Političen list za slovenski narod. 9e pofiti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. aa en mesec 1 vid. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. haroinino in oznanila (inserate) prejema uoravništvo in ekspedicija v .Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in prazniku, ob l/,6. uri popoludne. Zahvala svetega Očeta. Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski sporočili so v pismu z dne 28. februvarija t. I. sv. Očetu po dunajske* apostolskem nunciju kardinalu Alojziju Galimbertiju, kako izredno lepo in spodbudno se je v ljubljanski škofiji praznovala škofovska petdesetletnica sv. Očeta, javljajoč ob jednem razna ndanostna čutila, katera so se jim ob tej priliki izrekla za sv. očeta Leona XIII. Na to sporočilo dobili so prevzvišeni gospod knezoškof iz Rima od papeževega državnega tajnika kardinala Mariana Ram p o 11 e predragoceno pismo z dne 10. t. m., v katerem se sv. Oče prisrčno zahvaljujejo celi ljubljanski škofiji in vsem, ki so posebe čestitali, vzlasti še .izvršujočemu odseku osrednjega slovenskega odbora" za izraze ljubezni in udanosti ter podele vsem svoj apostolski blagoslov. Pismo se 111 u s t r i s s i m e a c R e v e r e n d i s s i m e Domine! Per Eminentissimnm Pro-Nuncium Apostoli-enm Vindobonae degentem certior factus est Sum-mus Pontifez de iis, quae eztra ordinem sunt per-acta in dioecesi tua significandae laetitiae causa, die qua lile implebat annum episcopatus quinqua-gesimum. Admodum gavisa est Sanctitas Sua ex tot tantisque vestri in Se studii et amoris testimoniis, sed eo vel magis, qaod perceperit, episcopale iubi-laeum suum non parvi contulisse rel>gioni fovendae et provehendae divini cultus frequentiae. Vult itaque Pater Beatissimus, ut ministerio tuo seusus inno-tescant cum paternae benevolentiae Suae cunctis fidelibus Tibi concreditis, tnm grati animi omnibus iis, qui in urbe Labacensi vel privato nomine vel publico testati sunt penes Te obsequium, quo illum prosequuntur. Peculiares insuper agens grates Sectioni de-lectae Catholicorum coetui parando, quae datis lit- teris ezhibere curavit gratulationem et vota sua. Sanctissimus Dominus impertit amantissime aposto-licum beuedictionem Tibi, ac universae dioecesi, cui praees, nec non memoratae Sectioni in auspicium eaelestis annlii, quod implorat ab omnium munerum largitore Deo, quod labores ab ea suscepti laetos atque nberes fructus edant. Hisce Tibi, pro meo munere renuaciatio, hoc reliquum habeo, ut sensus Tibi significem sincerae enstimationis, qua sum ei animo Amplitudini Tuae Romae, 10. martii 1893. Addictissimus M. Oardinalis Rampolla. Prevzvišeni in prečastiti gospod! Po prevzvišenem apostolskem pronunciju, biva-jožem na Dunaju, zvedeli so sv. Oče o tem, kar se je zgodilo v Tvoji škofiji izrednega v izraz radoBti oni dan, ko so dopolnili petdeseto leto svojega ško-fovanja. Močno so se veselili sv. Oče zaradi tolikih in tako mnogobrojnih spričevanj udanosti in ljubezni do njih in to tem bolj, ker so slišali, da je njihova škofovska petdesetletnica nemalo ogrela po-božnost in pospešila obiskovanje službe božje. Zato hočejo sv. Oče, da se po Tvojem posredovanju naznanijo čutila očetovske njihove naklonjenosti do vseh vernikov Tebi izročenih, kakor tudi čutila hvaležnosti do vseh tistih, ki so v ljubljanskem mestu bodisi zasebuo v svojem imenu, ali pa kot javne osebe pred Teboj izrazili svojo udanost do njih. Posebno zahvalo izrekajo dalje „izvršujočema odseku" katoliškega shoda, ki je skrbel za to, da je pismeno sporočil svojo čestitko in svoja voščila. Sveti Oče podelč preblagohotno apostolski blagoslov Tebi in celi škofiji, kateri stojiš na čelu, kakor tudi imenovanemu odseku v poroštvo božje pomoči, katere prosijo od Boga, delilca vseh darov, da rodi delo od njega začeto, veselih in obilnih sadov. Ko sem Ti po svoji dolžnosti to sporočil, pre. ostaje mi še dolžnost, da Ti izrazim čutila odkritosrčnega spoštovanja, s katerim sem iz dna srca najudanejši M. kardinal Rampolla. V Rimu, 10. marca 1893. Kakor smo radostni sporočali zahvalo sv. Očeta izrečeno vladikovini lavantinski, tako tudi z veseljem in hvaležnostjo javljamo to zahvalo, ki spričuje, kako dobro so sv. Oče poučeni o naših slavnostih in kako so jih veselili ti dokazi udanosti in ljubezni. —■ Vzlasti še povdarjamo, kar je važno za vse Slovence, kako sveti Oče s posebnim zanimanjem omenjajo izvršujočega odseka I. slov. katol. shoda in žel^, da delo na tem shodu rodi veselih in obilnih sadov. Sv. Oče, ki so blagoslovili katoliški shod in zborovalce tedaj, ko so zborovali, zopet blagoslavljajo njegovo delo, želeč mu veselih in obilnih sadov. Kako mirno in lahko se zato prenašajo vsa neopravičena očitanja zaslepljenih nekaterih rojakov, s katerimi v naroda nečast blatijo to prelepo, pre-pomenljivo dejanje slovenskega naroda v njega novejši dobi. — Blagoslov sv. Očeta nam je poroštvo, da delujemo po pravem potu, blagoslov njegov nas bo podpiral, da z združenimi močmi vseh dobro mislečih Slovencev nadaljujemo to pot, spopolnimo pomanjkljivosti ter s tem pričetemu dela zagotovimo blagodejnejše vspehe. Kje je vir? (Konec.) „Slov. Narod" je pisal v 11. štev. t. 1., da ni nikdar hote in malafide zapisal o priliki našega razpora neresnične besede. Mi si tega ne moremo drugače tolmačiti, kakor da je naša „narodno-napredna gospoda" popolnoma zaslepljena za katoliško stvar, kajti drugače bi nikakor ne bila mogla .bona fide" takšnih in toliko neresničnih, in sicer, kakor smo dokazali, ne le LISTEK. Kratek kažipot za udeležence slovenskega romarskega vlaka v Rim povodom škofovske petdesetletnice svetega očeta papeža Leona XIII. (Dalje.) 