lil. številka Ljubljana, y ponedeljek 14 maja 1905. XXXVIII. leto. {shsja ve&k dan zvečer, iziciSi nedelje in praznike, ter velja po pošti preje man aa avatro-ograke dežele aa vie leto S6 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meao« * K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom aa vao ši9 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en meso« 2 K. Kdor hodi aam ponj, plača aa vao leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt lota 6 K 60 h, za en mesoe 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor iua5a poštnina. — Sa narocbe brez istodobne vpošUjatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanile ae plačajo od peterostopno petlt-vrate po IS h, če bo so oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tlaka trikrat ali vc*krat. — Dopisi aa] *o izvole frsnkovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo jo v Knaflovih nlioah St. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, opravništvo pa v pritličja. — UpravniStva naj so blagovolijo pošiljati naročniao, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Vseučiliško vprašanje v državnem zboru. Vsbotni seji pcslanako zbornice je bilo absolvirano prvo branše vladne predloge zastran italijsnske pravne fakultete v Roveretu. Dotična predloga se je odkazala proračunskemu odseku. Debata je bila zanimiva. Oglasili so se zastopniki različnih strank in pojasnili ne samo svoje stališče glede italijanske pravne fakultete, nego vobče glede vseučiliškega problema v naši državni polovici, kateri problem postaja čedalje nujnejse potreben korenite rešitve. Itsiijanski poslanci so sli brez upa zmage v boj za Trst. V vseh mogočih varijacijah so ponavljali S70J0 zahtevo, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu, in sicer brez ozira na primorske Slovane, dasi bi se z italijansko visoko šolo razmerje moči na Primorskem popolnoma spremenilo na škodo Slovanov. Oglasili so se pa s svojimi zahtevami [tudi zastopniki drugih narodov. Oglasili so se Siovenci, Čehi, Malorusi in Hrvati. Schoiererjeva stranka je porabila to priliko za izjavo, da je sploh proti ustanovitvi vszke nenemške univerze v Cislit-vanski, socialni demokratje pa so nastopili kct ovaduhi, dolžeč kar od kraja vse narodnosti iredentističnih nagnenj. Obenem se je socialistični govornik zavzel za narodno avtonomijo. Izmed Slovencev sta govorila Plan ta n in P1 o j. Slednji se je omejil na kratko izjavo, medtem ko je posl. Plantan v velikem govoru pojasnil slovensko stališče. To stališče je, na kratko rečeno: da priznavajo Slovenci vsakemu narodu pravico do visoke šole, nasprotujejo pa zahtevi, da bi se italijanska fakulteta ustanovila na Primorskem, in zahtevajo, da se že ustanovi slovenska univerza v Ljubljani. Poslanec Plantan je imel srečen dan. Ministri in poslanci so ga poslušali z velikim zanimanjem, dasi je govoril skoro oelo uro, in minister Hartel je tudi izjavil, da se bo s Plantanovimi izvajanji obširno bavil v proračunskem odseku. Hartel je že pri sobotni razpravi v splošnem oziru preciziral vladno stališče. Dajal je, da vlada ni neca klonjena ustanovitvi novih vseučilišč; mučijo ga pa vsakovrstne skrbi, ki prav tako izgledajo, kakor da jih je vlada iztaknila z namenom, da bi ji ne bilo treba ugoditi zahtevam dotičnih narodov. Zlssti dvoje predpogoje? je omenil minister Hartel. To sta: sredstva in »polnovredne akademične učne moči«. Odkritosrčno je priznal, da se je vlada postavila na stališče, katero je sedanji ministrski predsednik bar. Gnutsch formuliral že leta 1896. in ki je bilo tako dobro zamišljeno, da Cehi še danes nimajo upanja, da kmalu dosežejo drugo češko vseučilišče. No, poslanec Plantan je v svojem govoru, dasi je govoril pred ministrom, ovrgel že vnaprej te pomisleke. Opozoril je, da bi se Slovenci zadovoljili, če ee jim sedaj ustanovitev vseučilišča zsgotovi, seveda potom zakona. Za začetek bi zadostovala pravna fakulteta. Minister Hartel je priznal, da eo vsled požrtvovalnosti dežele kranjske in mestne obline ljubljanske na razpolaganje znatna sredstva. Ta sredstva zadostujejo za ustanovitev pravne fakultete in tudi glede učnih moči »polnovrednih učnih moči« bi vlada ne prišla v zadrego, če bi imela dobro voljo ugoditi slovenskim zahtevam. Slovensko vseučiliško vprašanje je postalo z o p e aktualno, bolj kakor je kdaj bilo. Na slovenskih članih prora čunskega odseka je, da položaj dobro izkoristijo. Minister je obljubil, da bo na Plantanova izvajanja odgovoril v tem odseku in če se slovenski zastopniki združeni z ostalimi slovanskimi poslanci zavzemo za Btvar, je morda še mogoče, ustvariti med italijansko pravno fakulteto v Roveretu in med slovensko pravno fakulteto v Ljubljani tisti jun-k t im, ki bi bil edino jamstvo, da naša zahteva ne izgine vsaj za deset let z dnevnega reda. Vojna aa Daljnem ¥ztoku, Kje je Roždestvenski ? Iz Sajgona se poroča: Odkar je Roždestvenski dne 9. t. m. s svojim brodovjem zapustil zaliv Vanfong, ni nobenega poročila o gibanju njegovega