložiti napovedi tudi vsi lastniki zgradb, ki dajejo stanovanjske id o«stale pix)store v najem, bodisi gospodarskim organizacijam ali zasebnikom proti plačilu v gotovini ali uslugam. Razen navedenih zavezancev naorajo vložiti napovedi vsi zavezanci, katerih osebni prejemki so v letu 1968 presegli 20.(XX) din. Zavezanci, ki imajo hibridno trto, naj prijavijo morebitzK spremembe na sedežu KU ali na davčmi upravi občinske skupščine Trebnje. Napovedi morajo biti vložene najpozneje do 31. 1. 1969. Tiskovine za vložitev napovedi bodo na razpolago pri davčni upravi občinske skupščine Trebnje, soba št. 2/1. številka: 422-01/67-3 E>atum: 6. 1. 1960 DAVČNA UPRAVA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE Poziv k TEKSTILNA TOVARNA NOVOTEKS NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta: 1. vodja izmene v predilnici II (česane volnene preje) 2. vodja izmene v opleme-nitilnici POGOJI: — končana srednja tehniška tekstilna Sola ustrezne smeri, — zaželena ustrezna praksa, — prednost imajo kandidati z odbiluženim kadrovskim rokom. K sodelovanju vabimo tudi mlajše delavce s končano osemletko Prednost imajo kandidati z odsluženim kadrovskim rokom. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja do vključno 15. januarja 1969. UUPITELJI NARAVE, SADJAR JI. ei yRXj\ARjr. ■f REJCI MALIH ŽIVALI, VHTICKARJI a ki jih o6daia^, ui> fxy- oU«h po-, ke\ nico- imeU ft*l \oki Ur ivuUuM, itcMil M ffiahUcnJU Mom tMr lU i hočttih, » haieMtK tod(y ^pkifai^lfi UmiU tuvuu»' aaSli b,^ MeSitiS- nco* s«- UKfodtti, mMU iUxUi o- domu^ ui •UMof doma, čeiete>, iduuulna »UiSča, uMdHe*)' okolicA doma in Ud nšroinlo na naslov ČP (;iii««i‘'l..jul)ljatM, Miklaii6eva 4, p. p. 47 1.2. ?3.! Res 1. februarja — 3. DNP! Komisija za delovna razmerja pri Gospodarski zbornici SR Slovenije objavlja prosto delovno mesto Strokovnega sodelavca za strokovni odbor za gostinstvo in turizem in strokovni odbor za obrt v Krškem Pogoji: višja izobrazba ekonomske ali upravne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Za delovno mesto se zahteva poskusno delo do dveh mesecev. Osebni dohodek p>o pravilniku. Objava velja 30 dni. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili in podrobnim opisom dosedanjega dela tajništvu Gospodarske zbornice SR Slovenije, Ljubljana, Titova 19. vložitvi davčnih prijav ZA ODMERO PRISPEVKA IN DAVKA ZA L. 1968 TER DAVKA IN PRISTOJBIN ZA LETO 1969 OAS ZA VLOŽITEV PRUAV JE DO VKUUONO 31. JANUARJA 1969 I. PRISPEJVEK IZ DOHODKA IN DAVEK Davčne prijave za odmero prispevka in davka za leto 1968 morajo vložiti: 1. zavezanca prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gosix>-darskih dejavnosti, katerim se odmerjajo prispevki in davki po preteku leta (nepavšalisti); 2. zavezanci prispevka iz skupnih dohodkov občanov; 3. ssavezanci davka od stavb (od dohodkov najemnin, lokalov in inventarja). Davčne prijave je treba vložiti osebno ali po pošti pri upravi za dohodke občuiske skupščine, kjer ima davčni zavezanec svoje stalno prebivah-šče. I*redpisane tiskovine za vložitev davčnih napovedi dobijo zavezanci lahko v pisarni uprave za dohodke občinske skupščine. Na p)odlagi tega poziva niso dolžni vložiti davčne prijave: 1. kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke Izključno od kmetijstva: 2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo prispevki in davki na podlagi letnih pavšalnih osnov ali v letnem pavšalnem znesku. II. DAVEK IN PRISTOJBINE Občana, ki imajo določene velike mehamčne priprave za kmetijstvo in gozdarsko proizvo<^jo, kot so traktorji, velike mlatilnice in motorne žage, ali imaio posajeno samorodno trto, na katere je predpisan občinski davek, so dolžni prijaviti mor^ bitne spremembe lastništva davku oziroma pristoj-bira zavezanih predmetov. Prijave oziroma spremembe se lahko vložijo pri upravi za dohodke občinske skupščine ali pri samostojnih krajevnih uradih. Kdor ne vloži davčne prijave v določenem roku, plača kazen 5 odst. predpisanega zneska, če pa prijave ne vloži na pismeni opomin, pa 10 odst. od odmerjenega zneska. Kdor dosežene dohodke, davku ali pristojbini zavezane predmete utaji oziroma prijavi neresnične podatke z namenom, da bi se izognil plačilu prispevkov, davkov in pristojbin, bo kaznovan z denarno kaznijo, ki je določena za davčno utajo. E>avčne zavezance opozarjamo, da rok za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan. OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO PODJETJE »OBRTNIK« IJIUBIJANA delovna enota Novo mesto razpisuje prosta delovna mesta več kvalificiranih krojačev in krojačic Pogoj: kvalificirani krojači ali krojačice. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe pošljite na naslov; »Obrtnik« — delovna enota Novo mesto. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. »METALNA« - obrat v Krmelju razpisuje prosti delovni mesti; a) VODJE tehnične kontrole obrata b) KNJIGOVODJE Pogoji; pod a) za delovno mesto se zahteva — višja šolska izobrazba strojne stroke s 4-letno prakso — srednja šolska izobrazba strojne stroke z 8-letno prakso, pod b) ekonomska srednja šola s 3-letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku. — Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene ponudbe, kolkovane z 0,50 din, sprejema »METALNA«, Krmelj. Razpis velja 8 dni po objavi v časopisu. tlADIO LJUBLJANA VSAK UAN; puroćlia OD o.io, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 ■ PETEK. 10. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napolje za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Veterina. 12.40 čez polja In potoke 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 NaSi poslulalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Turi- Naročite svoj list na domači naslov f stična oddaja. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič. 20.00 Naši *bori tekmujejo. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 11. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.25 čez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar — Vrt v januarju. 12.40 Pesmi in plesi narodnih manjšin iz Vojvodine. 13.30 Priporočajo vam . . . 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.40 Naš podlistek — K. Gyula: Junaško dejanje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v icmo. 18.15 t*ravKar prispelo. itf.OO Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Bredo Kodela. 20.00 Novi ansambli — nove melodije. 21.30 Iz fonoteke radia Koper. 22.15 Oddaja za naše izseljence NEDELJA, 12. JANUARJA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Miroslav Košuta: »Zgodba o vojaku«. 9.05 Koncert iz naših krajev — »Trbovlje vabi Gorenjsko«. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Antonij Przygonski: Var-šavska vstaja. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Tiiristič-ni napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.30 Humoreska tega teiia — J. K. Jerome: Nespamet-no je ubogati nasvete. 14.45 Z novimi ansambli narodno zabavne glasbe. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Georg Btlchner: Leonce in Lena. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer. ■ PONEDELJEK. 13. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja, 9.10 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Stanko Matekovič: Izbor podlag za vinsko trto. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 14.05 Lepe melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Metko Stok. 20.00 Skupni program JRT — studio. 22.15 Za ljubitelje Jazza. ■ TOREK, 14. JANUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 »Morda vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za NEDELJA, 12. JANUARJA 9.00 Madžarski TV {vegled (Beo-gled (Beograd) 8.25 Poročila (Ljubljana) 9.30 Po domače z ansamblom Bo. risa Franka (Ljubljana) 11.55 Wengen: Tekotnovanja v slalo-' mu — prenoi (EVR) 11.00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 11.45 Propagandna oddaja (Ljubljana) 9.55 Wengen: Tekmovanja v Nalomu — prenos (EVR) 13.00 Daktari — ponovitev (Ljubljana) 13.50 TV kažipot (do 14.10) — (Ljubljana) 15.10 Saga o Porsjrtih — serijski film (Ljubljana) 16.00 Prenos športnega dogodka — (Zareb) 17.45 Novi ansambli — nove melodije (Ljubljana) 18.55 TV fUm (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Beograd) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Humoristična oddaja R. L. Djukiča (Beograd) 21.35 Malo za Salo, malo za res — II. (Ljubljana) ^.00 Športni pregled (JRT) 22.25 TV dnevnik (Beograd) V pralni stroj Superdetergent za avtomatsko strojno pranje ker vsebuje oxva_jkiM luje goste. tuneiijsKi uasvetl — inž. Dušan Modic: Rezultati dosedanje obnove sadovnjakov. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Glasbe- no udejstvovanje mladih. 15.20 Glasbeni intermezzo. 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike — Prof. dr. Franc Dominko: Kdaj bo človek stopil na Luno. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Radijska igra — Mario Tratti: »Mdšt«. 21.15 Deset melodij - deset pevcev. 22.15 Skupni program JRT — studio. ■ SREDA, 15. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme-tijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Zakaj nam je potrebna zložba zemljišč. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 15.40 Naš podlistek — M. Homiček: Dobro skrite gosli. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Odskočna deska. 18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza. ■ ČETRTEK, 16. JANUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Car ritma. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turističm napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Vukadin Sišaković: Prvo posvetovanje o pesticidih. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje« 14.45 »Mehurčki«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 četrtkov simfonični koncert. 18.15 Iz naših studiov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Glasbeni nokttimo. PONEDELIEK, 13. JAN. 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, PleSivec) (Beogiad) 17.45 Tlktak; Izvolite na razstavo (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.25 Ekonomska šola na malih zaslonih (Ljubljana) 18.50 Zabavna glasba (Beograd) 19.20 Reportaža (APR) (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Alojz Majetić: 2ur v Magde-landu — TV drama TV Za. greb (Ljubljana) 21.55 Glasbena oddaja (Ljubljana) 22.05 Zunanje politična kronika — (Ljubljana) 22.20 Poročila (Ljubljana) TOREK, 14 JANUARJA 17.45 Risanka (Ljubljana) 18.00 Kurir Gregec — lutkovna serija (Ljubljana) 18.20 Obrežje — oddaja za itaU-» Janško narod, skupino — (Ljubljana) 18.40 Torkov večer z ljudskimi godci (Ljubljana) 19,10 Skrivnosti narave — serijski film (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dn»vnik (Ljubljana) ! PETOVIA PTUJ 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Celovečerni film (Ljubljana) Trije dueti in en solo — (Ljubljana) Poročila (Ljubljana) SREDA. 15. JANU.^RJA 17.45 D:ines sem Kozmonavt — I. oddaja iz cikla Primožev linevnik (Ljubljana) 18.30 Pisani trak (Ljubljana) 18.45 Sodobna prehrana (Ljubljana) 19.05 Sodobni pnpomočki (Ljuo Ijana) 19.15 Niso samo rože rdeče (Ljubljana) 19.45 TV prosi«kt iZagreb) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) ' 20.35 Sofokles: Kralj Oidip — predstava SG Celje (Ljubljana) 22.00 Ekran na ekranu — oddaja T\' Zagreb (Ljubljana) 23.15 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK, 16.JANUAR.IA 17.45 Tiktak: Muca copatarica — (Ljubljana) 18.00 Zapojte z nami; Bach tu pr.dk’asiki (Ljubljana) 18.15 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.45 Zabavna glasba: Shirley Bas-?y (Zagreb) 19.45 (Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3-2—1 (Ljubljana) 20.35 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 21,25 Kulturne diagonale (Ljubljana) 22.10 Poročila (Ljubljana) F'ETEK, 17. JANUARJA ^ 16.45 Madžarski TV pregled (Beograd) 17.25 Daktan — serijski fiiTn — (Ljubljana) 18.15 Glasbena odaja (Skopje) 19.00 Svet na zaslcmu — mali — (Ljubljana) 19.30 Naš globus (Ljubljana) 19 50 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnervnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20,35 Cleo od 5—7 ure — francoski film (Ljubljana) 22.10 Popularna glasba — (Ljubljana) 22.30 Poročila (Ljubljana) m Smeh stoletif Polami razisfcovaiec Robert Scott se je zatekel po denarno podporo za svoja znanstvene potovanja k Lloydu Georgeu. Ta ga je poslal k bogatemu konservativnemu tovarnarju, češ naj mu on pomaga, ker se zelo zanima za taka raziskovanja. Scott je moža res obiskal in se naslednjega dne vrnil k državniku »Nott, ga je vprašal stari lisjak,« ali vam je bila sreča mila?