3. Bivanje v Rimu. Stanovanja se dobe v h6telih in vsprejemališčih. V h6telih znašajo cene za stanovanja, hrano in postrežbo 10 do 15 lir na dan. Kdor hoče v hotelu stanovati, naj se takoj ob prihodu pogodi z gostilničarjem. Duhovniki se vsprejemajo v nemških vsprejemališčih (hospicih) .Campo Santo" in Anima", toda le v omejenem številu. Hrana in stanovanje na dan 7 lir. Poleg Vatikana je vsprejemališče Sv. Marte pod vodstvom sester sv. Vincencija. Stanovanje in hrana 41/» lire na dan. Dalje vsprejemajo tujce .križeve sestre". Pro- stora za 80 oseb, tudi za ženske. Hrana in stanovanje 8 lir na dan. I Glavno poštno poslopje je : Piazza S. Sil-vestro, Via della Mercede. Tukaj se oddajajo priporočena pisma. Kdor hoče od doma dobiti priporočeno pismo z opombo (Ferma in posta), mora se izkazati s potnim listom ali vsaj vizitko. V mestu je devet poštnih podružnic. Po vseh glavnih ulicah vozijo o m n i b u s i. ; Ker je mesto jako obširno, treba se je posluževati omnibusov, ki imajo na vnanjih tablah zapisano j začetno in končno postajo. Jedna vožnja v omni-( busu velja 8 solde = 15 cent. Na trgu »Piazza di Venezia" se križajo vsakih 10 minut skoro vsi i omnibusi. Tramvaj vozi 8 trga „Piazza di Venezia" na štiri strani: do sv. Petra, do sv. Pavla, do kolo-: dvora in do „Ponte Molle". V mestu, to je, do sv. Petra in do kolodvora, stane vožnja 3 solde = 15 cent., izven mesta, do sv. Pavla in do „Ponte Molle", 6 soldov = 30 cent. Izvoščkov je v Rimu do 5000. Vozijo hitro in po ceni. Za dve ali tri osebe stane vožnja v mestu po dnevu 80 cent., zvečer 1 liro. Izven mesta (Fuori le mura) je vožnja dražja. Treba se je vedno prej pogoditi z voznikom. Kdor se hoče večkrat med vožnjo usta- viti, naj se pogodi .za čas" (aH'ora), in sicer za 2 liri na jedno uro; vsako četrt ure dalje 50 cent. Kdor hoče iz Rima potovati v Neapelj, Pompeji in Kapri, dobi po ceni vozne listke v Rimu pri dotični agenciji (Piazza Colonna). Potuje naj jih saj 25 oseb skupaj na jeden listek. Glede posta veljajo določbe: 1. Med potovanjem se potnikom ni treba postiti, niti zdržati mesnih jedij. 2. V Rimu naj se potniki ravnajo po določilih svoje škofije. Kdor si hoče kupiti spomenikov (podobic, rožnih vencev itd ), naj ne kupuje od ljudij, ki po ulicah prodajajo raznovrstne stvari in navadno vsakega opeharijo. Stalnih cen itak ni. Prodajalni« spominkov je mnogo. Priporočila vredna sta: Rec-t e n w a ld (Via deli'Anima 54) in S točk er (Borgo Nuovo 99). Fotografije in starinske stvari: Maks Heffner, Via Frattina 133 in drugod. Hoteli I. vrste: „Quirinale", blizu kolodvora. — .C o n t i n e n t a 1 e", Via Cavour 5. — .HdtelEuropa", Piazza di Spagna, 35. — .H 6 tel d i Londra", Piazza di Spagna 15. — .Hotel Minerva", Piazza della Minerva. — .Albergo Mil a no", Via della Collonna 22, itd. Štev. 59. V Ljubljani, v ponedeljek 13. marca 1893. Letnik: XXI. besed, »mpik tudi stavkov, da ne rečemo člankov proti nam napisati, če je pa glasilo naših liberalcev, kojih načela se popolnoma strinjajo z goraj navedenimi našega iz vseučilišča se vračajočega mladeniča, proti nam v istini zmeraj le .bona fide" pisalo, potem smelo trdimo, da je pri Djih oni nežni čut, kateri tudi pravniku pri razločevanja med .bona in mala fides" mnogo pripomore, skoro zamrl. Tega čuta tedaj, ki blaži človeško sree in ki se izraža v neki občudovanja vredni pravicoljubnosti, krotkosti in priljudnosti človeškega značaja, tega čuta naši ošabni liberalci ne poznajo. — Blažilna moč omike ne da se sicer tajiti. A le malokomur se posreči, vspeti do vsestranske dovršenosti le na podlagi posvetne omike, brez one iz verskega čuta izvirajoče blagosrčnosti ia blagodušnosti. In tudi našim liberalcem se to ni posrečilo! Cim bolj pojemata pri njih katoliška zavest in krščanska ljubezen, tem bolj se širita strast in sebičnost. — človeška omika se znači tudi v tem, da zaduši Človek, spoznavši samega sebe, prirojene mu ali potem pridobljene strasti. Slovenski liberalci pa ne poznajo niti samih sebe, niti ne brzdajo svojih strasti), ampak dajejo in sicer večkrat kljubujoč vsaki omiki — bodisi v svojem glasilu, bodisi v svojih Jožah", kjer se navadno zvečer zbirajo, brezobzirno duška svojim liberalnim, za njih omiko ne preveč laskavim načelom. Če se pa oni, kojim se vendar vsaj principi-jelno ne more omike odrekati, že tako vede, si razumni čitatelj sam lahko misli, kaj počenjajo še le oni poluomikanci, koji so slepo prisegli na zastavo prvih in kojim je edina zvezda-voditeljica glasilo prvih „Slov. Narod". Mi, ki smo jih pa že slišali, kako so javno zabavljali proti duhovnikom, gra-tuliramo učitelju in učencemzave-likanski napredek. Iz navedenega se razvidi, da so društvene razmere pri nas skoro bi rekli neznosne postale. A kako naj bode drugače! Če te sreča liberalec — omikanec — in ga pozdraviš, on pa le misli, da si klerikalec, koma) da ti odzdravi Pa tudi onih kle-rikov, koje liberalci sami za vzorne