PRIMORSKI
G L
Leto 2. štev. 239 - Cena
ASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJI
4.- lire
TRST, torek 12. marca, 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 -1. Tel, it. 93806 93807,93808. Rokoplai »e ne vračajo
OTice Trsta so zopet krvave, oi streu povampirjenih faiistič-' organov civilne polioije je bi-•« prelita kri «4 nedolžnih ljudi.
*Sodovlno naSega ljudstva je a o zapisan nov zločin, ki je ne-™i»no najtežji v poslednjem, ob-o ju. Dejpvanje civilne policije, ** takoj po prihodu mcdza-zniSkg komisije izoblikovalo v ™*uliian val terorja in provokar _'' *0v ie stopnjevalo, dokler niso Prtdvčcrajbijim popoldne v Sked-Padli streti iz puSk — zločin-
’ brez primere.
MSesar drugega niso storile ta ** žrtve, razen da so ho-^ v teh velikih tn odločujočih j ~ kakor stotisoSi ljudi v M ki krajim — izraziti medr.a-komisiji iz vsega svoje-T T"00	** ditSe ljudsko voljo.
* trtve so izraza^ svojo voljo ^*P°ntanimi manifestacijami, do-“ls(j	da obstoji atlantska
Mtoh’ ^ 3°vori o samoodločbi ivobri’ ^0t 0 naiv‘W politični h d	ve^^a	svoboščina
^voljena, v vsaki demokratični
te Se«
na svetu in v,taki demokra-
Vladavini, zlasti pa mora biti
čofota-5**81 *am’ k^er ** meje „	tn to pr(w na podlagi
Ver	narodov,	kot	najbolj
Ui°r^H0^ga <n n<ljbolj odlo-tn ° 3a	za	pravttno	pot
pravilne, resnično demokra-*"• odto&tve.
^ Skednju pa, kakor v slcher->m-n. r**ge?lt me,stu ** vasi, slepoti ..U^ '■* &'*(, kjer je civilna ^ Ja vruia svoje pohode, se je ^tina o samoodločbi (I .?	Poteptala. Ob delovanju
na PoUcijg se je pokazalo ha~ kaj ne^ai’ tor ne obstaja, kot netit'’ Pr<>t* ^ernur ic treba nasto-)ar‘ * oroikm v roki in zaradi beto vel treba u6i>ati 4n	r°
«t>io ***	preteklih	dni,	ki
^Pisali globoko v naS ‘n *n srca in fci ga nikdar
Potlej
n* bomo pozabili.
Ja»no j. ,
*i6iti '	^ pomeni t« mno-
pr°f<a<rn0r' ki 30 ga orna-n!,zlrale Kot	klike v Trstu,. XJ-
uj9 Pednju je pokazal, da se vati i **** nameravajo poslu&e-^ °rolja in ubijanja s po-tf°, ,e<WIn« polioije, da bi tako •oo/s reakcionarne poli-* °*^e. Kot izvrSevalca svoje Oi/jve n“ ^nU'e *o «e posluiili ci-
PoHta^
Micije Julijske kraf>ne, M
k
l’ kakor je vfem znano, sestav-
o
1^ ~ v VeJifci meri is političnih C^ev najtežjega kova, zlo-so se kopali v krvi pri-
ljudstva, v krvi demo-^ mnoiio Julijske krajl-nastop kaie v uscy
h
>i0^>0,,ai>W<i v »vo^ program, da "Kit <VI° * orožjem v roki zlo-V°i^0 množic, preprečim njen H\ * P°t°ki krvi in * laZmi, ki E®* t> «vef zakriti praiH ob-
na*e de!e’e tn naSega Ijud-!e;(	'r zakriti, da to ljudstvo
boj,	domoutno Jugoslavijo
kot
fdi-
na-
kovanjem faiiatib-
>i9 V, "bt0v v rtv,In‘ !»««#.
Jfd ^Orn? rp* dv°rna predstav-''MstJl*0 Stst /aSistKne in ntaketje.
Streli v ljudstvo, ki zahteva priključitev k Jugoslaviji
•n (,0"“ Preteklih 25 let trpljenja \ i® 1* dovolj jasen dokaz vse-V( ^okratičnemu svetu, da je *4’’l0n ^ vsaho strahovanj e i ”*°	v	tak ne-
poraz, kakrinega j« do-V h 1tlsem leta	leta
oiivel ga ni samo s strani n	tfmveč	prav zaradi
mnoiio Julijske ic vsak tak po-,ca,COr pripada -tndl ta, zaradi temeljnega dej-®8 Primorsko ljudstvo ne ^ c([j ne^° nedoločene poliUč-, ’ Marveč da vodi boj za '•I o^o Življenje, za svoj last-^ bo do/’ sa »vo^o srffto, »o «rc-H	Pokalen	j. Zato je kaj-
”	tak bestialni umor
,, u bo odvrni? primor-Poti. ^ 'ldstva od njegove pravo
1(0 toJT0*"0’ *a um°r mu >nh~
1,0 "X>{m a^,,’ ^ 1° Za njega r°4ov }'vlj<:n]c v krogu ^0^e.
(n r n® bodo uspel1 no naSih. h%-(( v "edan/th dneh vsi tisti ,*,<>48 “bitnih elementov, go-'"'ti, ., J| CLAT ter Conskega l^h hodijo svojo politično ^Jcu 0 °’ W ” sedanj'm trt-^nakl ”'J’niogočili delo medza-''	iMtDar/K	ozrač-
* Potip0°?<i <tt sporov ter hkrati ^4 Z0 Pijanskega Kmperla-'»toi-jbi se zgodila, j" ,HU ^Ldstvn nova tet-’• 4« ,Ca- Neizpodbitno dejstvo *vet' S€*tav,)'n „ *rJetn ,	> * gospodoma Pue-
l,r>b(V.n n	no	ffelu, od-
,tg*av civilne policije, /Viku *? Prt,I< najbolj odkriti
C' "*?!%?*'; Vsa ta f,osr^
^ ^loj . flZa n(M enkrat za po-., P* *« potrudila Izpre-mT1*1'!) t P°	doseči izpre-
^Okl /aS!,t<6n*	Poti-
t/Hl „ nfh°vo staliSče torej ^glasnost z vsem
To kliko je seveda prihod mednarodne komisije povsem vznemiril in preplai',1. Njihov račun, da bodo preprečili prihod komisije s pomočjo kampanje italijanskega imperializma na eni strani, in z ustvarjanjem teikega in napetega poloiaja v Julijski krajini na drugi strani, se je pokazal kot napačen. In v tem trenutku jt ta gospoda, ko so vsi njeni po-TMčni računi odpovedali, dala na razpolago medzavezniSki komisiji svojo resnično, krvavo argumentacijo: dva mrtva in H ranjenih nedolžnih ljudi. Krinke so padle v demokratične fraze, zavite argumentacije nasi/stev in zločinov. Tista civilna policija, ki so jo oni izrodili, je vrSila »vojo nalogo.
Vso dejanja civilne policije, od umorov tovarišev CoverV.zv5 in Rossija, do pretepanja, požiganja slavolokov, aretacije protifaitstov, do zaščite fašističnih kričačev in mazanja napisnih desk, do včerajšnjega, množičnega pokolja — evo, vse to je delo in linija /aJv-stičnih elementov, evo, to je pred-zr.ak krvavega plesa, ki ga hote organizirati reakcija v Trstu. V vsem tem krvavem plesu in provokacijah je bila nosilec vseh dejanj civilna policija.
Mi predobro vemo, da fašistične elemente, ki so naili zavetišče v cMlni policiji, mod volja in prepričanje ljudstva Juljslee krajine, mt vemo nadalje, da se vsi ti fašistični elementi boje — kot hudič ki^.Za — ljudske volje in medza-vezniSke komisije, ki se bo pač lahko na vsakem koraku prepričaj o dejanskem stanju. Prepre-čenje samoodločbe, to Je njihova pot v takem položaju, to je pot provokacljsklh dejanj, ki jih izvaja civilna policija.
Danes govore vsa dejstva, da so z ustanovitvijo civilne policije v precejšnji meri odprli vrata vsem nebrzdanim, terorističnim in provokacijskim dejanjem in različnim fašističnim elementom, zaradi čtsar je naposled pričela teči kri naSega ljudstva, ki je vso Štiri leta ob boku zaveznikov — kot enakopravno med enakopravnimi — prelivalo kri za iste cilje in ideji protihttlerjevskega boja.
Z bolestjo v teh dneh ugotavljamo, da je trZaSka tla napojila zopet krt, fai so jo prelili naSi ljudje pod streli policijskih organov, biviih SS-ovcev, faiistov in skvadrlstov, tistih torej, ki so 85 let izvajali politiko terorja na Primorskem. Toda tisočkrat je v zmoti tisti, ki je mislil, da bo s to prelito krvjo ustavil in prt. prečil boj slovenskih in italijanskih demokratičnih mnotic za njihovo rcanično svobodo in vstajenje. Ta prelita kri Slovencev in Italijanov na trSaSkih ulicah le Se bolj krepi in jekleni odločnost In vero, da je moZno Življenje, svobodo (n mir samo v novi Jugoslaviji, deieli resnične demokracije.
Ljudske mnotice se danes zgrinjajo okoli krste dveh mučenikov mirno in dostojanstveno, zahtevajoč, da se nemudoma razpusti civilna policija, hi ni samo krivica naSi deteli, marveč je hkrati leglo faiizma, leglo novih terorističnih podvigov, leglo novih množičnih pcfeoljev.