« »Tisoč funtov mt je že dal,a se je namuzal polarni mož, »a petdeset tisoč jih še dobim, če vas pregovorim, da greste z menoj na južni tečaj Če pa uredim tako, da ostanete tam doli za zmeraj, mi bo z veseljem izplačal cel milijon.« Pisatelj Somerset Maug-ham se je sprehajal v Hyde parku s svojim dveletnim vnukom. Deček je bil zelo nemiren in Maug-ham je neprenehoma tiho govoril: tBodi pameten, Somerset! Bodi miren, Somerset! Ne počni neumnosti, Somerset!« »Ali je tudi vašemu vnu->cu ime Somerset?« ga vpraša znanec, ki je šel mimo in slišal njegovo prigovarjanje. »Ne«, odgovori Maug-ham, »njemu /e ime Herbert Toda mem je ime Somerset .« ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V KMETIJSTVU IN OBRTNIŠTVU, ZA VSAKO VAŠKO GOSPODARSTVO — POMENI VELIKO PRIDOBITEV NOVI TRIFAZNI MOTOR „ELEKTROKOVINE Uporabljate ga lahko za pogon kmetijskili, gospodiiijsklb in obrtniških strojev^ odličnih lastnosti, kakor tadi zaradi nizke cene, je izdatek za nabavo H najbolj smotrna naložba v gospodarstvu J mmt SOBOTA, 18. JANUAR.TA ^ 14.25 Tekmovanje v smiiku — posnetek Kltzblihla — (Zagreb) 15.30 Prenos iportnega dogodka — (Zagreb) 17.45 Po domače s pevsldm kvintetom Savski val is Triom Franca Sušnika (Ltubljan«) 18.15 Mladinska igra (Beograd) 19.15 S kamero po svetu (Ljubljana) 19.40 Pet mmut za boljši jezik — (Ljubljana) 19.45 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV dnevnik (Ljubljana) 20.30 3—2—1 (Ljubljana) 20.35 Dobrodošla romantika — zabavno glasbena oddaja (Zagreb) 21.35 Burleska (Ljubljana) 22 05 Sherlock Holmes — serijski film (Ljubljana) 22.55 TV kažipot (Ljiibljana) 23.15 Poročila (Ljubl)ana) 23.25 Smučarska tcknaorvanjs n» Pohorju in Jelovtel (Ljub-Mana) Njegova nabavna cena, ki je odvisna od moči motorja (od 1/4 do 10 konjskih moči), je minimalna v primerjavi s Številnimi prednostmi, katere daje vsakemu gospodarstvu, ki ga uporablja. Jamčimo za kvalitetno izdelavo, is pravilno delovanje pa dajemo enoletno garancijo! Vsa pojasnila dobite t krajevnih trgovinah ■ tehniškim materialom, pri nap šem predstavništvu v Ljubljani, Titova 38, telefon (061) 315-824 in v tovarni ELEKTRO KO v IN A ' IBO'lR - ' POLENJSKtUST * TEDNIK* VESTNIK: vsak četrtek 60.000 izvodovi 31 v TEM TEDNU VAS ZANIMA # Navadno leto 1969 Namdno leto 1969 iona 365 dni; začelo se je s sredo in kooičalo se bo s sredo. Začetek astronomskih letnih časov POMLAD se začne 20. marca ob 20. isrl 8 min..; dan in noč sba enalko dolga (pomladansko enakonočje). POLETJE se aačne 21. Jojnija ob 14. uiri 55 min.; dan je najdaljši, noč najkrajša (poletni solsticij). JESEJN se začne 23. septembra ob 6. url 7 minut; dan in noč sta enako dolga (jesensko enakonočje). ZIMA se začne 22. decembra ob 1. uiri 44 min.; dan je najkrajši, noč najdaljša (zimsOd solsticij). Zahvala Vsem, ki so nam poslali novoletne čestitke in izrekli dobre želje za nove uspehe domačega tednika, se s tem prisrčno zahvaljujemo, hkrati pa vračamo enake želje. Vse sodelavce, naročnike in poslovne prijatelje lepo pozdravljamo! UREDNIŠTVO in UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA JANUARSKO VREME V PREGOVORIH Ce v prosincu drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. — Toplota v prosincu in vlaga . zimi v svečanu na noge pomaga. — Makarij jasen ali meglen naznanja-prav tako jesen. . LUNINE MENE: 11.1. € ob 15.00 18.1. • ob 05.59 25. 1. ) ob 09.23 Petek, 10. januarja — Viljem Sobota, 11. januarja — Gregor Nedelje. 