narodnjake smatrajo, ne morejo — najbrž samo zaradi črnega plašča — nikakor prav obljubiti iu večkrat jih lahko vidiš, kako samotarijo pri narodnih veselicah pri kakšni postranski mizi. Strast je tedaj omiko premagala! A niti med liberalci samimi ni več one složnosti, onega zaupanja, kakor nekdaj. Narodne veselice, na koje se povabljajo tudi zagrizene nemškutarice, so zmeraj slabši obiskane, društveni prostori postajajo preveliki. Versko prepričanje in katoliška zavest sta pa tudi za praktično življenje vplivnega pomena, kajti ona čistita človeško vest in primoreta blagodušnosti in blagosrčnosti do zmage nad sebičnostjo. Da je takšna zmaga neprecenljive vrednosti, umeva se samo ob sebi. Da pa posvetna omika sama brez — Sobe na dan po 4 lire. »Table d' hSte" 5 lir brez vina. Hdteli II. vrste : .H o t e 1 d e 1 a P o s te". — „H 6 te 1 O a m p i d a g 1 i o", Corso 286. — „A1-bergo deli a Pace", Via Sistina 3. — .Tre re", za palačo di Venezia. Gostilne (trattorie), kjer se dobi dobra hrana in pošteno vino: Trattoria deli' Aurora, Corso Vittorio Emanuele 47; Passetto, Circo Agonale 52; B u c c i, Via delle Capelle 54 (tudi postne jedi); Coeradetti, Via della Croce 81; G a b r i e 11 i, Via S. Chiara 7; F a r i a n o , piazza Colonna; restaurant della piazza Rusticucci. Najboljše dunajsko in bavarsko pivo : B i r -raria Albreeht, Via Ginseppe 24. Nemški zdravniki: dr. Wittmer, Via quatro Fontane 17; dr. Weber, Piazza di Spagna; dr. Dan to ne, Piazza Montecitorio 121. n. Šolska podoba. „Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) Dnevi letijo. Marica je cesarica vasi. Vse govori samo o njej. Nada, da nim bo ona učiteljica, veselila nas je vse. A ona hodi po polju. Zamišljena je — ali lice ji je jasno. Ni to žalost, niti briga, kaj njeno dnšo obhaja. To je ona sentimentalnost, morebiti lastna letom in šoli, katero je zvršila. Hodeč tako shajala verskega prepričanja navadno v boju s sebičnostjo podleže, priča nam vsakdanja skušnja. Drastičen slučaj v tem oziru brali smo ravnokar v drugi št. .Slovenskega pravnika". Najbrž iz gole sebičnosti — kajti nevednosti mu de jure ne smemo odrekati — pripravil je namreč neimenovani .omikanec", s tem, da je na mesto ene same tožbe vložil tri tožbe, ne le svojega bližnjega v gmotno škodo, nego tudi sodišče v pravno zmoto. Dragi čitatelj, prepričaui smo tedaj, da nam bodeš priznal, da je naš vzklic na naše katoliko-narodne visokošolce gledd na to, kar smo povedali, popolnoma opravičen. Naša stanovska dolžnost nam veleva, da skrbimo in delamo na to, da si vsaj za bodočnost izgojimo mož, ki bodo nepristopni po-gubonosnemu liberalizmu, a tudi ljubezen do našega naroda nas v to spodbuja, kajti drugači je razpor med nami večen. Dal Bog, da najde naša beseda prijazen odmev! _X.— Politični preg-ieti. V Ljubljani, 18. marca. Deželna razstava v Inomostu bode letošnje poletje. Italijani tudi pri tej priliki pokažejo svoje nasprotstvo do nemških sodeželanov. Lupo priložnost imajo posebno vinogradarji južnega dela dežele, da seznanijo svet s svojimi pridelki in za-nje pridobi kupcev. To bi bilo potrebno posebno sedaj, ko italijansko vino dela tirolskim vinogradarjem hudo konkurenco. Iz samega sovraštva do nemških Tirolcev so pa sklenili, da se ne udeležb razstave. Čelo italijanski oddelek deželnega šolskega svžta je sklenil, da se razstave ne udeleži, ravno tako tudi trgovska zbornica v Roveredu neče na noben način pospeševati te razstave. Tudi italijanski obrtniki se deželne razstave ne udeležb. Pričakovati je pa, da se razstava dobro obnese, naj se Italijani tudi ku-jajo. Morda se bodo še kesali, kakor so se Nemci na Češkem, ko so videli, da je deželna razstava vspela tudi brez njih. Tudi zborovanja deželnega zbora se letos Italijani ne udeležb. Ta pasivna politika pa pač ne bode imela večjega vspeha, kakor večletna pasivna politika Staročebov. Prej ali slej se bodo voiilci naveličali vednih volitev in bodo izvolili može, ki pojdejo v Inomost. Cerkvena politika in Apponyijeva stranka. Najčudnejšo vlogo igra na Ogerskem Apponjijeva stranka. Sedaj je za civilni zakon, sedaj zopet zoper njega. Poslednji čas je ta stranka nasprotovala vladni cerkveni politiki. Njih glavno glasilo .Bodapesti Hirlap" pa vendar obsoja spomenico škofov in trdi, da je nemogoče, da bi cerkev na Ogerskem zapovedovala državi. Temu glasu se pa ne sme pripisovati posebne važnosti. Da bi ta stranka kako podpirala vladno politiko, tega si še misliti ne moremo. Dobro vemo, da Apponyi ni dosti boljši katoličan, kakor čzakj ali Weckerle, toda on ne bode hotel s svojo podporo utrditi sta- se je tudi z učiteljem; najprej se ga je jako bala ali počasi se mu je privadila. To je trajalo mesec dnij. Potem je postala še bolj zamišljena. Čudno se je počela obnašati. Enkrat je sedela z nami. Pripoveduje, kaj je vse po svetu, potem skoči; samo da je rekla: .Treba je delati!