V imenu prelite krvi, v imenu vsega ljudstva, v imenu vseh poštenih ljudi, protestiramo proti takemu nebrzdanemu divjanju in ubljatiju, proti takemu msmeho-vanju idealov d“mokmeife ter ponovno zahtevam?,, da se fiivllna policije* nemudomf raeputti, je korcuntnljivo In vin>rotnc vrni mu pololaju na svetu, da je v Trstu leto dni po zmagi nad fašizmom polletja, ki bi lahko v Isti sestavi slutila Hitlerju ali Mussoliniju.
Dovolj nam je vseh preganjan), nočemo več zločinov in novih Žrtev, nočemo, da bi 1« kdor koli ubijal naie očete, naSe mater«, brate in sestre J
Primorska z-ml ja je napojena s krvjo, da ne moro več sprejemati novih irtev in nove krvi. Izmučena in okrvavljena zertilja, svet spomin na na Se Žrtve in nosa pot neizprosno terjajo pred očmi vsega sveta in pred vsemi, ki jtm demokrao'.ja in vhmood-ločba nista samo na ustih, takojšnjo razpustitev civilne policije.
Brez tega nista mogoča ne mir ne varnost. Brez odstranitve civilne policije, brez trdega in ostrega kaznovanja vseh krivcev poko’ja, ni mogoče mirno Življenje. Ljudstvo v coni A je to svojo zahtevo enoduino pokapalo s sploino stavko.
To voljo j« treba zdaj upoštevati in kdor je rtsntčen demokrat, bo Upolnll zahtevo ljudstva — f#-kojtnjo razpustitev	«*■
Vilne poiioijc.
«b
Povsod po primorski zemlji, po vassh in mestih, v Trstu, so še sve. ži sledovi boja primorskega ljudstva proti nacifašistitoim okupatorjem. Grobove junaSkih partizanov že ni porasla trava. Solze mater se Se niso posuSlle in jok osi. rotelih otrok Se ni utihnil, V duiah in srcih primci-skih ljudi še niso zamrli zadnji fašistični streli ob osvobodtvi svojega Trsta. In ko bi danes po izvojevani zmagi s polno pravico smeli uživati mir, so ra-stopili proti njemu spet oni, ki so od nekdaj njegovi sovražniki. Nekaznovani zločinci, fašisti, skva-dristi in SS-ovci so menjali le uniforme in namesto krogel v svoja telesa, prejeli v reke ocožje, da daj streljajo z njim spet ljudstvo, ki avoj boj za demokracijo odločno nadaljuje,
Tem vojnim kriminalcem je zaupano »vzdrževanje reda.»
Toda ker je naše demokratično ljudstvo disciplinirano, ker ume kljub terorju izražati svoj2 hotenj« in svojo voljo na najbolj d is ci pil. nlran način, so fašisti v civilni pc. licijl začeli s provokacijami, da bi tako r.ašli razloge za svoje proti-ljudske izpade.
Odgj^gjjjj^gPoUfaSislov, od pre-tepov na protifašističnih manife-icijan, cd strelov na Coverlizzo Rossija^ od trganja jugoslovan-skih zastav, s katerimi ljudstvo Tr. sta in okolice izraža svojo zahtevo po združitvi z Jugoslavijo, je teror fašističnih kriminalcev v civilni policiji privedel do pokolja mirntga prebivalstva v Skednju; v Trstu. Pod fašističnim svinccm se je zrušila mati treh otrok Genzo Giovan-na, Bonifacio Giorgio in 20 ranjencev.
V nedeljo popoldne je pred cer-kev tržaškega predmestja Skedenj privozil «jeep» z dvema angleškima vojaškima policistoma, ki pa s« je kmalu vrnil v mesto. Cez pol ure se Je Isti «jeep» vrnil v spremstvu drugega š tremi člani civilne pol!, cije in civilista, ki Je noftil v rokah brzostrelko, pripravljeno na strel. Privozila sta še dva kamiona z or. gami civilne policije, ki so bili vsi oboroženi z brzostrelkami. Ustavili
so se pred cerkvijo, kjer so se takoj zbrali ljudje, ki so slutili s kakim namenom so pridrveli policisti, da bi branili svojo zastavo. Kamionu civilnih policistov se je približal atkl domačin, v tem trenutku pa je eden izmed policistov iz kamiona. ustrelil v zrak Takoj nato so začeli on in še trije iz istega kamiona streljartl z brzostrelkami v zbrano množico. Na mestu obležala mrtva tov. Genzo Giovanna, Slonica sektorskega odbora v Skednju, mati treh otrok, stara 33 let in tov.
Giorgio Bonifacio. Kanjenih je W'o 22 tovarišev in tovarišic: Tr;vi*an Milen, Kafol Jole, Zlobec Albert, Zlobec Albina, 4 letna Zlobcc Me. rija vsi trije iz via della Zonta, Anton Trošt, iz via Giardini, Natalija in Stefan Sen lz via 8. Lo-renzo, Alojzija Simovič, iz via Son-cini, Emllio Trfvizan iz Skednja, Ana Furlan, iz Via Soncino, Stanko Brezančič iz Šalita E. D. Marcftii, Homer Rustja, iz via Archi, Karmelo Verk, iz Skednja, Anton Ole-rik, lz Skednja, Marija Suman, Iz
via Servola, Marija Perhavec, iz via Servola, Karlo Mavrič, iz Sked. cja, Vinosnzo Fuackija, Rafael Fle. go, iz via Pan* Bianoo, Giovanni St&mpe in Giovanni Koren.
Ko so ljudje odnašali ranjence ir. mrtve, Je policija stala na me3tu z brzostrelkami, naperjenimi proti ljudstvu. Nobenedcn od policistov ai pomagal pri prenašanju ranjencev. Stali *o tam četrt ure, nato pa odšli. Nekaj jih Je pob: gnilo že prej iz straihu pred svojim zločinom.
Na kraj zločina sta prišla takoj tov. Stoka Franc, tajnik Osvobodil-mga sveta za Trst in. Solieri Erma-ne-Marino, (‘lan, Izvršnega odbora KPJK, ki sta pozvala prebivalsto k mirnemu padrž-anju.
H^k^DfeituMpi s® irtve polotili na jpdtf v. divorini ljudskega donhaV Skrt&rfju* Preko zastav obešenih na hiSah, so obesili črne trakove v znak žalovanja.
Vse to se je zgodilo v nedeljo, 10 mosecov po-tem, ko so demokratična ljudstva združenih narodov zmagala nad fašizmom.
Demokratični svet bo zvedel za fašistične strele v Skednju in s: bo vprašal: kako?
Ljudstvo je po svojih resničnih organih že davno in ob vsaki priliki opozarjalo Zavezniško vojaško upravo na nevarnost fašističnih elementov v civilni policiji in drugod. Vse ji bilo zaman!
Svet »e bo vpraSal: kdo nosi odgovornost za ta zločin brez primere?
Ne da se toga prikriti t uradnimi, poročili!
Resnica je samo ena, ln ranjeni tovariši iz bolnici »poročajo: Tovariši, »poročite »Vitu, da po končani borbi ša krvavimo. Sporočite vsem demokratičnim narodom sveta, da ranjeni otroci v tržaški bolnici jokajo in da njihov jok obtožuje, obtožuje, obtožuje!
PNOO protestira
v roke polkovnika Robertsona, višjega častnika za civilne zadeve
TRST
Danes 10. marca 1946. kmalu po 16. uri popoldne se je pripeljal v okroj Skedenj v mestu Trst jeep z dvema Članoma zavezniške vojaške policije. Avto se je ustavil pred cerkvijo, kjer sta omenjena člana vojaške policije motrila na zvoniku razobešeno jugoslovansko zastavo. Nato sta se z jeepom odpeljala. Po preteku nekaj minut so z vso hitrostjo pridrveli na isto mesto dva jeepa z zavezniško vojaSko policijo in dva tovorna avtomobila z zavezniško civilno policijo. V bližini »e nahajajoče prebivalstvo je takoj videlo, namerava policija odstraniti zastavo na zvoniku. Zaradi tega se je zbt^lo pred cerkvijo, da protestira proti odstranitvi zastave. Vsi civilni policisti so imeli v rokah brzostrelke, naperjene na prebivalstvo, ki je mirno stalo pred cerkvijo in ki se je večinoma sestoja!© iz otrok in len.
V trenutku, brez pravega povoda, so civilni policisti, ne di bi predhodno prebivalstvo kakorkoli opozorili, dali na zapoved poveljujočega častnika nekaj strelov v zrak in takoj nato več rafalov med mirno prebivalstvo.
Posledica: Dva mrtva, od teh mati treh otrok in dva težko, ter 15 laže ranjenih.
Pokrajinski Narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst ponovno ugotavlja, da je že večkrat opozoril tako Zavezniško vojaško upravo, kakor tudi višjega čast-nika za civilne zadeve, o fašističnem sestavu civilne policije, ki s skrajno sovražnostjo nastopa proti svobodoljubnemu prebivalstvu.
Vsa opozorila so ostala brez uspeha. Posledice se kažejo vsak dan v jasnejši luči. Ni nikakega dvoma, da se bo moral položaj iz dneva v dan še poslabšati, ako ostane zavezniška civilna policija v tem svojem sestavu na svojem mestu.
V interesu očuvanja svobode in demokracije, v interesu celokupnega prebivalstva v coni «A>, končno v interesu miru in nemotenega delovanja zavezniške razmejitvene komisije Pokrajinski Narodno osvobodilni odbor z& Slovensko Primorje in Trst
poziva
Zavezniško vojaško upravo, da nemudoma razpusti, odnosno odstrani civilno policijo, ki po svojem sestavu in dejanjih spominja na pravo fašistično formacijo.