brodovja. Nekateri sodijo, da je Rožde-stvenskega brodovje še vedno v zalivu Honkhoe, tretje baltiško brodovje pa nekod v bližini anamskega obrežje. Sicer poroča neka brzojavka iz Singapore, da je 3. t. m. parnik »Coromanđei« v«del v zalivu Vanfong 22 ruskih bojnih in 10 transportnih ladij, o polnoči pa štiri bojne ladje pri rtu Padaran. Druga brzojavka pa pr.Tvi, da so usidrane štiri ruske bojne ladje pri otoku Hai-n anu. Bojne ladje v bližini Three Kingsa. Iz„ Hongkcnga se poroča 13. t. m.: V sredo zvečer je bilo videti kakih 12 milj od Three Kingsa sedemnajst bojnih ladij. Transportne ladje so se pokazale v ožini Ku&be, sedemdeset milj severno od zaliva Kamrank. Pomorske bitke še ne bo. Petrogradski dopisnik »Matina« pravi, da sevtamošnjihpomor-skijh krogih še dva do tri tedne ne pričakuje, da bi sovražni brodovji zadeli drugo ob drugo, ker hoče Rožde-stvenki 3. b rjo d o v j u d a t i d c v c 1 j Časa, da se preskrbi s premogom in živili. Tako vsaj zatrjujejo osebe, ki so v neposredni bližini generalnega štaba, pravzaprav pa, nadaljuje dopisnik, nihče nič ne ve, ker so namere RoŽde-stvenakega zavite v nepre-dorno tajnost. Pred kratkim je hotel pomorski generalni štab na vsak način zvedeti, kje je Roždestvenski, toda admiral ni na ncbeno telegrafiČno vprašanje odgovoril in ko ga je naposled sam car vprašal, odvrnil je Roždestvenski: »Jaz sem skrit« Poročila o gibanju ladij, »Dai!y Maiiu« se porcča z Manile, da je japonska križarka »Hitah:«, ki je imela mnogo moštva in je bila oborožena s štirimi topovi, v sredo ustavila angleški parnik »Doric« pri Pessadorskih otokih. Poročilo parnika »Hop san g«, da se pričakuje baltiško brodovje pri H o nghaiju, luki severno cd francoske Indokine, j e v Honkongu povzročilo nara-š čuj oče skrbi. P r ič a k uje se bitka med Hongkongom in F o r m o z o. Neka japonska križarka je 7. t. m. zjutraj ustavila parnik »The-mis« in preiskovala njegove papirje. Po dveurnem zadržanju je sledila križarka parniku, dokler se ni storila noč. 28 ur pozneje so ustavili »Themis« pri fortih »Moji«. g V Mojih je bilo jako živahno gibanje. Pri vajah s topovi so morale ladje ostati zunaj pristanišča. »Singsang« je videla dve beli kri-žarki pri Tajcu otokih, 200 milj južno od Šangaja. V Berolin pa poročajo iz Tokija »Lokalanzeigerju«: Dve ruski bojni ladji sta ustavili ob obrežju Jasa japonsko ladjo »Nagatoku Maru« in ko sta preiskali njene papirje, sta jo spustili in izginili v gosti megli. Ruske in japonske moči na morju. »Temps« primerja moči ruskega in japonskega brodovja, ki bode nastopilo v prihodnjih pomorskih bojih. Po njegovem izraČunanju imata združeni brodovji Roždestve nekega in Nebogatova vštevši tri velike ladje iz Vladivostoka 23 bojnih ladij b skupaj 192000 tonami, s 13.000 glav broječo posadko io 31 topovi največjega, 206 srednjega in 670 malega kalibra. Admiral Togo pa razpolaga nasprotno z 31 bojnimi ladjami s skupno 203.000 tonami in s posadko nad 15000 mož. Topov ima 68 največjega, 313 srednjega in 492 malega kalibra. Samo če je res! Ruske priprave za odhod četrtega baltiškega brodovja. Da Rusija z vsemi silami dela, da se čim preje odpošlje četrto baltiško brodovje na Daljni Vztok, dokazuje, da je v ladjedelnici Blobm & Bdbs nahajajoča se pripravljalna ladja za rusko brodovje, prejšnji angleški parnik »Gsrjistan«, dobila povelje, da odide sredi tega tedna v Libavo. Japonski transportni parnik se potopil. Iz Čifu se porcča, da je japonski transportni parnik »Sheinsu - Maru«, ki je z vojnimi zalogami obložen bil namenjen v Niučvang, 4. t. m. v bližini Miautau - otoka zadel ob mino Vsled tega je bil del ladje odtrgan in parnik se je še tisto noč vsled viharja potopil. Obsedno stanje na Formozi. Iz Tokija poročajo, da je uradno naznanilo, po katerem se razglasi obsedno stanje nad celim otokom Formozo, stopilo v soboto 13. t. m. v moč in veljavo. Angleški parnik se potopil. Iz Tokia se poroča: Angleški parnik »Lobralense«, ki je bil namenjen iz Niučvanga v Kobe, je 12. t. m. v bližini Port-Arturja zadel ob Njegov grob. Veko8lav Spindler. In zapeli so zvoi ovi težko in zamolklo po tihi doMni. Neštetokrat so že plavali isti glasovi čez polja, čez travnike in čez gaje v lepem sčavniškem do'u I a vselej, kadar so zveneli glasovi tako resno, zamolklo in težko skozi vzduh, so postajali ljudje in se popraševali: »Kdo pa je zopet izdihnil? Bog mu daj duši dobro!« A zvonovi so peli, poč»si, resno, veličastno otožni miserere. In danes je lep majski dan. Nad polji trepetajo solnčni žarki v lahnih sapah. Oblački, kakor drugi, ki so ee izgubili in ki iščejo drug drugega, se srečavajo, poprašujejo, poljubljajo in počasi in zamišljeno plovejo dalje... dalje za sive gore ... A po zemlji, po poljih, po travnikih in po šumah vse živi, vse diha, kakor malo de-tece, ki ga je vzbudil solnčni Žarek, ko mu je šinil preko ličca . . . Vse i:vi, vse diha mlado, sveže hrepenenje ... A sicer mir, oni sveti, veličastni mir vekovečne narave, v ka- terem edino trdni, nerazrušni zakoni snujejo komaj vi ino . . . ćuj, kaj je zazvenelo težko in zamolklo čez doline?... In ljudje postajajo in poprašujejo: »Kdo pa je spet izdihnil? Bog ceu daj duši dobro!