*, pa nas je pustila, a mi zijamo za njo. Ali pride popoludne, ko se je pop naslonil na pokrivalo, gleda ga, nagne se k njemu, pa se naenkrat zgane, vzdigne glave, vstopi v sobo in odpre knjigo. Ali hodi po polju. Zapoje slavček zdaj tiho, zdaj krepko, ljubko in milo, zdaj veselo kakor sva-tovska, zdaj otožno kakor mrtvaška pesem. Ona ga sluša, sluša, in pogled ji kroži po zraku. Potem naenkrat adari z nogo in vzdigne glavo. LusciniA philomela pa kaj ? Ali izpukne krpotec iz zemlje, pa ogleduje prstič, katerega si je še kakor dete porezala in katerega ji je Ikonija s trpotcem obvezala. Gleda lističe in misli nekaj, pa ga potem proč vrže in z nekakim zaupanjem zašepeta: .Plan-tago lanceolata — navadna stvar!" Enkrat stoji zopet sama v sobi. Nekaj se sama seboj bojuje. Uderejo se ji solze, pa joče, joče, in zopet naenkrat si obriše oči, prime za knjigo, udari po mizi, odpre in začne strastveno brati. Sedela je enkrat pod orehom. Plete, a knjigo je djala pred-se na krilo ; nabrala je obraz in bere lišča sedanji vladi. Glasilo narodne stranke najbrž le saradi tega sedaj nakrat tako piše, ker bi rada vlado zapeljala, da se še bolj »mota v proticer-kveno politiko in naposled onemogoči, da potem pridejo Apponyi in njegovi pristaši na krmilo. Če bode Apponji dosegel svoj namen, ne vemo, ali to smo pa prepričani, da se vladi ne bode posrečilo, prodreti s svojimi cerkvenopolitičnimi predlogami. Zadela bode najbrž že v zbornici poslancev na nepremagljiv upor. Mnogi bodo nasprotovali stvari sami, drugi pa le iz političnih ozirov. Tisza in Rim. Hud udarec za mogočnega bivšega ogerskega ministerskega predsednika je bilo to, da mu je Asboth očital, da je pri neki priložnosti prosil papeža, da naj posreduje, da ne bode duhovščina delala proti njemu. Je li dobil pomoč, nam ni znano. Tista je v odgovoru skušal stvar utajiti. Sukal in zvijal se je in vse nekako izvračal na grofa Kalnokjja. To Tiszovo zavijanje je bilo naravnost smešno, ker grof Kalnoky bi se gotovo ne bil obrnil na svojo roko v tej stvari do papeža. Priznal je pa Tisza, da je nekoč se bil do Rima obrnil, ko je vladika Strossmayr le imel prevelik vpliv. Tisza je Btvar tako zavijal, da je moral As-botha kdo nalagati. Bil je res uradnik v minister-stvu vnanjih stvarij, ali on tam ni bil v takem oddelku, da bi kaj tacega izvedel. To bi mu bilo le mogoče, ko bi bil kako izmaknil akte. Iz vsega govora je bilo le vidno, da je res, kar je Asboth govoril, da je pa Tisza precej prepričan, da mu poslanec ne bode imenoval virov, od kod da je vse izvedel, ker bi se mu potem očitalo, da izdaje uradne tajnosti. Pravoslavna cerkev v Bosni in Hercegovini. Ruski list .Moskovskija Vjedomosti" je nedavno priobčil članek, v katerem v živih barvah popisuje, kako se zatira pravoslavje v Bosni in Hercegovini. V tem članku se prosi za stare mašne cerkvene ornate in obrabljene cerkvene knjige. V Rusiji seveda take stvari verjamejo, misleč, da Avstrija ravno tako preganja pravoslavje, kakor Rusija katoličanstvo. Vsi trije pravoslavni metropolitje v Bosni in Hercegovini objavili so v .Iztočniku" neko izjavo, v kateri pravijo, da je neresnica, kar piše ruski list. Pravoslavje je v Bosni in Hercegovini popolnoma svobodno in jednakopravno. Varuje je država. Vse to dokazujejo velike svote, ki se dovoljujejo za cerkve, samostane, plače duhovščine, bo-goslovsko veliko šolo in za paramente. Z vladno pomočjo so se izdelale nove cerkvene knjige, katere je potrdil vselenski patrijarhat. Zal, da ruski list izjave najbrž ne priobči svojim čitateljem, ki bodo torej še zanaprej imeli vse napčne pojme o razmerah v Bosni in Hercegovini. Vesti o zatiranja pravoslavja v Bosni in Hercegovini ruski listi nalašč prinašajo, da bi nahujskali rusko občinstvo in pa evropske države proti Avstriji. V Rusiji bi namreč radi, da se Avstriji vzame zopet Bosna in Hercegovina. neprenehoma. A na travniku višje stoji mlad Človek. Naslonil se je na kosišče z očmi v popovo hišo. Potem vzame dvojnice, puha v nje, in njihov jasen glas se otožno razlega po zraku. To ni znana pesem, to ni pesem--kdo bi vedel, kaj je to! Naenkrat jo zapodi na ledino in zasuka onih par dlak nad ustnama in temno gleda proti šoli. Oči mu kri zaliva, vlažne so, a lice mu gori, kakor v vročini. A ko se mrak vleže na zemljo, tava nekdo poleg popovega plota. Ne beli se na njem kmetska obleka, niti ostaja na pota sled širokih opank. Nasloni se na kolec, a od popove hiše, kakor mesečev trak, počasi prihaja druga podoba v dolgi obleki; pride k plotu in dolgo in tiho šepeta. Nihče ne vidi, niti kdo opaznje črne Pavlove oči, kako prodirajo nočni mrak. v „Ne vem, kaj bi storili?" govori podoba z dvorišča. .Ostani!" pravi podoba iz alice. .Kaj Bi de razjezil?" .Ni mi mar za male duše, nočem se tnkaj s teboj pričkati! Jaz hočem dokaz! Ali me ljubiš, ali me ne ljubiš? Jedno ali drugo. Nočem krožnika z dvemi lici. Ne ljubim Ijudij, kateri kaj hočejo, a ne morejo, a kateri morejo, a nočejo I Ali! ... . ali! ... . Vidim vse! ... . Bolje je, da se vrneš, pa bereš sentimentalne romane in Ijabiš očeta roko....." (Dalje ittdi.) Srbija. Volitve v Srbiji ta vlado neso tako ugodno izpale, kakor je pričakovala. Natančnih poročil še sedaj ni in zdi se nam, da jih vlada nalašč zadržuje. Od vladne strani se zagotavlja, da je zmagala liberalna stranka, toda prizuavajo, da je večina jako neznatna, morda kaeih 10 glasov. Liberalna zmaga je tudi verojetna, ker je vlada delala z največjim pritiskom. Od radikalne strani se pa celo zagotavlja, da so zmagali radikalci. Mesta so volila največ liberalno in to celo taka, ki so veljala za radikalna središča. Seveda po mestih imajo uradniki vpliv. Po kmetih so pa v največ krajih volili radikalno. Da so se pa volitve vršile popol-polnoma svobodno, bili bi gotovo zmagali radikalci. Veliko je radikalcem tudi to škodovalo, da je mnogo kmetov še davek na dolgu in torej po srbski ustavi voliti neso smeli. V skupščini bode vlada imela težavno stališče, ki ni gotovo, da bi vsi liberalci jo podpirali. Metropolit Klemen morda pride pred redno bolgarsko sodišče zaradi hujskanja proti knezu. 