Ako tudi po tem primeru Zavezniška vojaška uprava ne namerava ukreniti ničesar, da se odpomore temu nemogočemu stanju, si ne bomo mogli otresti vtisa, da so na delu sile, ki zasledujejo jasen namen, da zopet prav na ozemlju izmučenega Primorja ustavari novo žarišče sporov in nemirov.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
Predsednik: France Bevk	Tajnik:	dr.	Boris	Puc
Se vedno:
Grobo
izražanja
U-L.
Nova nevarnost fašističnih provokacij
Preko vsega včerajšnjega dne v Trstu skoraj ni bilo opaziti uniformiranih civilnih policistov. Mesto teh pa so tržač&ni na več krajih opazili dvilne policiste v civilnih oblekah od katerih je eden (za druge primere — katerih je bilo baje več — še nimamo podatkov) aretiral iz ne-ke skupine delavcev nekega tovariša na oglu ulice Milano in Roma. Ker se je tovariš aretaciji upiral, mu je to nar stavi revolver na prsa in ga odvedel na policijo,
To kroženje civilnih policistov v civilnih oblekah predstavlja novo nevarnost. V primeru nemirov bi lahko ti civilni policisti v oblekah, ki jih ne ločijo od ostalih meščanov streljali na posameznike, ali v množico in nato zvrnili krivdo na ljudstvo.
Dne 10. t. m. okrog 11. ure jo privoeil na Gr; to kamion » tremi civilnimi policisti, ki so skušali sneti s privatnih hiš jugoslovansko *a-stavo in s hlšs št. 61 v ulici Bonomea rdečo zvezdo, ki je bUa ponoči razsvetljena. Proti množici, ki se je v h:pu zbrala okrog njih so civilni policisti dvakrat ustrelili z brzostrelkami, toda k sreči niso nikogar zadeli. To početje je zslo ogorčilo vse navzoče. 7.en? so navalile na civilne policiste in jih preteple. Policisti so zabeli kričati: »Pustite nas, nismo krivi, bili smo sem poslani* (?). Tik predpoldne po. je privozil na Greto še kJimlon angbških policistov, ki »o takoj- odšli, kajti ljudstvo j j bilo mirno. Opoldne je privoailo 8 kamionov angl«. Šklh ln 2 kamiona civilnih policistov, ki so odpeljali skritega poli. cista. Ob tej priliki so isti policisti vdrli v stanovanje Hektorja Pre-garca. Odvedli so ga na policijo, ker je visela na njegovi hiši' omenjena rdeča zvezda.
• * •
Dne 9. t, m. so okrog poldne civilni policisti »neli jugoslovansko za-stavo, izobešeno raz vrtnarstvo na pokopališču pri S. Ani.
* • •
Istega dne okrog poldn; je izginila tudi zastava, ki J? plapolala na dimniku krematorija v ulici Istria.
• * »
Organi civilne policije so dne 9. t. m. ob 4 zjutraj legitimirali ljudi v Skednju, izvršili pri njih osebno preiskavo In Jih surovo izzivali.
»	*	•	,j.
Dne 9. t. m, so civilni policisti dokaj grobo nastopili proti proda, jalkp.m cvetlic m tržnici v ulici Cardueci. Trgali so jim tudi zastav*, zaradi česar so prodajalke naslovile na ZVU pismeno pritožbo.
• • *
Dne 10. t. m. ob 21. url so profašistični tržaški elementi pomaza^ 11 s črnilom napisno desko Mastnega odbora SIAtl, v ulici F. Filzi 10,
(Nadaljevanje na, Jt, StraniJ
Žalitev junaškega ljudstva
Splošna stavka - odgovor na nasilje
<*ac rf*lo*ne protaBtce »tav.
ke proti zverinskemu pokolju v Skednju je v vseh krajih cone A minul v popolnem redu In miru, ki dokazuje vsoko stopnjo politične zrelosti, ki Jo Je doseglo nase ljudstvo.
Udeležba pri stavki Je bila sploS-na kljub spletkam reakcionarnih sil, ki so tudi tokrat skučale popačiti demokratični ln ljudski značaj tega veličastnega protestnega gibanja.
Globok pomen, ki ga ne more nihče prezreti, izhaja lz tega odločnega stališča ljudstva Julijske krajine. Obžalovanja vredni dogodki se ne smejo v nobenem primeru ve* ponoviti, in se tudi ne bodo. Slavno irtve In borbena volja Primorcev »o za to najboljie jamstvo.
Posebno v Trstu je bila stavka res popolna. Ne le velika in srednja industrijska oz. trgovka podje. tja, ampak vse delavnice brez razločka so ostale prazne. Delo Je bilo omejeno le na nekatere stroke, katerim Je stavkovni odbor to dovolil. Vse trgovine, vsi jav<ii obrati in uradi so ostali zaprti. Tržačani so Uneli priliko ugotoviti, da ni bila morda niti ena 9tavka izvedena ln občutena tako, kot sedanja. Mo-fcki, ženske, otroci vseh slojev in plasti so se J« udeležili navdušeno.
Mesto, razdeljeno na rajone, Je stalno pošiljalo podnevi poročila o dostojnem in discipliniranem poteku stavke. Vsako r»Joo*ta> poro-
Na vprašanje dopisnika »Primorskega dnevnika», kaj misli z ozirom na žalostni dogodek v Skednju in na uradno izjavo, ki Je bila izdana v zve*l s tem dogodkom, nam je tovariš France Bevk, predsednik PNO-O za Slovensko Primorje in Trst, odgovoril sledeče:
Prebivalstvo je z navdušenjem sprejelo Zavezniško razmejitveno komisijo, da se končno reči neznosnega stanja, ki Je posebno zadnji čas vladalo v mestu in na dt&ell. V dobrodošlico In pozdrav jim je razobešalo zastave, hkrati pa jim je stavilo na razpolago vsa svoje sila, da Jim olajša kočljivo ln odgovorno nalogo. So pa na delu fašistični elementi, ki zasledujejo namene, da bi razmejitveni komisiji oteikočili mirno delovanje in ji po možnosti preprečili, da bi dobila pravilno sliko stvarnega stanja.
Taki fiaaistični elemeif.i so se vrinili tudi v pred meseci novo formirano civilno policijo. Mi smo Za-vezniko vojaako upravo večkrat in ponovno opozarjali na dejstvo, da so v civilni policiji na vodilnih mestih kot častniki in uradniki bivSl aktivni fa&eti, člani bivše fašistične policije, ki so vriili nasilja nad prebivalstvom, ki Jih ljudstvo kot take pozna iz preteklosti ln jim torej ne more zaupati.
Nasa tozadevna opozorila so osta-la brez uspeha. Jasno pa je tilo, da Be civilna policija, ki Jo deloma tvorijo taki elementi, ne more drugače vesti, kakor se je vedla v preteklosti, namreč sovražno proti ljudstvu. Vse to je moralo nujno privesti do barbarskega zločina, ki se je zgodil včeraj v Skednju, ko je civilna policija brez vzroka stre-
li ljudstva, ki si Je boiiib za skupno stvar in hoče zdaj izralnti svojo svobodno voljo, ampak hoče naprtiti odgovornost prav temu ljudstvu.
Tu ne gre za primer, da Je ta ali oni član civilne policije Izgubil živce, ampak za nadaljevanje terorja nad prebivalstven,, ki traja ie mesec dni ln ki se j* kazal posebno v »tilganju slavolokov, v snemanju in trganju zastav, terorja, ki se je poostril posebno po prihodu razmejitvene komisije. Ugotavljamo, da je v vseh primerih Slo le za preprečitev svobodnega Izražanja ljudske volje, tako tudi v primeru v Skednju. Trditev v izjavi, da so je civilna policija znašla sredi sovraine množice in da »e zdi, da je prvi strel padel 1* njenih vrst, je grda mlstiflkacija, ki ima enak shiisel ih enake izzivalne nevarnosti kot policijski streli, hkrati pa vali vso odgovornost na avtorje tak(h Izjav. Vsakomur ja jasno, na čigavi strani je krivda in če izjava dalje pravi, da je odrejena stroga preiskava, »e čudimo, da na kraj zločina ni bila poslana nobena, niti zdravniška komisija in je bila skrb za žrtve prepuščena ljudstvu, ki se je zavedalo svoje dolinostl. Smatramo za žalitev slednjega čuta pravičnosti, da M po tem zločinu kdorkoli »e upa braniti civilno policijo in celo pozivati prebivalstvo, naj ji pomaga pri izvrševanju njene častne naloge.
Poudarjamo znova, kar »mo že tolikokrat izjavljali, da bi bila edina pravilna rešitev razpust to policije, ki po vsej pravici vzbuja ogorčenje ogromne večine prebivalstva, ali pa vsaj njena umak-
čilo Je dokument, ki Je v čast ljudstva dotičnega rajona.
Pravtako kot v Trstu Je tudi v Tržiču tamošnje vrlo delovno ljudstvo oboutUo in Izvedlo stavko. Čeprav niso neposredno obvezni stavkati, so celo kmetje iz Fossalone in Terranove hoteli izrabiti svoje ogorčenje spričo zločina, izvršenega po civilni policiji v Skednju, in ee v strnjenVh masah udeležili sploino stavke. V mestu in v vseh okoliških vaseh so izobešene zastave z zvezdo in žalnim trakom. Skupine delavcev komentirajo tržaške dogodke. Red in mir vsepovsod.