« »Ali ne veste? Oh — oh«, vzdihne Vrbarica, »oni pagan tam v tisti gosposki hiši je umrl. Dolgo je moral trpeti za svoje grehe ... In, oh, še zadnji trenutek se ni hotel spraviti z Bogom!« »Ali res? Bog nas varuj in sveta Marija! Torej je res umrl kakor pravcati pagan? Joj, joj!« In javkanje je šlo od ust do ust... V vili, stoječi samotno na krasni legi ob SSavnici, obdani od vseh strani z lepim, Čudovito urejenim vrtom, pa jo ležal ca odru profesor Dušan. Njegov obraz je izražal samozavest in ponos, velik in resen pokoj . . . Ia ljudje so prihajali in poklekali, molili in kropili . . . Molili za milost pega-novi duši. .. . Profesor Dušan je bival par mesecev sem v svoji vili v domovini. Na neki znanstveni ekskurziji je nevarno obolel in mislil je, da ozdravi v svežem zraku svoje oČtne. Mol v najboljših letih je bil Dušan že precej let sem prcfesor naravoslovja na eni najboljših gimnazij in posvetil se je svoji stroki z nenavadno vnemo. Ravno to pa mu je že parkrat škodovalo . . . Pretečene velike počit lice pa je z večimi tovariši šel skupno na znanstveno ekskurzijo v planine, a se je moral čez par tednov vrniti, ker je težko obolel na pljučih. Vrnil se je v mesto. A bolezen se je hujšala in na prigovarjanje zdravnika in tovarišev je šel v svoj rojstni kraj, v vilo, ki si jo je dal sezidati pred leti . .. Cez nekoliko tednov je preoej okreval. A kakor hitro je to čutil, ga je gnala strast ven v naravo. Bilo je prenaglo, in kmalu jo mcral zopet leči. V vasi je bil znan kot domačin in ljudje so ga radi popraševali za svet. A eno so mu zamerili: nikdar ni šel v cerkev, nasprotno pa je dostikrat prav očitno govoril zopc? razne predsodke in prazne vere. In ko je župnik pred ženicami zaupno izpovedal, da je profesor Dušan pagan, da ne smejo ljudje z njim imeti ničesar opraviti, ker bodo sicer pogubljeni kakor on, eo se ga počeli ljudje ogibati. Celo očitno so kazali svojo slepo sovraštvo. Strežnico, ki si jo je bil najel, so mu pregovarjali tako dolgo, da se je nazadnje v resnici zbala in odšla. I a ostal bi bil brez postrežbe, umrl bi bil samoten in zapuščen, das? je ime! sorodnikov v vasi polno . . . Tedaj pa mu je priskočila na pomoč edina oseba, ki ga je v resnici ljubila vdano in iskreno, ki ni poslušala ljudskih govoric, ampak govor njegove velike duše . . . Bila je hči vssVega trgovca, lepa Jelica. Ž°> dolgo sta si bila z Dušanom prav iz duše dobra, in Dušan je resno nameraval jo prav kmalu si vzeti za družico. Izobražena, ljubka in prijazna, b polno, koprnečo dušo se je bila oklenila njega, ki ga je sovražilo ljudstvo, ker je bil brez-božnik, pagan. Odkar mu je odšla postrežnica, je bila vedno pri njem. In dasi je slutil on vedno bolj in dasi je slutila tudi ona težko in usodno bodočnost, vendar ni opešala njena čista in sveta ljubezen, ampak se je šele bolj oklenila njegove duše. In ko je sedela ob njegovi postelji in mu zrla v bledi obraz, ko je poslušala težke udarce njegovega srca in prisluško- vala njegovim težkim dihom, se je naslonila nežno k njemu, gladila mu lase in pritisnila svoje ličoe ob njegov obraz. In zdelo se ji je, da čuti v njem še Življenje silno in mogočno, ki mora zmagati nad demoni bližajoče se smrti. In on se je nasmehni), in tiho, počasi ji je pripovedoval lepe pravljice o večni, silni naravi, ki snuje vedno na novo, vedno sveže in krepko življenje. In prišel je dan, težki in uaodni... Vsa njena ljubezen, vdana in čista, je bila zaman . . . Smrtne senee so legle na njegov mirni, samozavestni obraz . . . Tiho. kakor solnee na večer v sveto morje, je prenvnul . . . Vroče solz? bo ji kapale na mrzli obrai njegov ... In položila ga je med cvetje in zelenje . . . Izvedela se je njegova smrt . . . In posvetovali so se njegovi sorodniki in sklenili, da ga pokopljejo krščanski, Da bo vsaj malo milosti našla njegova duša pri Bogu! Za lepe cekine je župnik to dovolil .. J Tam v skrajnjem kotu pokopališča, nedaleč od Sčavnioe, je dovolil ga pokopati. Tudi zvoniti je pustil, ko bo mu sorodniki obljubili lepo plačo. In zagrebli bo ga in sorodniki bo mu mino in se takoj potopil. Čolni iz Port - Arturja so rešili E?ropejee, ki so bili na krovu. Več neevropskih potnikov in moštva je utonilo. Z mandžurskega tojišča. Is Kooiatiena javlja 11. t. m. »Novoje Vremja«: Na obeh krilih se kaže gibanje Japoncev. Na zahod njem krilu so rekognosoirali mali oddelki jezdecev in Hunguzov ruske postojanke, na vzhodnem krilu pa se zdi, da se bližajo močnejši voji, ki bo polagoma zasedli prelaze in ceate. Na celi japonski fronti se z vso na« g-lico delajo jarki in pota. O j a m a je 25 t. m. baje preložil svoje glavno taborišče vCantafu. Tekom prihodnjih dni ae pričakuje velika bitka. Ganeral Linevič poroča 11. t. na.: Sovražnik je 5. t. m. neki naš oddelek v neki soteski, 10 vrst jugozahodno od vasi Simiaoce napadel in prisilil, da se je v Šimiaoee umaknila. 