12. jaiMiarja — Tatjana Ponedeljek, 13. januarja — Veronika Torofc, 14. januar^ — Srečko Sreda, 15. januarja — Pavefl Četrtek, 16. januarja — Tomislav ČRNOMELJ: od 10. do 12. 1. španski film »Človek iz Carigrada«. 14. in 15. 1. jugoslovanski film »Protest«. 15. in 16. 1. Bmerišld barvni film »Ime ml Je Pekos«. KOČEVJE — »JADRAN«; 10 do 13. 1. franooski barvni fiiin »Noč generalov«. 13. 1, angleSkd barvnd fUm »Ot-helio«. 14, 1. ameriSki barvni film »Nenavadna tatvina«. V m SLUŽBO DOBI GOSPODINJSKO iKMiloCnioo ISfie družina. Plača viatrfca. Oblak — Vodnikova 25, Ljulbijana. SPREJMEMO knjigovodjo ftoJe. Kandidat mora inieti končano srednjo ekonomsko šolo in 5 let prakse pil vodenju knjigovod«. stva. Prijave sprejemamo do zasedbe d^ovnega mesta. Osebol dohodki 1*0 pravilniku in dogovoru. Poklicna ko>vinarska toia DU Kočevje. SPREJMEM dimnikarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. Stanislav Aili — dimnikarski mojster, Kamnik. STANOVANJA ODDAM dve neopranljen sobi. Jote Gorenc, Re^orča vas, n. h.. Novo mesto. ODDAM opirentlijeno sobo dekleta, U bi inniagalo t gospodinj-flbvu. Naslov v upravi Usta — (17/69). ODDAM opremljeno sobo. Naslov ▼ upravi lista (3/69). HISO v Dol. D(^ravl pri Trebnjem oddam v najem. Naslov v upravi UsU (4/69). ODDAM opremljeno sobo s centralno kurjavo sa novo bolnico T Novem mestu. Naslov v upravi Usta (6/69). HLAD IN2EN1R kemije — iič« opremljeno sobo v Novem mestu. N^ov v upravi Usta (9/TO). PRODAM Štedilnik na drva in kredenco. Markovič, Kristanova 2 — Novo mesto. PRODAM kuhinjsko p<^iiStvo. Naslov v upravi lista (8/69). 16. 1. ameriSkl film »Izpovem S0 . . .« 16. 1. ameriSci barvni film »Tiger«. KOSTANJEVICA: 12. 1. ameriSM film »Veličastni norci v letečih strojih«. Metlika: od 10. do 12. I. ameri-šld barvni film »Tigrica«. Od 10. do 12. I. ameriški barvni film »Padec rimskega cesarstva«. 15. in 16. I. ameriški film »Srečanje v parku«. Mirna: 11. in 12. I. krimina'ka »Cast odp>adnika«. NOVO MESTO: Od 10. do 13. 1. ameriški barvni film »Dr. Syn ali stražilo«. Od 14. do 16. 1. ameriSki barvni film »Dekle z garsonijero«. POTUJOČI KINO: od 10 do 14. 1. nem&ki barvni film »Skrivnost bele nune« RIBNICA: 11. in 12. 1. jugoslovanski fUm »Na r-apimatiii avionih«. SEVNICA; 11. in 12. 1. ameriSkl film »Upor Apačev«. 15. 1. francosko-italijanskl film »Diamanti v biljardu«. SODRAŽICA; 11. in 12. 1. francoski barvni film »Vitee Pardaillan«.' TREBNJE; 11. in 12. 1. ameriški barvni we-stem film »Jessdec iz Guun Kry-ka«. 15. 1. franoo^ barvni fantastični film Pustolovščina Cantiona«. Ob izgubi naše drage mame. stare mame, sestre in tete MARIJE ŠENICA iz MeniSke vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za sočustvovanje in podarjeno cvetje ter vence. Za velik trud se zahval jujen>o Jamčarjevim, Kiažnilco-vim, Jazbinčevim, podjetjem NO-VOLES, TVP, TDP, GORJANCI in ZB Meniška vas. Žalujoči; Polde in Stanc z družino, Viktor in Jože. Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina in brata JOŽETA VIDMARJA železniškega upokojenca iz Kota pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremiJi na zadnji poti in nam izrekli sožalje, darovalcem cvetja in vencev. Prav lepa hvala za ves trud osebju splošne bolnice Novo mesto, sosedom in prijateljem, ki 30 nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, žalujoči: mama, žena, otroci X družinami, brat. sestra z družinama in drugo sorodstvo Ob smrti mojega moža. našega očeta in starega očeta pomočjo pokojniku lajšal trpljenje do zadnje minute življenja. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje najbližjdm sosedom, kolektivom. tovarni zdravil KRKA, trgovskemu podjetju DOLENJKA in AVTOMONTA2I iz Ljubljane. Žalujoči: žena in otroci t družinami * Ob tx>leči, nenadomestljivi izgubi naSe drage nepozabne tete in stare mame MARIJE ŠEBELA gostilničarke iz Šentjerneja 9e najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in aiancem. Zahvaljujemo se Gasdlskemu društvu Šentjernej, organizaciji ZB, tovarni zdravil in Pekariji za podarjene vence in cvetje, dr. Podobniku in duhovnikom, posebno gospodu župniku. Žalujoči: nečakinja Mimi s sinom Rudijem z družino Zahvala vsem, ki so ob tragični našega dragega moža, ata, starega ata in strica FRANCA KOLENCA iz CeSče vasi stali ob strani v težkih trenutkih, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadixJi poti. Posebna zahval sosedom in vaščanom za vsestran^o pomoč, gos5«du župniku in Ivanu Dergancu za poslovilne besede, kolrfctivu »Krojač« v BrSlinu, sindikalni podružnici »Varnost« za darovane venoe in izraženo sožalje. Žalujoči: žena, hči Mimi in Ani z družino, sinova France in Milan z družinama ter dra-ffo !wrodstvo Veroniki Testen iz Gotne vasi .HO pri Novem mestu želijo za njen rojstni dan in god še mnogo zdravih let ter ji obenem čestitajo za 23-letnico. poroke; mož Tone, hčerki Vera in Marija ter sin Tone, ki služi vojašld rok v Mostarju. Zdravo in srečno novo leto 1969 želijo Janezu Klemenčiču, ki služi vojašld rok v Beograda, predvsem ! pa srečno nadaljnjo vožnjo, očka, 1 brat Jože in marnlca, ki mu želi | vse najboljSe v življenju. |goi»/ESTILA I Prvovrstno cementno strelno opeko, dostavljeno po 1 Ndin, dobite pri »Cementarstvu«, MUana Majcna 47, Ljubljana. MOTORNA VOZILA JANEZA MACEDONIJA RABLJEN MOPES ugodno prodam. Naslov v,upravi lista (2/6). POSEST se najiakreneje zahvaljujemo vsem, ki so nam stali v težkih trenutkih ob atranl, mu darovali cvetje In ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr, Juliju Sajetu, ki je s svojo nesebično Gostilna Roman Zorico iz Družinske vasi vabi na ples, kd bo v nedeljo 12. januarja. Igrajo Fantje tren vasi. Vabljeni! Gostilna v Beli cerkvi vabi na zabavo v nedeljo, 12. januarja. — Igra trio Mara! Vabljeni! PRODAM nedograjeno podkleteno hišo z garažo in vrtom v Grosupljem, Veselova >. Anton Sever, Ljubljana, Cigaletova 1. V NAJEM VZAMEM posestvo ali v oskrbo do B ha obdelovalne zemlje^ Pontidbe pod »Dolenjska«. PRODAM celotno kmečko posestvo. Alojz Kokllč, žalovče 29, dmar-Jeta. HISO V GRADNJI (3. faza) v Cr-nomlju prodam. Pojasnila; inž. Skof. CBE 40. MeUika. PRODAM parcelo na Kiri pri Os-rovem logu, primemo za vinograd in vikend (lahko strojna obdelava). Voda in elektrika v bližini. — Naslov v upravi lista (7/69). fiAZNO PRODAM PRODAM dobro ohranjeno arebo->. Na91ov v upravi tl- vo ■palnlxx>. •U (11/69). UGODNO PRODAM kompletn« ■iiTMke fume 5,50 z 13. Naslov T upravi Usta (18/60). UUKADI SELITVI^ prodam kom-pMno spalnico, raztegi J irro je-dllno mlžo za 12 oseb s 4 stoli, radijski aparat in gramofon ter tmaro *a perilo, v*e v dobrem stanju. Dindč, Zaer^bftk« 18/11. Novo meato. PRODAM akoraj novo navadno harmoniko (Železnik). ICandiJska 2, Novo mesto. PBODAM kombiniran otroški vo-EiCek. Skube. Bršiin M. Novo mesto. POGKNl PRODAM il^kl ročni vrtalni stroj in ročno krožno ža-fo. Anton liopatlč, Kraška vat 51. U* ia liUsoUka gumi vozova ugo-dxx> prodam. Bulo, Jurčkova pot n. Izubijana. NA SILVESTROV VEČER sem v gostllxii Zorko v Kronovem izgubil zlat prstan s rdečim kamnom. PoAtenegfi najditelja prosim, da ga proti visoki ni4t:radi vrne na upravo Dol. lista (5/40). SPORAZUMNO RAZVEZAN, star 38 let, 171, dober goq|MXlar, z n^caj gotovine, preveč osamljen, ieU spoznati preprosto žensko od 30 do 40 let, ki M imela stalno shii. bo in stanovanje ali po možnosti svojo hUloo v okolici Novega mesta. V poštev pridejo samske vdove in razvezane ne po svoji krivdi. otrok ni ovira. Ponudbe pod »Ne bo tl Sal«. BOLEHATE NA ŽEliODCU, Jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! — Hvaležni bosta temu prirodnemu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (MERCATORJU), pri HMEUNIKU in pri DOLENJKI. EKSPRESNO OČISTI oblačite Pralnica in kemična čistilni<» — Novo mesto, Germova 5. 