V Gorici se Je začela stavka opoldne in je zavzela silen razmah. Goriuki delavci ln vse ljudstvo »o preš.njeni s čedalje več jtm nezado. voljstvom proti zločinski nasilnosti civilne policije, okužene s fašizmom, Tudi v tem velikodušnem
mestu so na zgradbah 3zpb«fef>e žalne zastave v znak aočustvbVa-nja^irtvami ^tiljudskega.^-
Milje, mestece, ki Je bilo vedno pobornik Ip vzgled vsem ostalim, je hotelo tudi ob tej priliki ohraniti syoje dobro zasluženo prvenstvo. Ladjedelnice, podjetja, uradi, Javni obrati in trgovine so bile zaprte in niso delali. Sočustvovanje za feke-denjske žrtve ln ogorčenj« zaradi gorostasnostl pokolja so prišle tndl tu globoko do iarara po splošni udeležbi v stavki in po izobešanju žalnih zastav.
Vse oetale občine področja z neugasljivo vero in z bratsko užaloščeno du6o sočustvujejo 9 timskimi tovariši. Italijansko in Slovensko prebivalstvo ni bilo še nikoli, kot je sedaj združeno v boli In v namenu hraniti demokratične pridobitve, kateri^., jp vredno.
Delegacija odbora pri podpolkovniku Smntsn
Prvi dan stavke popoldne je odposlanstvo v imenu organizatorne-ga odbora imelo sestanek s podpolkovnikom Smutsom, komisarjem cone mesta Trsta, in mu vročilo spomenico, ki je vsebovala izraza čustev ljudstva, ki je globoko užaloščeno in obenem ogorčeno spričo težkih dogodkov t Skednju. Ti dogodki ao le posledica prejtnjlh, čeprav manj težkih, ki pa enako ilmptonatlčno označujejo duha civilna policije Poudarjajoč nezasliš-
nl zločin, izvršen v nedeljo popoldne v Skednju, zaradi katerega sta bila dva meščana umorjena, 26 drugih pa, po večini zena in otrok, več ali manj težko ranjenih od brzostrelk, odposlanstvo ni terjalo le eksemplaričnega kaznovanja krivcev, ampak tudi razpustitev policijskega zbora, ki je pokazal, da ga sestavljajo v velikem delu fašistični elementi, ki so zagrenili že prej številna zločinstva napram antifašističnim delavcem.
Odposlanstvo je energično protestiralo proti krivi verziji obžalovanja vrednih dogodkov, ki jo Je podal tržaški radio. Ta verzija, s poskusom razbremeniti civilno policijo, žali nedolžne ln nezaščitene žrtve s tem, da Jim pripisuje nasilna dejanja, ki jih n so imele nikoli rja mislih, a kaj šele, da bi jih izvršile,
Danes ob 14.30 se bo vršil pogreb skedenjskih žrtev iz mrtvaške kapele v viici Pieta. Od tod bo krenil žalni sprevod po ulicah Gatteri> Foscolo na trg Garibaldi nato pa po ulici Bosco» Guard a in Rivo na trg Sv. Jakoba.
Pozivamo, da se mesčanstvo Trsta udeleži pogreba žrtev bestialnosti pro* tiljudske civilne policije.
Mestni SIAU
ljala v množico in tako povzročila našemu, dovolj namučenemu narodu, zopet nove, težke žrtve.
Spričo tega dejanja, ki spada Podpolkovnik Smuts Je me<i najpodlejše zločine po konča-smatra.1 za svojo dolžnost braniti | nj vojni, se ne moremo dovolj na-zbor civilne policije, ki ga je usta- čuditi uradnemu poročilu, ki Je bi-
novil AMG.
Čeprav je prosil za sodelovanje odbora, da se določi slvarna odgovornost in čeprav je pozval vse prebivalstvo, naj ne bo tako se. vražno razpoloženo proti civilni pojlolji, je vendarle moral priznati možnost, da so se v vrste te policije ugnezdili zločinski elementi. Zagotovil pa je, da je bila povzeta stroga in točna preiskava za katero se osebho zanima generalni po. ročnik Harding, poveljnik 13. armadnega zbora. Dejansko je bila torej priznana potreba po šiščenju civilne policije.
Žaljivo zadržanje GIN ln ZiezM delavske zbornice
Ti dve telesi, ki se skrivata za krinke demokratičnosti, sta se *e veda v teh žalostnih okoliščinah popolnoma razkrinkali.
Zavzeli sta odločno »talliče proti demokratičnemu- ljudstvu. CepraV sto, lili nad nedolžnimi irtv»ml krokodilske solze, sta pozvali delavce, naj gredo zopet na delo in sta pri
lo izdano za ta primer, ln ki ne vsebuje niti besede sočutja do žrtev
tem podlo trdili, da Je treba pripisati pokolj hujskanju slovansko ko-munistlčnih elementov. Tržaški in primorski delavci imajo s tem še en dokaz o reakcionarnem značaju teh teles, ki »ta obsojeni da se p'-nita v svoji onemogli jezi. Noben pošten delavec ln meščan ne bo spr:Jel tega bratomornega poziva. Redki izdajalci demokracije, pa naj pripadajo kateremu koli sloju, mor rejo biti le oni Iz sramotne prete. klosti, zato jih bo doletel srd vsega meščanstva.
Stavkovni odbor Je poslal vladam ZDA, ZSSR, Anglije in Franclje ter Kongresu industrijskih organizacij v Waahingtonu brzojavke, v katerih protestira proti nečloveškemu pokolju In mteva, razpust civilne policiji. Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili te brzojavke v jutrijšnji števili^.
nitev za čas, ko «e med nami mudi Zavezniška razmejitvena komisij«, d« more ljudstvo svobodno Izražati svojo voljo. Kdor še danes tega ne uvidi, daje podporo fašističnim provokacijam.
H koncu še to: Čudimo se tudi raznim gospodom, ki si nadevajo videz demokracije, da še danes ne uvidijo, kam vodi njihova politika enostranskega organiziranja terorja nad večino. Smatramo, da so soodgovorni za vse fašistične, protl-ljudske provokacije. Dane* bolj kot kdaj prej se dovolj jasno kaže, da je edina rešitev v ukinitvi obstoječega stanja dekretirano oblasti- in vzpostavitvi ljudske oblasti ter njenih ustanov, ki bo pomirila ljudstvo in preprečila nakane fašističnih protiljudsklh elementov.
Ljudstva to ne bo oplašilo, ampak bo z golimi rokami še z večjo vztrajnostjo in s trednejšo vero v končno zmago nadaljevalo boj za svoje pravice Mi smo dali v teku dolgoletne borbe na strani zaveznikov ogromne žrtve. Nismo pričakovali, da se bodo Bldovou, Vojku in drugim našim junakom V našfh dneh prldruP.ni še novi muČMfilel. Spominjali se jih bomo z istim ponosom ln hvilKKnoatjo kot njihovih predhodnikov, ki so se neeoblčno irtvovali,» našo svobodo in srečno prihodnost.
PRIMORSKI DNEVNIK
Priključitev k Jugoslaviji pomeni našo srečno prihodnost
Enoglasna ugotovitev antifašistične mladine cone A na konferenci v Trstu
fl težkim srcem Je »prejela mladina Julijske krajine prepoved ra pokrajinski mladinski kongres v Trstu. Nujna Je bita. potreba po polRWnl organizatorni konferenci y'ven v 'ločilnih dneh. Zato so ti^a-,3cl mlad Ud sklenili, da sprejmejo kot drag« goste vwtj mladinske delegat« ii cone A. Sklicali so svojo konferenco samo za to cono,
Trst Je ves ilv po prihodu komi-sij«. Mladinska konferenca Je bila vsa v znamenju njenega prihoda v mesto. Mladinci so komisijo povabili na svojo konferenco. NI nam znano .ali Je sprejela povabilo, vsekakor pa za časa konference v gle dali&Ču Nazionale ni bilo opazit! nobenega člana komisije. Kljub zgodnjim jutranjim uram (konfe. renca se Je pričela ob 8.30 uri) Je bilo na korzu XX Settembre Se prav živo. Pred gtedali&e Nazionale se Je zbiralo le malo ljudi. Mladinci so vstopali naravnost na svoje prostore, pred vftodom in v dvorani so skrbeli reditelji za red. Konferenca se je pričela točno ob določeni uri r nabito polni dvorani gledališča Nazionale.
Ta mladinska konferenca ni bila nič podobna drugim konferencam. Vse bolj živahna in vedra. Prav čutile se Je, da Je razpoloženje na njej mladostno, da ni ne dolgočasja ne saspanostl, le živahno in pazljivo sodelovanje. Živahno razpoloženje je morda deloma pripisati zadnjim dogodkom v Trstu, sedanjim odločilnim dnem, ko se vsa Julijska krajina in posebno £? mladina zavedata, da je treba zadnjega, vztrajnega napora. Najprej so nastopili govorniki tukajšnjih
svobodoljubnih organizacij. Tako predstavnik FNOO-ja, Sindikatov, Komunistične partije, SIAU-ja, Itd. Pozdravljali so kongres in mu želeli uspeha. Poudarjali so pomen borbe te mladine, ki je prevzela dediščino herojev in žrtev za svoUbdo. Posebo burno je bilo ploskanje navzočih delegatov, ko je predstavnik Komunistične partije tov. De. stradl s starim partizanskim pozdravom salutiral poslušalcem a pestjo.