6 t. m. je neki drugi ruski oddelek 10 vrst zahodno od Usangova prisilil Japonce, da bo se umaknili. Proti večeru je začel sovražnik znova napadati. Vnel ae je bajonetni boj, toda napad smo odbili. Prvoimeno-vani oddelek se je 7. t. m. cel dan in ponoči boril pri Šimiaoee. Boj je ostal neodločen. Japonske čete, ki so stale nasproti drugemu našemu oddelku, so dobile ojačenja, zato se je naš oddelek 7. t. m. umaknil. Tretji oddelek, ki je prediral do soteske Javangulin, je bil napaden od sovražnika in je tako srečno proti njemu operiral, da se mu je posrečilo polastiti se prelaza. 7. t. m. je napadel sovražnik ljuto naše desno krilo, pa je bil odbit. Ruski opazovalni voj v severni Koreji. »D*ily Telegraphu« se javlja iz Tckia, da stoji v severni Koreji 1300 Rusov, ki bo v zvezi z Vladivostokom. Ruske razmere Mandžuriji. Iz Gundžulina se poroča »No-voje Vremja«, da je ruska armada z vsem dobro preskrbljena, le dova-žanje sladkorja in klavne živine povzroča težavnosti. Dopisnik toži o zlorabi železniških uradnikov. Sladkor, ki so ga poslali, pridno so Mukden zapustili, se je zgubil, zdaj ga pa Kitajci v Harbinu predajajo. Tudi drugo blago se krade in zamenjava. Vozove z vojaštvom odpenjajo in jih nadomeščajo s privatnimi vozovi. Japonska admiralska ladja ,,Mikasa" potopljena. Sicer še ni oficijalnih poročil iz Tokia, da se je admiralska ladja »Mikasa« potopila, toda za trdno smemo verjeti, da je to res, ker Japonci trdovratno prikrivajo vsako svojo izgubo, zlasti pa tako veliko, kot je predstoječa. »Mikasa« je bila največja in najmočnejša izmed petih bojnih ladij, ki jih ima Japonska. Imela je depla-oement 15.140 ton in 16431 konjskih moči, bila je dolga 122 metrov, Široka 23 metrov in 8 2 metrov globoka. Imela je 50 brzoatrelnih topov različne velikosti in je vozila na uro 18 milj. Moštva je bilo na njej 830, ki je vse utonilo. V morje bo jo spustili leta 1900. in je bila narejena iz jekla. Japonska ima še štiri bojne ladje, namreč »Sikišima«, »Asaki«, »Fuji«, ki je dokaj slabše armirana od prejšnjih, ter »Čin - Juen«, ki pa prav malo pride v pofitev in ki je bila zgrajena leta 1881. Japonska je potemtakem izgubila že 8 velikih bojnih ladij in ima zdaj le tri moder?!* oklopntoe, katerim stoji nasproti ruskih 8 bojnih in 3 obrežne oklopnice. Prememba poveljnikov. Iz Petrograda se poroča 13. t. m.: Razen Kuro patki na je tudi general Kaulbars odložil svoje poveljništvo. Njuna namestnika sta generala Sarubajev in Laj m in. Ruske izgube topov pri Muk-denu. »Ruski Invalid« poroča oOoijalno o izgubah ruskih topov pri Mukdenu. Te so znašale: 27 brzostrelnih topov, 3 topovi z batovim zatvorom, 4 poljski možnarji in 1 šestpalčni obležni top. Ta izguba je v primeri s štirinajstdnevno bitko pri Mukdenu in porazom, ki je doletel Ruse, izredno majhna. Nevtralno vprašanje. Reuterjev urad poroča iz Tokija 12. t. m.: Zadnje zatrditve Frsncije, da je ohranila nevtralnost, so položaj nekoliko zboljšale, akoravno niso izbrisale vsega sledu napetosti japonskega naroda. Listi zahtevajo nujno od vlade, naj se odločno postavi po robu proti Francoski. Potrebno da je, da razjasni Francija svoje postopanje med 3. in 9. majem. Iz Pariza javljajo, da je imel minister zunanjih zadev Delcasse z japonskim poslanikom dr. Monto-n o m 12. t, m. pol ure trajajoč po-govor, o Čegar vsebini ni nič znanega. Iz Londona se pa piše 13. t. m., da je francoska vlada zahtevala od ruske, da se ne smeta ruski brodovji združiti v francoskih vodah. Japonski duhovi so se vsled tega pomirili in japonski časniki izražajo upanje, da Francija ne bo več tako omalovaževala angleško-japonske ali-jance, kot jo je zadnji čas. Bojkot, ki so ga nameravali uprizoriti Japonci proti vsem francoskim trgovcem, se je začasno odložil na željo japonske vlade. Nasproti temu pa poroča »Standard« kakor tudi »Narodni Listy«, da ■e je položaj med Francijo in Japon sko poostril. Profesor Martens pravi v »Novoje Vremja«, da d o zdaj ie ni nihče dokazal, da bi bila Francija na korist ruskega brodovja kršila nevtralnost in ni nihče, najmanj pa Japonska poklican čuvati nevtralnosti v francoskem vodovju. To pravico in to dolžnost ima i z k i j u jč n o le francoska vlada. Angleška nevtralnost. Reuterjev urad poroča is San Franoisoo: Carinski uradniki so na angleški ladji »Deepdene« razkrili 25C0 zabojev, ki so bili napolnjeni b 4 7 oentimeterskirai puškami in pa Japonsko namenjeni. Kapitan je moral odstraniti vae te zaboje z ladje. Ruski Ordre de bataille. Vsled ukaza z dne 14. aprila se je določba za opravljanje deset električnih razsvetljevalnih postaj sestava izvanrednoga po-veljništva, ki obstoji iz dveh višjih častnikov in 100 vojakov (10 čatovo-dij, 10 proat&kov, 30 pešcev in 50 na konjih), 34 nevojakov, 13 konj in 30 voz. Razen podčastnikov in ino štva na konjih, ki so oboroženi s sabljo in samokresom, dobi vse drugo moštvo puške. Državni zbor. Dunaj, 14. maja. Po pogrebu podžupana Strohbacha se je ob 4. popoldne