2ELITE trajen Id lep spomin? Prstane in druge uate izdelke dobita pri Otmarjti Zidariču, itUar-Ju v Gosposki I, (pih tee univMM). Prav je, da zveste: Tudi Črnomelj in Kočevje -vse poravnano! ■ zadnje dni starega leta sta tudd občinski skupščini ČRNOMELJ in KOSETVJE v celoti poravnali obvezno«tJ do pogodbenega soflnanclFanJa svojih stalnih komuotskih strani v naSem listu. Zdaj čakamo le še,na Oba Brežl(» In ObS Sevnica, da poravnata zaostai\ka iz t« pogodbe, naikar se začne novo knjiženje za leto 19»a. Obveznostd so ostale letos nei^remenjene in so tt^ že 4 zadnja leta, medtem ko odstotek sofinan(rir»kia, če ga primerjamo s skuimimi dohodki Usta, iz v leto pada. NAROČNINA - PO STA^! ■ VSEM DOMAČIM NAROČNIKOM poh<»yno sporočamo, da velja letos waka naročnina kot 1^^: 16 dinarjev za pol leta oz. 32 dinarjev za celo letc>N Naročnino bodo začeli pobirati prve dnd februarja pismonoSe vseh naročnikih v Sloveniji, za vse naročnike v Jugoslaviji (izven Slovenije) pe smo danes pcUpžili POLOŽNICE s proSnJo, da sami nakažejo takoj vsaj polletno naročnino, če po le morejo, pa celoletno naročnino. Le tako si bodo zagotovili nemoteno prejemanje domačega lista na svoj stalni naslov. ■ NAROČNIKE V TUJINI opozarjamo na sebno obvestilo, ki je objavljeno danes na 28. strani! VSEM STARIM IN NOVIM NAROČNIKOM: srečno, zdravo in uspehov polno novo 1969. leto! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOIiENJSKKGA LISTA Ponikve: z avtomobilom treščil v skale Težko nesrečo je doživel Jože Tratnik z Rake. ko se je 3. januarja popoldne peljal z dostavnim avtomobilom iz Ljubljane v Novo mesto. Pri Ponikvah je dohitel osebni avtomobil, katerega voznik je prav tedaj zmanjšal hitrost. Tratnik je zavil na levo^ da bi ga prehitel, to pa mu je preprečil to-vomjak, Id je drvel naproti. Naglo je zavil na desno stran, pri tem pa je dostavni avtomobil zaneslo v skalnat vsek, odkoder se je prevrnil na cesto, škodo so ocenili na 10.000 din. Gmajna: ponesrečena pomoč ponesrečenim 2. januarja se je iz Zagreba proti Ljubljani peljal z osebnim avtomobilom Halil Gilvenc iz Turčije. Pri Gmajni je zmanjšal hitrost, da bi se ustavil in pomagal ljudem, Ici so se prevrnili z osebnim avtomobilom. Tedaj se je za njim pripeljal z osebnim avtomobilom Osman Konak in treSčdl v Turkovo vozilo. GUvenc se je pri trčenju ranil in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 7000 din. Trebnje: nesreča pred motelom TurSkl voznik Mehmed Musketin se Je 4. januarja pripeljal z osebnim avtomobilom iz Zagreba do motela pri Trebnjem, kjer je hotel zaviti na levo. Naproti se je s tovornjakom pripeljal Ivan Beč iz Čakovca. Ko je Beč videl, da namerava Turek zaviti čez cesto, Je zavil na odcep pri motelu. Ker Je Mustekin zapeljal za njim, je trebil v osebni avtomobil, s Icaterim se je za tovornjakom pripeljal Ljubljančan Mihael Zorčič. Škodo so ocenili na 3000 din. Mačkovec: zadremal za volanom 5. januarja zjutraj se je v Ljubljano peljal z osebnim avtomobi-lom Avstrijec Gerhard Steiner. Pri Mačkovcu je za krmilom zadremal, zapeljal s ceste in jx)drl več prometnih označb. Slcodo so ocenili na 800 din. Šentjernej: v megli zadel pešca v meglenem večera 24. decembra se Je peljal Viktor Dolar iz Maha-rovc az osebnim avtomobilom skozi Vrh pri Šentjerneju. Voeil Je po sredini ceste. Nenadoma se je pred njim na sredini ceste znašel Jože Piletič iz Dobravice. Dolar Je zavil na levo stran ceste, pri tem pa z žarometom zadel Piletiča. Pešec je z glavo udaril v vetrobransko steklo in padel. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico. Ribnica: z ledu v vsek 26. decembra dopoldne Je nameraval Ljubljančan Alojz Knilič z osebnim avtomobilom na avtomobilski cesti pri Ribnici prehiteti neko vozilo, pa ga je s poledenele ceste zaneslo in Je treSčil v vsek. Škodo so ocenili na 5.000 din. Hvala za obdaritev in čestitke! Postaja prometne milice in postaja malice Novo mesto se zahvaljujeta vsem organizacijam in občanom za novoletne čestitke in obdaritev miličnikov. Voznikom &elimo ob tej priložnosti srečno vožnjo, občanom pa obilo sreče v miru in varnosti! Postaja prometne milice in postaja miUce Novo mesto Nesreče na poledenelih cestah 30. decembra se je ^petila fflrometna nesreča na oesti Brežice—Pišeče. Protd Pifieoam Je peljal avtobus Ivan Omerzed iz Pišsc. Med Zg. Pohanco in Arnovim solarn je naproti pripeljal voznik osebnega avtomobila z nemško registracijo Franc Zemljak iz Zdol 43. Votznika sta se oplazila v os-trem ovinku. Voznik avtobusa je zapeljal v obcestni J^k, Zemljaka pa je zaradi prehitre vožnja in poledenele osste zaneslo v avtobus. Na vozilih je za okoU 4.000 dinarjev škode. 