11 občin trnovske škofije se je obrnilo do vlade, da naj metropolita izroči rednemu sodišču. Kasacijsko sodišče v 8ofi|i je odločilo, da ni treba dovoljenja cerkvenega oblastva, ako se hoče metropolit izročiti sodišču. Sedaj je vse zavisno le od vlade, če se jej bode umestno in potrebno zdelo metropolita sodišču izročiti. V Rusiji pa po cerkvah molijo za metropolita Klemena in pa za ohranjenje pravolavja v Bolgariji. — Ruske agitacije pa v Bolgariji dosti ne motijo priprav za volitve velikega sobranja in poroko kneževo. Da bode veliko sebranje premenilo ustavo po željah bolgarske vlade, o tem nikdo več ne dvomi. Sestavljajo se celo že programi za vspre-jem neveste. Splošno je veselje v Bolgariji, da je-denkrat dobe vendar vladarsko rodbino in tako si še bolj zagotove samostojnost dežele. O kacih ruskih simpatijah ni nikjer sledu. V Peterburgu se jako motijo, Če se zanašajo na bolgarski narod, da bi pospeševal njih namene. K večjemu z denarjem Rusija more v Bolgariji dobiti še nekaj privržencev. Cerkveni letopis. Obletnica misijona Preddvorom. Obče priznano je, da je misijon za poživljenje katoliškega življenja v vsaki fari prekoristen. A bilo bi premalo sam misijon, da ne bi se pozneje večkrat na tiste srečne dni ljudstva spominato. Kakor drugo duševno dobro se tudi to prehitro pozabi. — Zato je bilo zelo prav, da smo obhajali Preddvorom obletnico lanskega misijona, ki je bil od 6—12. marcija 1892. — Poleg domačih duhovnov prišel je še župnik iz bližnjega Olševka pomagat pri duhovnem opravilu. — Res lepi dnevi preteklega tedna so kakor navlašč pomagali, da so ljudje tem laže hiteli v farno cerkev ponavljat pred sv. misijonskim križem dobre sklepe, ki so jih lani ta čas storili. — Od sosednih fara celo je vrelo pobožno ljudstvo Preddvor. Nad 900 vernikov je prejelo sv. zakramente. Še celo od Slovakov, katerih je tukaj v graščini preddvorski več družin služečih, so se pridno udeležili te pobožnosti. Cerkvene knjižnice. Pravijo, da bi bil sv. apostol Pavel, ko bi živel v 19. stoletju, pri svojem praktičnem duhu gotovo .žurnalist" postal. In res je to dandanes najkrajša pot, ako hoče kdo — kakor je bil on nekdaj — „vse v vsem postati". Tak mož, ki je poln apostolske gorečnosti, in zna vsako priliko porabiti v rešenje duš, je kardinal Vaughan, vredni naslednik slavnega Manninga. Svojo posebno pozornost obrača on na tisk; in neki katoliški časopis pravi od njega, da pri vsi njegovi visoki službi tiči v njem »an instinct of journalist". V svojem letošnjem pastirskem listu sprožil je novo misel o ustanovljenju „cerkvenih knjižic", od katerih je upati, da se bodo kmalu vpeljale. Med drugim pravi: „Ce ne slišimo ničesar, če ne mislimo ničesar, če ne beremo ničesar, kakor le to, kar nam svet pripoveduje, bomo kmalu postali vsi posvetni. Prijateljstvo sveta pa je sovraštvo božje." — Zato je njegova želja, naj se po vsej škofiji začnd zbirati knjige nabožne vsebine, ki naj se potem postavijo kot mala knjižnica v cerkev samo. V cerkvi se ima hraniti ta knjižnica, „ker je to knjižnica besede božje; je torej tam, na svetem kraju njen pravi prostor; da je tam pred očmi občinstva." — .Poznali smo enake knjižnice", pravi, .ki so bile po duhovnijah, šolah ali tudi zakristijah, in niso nikdar postale popularne, samo zavoljo tega ne, ker jih ljudstvo ni imelo vedno pred očmi." Naj bodo pa v eerkvi na očitnem kraju shranjene, ljudstvo bo dobilo kmalu več veselja do njih. Na prvi pogled se naredba ta morebiti malo čudna vidi; a popolnoma novega v tem vendar nič ni. Saj so imeli že židje v svojem tempeljnu in po svojih sinagogah take knjižnice, zbirke sv. knjig, katere so tam kar jemali in brali. Nam pa veljajo tudi besede sv. Pavla: .Vse. kar je pisanega, je v vaše podučenje pisano." Liga -f- 74. 0. Dominik Milanesio, misijonar iz salezijanske družbe je prišel pred kratkim iz Patagonije za nekoliko časa domov na Laško. Pridigoval je na raznih mestih; iz jednega njegovih govorov povzamemo to-le: .Krištof Kolumb je s tem, da je našel Ameriko dovršil nekako nadčloveško delo, a vse to bi ne bilo nič, če bi ne bili prinesli ž njim misijonarji vere in omike. — (Lep in resničen stavek!) — Južna Amerika je nekako dvakrat večji nego Evropa. Preiskali so jo in olikali na obrežjih dveh oceanov in na bregovih velikih rek. Ostalo je večji del še nepieiskano; tam prebivajo samo domačini še divjaki, razdeljeni v raznovrstne sem in tja se potikajoče rodove. Imajo male šotore s kožami pokrite; hranijo se s surovimi libami in z mesom; zemlje ne obdelujejo; mleka ne rabijo, dasi bi ga lahko mnogo imeli. Dve bitji časte — dobrega in slabega duha. Dobremu žrtvujejo iz hvaležnosti, zlemu se skušajo prikupiti, da jim ne pošlje nesreče. Verski obredi njihovi se završujejo v nečistosti in v pijanosti. — Misijonar, ki gre mej to ljudstvo, mora zato pri njih biti za vse; h krati učitelj vere in omike, podučevati jih mora, kako