zopet o t voiila seja drž. zbora. Nadaljevala se je razprava o spremenjenem kroŠnjarskem zakonu. Zakon se je v splošnem sprejel tak, kakršnega je sestavila gosposka zbornica, pač pa so se globe znižale od 600 na 300, oziroma od 100 na 5 K. Potem je bil ves zakon sprejet tudi v tretjem branju, nakar je prišel v razpravo zakonski načrt o ustanovitvi samostojne pravne in državo-znanstvene fakultete z italijanskim učnim jezikom v Rover e d u. — Poslanec B en na ti je zavračal pomisleke proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu ter poudarjal, da mora biti v Trstu italijansko vseučilišče. Proti Roveredu je celokupno italijansko prebivalstvo. — Nadalje je naglaŠal, da tudi pomisleki Slovencev in Nemcev proti Trstu niso utemeljeni. (Na galeriji zbrani italijanski dijaki so tako hrupno pritrjevali, da je moral predsednik resno opominjati). — Posl. Romanczuk je govoril za ustanovitev maloruske pravne fakultete v Lvovu. — Poslanec Plantan je izjavil, da Slovenci privoščijo Italijanom pravno fakulteto, toda tržaška tla so zelo vroča. Velik del tržaškega prebivalstva uganja protiavstrijsko politiko. Trst pa tudi kot pomorsko mesto ni za vseučilišče. Ne more se zahtevati, da bi si sami izkopali rov v Trst, da mestu, kjer je stal nekoč križ, je hrepenelo iz zemlje mlado, krepko drevesce ... In raslo je čudoma od dne do dne in poganjalo brstje in listje . . . Kako je moglo vzkliti drevesce na grobu? . . . In drevo je raslo, in tekom par let je stal na grobu vitek, košat topol in raztezal svoj vrh proti nebu. In nihče ni čutil, da je to simbol njegove duše, hrepeneče, velike in silne ... In nihče ni sluti), da je to vedela le ona, Jelioa b svoje čisto, vdano ljubeznijo, ki je zasadila drevo in ga zalivala s svojimi solzami, da raste, da se dviga v nebo in kaže svetu, da počiva tukaj oni, ki je nosil v sebi veliko, silno, hrepenečo dušo... In vsak večer, ko je solnce izginilo za daljnimi gorami in so legale sence na dolino, je klečala ob njegovem grobu, in solza za solao je padala na rušo . . . A nekoč proti jeseni bo zopet pridrevelt viharji . . . Črni oblaki so se podili pod nebom . . . Žareli bo bliuki, in bobnel je grom ... In stopila jo ŠČavnica čez bregove in poplavila dolino, odnesla mnogo upov. A topol je stal drugi dan silnejši in veličastnejši ko prej . . . bi se zgodila razstrelba, ki bi nas Slovence pokopala. Končno je izjavil, da bi mogli Slovenci glasovati za italijansko vseučilišče le pod pogojem, ako bi se obenem ustanovilo slovensko vseučilišče. — Naačni minister vitez Hartel je izjavil, da sedanja vlada glede vse-uČiliščnega vprašanja nikakor ni zadovoljna s tem, kar so izvedle dosedanje vlade. V splošnem pozdravi vlada vsako zahtevo po ustanovitvi novih vseučilišč, toda pomisliti je treba, da morajo biti vseučilišča rastline, ki se lahko v svoji zemlji naravno razvijajo. Glede italijan akega vseučilišča je vlada že naznanila svoje stališče. Trst mora absolutno odkloniti, ker se mora bati, da bi nastale tam take razmere, kakor 80 bile v Inemostu. Nadalje je povedal minister, da lahko italijanski dijaki dovršijo svoje študije tudi v Italiji, ker učna uprava jim bo priznala iste ugodnosti, kakor jih je priznala hrvaškim dijakom glede Zagreba. Pri razpravi v proračunskem odseku bo dala vlada priliko, da pridejo v razgovor tudi želje glede uitanovitvesleven-ske pravne fakultete, zakatero so vsled požrtvovalnosti avtonomnih in lokalnih faktorjev na razpolago zaatna sredstva. — Posl. Conci je naglaŠal, da je ustanovitev visokih šol interna zadeva italijanske narodnosti. — Posl. dr. Ellen-bogen je govoril za narodno avtonomijo posameznih dežel, dokler pa se to ne zgodi, se ne morejo teka in podobna vprašanja povoljno rešiti. — Poslanec dr. Erler je dokazoval, da smejo Slovenci in Malorusi z mnogo večjo pravico zahtevati vseučilišče kot Italijani. Italijani so avstrijsko državo i:dali, zato pa ne zaslužijo, da bi se jim izpolnile zahteve. — Posl. dr. ŽaČek je zahteval ustanovitev češkega vseučilišča na Moravskem. — Proti je govoril še posl. S tein. Glavna govornika sta bila dr. Ploj in Biankini. Vsi protipredlogi so bili odklonjeni, predloga o vseučilišču pa se je izročila proračunskemu odseku. — Končno se je nujno sprejel še zakon o vojaških pripregah, nakar se je zasedanje odgodilo. Deželni zbori. Dunaj, 14. maja. V predstoje-čem zasedanju se skličejo sledeči deželni zbori: nižjeavatrijski, pred arlski in istrski na dan 17. maja, češki na dan 18. maj i, a bukovinski na dan 25. maja. Praga, 14. maja. Vssnemški poslanci češkega deželnega zbora bodo predlagali, da se ob3trukoija nadaljuje. Ako se njihov predlog odkloni, privolili bodo v zasedanje le pod pogojrm, da razpravlja samo o začasnem proračunu in o podporah, st09r pa bodo obstruirali na lastno pest Kriza na Ogrskem. Budapešta, 14. maja. Velik vtis na ogrske razmere je napravilo dejstvo, da se je v avstrijskem drž. zboru tako naglo dognal carinski tarif. Na Ogrskem so spoznali, da je Avstrija že pripravljena na vae eventualnosti Iz sprejetega carinskega tarifa ae lahko v najkrajšem času napravi apcc'fiČno avstrijski carinski tarif, in Avstrija lahko potem sklepa samostojne trgovinske pogodbe. Budapešta, 14. maja. Državni zbor se je cdgodil do 22. t. m. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 14. maja. Na zahtevo velikih sil je Turška poslala skoraj v vsako va« po 30—50 vojakov in na ta način je vsaka večja akcija revoluoijonarnih komitejev popolnoma onemogočena pa tudi male čete ne bodo mogle vznemirjati tur ške vojske, ker nimajo nikjer sigurnega pribežališča. Do sedaj so bb nahajali turški vojaki samo v večjih mestih, pa so bili četniki brez skrbi in bo živeli po vaseh, odkoder bo potem napadali na vojsko, a kmet-Bko prebivalstvo jim je služilo za ogleduhe in jim je javljalo vsaki pokret vojske, tako, da so bili četniki vedno dobro obveščeni o gibanju vojske. Sedaj vsega tega ne bo, pa se bodo najbrže razšle vse čete razen nekaterih, a ko pride pripraven čas za to, se zopet sestavijo in potem lahko pride do kake večje akcijo. — Razvrščanje vojakov po vaseh j$ velika nadloga za slovansko prebi, valatvo Stare Srbije in Maoedonijt*, ker mora ono braniti vojake, ki p« tudi kradejo, a zelo prgostoma tudi ubijajo kmete in jim zažigajo do-naovja. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 13. maja. Jutri obhaja delavstvo 1. maj. Bati se je velikih izgredov. Varšava, 13. maja. Ravolu-cijaki odbor j a obsodil na smrt celo vrato delodajalcev, poliostov in častnikov ter nekatere smrtne obsodbe tudi že izvršil. Pariz, 14 maj*. Nekaterim listom se poroča iz Petrograda, di je prišla carica na sUd ztroti proti prestolonasledniku. Carica je namreč vstopila v kopalno sobo v trenotku, ko je hotela varuhinja dati otroka t vrelo vodo. Varuhinjo in še nekater« osebe izmed služhičadi so baje zaprli. ----------- — m^———ur ~mwim Kongres slov. časnikarjev v Voloskem-Opatiji. Po presledku enega leta so se včeraj zopet zbrali slovanski Časni-karji, da utrdijo svojo pred sedmimi leti započeto organizacijo, ki bi naj slovansko časnikarstvo dvignila na oni višek popolnosti in vsestranosti, ki so ga že zda\oa dosegli diugi srečnej>; narodi. Letos se je izbrala za mesto kongresa divna hrvatska Opatija, ki je v zadnjem času zaslovela preko mej hrvatskih in postala sloveča po vsem sveča, kamor romajo sedaj zastopniki vseh narodov in stanov, da se divijo temu biseiu krasne hifatske Istre k da si v balzam dihajočem vzduhu ob divni hrvatski obali nabero novih sil za življenski boj. Večina slovanskih časnikarjev je dospela v Opatijo že v soboto zvečer. Cehi, Poljaki in Rusi, katerim so se v Ljubljani in Št. Petru pridružili Slovenci, so dospeli v Matulje Opatijo z brzovlakom ob 14 na 10. uro zvečer. Na kolodvoru je bila zbrana številna množica narodnega občinstva, na ček mu hrvatski „Sokol". Došlece je v iskrenih besedah pozdravil župan ka-stavski Jelušić, kateremu je odgov ril v imenu časnikarjev g. F r. Ho-v o r k a, tajnik „Osrednje zveze." Nato so se Časnikarji odpeljali v pripravlje nih kočijah, vsepovsodi navdušeno po zdravljeni od hrvatskega naroda, na svoja stanovanja. Volosko in Opatija ste bila v zastavah. I. dan kongresa. Otvoritev kongresa je bila določena na nedeljo ob 10. uii dopoldne v ,Ns> rodnem Domu* v Voloskem. Kongres je izredno Številno obiskan; Slovencev je nad dvajset. Zastopani so vsi slovanski narodi razen Bolgarov. Celo Rusi iz carevine — iz Kijev in Orla — in Srbi iz kraljevine — u Belgrada — so prihiteli, da se udeleže vsaj kot gostje tega prvega vseslovau skega „parlamenta". Kongres je otvoiil mesto zadr-Žanega predsednika Chvlinskega podpredsednik J o s. H o 1 e Č e k, urednik .,Narodnych Listu". V svojem nagovoru je naglaŠal, da Slovani vedo prav dobro, da so Ju_ slovani tisti, ki izmed slovanskih narodov najbolj goje slovansko vzajemnost in jo ume tudi praktično izvrševati. Jagoslovani so najbolj izpostavljeni sovražnim navalom, zato potrebujejo tudi v največji meri dejanske, k*k tudi moralne podpore in pomo& „Osrednja zveza slovanskih Časnikarjev je to tudi upoštevala, in zato je pri redila svoje kongrese dva na Češkem enega v Galiciji, tri pa med JugoaK vani. Ti kongresi imajo namen, da k u pijo slovansko zajednico in da jacije in okrepi ju jejo vedno bolj in bolj ve ki spaja severne Slovane z južnimi. Ti vez postaja vedno krepkejša in intim-nejša. Na prvem kongresu so se pojavila razna nesporazumljenja, razpor je vla dal med zastopniki raznih slovanskih narodov, toda ti razpoii so se blažili od leta do leta »u na tem kongresu ji pričakovati, da je Že izginilo vse, kai bi moglo zasejati seme razdora med zbrane slovanske časnikarje. Naj bi se v tem oziru nikdar ne nazadovalo, marveč vsakdar Čilo na predovalo, da bi skoro nastopila eni srečna doba, ko ne bo med Slevai ničesar, kar bi jih moglo ločiti! Prvi začetek v to pa bi naj bil dan na klasičnih tleh, kjer se vrši VI kongres, na tleh, kjer sta živela narodna hrvatska heroja Zrinjski in Frankopan< Zaključuje svoj