Po pozdravnih govorih, so pričeli mladinci s kongresnim delom ter je najprej tov. Baclcchl podal politični referat. Tako v njegovem govoru kakor v naslednji diskusiji, kjer so nastopili mladinci Iz vseh predelov Iz cone A, smo čuli o življenjski važnosti priključitve te pokrajine k Jugoslaviji — ne samo na podlagi narodnostnih pravic, ampak zaradi ekonomske nujnosti: »Brezi gospodarskega (blagostanja ne prospeva kultura, ni možnosti čolanja, ni najosnovnejših prazic za nas mlade. Gospodarska nujnost pa je, da se Trst ln pokrajina priključita k Jugoslaviji in da ostaneta združena*... Govorniki so tudi poudarjali, da za tukajšnjo industrijo ni dela v Italiji, inozemske naročila pa so možna le, ako so cene tako nizke, da lahko konkurirajo
tovarnami, kjer delajo kolonialni sužnji. Zato so bili življenjski pogoji tudi v najboljuih časih tukajšnjih ladjedelnic tako nečloveško nizki, posebno za mladince, ki se s tedanjimi slabimi plačami niso mogli strokovno in kulturno izobraževati, prav tako ne, kot v sedanji brezposelnosti.
Posebno pa so odobravali navzo-
5e vedno:
Grobo oviranje
izražanja samoodločbe z.a FLRJ
Štirje organi civilne policije so dne 9. t. m. ob 15 uri prišli v stanovanj« Salvatore Rulli, v ulici Mazzini čt. 3, kjer so od njegove žene zahtevali v imenu ZVU, da sname na strehi izobešeno Jugoslovansko zastavo. Ko jim je odgovorila, naj počakajo njenega moža, so se civilni policisti povzpeli na streho, sneli zastavo in jo odnesli.
m m 9
Dne 9. t. m. ob 18.20 uri Je skupina Kestih civilnih policistov s samokresi ln pendreki vdrla v poslopje slovenske srednje Sole v ulici Corslca, da bi snela jugoslovanska in slovenske zastave, ki so jih razobesili dijaki. Ob tej priliki je civilni policist udaril s pendrekom po glavi dijaka Mršnik Roberta, ki se Je takoj zgrudil na tla. Nato so ga odvekll v Jfep In odpeljali. Drugi policist pa je močno udaril dijakinjo Totih Vero. Poleg Mrfoika so civilni policisti odpeljali tudi dijakinjo Ferjančič Sonjo in is nekega dijaka.
* • •
Predvčerajšnjim »ta privozila v neposredno bližino nogometnega igrišča pri 8. Ani v Trstu dva kamiona s civilno policijo. Cim so poskakal) s kamionov so začMl brisati napise, s katerimi je ljudstvo Sv. Ane Izrazilo svoje upravičene želje in zahteve. Ljudje so to opazili, ln s« hitro zbrali okrog civilnih policistov. Ob*nem so jim žene prevrnile posode i barvo, same civilne policiste pa spodile od zidu. Medtem ko so nekateri pazili na civilne policiste, da ne bi brisali napisov, so i«n; odšle domov po barvo in v navzočnosti civilnih policistov ponovno popisale vse zidove. Spričo odločnega nastopa ljudstva pri Sv. Ani so morali civilni policisti oditi nazaj v mesto brez uspeha.
• • •
Pred dnev ae lje pojavil v Dolini neki častnik civilne policije. Opazoval J« napis« na šolskem poslopju, kjer so nastanjeni civilni policisti. Izjavil Je, da morajo tl napisi takoj izginiti in da bo v nasprotnem primeru to opravil s silo. Dne 7. t. m. so prišli civilni policisti, ki so »kukali izbrisati napise. Toda mladina Je tako odločno nastopila proti njim, d* so bili prisiljeni oditi. Po odhodu civilnih policistov so mladinci napravili že več napisov, zraven pa dodali še peterokrake rdeč: zvezde ter sliko maršala Tita in tov. Kardelja.
• • •
Predvčerajšnjim ob 10.80 url so civilni policisti vdrli v stanovanje Kontič Helene v ulici Fontanone št. 33 ln sneli dve slovenski zastavi. V stanovanj« so vdrli v njeni odsotnosti.
• • •
PredvčeraJSnjhn okrog IB. ure Ve podravnat;lj uprave ladjedelnic Sv. Marka ▼ Trstu poklical k sebi člane tovarniškega odbora ter jim sporočil, da morajo sneti vse zastave, slike in rdeče zvezde, ki so jih d: lave i razobesili. Dejal je, da bo v kratkem ravnateljstvo podjetja ladalo tak ukaz. Člani tovarniškega odbora pa niso v zvezi s trm prav nič ukrenili, kajti želja vsega dolavstva je, da zastave, slike ln zvrzde ostanejo n« svojem mestu.
Zato Je včeraj dopoldne podravnatelj tega podjetja Ing. Carlinl ponovne klical k sebi člane tovarniškega odbora. V navzočnosti članov • snglo-atnerlike vojaške policije j^ ing. Carlinl ponovil svoj ukaz. Odbor J« tedaj svetoval podravnatelju, naj na sestanek povabi pododbore v poedinih oddelkih t.r vse m sporoči ukaz. Ko so bili vsi navzoči, Je inf. Oarllnl dejal, da Je ravnateljstvo podjetja prejelo od ZVU ukaz, da mora sneti vsa zastave. Cas J: že, da nehajo s tem «pu*tom». Člani odbora ln pododborov naj vendar o tem prepričajo delavstvo. Ce tega ne store bo dal nalog gasilcem in straži, naj snamejo zastave. Tovarniški odbor je odgovoril, da odklanja vsako odgovornost ta lncldlnte, do katerih bi lahko prišlo, če bi se to v resnici zgodilo. Kljub temu Je ing. Carlinl dal gasilcem in straži nalogo, ki je pa niso izpolnili zaradi tega je tovarniški odbor ponovno Izjavil, da n« prevzame odgovornosti za morebitne posledice če bi vojaška policija snela zastave. Ing. Carlinl je o vsem tem obvestil ravnateljstvo podjetja.
• * •
Predvčerajšnjim okrog 13. ure so štirjo ameriški vojaki ustavljali prebivale« Sv. Ivana pri Trstu ln pregledovali, če Imajo rdečo zv'zdo, obenem pa spraševali, če so za Tita. Brez vsakega vzroka so ljudi suvali In pretepali, nakar so odšli nazaj v mesto. Okrog 16. ur) so s« vrnili In ustavili 53. letnega delavca Brumattl Ivana ter ga vprašali, čs je za Tita. S« preden je odgovoril, ga Je ameriški vojak, ki j; dobro govoril Italijanščino z napolitanskim narečjem, prijel za ovratnik. Kakor hitro s« j« imenovani delavec Iztrgal iz njegovih rok, ga je ameriški vojak n*kajkrat močno ud9rll po obrazu. Ameriški vojaki so takoj sa tem ustavili tudi delavca Hermana Dantejo in ga pričeli pretepati. Pretepali so tudi mlajšega dclavca, ki Ja prišel tam mimo. Ker se nista mogla braniti, Je tovarišica Zomada Marija pričela kričati na vojake. Ameriški vojak s? JI Je približal ln Jo pričel suvati ter tspstl. Proti Izzivalcem Je nastopila večja množica ljudi, nakar so m vojaki umaknili.
* * *
Dm I. t m. ob 38. uri so trije ameriški vojaki sneli slovensko zastavo s stanovanja dr. Mara Rodolfa v ulici Guardlclla. Priče temu so tovariši Pagliarinl, DAndrra Stelllo ln Merla Santlna.
• • *
Dn; I. t. m. ob 33. url so štirje tovariši videli, kako so nekateri angleški vojaki strgali Jugoslovanske zastave a stanovanja Martelanca v ulici S. Ctllno.
Dna 10. t. m. okrog polnoči so civilni policisti ustavljali ljudi na trgu Goldoni, Jih strpali v kamion ter Jih odpeljali.
« • •
Dne 1. t. m. so anglo-ameriškt vojaki skušali sneti Jugoslovan-sko zastavo, ki so Jo 38 februarja t. 1. kobariški mladinci izobesili na cerkvici na griču pri Sv. Antonu. Ker niso uspeli so skušali znova 3. t m., a šaman. Zato J« prišla skupina patih policistov, ki so splaasll na drog zvonika, sneli zastavo in Jo odnesli s seboj. Mladina s« Ja aaradi taga pritožila pri okrajnem guv:rn«rju. Terjala Je tudi, da Ji vrnejo zastavo, o čemer pa guverner ni hotel nič slišati.
(VM pomanjkanja prostor*, bomo o mnogih novih provokacijah proti Miim« ljudstvu po vsej Primorski in v Trstu poročali v prihodnjih »tmflkahl.
čl govor Benečana tov. Avgusta Černetiča, ki. Je z ogorčenjem ugotovil, da ravno »daj v slovenski Benečiji zopet prihajajo mladeničem pozivnice v tujo vojsko. Veliko zrelost so pokazali v svojih govorih krmlnskl delegat, goriški zastopnik slovenskih srednješolcev ter tržaška*' Študenta tov. Libieln in zlasti tov. Veenaver.
To niso bila suhoparna razlaganja, to tudi ni bila prazna retorika. Vsi so čutili življenje in prisrčnost, ki je vela lz besed, iskrenost v poudarjanju italijansko slovenskega bratsva, nujnost v zahtevi po priključitvi k Jugoslaviji. Veliko ljubezen do nove Jugoslavije in Junakov, ki so se zanjo borili ln žrtvovali, je bilo opaziti tudi v sil. nem ploskanju, ob vsakem imenovanju Jugoslavije, ob vsakem sklepu, ki je na podlagi diskusije terjal priključitev. Malo je bilo vzkll. kanja, toda kar ga Je bilo, Je bilo | vami novih odborov.
pristno in neprisiljeno, spontano, da J« zagrabilo poslušalce, tn da je bilo res čutiti, da Je prl*Jo od srca. Tem več pa je bilo ploskanja
ln odobravanja razumnim izvajanjem in tem več je bilo pazljivosti naptega poslušanja. To ni bila konferenca fraz, bila Je konferenca resnega dela in vai so čutili da so obogatili svoje znanje, najmoonej&e orožje v nadaljnjem boju za svoje pravice. Kmalu po začetku, katere so navzoči burno pozdravili.