31. decembra je voznik osebnega avtomobilla Jože Strnad iz Starega grada pri Krškem peljal iz Pohan-ce proti Brežicam. V Gor. Lenar-tu je iz nasprotne smeri pripeljal avtobiis Jože Rozman iz Celja. Strnad je hotel zapeJjati na skrajno desno, vendar Je vocdlo zaneslo v levo, da je trčilo v avtobus. Na vozilih je škode za 900 din. 2. januarja je iz smeri Zagreba proti Ljubljani peljal po oesti I. reda voznik osebnega avtomobila Omer Dizdarevlč iz Malienwangna — ZR Nemčija. V vasi Gmajna jo zavozil na sredino oeste na zasneženi pas, od koder ga je zaneslo na skrajni levi rob voziSča, od tu I« nazaj na desno, kjer se Je prevrnil. Lažje pofikodavano voznikovo ženo ZuJeJko Dizdare. Vič so prepeljan v novomeško bolnišnico. Na avtcmobihi Je za okoU 4.500 din škode. 3. januarja se. je Franc Repar iz Sevnice peljal z osebnim avbom od Mokronoga proti Sevnici. V Sp Voda'ah Je iz nasprotne smeri pripeijal z oseibnim avtom Peter Breznikar iz Izbijane, začasno na delu v ZR Nemčiji. Voznika sta začela zavirati, pri tem je Breznikarjevo voeztlo 2»neslo v Reparjev avto Pri trčenju Je blia lažje poškodovana sopotnica Angela Breznikar. Na avtomobilih Je za okoli 5.000 din škode. 4. januarja Je voznik traktorja Franc Šetinc pripeljal po Oe^ fTvih borcev v Brežicah in pri SO zavijal demo v Ulico 21. maja. Kor je bila oesta poledenela, na traktorju pa Je bdi prikljo^jen plug za čižčenje snega, je plug zaneslo v levo v kolesarja Drago-slava Božiča iz Brežic Božič ni bU poškodovan, na kolesu pa Je za lOo din škode. Nesreča zaradi vinje< nesti Albin Zlosel iz Brestanice 193 Je 30. decembra v vinjenem stanju hodlil po cesti sem ter tja. PH kino dvorand v Brestanici ga Je prehitevaj voznik oseftmega avtomobila Jože Brili iz Lovskega 4. Med prehitevanjem Je Zlo^a zaneslo v levo, da ga Je osebni avtomoblQ zadel. Pri pedou si Je pešec poškodoval nos in desno oko. PrepelJald so gga v oe jsko bolnišnico. Mateniadne škode ni bito, obema pe so odvseU kri za preiskavo. Vozil je V prekratki varnostni razdalji 2. januarja se Je prijetila prometna nesreča na oesti I. reda v vasi Gmajna. Iz Zagreba proU Ljubljani Je vozil osebni avto IlaUl Guvanc iz Miincdma. 21a njun Je vozU Osman Konak iz Frankfurta. Ker Je prvi voznik zmanjšal hitrost, se IConak, ki Je vozil v prekratki varnostni razdalji, zaletel v prvi avtomobil. Lažje Je bil poškodovan, sopotnik v Konakovem avtomohUu, turSkl državljan Ilsmadl Arslan. prepeljali so ga v novomeško bolnišnico. Na voB&ifa Je aa 7.000 dta fikoda. Vožnja z neprimerno hitrostjo 3. Januarja Je peljal proti Sp. Pohanci avtobus lAidnrik Volčan. Sek iz Brežic. Med Artičami in Pohanco te naproti pripeljal z noprimemo hitrostjo e osebnim avtom Ivan Haler in na zoženem delu mostu trčil v avtobus. Na vozilih je za okoli 3000 din Skoda. N LASTNIKI IN I2JDAJATELJI: občinske koiiieren-ce SZDL Breždce, Cmom^, Kočevje, Krško, Metli-: ka, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. UREJUJE UREESNISKI ODBOR: Tone Gkjšnrtk (Wavni in odgovorm urednik), Ria Bačer, Slavko Dola, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado-van, Primc, Jožica Teppejr in Ivan Zoran. Tehnična ur«Vvik; Marjan Mc6kon. IZHAJA v!»«jc Četrtek — Posamezna Številka 70 par (70 starih tiin) — Letna naročnina: 32 Ndin (3200 Sdin), poUctna naročnina 16 novih dinarjov (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo f)2..'>0 novih dinarjev, (6.260 Sdin ob. 5 ameriSkih do-lar,jev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameil-ških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mostu; 521-ti-9 — NASLOV UliEDITISTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 —. PoStnl predal; 33 — Telefon: (066)-2l-QSn — NenaročonJb rokiopisov in fotografij no vračamo — Tiska CP »Delo« v Ljubljani /