govor se je spominjal v iskrenih besedah umrlih slo vanskih Časnikarjev, med njimi tudi Slovenca Podgornika in Srba F a- dali postaviti na grob lep lesen križ ... Nihče, prav nihče ni potočil za njim solze, le očenašov so izmolili za rešitev njegove duše celo vrsto . . . Vsak večer pa, ko je solnce izginilo za daljnimi hribi in so legale aenoe na dolino, je bilo videti, kako je stopala proti pokopališču šibka postava, zavita v črno krilo, in baš ob njegovem grobu ie pokleknila. Im dolgo, dolgo v neč je bilo videti ob grobu to postavo in solza za solzo je padala na grob . .. A na grobu so videli mimoidoči dan za dnem lepe, sveže, bujne cvetice, kako so rasle in dehtele. Jelioa, Jelioa, zakaj jih zalivaš s svojimi solzami vsako noč, saj vendar nikdar ne bodo rešile paganove duše večnega pogubljenja! Jelioa, Jelica, kakor sveža rosa so tvoje solze! — — Ia glejte bližala se je jesen, in prišli so vetrovi, težki in viharni. In Črni oblaki so se podili pod nebom, in včasi je zagrmelo in zabliskalo iz njih. Neko noč pa je pridrvel vihar, ljut in silen, in kakor svinec bo vi* Beli težki oblaki nad vasjo. In udarjal je blisk za bliskom, in bobnelo in grmelo je v daljavah, in prihajalo je vedno bliže. In kakor hudournik je bilo čuti šumenj* iz da- ljave. ŠČavnica pa je naraščala, prestopila bregove in valila Čez polja in travnike —-- In vstalo je jutro, čisto in jasno po viharni noči. Utekala je SSavnioa in hitela kmalo mirno dalje svojo pot.. . In Šli so ljudje, kakor navadno po svojem delu, in marsikateri je šel mimo pokopališča ... A glejte, obstajali so tam ob skrajnjem koncu pokopališču in zrli zamišljeno na grob, zmajali z glavami in šli dalje ... Križa na njegovem grobu ni več bilo . . . »Vidite, saj sem rekla, da vse nič ne pomaga. Nebo samo je to hotelo, da tudi v grobu leži, kakor pravi pagan brez križa .. . Vse ne pomaga nič! Njegova duša je pogubljena . . . pogubljena na veke . . .« A glejt9 . . . ostale so na grobu ovetiee ... in že drugi dan so zopet ponosno dvigale glave ... in cvetele so in dehtele, dokler jih ni vzel jesenski mraz--- Minila je zima, in prišla je v deželo pomlad, polna hrepenenja in ■veže sile ... In zopet so postajali ljudje ob njegovem grobu in čudeč se majali z glavami. Kaj naj to pomeni? Na , risa. na kar se je zbor v znak ža- osti dvignil ter jim v spomin trikrat jaklical \slava". Nato je na predlog tajnika Osrednje Zveze" Fr. Hovorke zbor \ viharnim navdušenjem volil za predsednika kongresa Ivana Hribarja, jupana ljubljanskega, za I. podpredsednika hrvatskega romancierja L j u-jjomira p 1. B a b i o a - G j a 1 s k e g a, Z8 II. podpredsednika pa Poljaka prof. £ di e c h o \v s k e g a. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. maja. — Še enkrat italijanska univerza v parlamentu« »Na roti* ja v sobotni številki pojasnil, ds člani SustorSičevega kluba do bs-aeie priti ne morejo, ker so se sto-prav pa 10, 11. in 12 mestu k besedi kot progovorniki priglasili in frsr je običajno, da se od vsako strani po in kontra le štirje govorniki do besede puste in ne več. Radi noto-riČnega tega običaja je SusterŠičevemu klubu hudo predlo, kako bi vendar do besede oni prišli, če Že narodnjak Plantan tudi govori. Iskali so pri vpisanih govornikih pomoči in prosjačili, da jim eden ali drugi vendar s^oje mesto odstopi. Tako je Biankini izgovarjal Romanozuka, da bi mu fvoje mesto odstopil, kar pa jd le-ta cdlcčno odklonil, ker je smatral za g70Jo dolžnost pri tej priliki v imenu Rusinov zahtevati svojo univerzo. Kar pa ni bilo Cehom posebno na tem letače, da bi vsi njihovi priglašeni govorniki v debato posegli in je eiino le Ž&Sek v njihovem isaenu govoril, prepustili so slovanski zvezi svoji govorniški mesti in le vsled tega slučaja je bilo Ploju in Bian-k^niju omogočeno priti do besede in p:dati izjavo v tej zadavi. Skušali so pa nekateri č;ani »Slovanske zvezo« posredno na posl&noa Pisntana vplivati v tem zmislu, da bi ne govoril obširno, temveč da bi podal le izjavo, t kateri bi označil stališče napredne stranke. Umeje se, da je Plantan to insinuacijo odločno odklonil in da je v daljšem temeljitem govoru in pred jako številno zbranimi poslušalci in med -/očnim zanimanjem rzzpravijal vprašanje italijanske pravne fakultete, zavračal in izpodbijal zahtevo, da se v Trstu ali v Kopru otvori italijanska fakulteta in končno ensrgično zahteval, da se obenem zakonitim potom 03!g£ra ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Govor prinesemo, ko dobimo stenogram. — Kamenita nemška kultura. Kako eo Neraci kričali po Fvojih časnikih, ker je v Ljubljani nekaj mladine žv'žgaio ob Sshilier-jevem slavlju. Kaj pa Nemoi drugod počenjajo proti Slovencem, kako kažejo svojo pa gotovo ne po Sohil-lerju podedovano kulturo, to kaže jasno nesramno njihovo obnašanje v Celovcu. V torek,| 9. majaika, so praznovali S»hiUerjevo stoletnico na tukajšnjih šolah in v soboto pa v deželnem dvorcu v staroslavni grb-nici. Do tje je stvar še dobro pre tekla. Včeraj je bilo vse mesto v