se obdeluje zemlja, kako se pripravlja hrana in obleka in zdraviti jih mora v bolezni. — Ob času, ko v Evropi uekateri naduti brezverci, ko tudi vlade nekaterih držav govori o temi in nazad-njaštvu katoliške cerkve, žrtvuje na tisoče katoliških duhovnikov vse na svetu, da bi pridobili divjaške brate svoje veri, omiki in s tem — človeštvu, kdo pa misli o tem? Sami živimo v zemljah, ki so jih katoliški misijonarji omiki pridobili in obljudili z ljudmi namesto divjakov, a sinovi pozabljajo neprecenljive dobrote, ki so jih prejeli od katoliških duhovnikov in od cerkve; z blatom in kamenjem jim skazujejo svojo hvaležnost. — Poglej, komur je še kaj mar resnica, kako naši .omikanci" širijo omiko svojo. Kaj so delali in še delajo Holandci in Angleži z divjaki. Kakor divjaki se vedo raznovrstni pustolovci pri svojih tako zvanih .ekspedicijah ?" Z zadnjih let imamo o tem grozovitih vzgledov ne-brojno. To nam svedočijo tudi besede o. A. Lasag-na, misijonarja urugvajskega in brazilijanskega, ki jih je iz lastne žalostne skušnje povedal letos v Pa-viji: .M.lijoni zapuščenih priseljencev, milijoni divjakov so tam. Ustanovila so se društva, da bi izkoristila rudokope amerikanske, da bi zasadila vinograde in zemljo; nobeno pa ne zato, da bi rešilo duše. Nič se ni storilo; oj ne, neizmerno se je storilo v škodo človečanstvu. Videl sem sramotno kupčijo z ljudmi, love s psi na divjake, divjake prestreljene, ostrupljene . . ." Dovolj nam je to! — kje je tedaj prava luč in prava omika in pravi napredek? Dnevne novice. V Ljubljani, 13. marca. (Novi stolni dekan mariborski) je imenovan starosta mariborskih kapitularjev mil. gosp apost. ! protonotarij Fran Košar. Preblagemu preza-služnemu in zvestemu slovenskemu domoljubu iskreno čestitamo. (Cavalleria rusticana) predstavljala se bode zopet dne 16. in 19. t. m. v deželnem gledališču ljubljanskem Dramatično društvo naročilo si je gosta od narodnega divadla iz Pisna gospodično Marenko Volnarjevo, katera bode pela vlogo .Santuzze". (Ogenj.) Od sv. Pavela v Savinjski doliui se nam piše: Včeraj dne 11. t. m. bil je strašen ogenj pri sv. Rupertu, vasi župnije gomilske. Vpepelil je ogenj vso veliko vas izvzemši cerkve in treh hiš. Hitro so pripeljali brizgalnice, tudi od daleč (vseh vkup 18), pa ni jim bilo mogoče ognja zadušiti, ker je bil veter sila močan, mož, žena in 2 otroka so zelo opečeni. Škoda velika. (Ia Rovt) se nam piše 11. februvarija: Tako zgodnje pomladi še nismo imeli, kakor je letos. Celo pri nas je sneg ie skoro popolnoma izginil in muogi so že pričeli delati po njivah. Drugi pa tre- bijo in obrezujejo svoja sadna drevesca. Marsikateri sadjerejec, ki je zadnja leta cepil in sadil mnogo mladega drevja, se z žalostjo ozira po teh dreves-eah. Ojster zajčji zob je vso lubad oglodal, vršičke pa popolnoma podgrizel. Niti drevescem v bližini hiš ni prizanesel zajčji gobček. Pač bi se pritožil marsikateri sadjar, toda kaj hoče, ker lovska postava skrbi le za lovce. Sadjar pa trpi in molči! Lov v rovtarski občini ima v najemu neko lovsko društvo. Prišli so pa lovit samo trikrat, vpihnili skupaj peterim zajcem luč življenja. Drugi zajci pa vživajo brez skrbi zlato prostost. Zajec mora dočakati pri nas že visoko starost, če hoče videti v svojem življenju lovca. Pametno in potrebno bi bilo, da bi postava skrbela, da mora tisti, ki ima lov v najemu, ali sam, ali pa po drugih lov tudi izvrševati, da se zverina preveč ne zaredi. Ako nočejo že udje lovskega društva hoditi v Rovte na lov, naj bi saj imeli tukaj kakega lovca, ki bi v njihovem imenu in na njihov račun večkrat posvetil zajčjemu nepridipravu v boljšo deželo. (Častno občanstvo.) Dne 4. sušca je občina v Velikih Poljanah nad Ribnico izvolila častnim občanom prevzv. knezoškofa ljubljanskega, blagor, g. okrajnega glavarja Lud. pl. Tomana in preč. g. dekana ribniškega zarad posebnih zaslug pri ustanovljenju nove župnij« v Velikih Poljanah. (Še enkrat romarski vlak t Rim.) Pod tem naslovom nahaja se v .Slovencu" z dne 9. t. m. dopis, kateremu treba odgovoriti. Ker je bilo doma malo zanimanja za pripravo romarskega vlaka, obrnil sem se o tej zadevi na odbor v Rim in po nasvetu tega odbora izdal se je sedanji potovalni načrt, ki se je takoj razglasil in bil odobravan od raznih stranij. Dokaz temu je veliko število naznanjenih vdeležencev. Napačno se mi zdi, da bi bila tje vožnja preko Lorete jedino prava, morda zato, ker je 102 kilm. dalja nego ona preko Florence ? Glavni namen temu romarskemu vlaku je .v Rim", torej je najbolje da tje pridemo nevtrujeui. Nazaj gredoč pa vsakdo ogleda zanimivosti po Italijanskem, kakor mu drago. — Sploh pa je razgovor o potovalnem načrtu nepotreben, ker je prepozno. Stvar je sedaj vrejena in se ne da nič premeniti. Kedor hoče drugače potovati, prosto mu, menim pa, da se je vse storilo, kar je bilo mogoče dobiti ugodnostij glede vlaka. — Da pa se sklicujete na dunajski vlak, to je seveda najbrže naklonjenost za domače podjetje. Jos. Pavlin. Mi smo objavili glasove od obeh stranij. Sedaj ko je stvar že določena in se tje gredoč ne da načrt za potovanje premeniti, želimo da prejenja vsako pomišljevanje. Kar se tje grede ne zgodi, naj stord nazaj gredoč oni, ki imajo zato volje in denarja, na potu imajo časa dovolj, načrt napraviti za vožnjo nazaj. — Iskreno želimo, da se romanja v Rim skupno vdeleži prav mnogo Siovencev. Mi Slovenci bi se morali ob tej priliki predstaviti sv. Očetu kot narod katoliški. Zal da nismo vže 1. 