Poleg drugih resolucij, ki so jih sprejeli mladinci na dopoldanski konferenci, Jj važno predvsem protestno pismo proti nadaljnjemu ob. stoju Francovega fašizma v Španiji, ki ga Je po burno odobravnem izvajanju predlagal tov. Vlado Šesta n.
Opoldne se J« vseh 1500 d:logatov v vzornem redu odpravilo na skupno kosilo. Hodili so v povorki, in peli partizanske pesmi ter vzbujali občudovanje s svojim disciplinira, nlm nastopom.
Popoldne je prišlo do lzr:dno živahnih in zanimivih diskusij ob udeležbi vseh navzočih. Delegacija Je odnesla protest razmejitveni ko-misiji zaradi policijskih grozo. dejst;v v predmestjih, o katerih je prišel glas tudi na konferenco in tu povzročil splošno ogorčenje. Konferenca se J« završita z volit-
Pevskl zbori Trsta la okolice
V Skednja so padle nedolžne žrtve pod fašistično kroglo. Na ša dolžnost je, da jim izkažemo poslednjo čast. Pogreb je danes ob 2 uri SO minut popoldne. Vsi pevski zbori naj se zberejo točno ob 1 uri popoldne v dvorani ulici Caprin. S seboj prinesite vsi note žalostinke «2rtvam».
Izzivanje reakcionarnih nameščencev
Doblarsko prebivalstvo je postavilo na državni cesti tik pred električno centralo krasen slavolok za sprejem mednarodne komisije. Slavolok je že dalj časa bodel v oči nekatere reakcionarne Italijanske nameščence, ki so pred nekaj dnevi ponovno pokazali svoje sovraštvo do vsega, kar je slovenskega s tem, da so odstranili slovenski napi« delavskega doma. V noči med 5. in 6. t m. pa so v svojem strupenem srdu podrli celo slavolok Doblarsko ljudstvo je bilo zaradi tega »e' lo ogorčeno. Vaščani so se med so boj pogovarjali: «Kaj takega, zmorejo le ljudje, ki še danes nočejo razumeti, da Ima vsak pravico gospodariti na svoji zemlji, da ima vsak svojo zavest ln pravico izrazil svoje Zelje in zahteve.* Ljudje so še Isti dan postavili nov ki £e lepSi slavolok.
Protest mestneia osvobodilnega sveta
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI, v roke gosp. polk. Robersonu, namestniku višjega častnika za civilne zadeve
TRST
Dne 8. marca t. 1. je tržaški Mestni osvobodilni svet ostro protestiral zaradi incidentov, ki jih je povzročilo brutalno in nezakonito postopanje mnogih agentov civilne policije. Poudarjal je, da je vzrok tega obsojanja vrednega postopanja vključitev v civilno policijo zloglasnih fašistov nekdanje fašistične kvesture in fašističnih beguncev iz cone B, ki so splošno kompromitirani, v dokaz tega je opozoril na dvojni umor pri Sv. Jakobu, ki so ga izvršili omenjeni zločinski elementi.
Na žalost pa protest in opozorilo nista imela odziva: izzivanja agentov so se nadaljevala vse hujše bodisi z nezakonitim odnašanjem zastav bodisi z nasiljem proti njenim lastnikom. Včeraj je prišlo do tragičnega in nepopravljivega dogodka, ki bi se bilo dalo preprečiti, ako bi bil upoštevan naš protest ali bi se vsaj pravočasno izčistile vrste agentov in odstranili oni, ki zapostavljajo svojo službeno dolžnost fašističnemu strankarskemu duhu in strastni želji, da se podlo maščujejo nad vsemi, ki so v trdi borbi proti fašizmu postali s pomočjo zavezniških sil zmagovalci. To miselnost omenjenih elementov je zlasti pokazal umor pri Sv. Jakobu, zavezniške sile pa so bile po mnenju ljudskih množic še nedavno njih zavezniki, s katerimi so delile žalost v težkih trenutkih in veselje nad majhnimi in velikim zmagami.
Osvobodilni svet, ki zvesto tolmači želje ljudskih množic Trsta, in globoko čuti njih bolestni^ klic, ker je videl dve novi nedolžni žrtvi od strelov civilne policije, naslavlja na Zavezniško vojaško upravo nov ostrejši protest proti zverinskemu umoru dveh ljudi, mlade matere in poštenega delavca, ki sta padla brez vsake krivde.
Osvobodilni svet, kot glasnik ponosne in odločne volje tržaškega ljudstva, ponovno zahteva razpustitev civilne policije in kaznovanje krivcev, ker bo mogoče le tako vrniti mir ljudskim množicam, ki jih je globoko pretresel zadnji napad na življenja meščanov in na njih demokratične svoboščine, katere so stele toliko hudih borb do zmage.
Osvobodilni svet je prisiljen, da ugotavlja tudi odgovornost Zavezniške vojaške u-prave za vse posledice brutalnih prestopkov fašistične strankarske strasti, ki so jih zagrešili pripadniki civilne policije. To pa tem bolj, ker smo nezakonitosti in nasilja pravočasno naznanili in zahtevali razpustitev policijskega zbora kot edino možnost, da se konča to nevzdržno stanje.
SMRT FAŠIZMU — SVOBODO NARODU!
Osvobodilni svet za Trst
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Podaritev zastave Idrijskim rudarjem
Borci in oficirji Vipavskega vojnega področja so dne 3. t. m. obiskali Idrijske rudarje in jim v znak hvaležnosti in bratskega sodelovanja poklonili krasno zastavo. Goste so sprejeli pionirji, šolska mladina, rudarji in ostalo občinstvo, Nato so z rudarsko godbo na čelu prikorakali na trg maršala Tita, kjer jih je pozdravil tov. Bevk, predsednik rudarskega sindikata, Nato Je delegacija treh borcev podarila rudarjem v spomin na požrtvovalno delo, ki so ga vri’11 v času borbe ln sedaj na polju obnove, krasno zastavo. Med govorniki sta bila tudi komisar VVP ln tov. Aljančič. Vsi so Izražali zadovoljstvo nad nesebično požrtvovalnostjo Idrijskih rudarjev, ki se danes zavedajo samo tega, da je treba napeti vse sile pri obnovi dežele ln Industrije. Za lej>l dar se Je v prisrčnih besedah zahvalil neki idrijski rudar. Dejal je, da bo zastava vihrala kot simbol udarnl&tva v delu ca popolno gospodarsko neodvisnost.
Popoldan istega dne se je n» čist
gostom vršil na trgu maršala Tita godalni ln vokalni koncert, nakar je Igralska skupina VVP uprizorila v dvorani hotela Dldč »Rojstvo v nevihti*. Igra prikazuje življenje primorskega ljudstva v času osvobodilne borbe. Prisotno vojaštvo ln domače prebivalstvo Je goste na-gradilo z dolgotrajn'mi aplavzi. Po končani igri Je nastopil &e vojažkl pevski zbor, ki je mpel nekaj na-rodnld ln partizanskih pesmi, V prijateljskem vidubju »« Je nate razvila v Mladinskem domu prosta zabava.
Postojna
Skupina enajstih delavcev na Wi/ndlschgriUzovl žagi, ki J« pod začasno upravo komisije sa narodno imovlno, JI v petih tednih dvignila predvojno produkcijo za 80%. Skupina dela pri polnojarmenlku ln dovaža ozir od vala les. Zadnji teden so vsak dan sežigali po itlrl metre lesa, kar pomeni, da so dvignili produkcijo sa 18%.
Volitve okrajnega izvršnega odbora
Dne 8. marca se je sestala v Izoli okrajna skupščina, da odposlanci potrdijo spomenico za mednarodno komisijo ln da dopolnijo okrajni lsvrAni odbor. Prisotni so bili vsi delegati ls vseh krajev ln mest.
Tov. Perovšek je pozdravil delegate ter dejal, da se skupfcčlna se-
veda nalog v sedanjem času, ko se odloča pripadnost te zemlje. Govorila sta tudi tov. Vodopivec ln dr. Cerkvenic. Tov. Jurca Je prečital spomenico, katero so delegati odobrili, nato so se vršile volitve za dopolnitev Izvršnega odbora. Za predsednika Je bil Izvoljen dr. Cus. man Iz Pirana, Italijan, prvi podpredsednik je dr. Jurca, Slovenec, drugi podpredsednik Liorenzuttl Italijan, tajnik Petrič, Solvenec In DegrassI, Italijan lz Izole. Plani odbora so: Morgan, Slovenec, Marion, Slovenec, Loj, Italijan, Golja, Slovenec, Ulčnik, Slovenec, Fraglaco-mo, Italijan, Pusteta Eugenia, Italijanka, Lovrenčič, Slovenec, Turk-Trava, Slovenec, Hausner Mario, Italijan, Steffi Ines, Italijanka, ln Mihec Toni, Slovenec.
Okrajna skupščina je sprejela z aplavzom izid volitev novih članov. Ob tej priliki so bili potrjeni slovenski sodniki ljudskega sod šča v Kopru ter so bili imenovani italijanski sodniki Istega sodifcča.
Tov. Jurca Je obljuMl, da bo novi odbor zastavil vse svoje sil« za priključitev k Jugoslaviji, ker Je to trdna volja vsega ljudstva v tem okraju.
TRST
Smrt dosledne antifaSlstke
Po kratki bolezni nas je nenadoma zapustila tov. Mara Rojae-Curk, referjnt za socialno skrbstvo I. okrajnega odbora. Kot znana antlfašistka se Je is od mladih nog borila sa pravice delovnega ljudstva. Se v četrtek se Ji kljub bolezni uddeiila proslav« Jenskega dneva, zato nas je vest o nj:nl nenadni smrti hudo prizadela.
Antlfašistke I. okraja bomo spremile nepozabno pokojnico danes ob pol desetih zjutraj Izpred hiše ša-lostl, via Comm:rclale it 15, k zadnjemu počitku.
Družini izrekamo naše globoko soialje!
Vabilo
na redni ^bčal »bor Zadruge vojnih oškodovancev * o. J. v Trstu, ki se bo vršil v Gorici v dvorani Ljudskega doma v Četrtek 28, marca 1946. ob 9. uri.
Dnevni red: 1) Otvoritev; 2) ime. novanje overovateljev zapisniki; 8) branje zapisnika ustanovnega občnega »bora; 4) poročilo uprave; 8) poročilo nadsorstva; S) razrešnica uprav« ln nadsorstva; 7) predlogi m sklepi; 8) volitev nove uprave; 9- volitev nadsorstva; 10) slučajnosti.
Vabimo Sane In delegate podruS-nie, da se udeležijo občnega zbora.
Ce občni zbor ob določeni uri ne bi b'l sklepčen, ae vrši občni zbor eno uro pozneje v Istih prostorji in z istim dnevnim rodom ne glede na Število navzočih članov.
Odkritje spominske plošče
24. t. m. bo v Lonjerju ob obletnici navala Colottijeve bande v vas slavnostno odkritje spominske plošče. Ta dan so bili ubiti 4 tevariji, 41 pa so jih odpeljali. Prosimo so-sedne krajo, da se tega dne vzdržijo vsake prireditve. Podrobnejše o prireditvi bomo javili v nekaj dneh.
Prosvetno društvo »Škorblja" (Vicolo Osp. Mil. 23)
Ima Jutri, 13. t. m., redni člarskl sestanek s predavanjem. Vabimo vse člane k obilni udeležbi.
Prehrana
Delitev rila. Sepral sporoča, da bodo danes pričeli deliti pol kg riža tii»»kim potrošnikom na odrezek «1 testenine* za mesec marec. Delitev se konča 19. t. m. Cene: navaden riž 33 lir, srednje vrste 33 lir, prvovrsten 43 lir.
Dobra erca
Namesto-cvetja na grob tov. Mare Curkove daruje družina Margon 500 lir ln družina Fabrinl 300 lir za socialno skrbstvo.
Namesto cvetja na grob tov. Mare Curkove daruje družina Margon 500 Ur za škedenjske žrtve.
12. marca $
RADIO
TOREK, 12. MARCA 17 prenos lz Vidma; 17.30 slmfo-ninl repertoar; 18 obvestila svojcem; 18.30 predavanje v Italijan. Mini; 19 mladinska ura (slov.); 19.20 obvestila svojcem (sloy.); 19.30 XIX ljudska glasbena ura -češka glasba (slov,); 20 poročila v slovenščini; 20.30 vesela glasbe; 20.40 predavanje o Danteju; 21 veliki zgodovinski dogodki:	Slvlo
Pelllco; 21.45 simfonični koncert; plesna glasba; 22.30 pri ognju; 23 zadnje vesii v italijanščini; 23.15 zadnje vesti v slovenitjinl; 23.25 nočno zabavl6če.
SREDA, 13. MARCA 7 glasba za dobro jutro; 710 clta-nje sporeda in poročila v slovenščini; 7.55 pestra jutranja glaata; 12 slmfončna glasba; 12.30 predavanje v slovenščini; 12.48 poročila v slovcničlni; 13.18 reproducirana glasba; 17 prenos lz Vidma; 18 kvartet <Siminl»; 18.30 odmev dela; 19 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.30 l.terarna ura - Josip Jurčič; 20 poročila v slovenščini; 30.30 veliki mojstri ritma; 21 orkester pod vodstvom Cesar« Oal-llno; 32 kvarteti L V. Beethovna; 33.80 pustolovsa Igra; 33.18 zadnje
Prvo poročilo razmejitvene komisije
Trst, 11. (VZN). — Komisija je prvič po prihodu v Trst izdala naslednje poročilo:
V sklada s sporočilom z dne 28. februarja 1946. se je komisija strokovnjakov za proučitev italijansko - jugoslovanske meje podala v Trst. V soboto dne 9. marca 1946. se je komisija sestala in pričela z nalogo, katero ji je določila konferenca zastopnikov sveta zunanjih ministrov.
Komisiji bodo Izmenoma predsedovali štirje vodje komisij.
Imena vodij komisij in izvedencev so:
FRANCIJA: G. Jean Wolfrom, svetnik poslaništva; g. Jacques Weulerssex, gospodarski izvedenec, profesor gospodarskega zemljepisa na univerzi Air - en - Provence; g. Maurice Le Lannou, izvedenec za zemljepisje, profesor za zemljepis na univerzi v Rennes.
SSSR: G. Vladimir S. GoraSenko, vodja gospodarskega oddelka ljudskega komisariata Sovjetske zveze za zunanje zadeve; g. Sergej A. Tokarev, izvedenec v c t niških vprašanjih, profesor na moskovski univerzi, doktor zgodovinskih ved; g. Ivan V. Kočetov, gospodarski izvedenec, ravnatelj oddelka za prevoz pri ljudskem komisariatu Sovjetske zveze.
VELIKA BRITANIJA: C. C.H.M. Waldock, C.M.G., O.B.E. docent tn lektor pri Bresenose Collegu na oxford-ski univerzi, viSji (aatnik oddelka za zunanje zadeve pri ordinariatu od l. 191,0. do 191,5.; G.R.J. Stopford C.M.G. gospodarski izvedenec, zdaj gospodarski tajnik za civUne zadeve, poprej pa gospodarski svetnik za vojno gospodarstvo; g. R.G.D. Laffan, izvedenec v etniikih vprašanjih, docent in lektor zgodovine v Queen’s Collegu na univerzi v Cambridgu, izvedenec za zgodovino na oddelku za razir skavanja pri zunanjem ministrstvu.
ZDRUŽENE DRŽAVE: Dr. Philip E. Mosely, politični svetnik odposlanstva Združenih držav pri Svetu zunanjih ministrov; dr. Otto E. Guthe, izvedenec za zem-pis, vodja oddelka za geografske tn kartografske (tudije pri zunanjem ministrstvu Združenih držav; g. Lconard Unger, gospodarski izvedenec, pomočnik svetnika gospodarskega oddelka za vojna-področja pri zunanjem ministrstvu Združenih držav.
»Humanltš" o jugoslovanski italijanskem vprašanju
Pariš, 11. Tanjug. — V JrUe* prihodom midzaveznilke kom* v Trst objavlja list tffuma*111 članek, ki poudarja, da moro P* cija posvetiti potrebno italijansko - jugoslovanskim mom, kajti mirovna pogodbi * lijo postavlja tudi Franciji) f podobne probleme, kot zanirntjl>* goslovansko republiko.
*De Gaspert in italijanski P0'1* ki» — pravi članek, *ielt sočutje zaveznikov, da bi M ^ Izognili povračilu škode ** »*** H anektirane pokrajine. sreča bi bila, če bi Itzlija mV računati na ugoden mir po britanske reakcije, ki hoče niti laiidemokratično Italijo ^ Jtstirno Španijo v zahodnem «? nem območju kot pomoč v b°l^ per demokracijo v Evropi*.
Napetost v Atenah
Atene, 11. - INS — PoroS»3 Aten pravijo, da napetost naraSča. Kafandaris, min'**-podpredsednik ln &tirje drugi vlade so odstopili v protest f** Sofoulcsovemu sklepu, da se ^ vrše 31. marca. Sofoulis je <*•*’ sprejel in na njihova mest* r stavil člane svoje lastne "V ralno stranke, ki noče Pre volitev.
Pismo, ki ga Je poslal Bevtn ^ raj Sofoullsu jj ponovilo britanske vlade, naj se volitv« ^
čimprej.
Kljub temu vladinemu je včeraj 70 laburističnih P06’*®^ podpisalo izjavo, ki protestira r tl datumu volitev.
Trsi bi izven Jugoslavija ostal mrtvo mesto
Btograd, 11. Tanjug. — Današnja I pravljala vst pristaniške zadeve iBorbi?» prinaša članek univ. prof.' ki bi jo sestavljali predstavniki
dr. Mije Markoviča pod naslovom *Trst bi izven Jugoslavije ostal mrtvo mesto*, ki poudarja, da ni nobenega upravičnega razloga, no katerem bi mogle temeljiti italijanski zahteve.
Kar se tiče narodnostnega načela, ni italijanska narodnostna meja ni-koli dosegla Trsta in ga tudi danes ne dosega. Veliki učitelj italijanskega risorgimenta Mazzini jt učil Italijane, da teče italijanska narodnostna meja na Soči. Italijanščina se govori do Soče. Italijanni nimajo onstran nje nobenih pravic, *je govoril Mazzini».
Na zgodovinsko načelo se more Italija št manj sklicevati. Do leta 19t0 ni Trst nikoli pripadal Italiji ali kakšni italijanski driavi.
Najmanj pa se more sklicevati na gospodarsko načelo. Trst ni bil zgrajen zaradi Italije, ali ker bi bil Italiji potreben. Triaško pristanišče »n industrija sta bila zgrajena zaradi triaSkega zaledja. Do Irta 19t0 skoraj ni bilo ielezniikega blagovnega prometa med Trstom tn Italijo. Po letu 1910 je bila Italija prisiljena, vz(jj>ievaii lelizniiki promet e umetnimi sredstvi, ker^Jt postal Trst gospodarsko in vojaško izhodišče za imperialistične napade.