1888. tega storili. Takrat so letali Slovenci, Cehi in Horvatje ko izgubljene ovce po Rimu: brez imena in brez voditelja. Vsi narodi krščanski so prinesli iz Rima pisma svobode in krepila, zakaj bi mi Slovenci tega ne storili. — Bilo bi zato najlepše, ko bi Slovence v Rimu sv. Očetu predstavil kateri izmed naših prevzvišenih škofov. — Dal Bog da se romanje to izvrši srečno in častno! (Duhovniki — romarji v Rim) se opozorjajo, da mora vsak saboj imeti svoj .C e 1 e b r e t", ako hoče v Rimu maševati. Ta .Celebret" mora pa še posebej potrjen biti od generalnega vikarja rimskega, kajti brez tega posebnega dovoljenja ne more nihče maševati. — Ker bode pa ravno isti čas toliko duhovnikov v Rimu, mogli bi morda komaj tretji dan šele dobiti potrdilo. Vsak naj si torej kakor hitro mogoče preskrbi svoj .Celebret" ter ga vsaj do 3. aprila pošlje načelniku slovenskega romarskega odbora v Rimu, č. g. Ign. Žitnik Dell' Anima, Roma. Ko dojde romarski vlak v Rim jim bode č. g. Žitnik na kolodvoru osebno izročil potrdila. (Kongrua geriških vikarjev.) Dr. Josip vitez Tonkli, slovenski odvetnik v Gorici, priboril je drugim 8 gg. vikarjem letno plačo 600 gld. pri državnem sodišču. Dal Bog, da bi čč. gg. dolgo let se okoriščali svoje zmage I (Iz Kobarida): Neprijetno nas je iznenadila tužna vest, da je naš rojak, g. Anton Grahli, bivši učitelj v Klancu (Istra) žrtva blede smrti. Naj v miru počiva! (Iz Podgore) se nam poroča: Nemila smrt ugrabila je g. Andreja Pavletiča, tukajšnjega posest- ni k a, dobrega gospodarja, rodoljuba, vernega sinu sv. katoliške cerkve. Mnogoštevilni udeleženci pogreba pričali so, kako cenjen je bil pokojni v občini. Žalujočim iskreno sožalje 1 Vera v snidenje nad tvesdami olajšala bo britek poljub božji. Naj v mira počiva! | (V Tolmina) se je osnovala ,ljudska posojilnica". \ Trgi na Goriškem posnemajte Tolmiuce, in ne boste j klalni dar bogatinov-oderubov! (Ie Cerknega): Pri nas ustanovili so za razvoj i narodnega gospodarstva vneti možje »hranilnico" in »posojilnico". Živela! (I* Celovca) dni 10. marca: Z neobičajno, pre-sijajno svečanostjo obhajala se je po širnom katoliškem svetu redka petdesetletnica škofovanja Leona XIII. Pa tudi mogočni ne-katoličani, da, celo pa-gani so se tem povodom klanjali »luči na nebu«, velikemu knezu miru, slavnemu Leonu XIII. Poročal sem vam, kako tiho je ostalo o papeževi siav-nosti na Koroškem; no, vladal je tem povodom našim nasprotnikom toli zaželeni »koroški mir* 1! Po tem so se ravnali tudi naši »liberalni" tudi — katoličani! Uradna »Celovčanka" n. pr„ ki je baš v zadnjem času namazala po cele strani v obrambo celovških 164 Abrahamovičev, je omenila papeževe slavnosti v 3 kratkih in suhih noticah. »Beljaška Urša" je porabila priliko, da je udrihala po rimski kuriji, »Freie Stimmen" in »Banernzeitung" pa se vjedata. da j« papež dobil toliko darov, češ: »Schade um das Geld, das dabei floten gieng und aus aller i Herren Lander zusammengeschart wurde. Wie viel wirkliche Armut biitten damit gelindert, wie viel heisse Thriinen biitten getrocknet werden kdunen". O tih strastnih besedah več pisati, zdi 8e nam nepotrebno, saj so le nov pojav golega proticerkve-nega laži liberalizma! Če bi oni darovi šli v žepe »schalvereina", »stidmarke" ali židovskih »volks« : begluckerjev", bi bili naši tudi-kristjani pač zadovoljni, a da se kaj stori za sv. kat. cerkev ali nie-nega poglavarja, hitro bruhajo nad katoličani ogenj in žvepelj 1 —rn— (Nova maša v Ameriki.) Kakor poroča »Ame-rikanski Slovenec", imeli so v mestu Kansas lepo slovesnost. Dne 5. februvarija je namreč daroval novo sv. mašo čast. g. Anton Podgoršek, rodom Slovenec s Štajerskega. Slovesnega sprevoda v cerkev udeležila so se: društvo sv. Cirila in Metoda, slovensko - hrvatsko društvo sv. Jožefa in poljsko društvo sv. Stanislava. — Čast. gosp. novomašnik je sedaj na službi v mestu Greeley. (Obesil) se je včeraj zjutraj v Fiorijanskih ulicah v Ljubljani bivajoči vpokojeni železnični sprevodnik Anton Zore. Pravijo, da ae mu je že dalje časa mešalo. (Drevo je ubilo) 681etnega posestnika Martina Smodiča iz Dobovca v sv. kriški občini, ko ga je podsekaval s svojim sinom. Ko je namreč drevo padalo, zadelo je Smodiča s toliko silo. da se je zgrudil v nezavesti in kmalu na to umrl. __ Društva. (Slovenska hranilnica in posojilnica v G lin j ah na Koroškem) je izdala račun za četrto upravno leto 1892, ksteremu povzamemo: Prometa ie bilo 77.974 gld. 92 kr. Novih udov je pristopilo 38, in jih je bilo koncem leta 207 z 209 deleži ki imajo 656 gld. 75 kr. Hranilnih vlog se je vlož lo 26.277 gld. 18 kr., izplačalo 10.869 gld. 64 kr., in je njih stanje koncem leta 55.685 gid. 4 kr. od 267 vložnikov. Novih posojil se je dalo 15.360 ald., vrnilo 1172 gld., stanje koncem leta 47 085 gld.. danih 178 zadružnikom. Prihranjene zaloge je 908 gld. Upravnih troškov je bilo 229 gld. 4 kr., čistega dobička 190 gld. Od čistega dobička se je 135 gld. namenilo, da se kupi za zadružnike žitočistilni stroj. To je res dobra misel, porabiti čisti dobiček, in naj bi se po možnosti posnemala tudi po drugih naših deuarnih zavodih. 