Vsa ta dejstva popolnoma zadostno zanikujejo moinost gospodarskega obstoja mesta Trst in njegovega pristanišča v okviru Italije. Zaradi tega iščejo rešiltv problema triaškega pristanišča u zamisli svobodnega pristanišča, ki bi nemoteno omogočilo promet vseh zainteresiranih driav.
Zaradi tega je najpravičntjša in najprimernejša rešitev svobodno in4!rnaciona)&irqno pristanišče, kot ga predvideva sklep sveta zunanjih ministrov z dne 19. septembra, pod jugoslovansko upravo. Po jugoslovanskem predlogu bi bil večji del triaškega pristanišča interncwionti-hziran; svobodno pristanišče bi bilo pod mednarodno upravo, ki bi it-
vseh driav ki so zainteresirana na triaškem pristanišču, Taka uprava st popolnoma sklada s sklepom svetu zunanjih ministrov in z jugo. slovanskim predlogom, da dobi Trst položaj federalne enote v FLRJ.
Vsakršna drugačna rešitev bi bila samo na škodo Trstu in njegovemu gospodarskemu obstoju.
Kot pristanišče, kot trgovsko in industrijsko mesto, je bil Trst zgrajen za svoje zaledje. To jasno dokazujejo statistični podatki o uvozu, i n izvozu sosednjih delel preko Trsta. Lita 191t je 48% vsega uvoza in izvoza jugoslovanskih delel šlo preko Trsta in njegovega pristanišča, Ž5% uvoza in izvoza Avstrije, 19% Cehoslovaške in 8% Mad-iarske.
V vojni opustošena Jugoslavija gre z odločnimi in trdnimi koraki k gospodarskemu preporodu. Obnova Jugoslaviji obsega tudi Trst, ki ga je Italija uničila. Trst in njegova okolica lahko v veliki meri olajšata pojivitev Jugoslovanskega gospodarstva in prometa. Jugoslavija b\ se mogla s primernimi napori obnoviti tudi brez Trsta, toda Trst izven Jugoslavije bi ostal mrtvo mesto.
Velebit:
Tudi večini 'talljanov t Julijski krajini želi k Jugoslaviji
Praga, 11. - Tanjug — «CTK» poroča, da je general Velebit, po-macnlk jugoslovanskega zunanjega ministra, sprejel včeraj predstavnike Češkoslovaškega in Inozemskega tiska, in Jim pojasnil politični in gospodarski pol-laj v Jugoslaviji ter ogromne napore Jugoslovanskih narodov, da sl letos zagotove dobro žetev, da bi postala Ju. goslavlja v pogledu poljedeljskih proizvodov neodvisna. Poudaril Je velik interes Jugoslavije, da se najde zadovoljiva reJitev mirovne pogodbe z Italijo. General Velebit Je
V^'
\*
,V>
i
dokazoval pravice Jugoslavij* Julijske krajine ln poudaril, prebivalstvo te pokrajine, prebivalstvo Gorice ln Trsta, dan vedno jasneje kaže, da ** priti v Jugoslavijo, ker vidi T < zavarovanje svoje prihodnosti, hove jasne izjave dosegajo vrt'"’’ ravno v sedanjem trenutku, § . hodu zavezniške komisije, proučila vprašanje meja. Velebit je dejal, da poleg sl°ver>!. ga življa želi tudi večina Itail^, v teh pokrajinah priključil Jugoslaviji	-|
»Edina razumna, demokrat#®* pravilna reoitev» — je nsdaM*. general Velebit — «Je prikUu ^ pristan Šča-Trst k Jugoslaviji’ ^ neral Velebit Je zirazii boja*®®^, bi se vera Jugoslovanskih v za pa dne zaveznike omajal*’ ] bila sprejeta drugačna reltf**
Bebler:
Ita Ijl je služil Trst opcrlSče za napad na
Beograd, 11. Tanjug. — Bebler, pomočnik zunanjeg® ^ stra zvezne vlade, je Imel B* j
z utr® |
-	“"V
mirovnih pogodbah v EvroplJ^ jo biti pravlfne za tiste nar^
grajski
nje o problemih v zvezi jo miru.
«Meje, ki bodo potegnjen* ^
so steber miru.
je, <
BRIŠKI KOLONI NA SESTANKU Z OFICIRJI ZVD
»Postaviti hočemo nove temelje življenju"
Pred dnevi je priSel v Stevcrjan zavezniški guverner ln naprosil predsednika KNOO, naj skliče sestanek vseh kolonov, da bodo obravnavali vprašanje dajatev gospo da rji m. Izjavil Je, da se bo sestanka udeletil tudi častnik ZVU it Gorice, Predsednik KNOO Je napotil g. guvernerja na odbor Enotnih sindikatov, kjer so uredili vse potrebno, da so je dne 25. februarja t 1. mogel vrtitl sestanek.
Na sestanku so bili prisotni vsi koloni. Anglcgkl kaoetan, ki Je prijel lz Gorico, Je najprej obr.'«lciil pomen sestanka, nato pa pripomnil, da bi se morali koloni diiati pogodb, ki so jih sklenili z gospodarji 2e v letih pred vojno. Pri tem Je neki kolon dejal: «V borbo »mo Sli prav zato, da prekinemo s starim ln da postavimo nov« temelje naAemu iivljenju. Kakor nočemo, da se povrne staro, prav tako ne priznavamo predvojnih zakonov, kor niso v skladu z današnjim! prilikami ln zato niso demokratični.*
Ko Je anfleftki častnik Izjavil, da Je angleftka stoletna demokracija taka, da s* upošteva vse, kar Je bilo te davno sklenjeno, se Je oplašila neka Cena ln prikazala ba~o-
vestl v sloveničlnl; 23.36 nočno ta~i nlco Tacco ln De Fabrl*-a kot dobavile.	I	Cinca	nad	narodom.	Dejala Je, da
nista vredna niti vina, tem manj pa svobode na brlSkl zemlji, kjer so najboljši sinovi — briSki koloni, prelivali kri za pravico. Vsi navzoči so pritrjevali njenemu Izvajanju in dejali, da sta oba ziočlnca vred. na le zaslu2'ne kazni. Zavezniški častnik je zato naročil, naj zberejo o njima vse podatke In naj Jih pri' ntso na ZVU. Dejal Je, da bosta, če bo dovolj dokazov, sojena. Koloni so dodali, da se sami zavezniki lahko hitro prepričajo o tem, kajti v vasi Je zaradi baronice pof.ganlh mnogo hiS. Mnogo ljudi je bilo v internaciji, mnogo kolonov pa Jo bilo oropanih. Koloni so odiočno vztrajali na stališču, da Jima ne bodo dali ničesar ln zahtevali, da jih čimprej pravično sodijo.
Na koncu Je neka žena vprašala, komu bo pripadala zemlja, če bo baronica sojena kot vojna zločinka. Zavezniški častnik Je odgovoril, da bo zemlja tedaj postala državna last. Tega so »e koloni razveselili, saj vedo, da Je v Jugoslaviji državna lastnina, lmovlna vse-ga ljudstva. Priključitev k Jugoslaviji pa Je za brlfike kolone gotovo dejstvo, ker drugače ne more biti. »Preveč smo trpell» — Je dejal neki kolon — »dovolj Je tega!»
Konferenc* m J* kmalu nnto konti: a.
Neobhodno potrebno _ . prepreči dajanje pomoči	1
padalcem za pripravljanje fl™ greslje.	j)
Klasičen primer za to je ^ j1 krajine. Z odstopitvijo Trst* lijske krajine Italiji po prvl tcvnl vojni, se Je Italija teh pokrajin kot oporišča P1^ goslavlji ln drugim balkan*’ Jelam. Trst v Italijanskih 1 odrezan od svojega naravne* ^ ledja, Je vzpodbudil italijafl®’^/ periailzem, da se je podal A® .f janje tega ozemlja, najprej r darsko, nato pa vojaško. p Ne smemo dovoliti, da b* ^ takega ponovno dogodilo j> ne smemo v nobenem pi-i«1* )K voliti, da bi se to zgodilo ll*n so jugoslovanski narodi ^ pokazali, kako trden atet^^ 0 ' so v tem delu Evrope in V*’* žrtvovali za dosego tega 1111 «teje*] Jugoslovani se pravično J med tisto narodo, ki lm*J° ^ zaslug za poraz fašističnih cev», Je zaključil dr. Bebl«*'
Stavke v An<?
-lii‘
Vse c0ft? m*1
Coveotrk, 11 - INS, tryjske strojne tovorne, mi mnoge velike avtamobl1^ vame, se bodo v sredo ustsj^jjf stavka, ki Je bila včeraj na, ne bo preklicana.	^
Domnevajo, da b0 stavk*1® 40.000 do 50.000 delavcev.	/
12.000 delavcev v Fordo'f tornld tovarnah, ki bi d*"1 stavki v tem podjetju mor* ( na delo, ni pričelo z dclOTl1'
fojbalsan zapustil
Moskva, II. - Tass — l0' so odpotovali iz Moskve ^ .. t predsednik mongolske publike mari&al Cojbalsan, sodnik mongolske vlade 1 , mongolski poslanik v Mo**^^' bu ter rektor mongolsk« univerze Serendll.	^
Z maršalom Cojt*^ * hkrati odpotovala I* ^°*cjj*> mongolska trgovska dc'e* V
vodstvom . podpredssdni sana.
•/So
i Odf. urednik DU8AN