20 gld. «e je darovalo slovenski čitalnici v Glinjah, 5 gld. družbi sv. Cirila in Metoda. (Koroška hraniluica v Celovcu) je imela due 28. februvarija svoi letni občni zbor. Bilanca kaže glavnega zaklada 17.992 953 gld. 7 kr., rezervnega zaklad« 2.193 783 gld. 49 kr. Izposoje-uih je na dolžna pisma 9 801240 gld 77 kr., na menjice 38.842 gld. Vloženih je na 32.791 knjižic 17.695.477 gld. 75 kr. Pri občnem zboru se je razdelilo razn m zavodom, društvom itd. vkupe 64.310 gld. Za Sloveuce pa pri tem ni bilo niti drobtinice! Tudi za katoliške dobrodelne naprave se je našlo samo okrog 2700 gld. Največ so dobila razna pristno nemška pevska društva in naprave, ki so meščanom in bogatiuom v korist! Telegrami. Dunaj, 13. marca. Pravosodni minister je odgovoril na Robičevo interpelacijo zaradi slučaja v Svincu na Koroškem, ko je sodnik slovenski stranki zaklical: „Le čakaj, te bo-dem že nemški učil," da tukaj gre zaradi nekega požigalca, večkrat kaznovanega zločinca, ki se je proti sodniku nedostojno vedel in je bil torej disciplinarnim potom s 24urnim zaporom kaznovan. Dobrovnik, 13. marca. Škof Matevž Vodopič je umrl za kapjo. Teritet, 13. marca. Cesar Franc Jožef je incognito odpotoval v Genf, kjer ostane cel dan. Sofija, 12. marca, volil 100.000 frankov Ferdinanda in njegove ki bode sredi aprila. Pariz, 12. marca. Pravosodni minister je vsled izpovedeb Soinouryja v panamski pravdi dal demisijo in izjavil v pismu Ribotu, da on ni nikdar dal pooblastila, storiti zaradi panamske pravde korake pri gospej Oottu. Pariz, 13. marca. Carnot je podpisal ostavko ministra Bourgeoisa in začasno De-velleu izročil vodstvo pravosodnega minister-stva. Kakor se govori, se bodo združile razne interpelacije, mej drugim tudi Millevoyeova interpelacija o Floquetu, Freycinetu in Ole-menceau-u. Umrli ho: 9. marc-a. Uršula Zalaznik, gostaoeva hči, 4'/» leta, Stre-liško ulice 11, morbus Brigthii. 10. marca. Vladimir Gerbič, godbenega vodirelja ain, 14 dni. Gledališka stolba 3, božjast. 11. marc;i. Marija Cernel, gostija, 70 let, Kravja dolina 11, earcinoma faciei. — Janez Hirschberger, delavec, 28 let, Poljanski nasip 50, jetika. 12. marca. Anton Zore, železniški sprevodnik, 66 let, Florjanske ulice 32, se je obesil. Mestni zbor je doza vsprejem princa soproge po por £ <-a 3 'Ss opazovanja zrakom«ra v mm toplomer* po Celiiju ■g S s 53 o 11 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. a. sveč. 736 7 7364 7409 —1-6 13 0 64 si. zap. zm. jzap. jaBno m n 000 12 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zved. 744 0 740 8 740 8 -1-4 11-2 5 2 si. vzh. m. jzap. yt jasno n '' H 0-00 orednja temperatura obeh dni 5-9° in 50°, oziroma za 3'1 in za 2'2° nad normalom. Izbris tvrdke. Pri dež. kot trgovskem sodišču tvrdke: „H. L i n d t n e ru (nem ), trgovina z mešanim blagom v Kamniku. — Dalje tvrdke; „G e o r g Mellitzer & C o m p." (nem.) v Mengšu. Vpis tvrdke. Pri deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani: Jerovšek" (nem.), trgovina s špecerijskim blagom, ska in žagarska obrt v ,Maria mlinar- Pod varstvom. Josip K a č a r , posestnik v Zalogu, radi zapravljivosti. — Mavrilij Ravnikar, »žitniiki mitničar v Ljubljani , radi bebosti. Razpisane službe. Na zagrebški državni cesti »tavbinskega okraja novomeškega je popolniti mesto jednega eestarj a z mesečno mezdo 18 gld. avstr. velj. in s pravico, pomakniti se v višjo mezdo 20 gld. avstr. velj. s starostno doklado 3 ali 6 gld. na mesec, katera se podeli po dovršenem 10-, oziroma 201etnem zado-stilnem službovanju. Tisti nemškega in slovenskega jezika zmožni podčastniki, katerim je bila priznana pravica do civilne službe in kateri hočejo prositi za zgorej navedeno izpraznjeno mesto, naj vlož6 svoje prošnje, opremljene s certifikatom o doseženi pravici, in sicer, ako so še v aktivnem službovanju, potem svojega pred-stojnega oblastva (vojiškega oblastva ali zavoda), ako so pa že izstopili iz vojaške zaveze, potom pristojnega političnega okrajnega oblastva najpozneje Jo 2. aprila 1893. 1. pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani. Dražba. 154 2-1 23. maroa t. 1. ob 10. uri dopoldne bode zmanjševalna dražba za novo šolsko poslopje v Mošnjah. Dražba vršila se hode v starem šolskem poslopju in sicer: 1. za zidarska, 2. za tesarska, 3 za mizarska in 4 za ključarska dela. Načrti so na ogled pri stavbmst-em odboru. — Pogoii se zvedd pri dražbi. Stavbinski odbor v >JT o Ciljali. PO Dunajska borza. Oni 13. maroa. Papirna renta h%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlala rente 4£, davka prosta .... Papirna rente b%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri....... Sapoleondor (20 fr.) ....... Oosarski cekini........ Nemških mark 100 . 98 gld. 98 . 80 kr. 70 „ . 117 10 . . 96 95 „ . 988 341 70 . 121 15 9 63U1 • obrestnih in dividendnih važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borti. Sviti pismen i in ustni brezplačno. Celotna naročnina t poštne pciiljatvijo vred gld. 2 60. Men j antična delniška družba „n m r c u UVollziila it. 10 Dunaj, Miriihilfirstraiit 74 B. 66 jBJT Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja | pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic, Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivaa Jaaeilt. Tis« . iiiiionsae iihuhuuc'" v i,uihlmui.