zastavah, to se pravi, če je to »vse mesto«, ako več nego polovica hiš r.ima zastav. Radi tega pa tudi slovenski hišni posestniki niso nvslili r.a to; da bi razobesili zastave. Sinoči je bila bakijada, po bakljadi so se pa sedli udeleževalci, med temi tudi par sto srednješolcev, v godbe-r.ih dvoranah, da so proslavljali Sehillerja, obenem pa tudi 251t.tr.ioo Čulfarajnovo s komeraom. Govoril je slavni naš Dobernik in navdušil je nemško »Jungmannschaft« tako, da ao mladi ljudje gotovo olikanih krogov po komersu čutili potrebo, iti s t* bojevat s Slovenci. V dvakratnem naskoku ob eni in r-b treh ponoči so pobili v šmoherjevi tiskarni mnogo f ken in jo potem »pogumno« i »ajvečjo hitrostjo odkurili. Lotili so se družbe, ker ta ni razobesila nobene zastave vslic pozivu mestnega Magistrata in ker so Dobernikove *Freie Stimmen« prinesle strupen in skrajno pretiran članek o ljubljanski »demonstraciji«. Škode je precej ve-hko. Udeležila se je atak cela tolpa ljudi. Radovedni smo, ali se bode naši policiji posrečilo pobaline najti. »Freie Stimmen« so nesramno lagale, pišoč, da bi se bilo v Ljub* liani pobijalo in streljalo od strani demonstrantov, če bi na hiia prišla žandarmerija. Značilno jo, da sj so pri rečeni nemški slavnosti šopirili tudi nemški klerikalci in da so aa njimi oapljali socijalni demokrati. — Zaradi nepostavnosti, ki eo ae godile pri volit«! v celjski okrajni zaatop, se je pritožilo več slovenskih voliloev, med njimi tudi dr. Iv. D e č k o in župnik Z u p a n i č v Gotovljah. Pa tuii Neccoi so s*» pritožili. Toza devna cbraru^v* prtd upravnim ao d iščem bo v sredo 17. t. m. — Istrski deželni zbor je sklican na dan 25. t. m, in sioer v Koper — Časten večer prirede v Kranj odhajajočemu gospodu dr. Josipu Kušarju in njegovi soprogi ožji planinski prijatelji v sredo dne 1 7. t. m. ob S uri zvečer v salonu restavracijena Južnem kolodvoru. Posebna vabila se ne razpošiljajo, temveč se tem potom vabijo vsi prijatelji in prijateljice veleoenjene odhajajoče rodbine, zlasti pa članice in člani številnih narodnih korporacij in društev, v katerih sta g. doktor Kušar in njegova gospa soproga tako požrtvovalno in uspešno delovala. — Nade „dobro katoliško ljudstvo" je vkljub temu, da ga vzgojujejo »dušni pastirji« ie nad tisoč let, še vedno napol podivjano. To se je zopet pckazalo minoli teden na Vrhu, fsra Ž dimije. Posestnik Lovrenc Jenko je namreč vrgel svojega okrog pet let starega.vnuka s peči, ker je bil ta snedel par žlic kaše. Ker se je druga Jenkotova hči zavzela za otroka, plani i so oče in dva brata po njej ter so jo tako pretepli, da je imela čeljusti sključene. Ker je hotela iti hči služit v Ljubljano, je šla po pesalako knjižico k znanemu »katoliškemu« županu Jamniku na Pijavo Gorico Ta pa 23 letnemu dekletu ni hotel dati knjižice, ker mu je njen oče zagrozil, da se nikdar vsč ;\e ustavi v njegovi gostilni, &ko da hSeri pn-sslska knjižicD. Hinavski »Slovenec« naj bi raje bičal svoje podizane backe in samopašne žapane, mesto da pisari proti slovenskim naprednjakom, ki ai stokrtt boljši ljudjp, kakor razne pijavka, ki s*j imenujejo »dušni pastirji«. Pi javogor ičan. — Učiteljski dobrotniki. »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« so darovali: Kranjska hranilnica 300 K; g. M. Grubbauer, izdelovatelj šolskih zvezkov v Linou, na račun 200 K; Ljubljansko učiteljsko društvo na račun p^kroviteljnine 50 K; Logaška posojilnica 45 K; g. Pavel Kloboves, usnjarski mojster na Poljanah 2 K; g. Gregor Peternel, gostilničar v Poljanah 1 K; g. Ivan Jebnčin, trgovec in Ustnik »Pf?e jugoslovanske tovarne za kavine suroga»e« v Ljubljani, II. obrok na račun pokroviteljnine 50 K; gospa Josipina Tollazzi, posest niča v Dolenjem Logatcu 6 K; g. dr. Franjo Rozina, odvetnik v Mariboru 10 K; g. Franc Divjak, posestnik v Krčevini pri Mariboru 2 K; g. Franc Zacherl iz Ljutomera 10 K; g. Davorin Vuk sini ć iz Metliko 1 K 50 vin; g. Fran Gusti u, posestnik v Metliki 2 K; g. J. Krajec, zasebnik v Novem mestu 3 K; g. Anton Kozlevčar, posta-jenačelnik v Litiji 2 K; g. dr. R. P i puš, odvetnik v Mariboru 4 K; g. Fran MatejčiČ, e. kr. dežnlni šolski nadzornik v Trstu 30 K; uči-teljstvo postojnskega okraja je zložilo ob priliki zborovanja okraj nega učiteljskega društva v M&tenji vasi dne 4. maja 20 K 7 vin.; Posojilnica v Marezigah pri Kopru 10 K; ga. Katarina G usti nova v M&tliki 10K; g. Ivan Pa?-še k, gosiiJ. v Lejoah 4 K; g. Dinca Edi Tavčarjova iz Št. Vida pri Vipavi 2 K; g. Uršula Volk is Tr bovelj 1K; rodoljubi loške doline ob priliki zabave v Pudobu so složili 13 K 62 K; g. Janez Klemene »Č, e. kr. poštni blagajnik v Novem mestu 3 K; Kmetska posojilnica aa ljubljansko okolico I. rok na račun pokrovitelj ine 100 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! —Telovadci ljubljanskega „Sokola" napravili so včeraj pel-izlet čez Kleče in St Vid. — Redovne vaje se vršijo ob navadnih telovadnih večerih četrt ure pred deveto. — Županom v Zgornji Šiški je izvoljen tesarski mojster g. Ivan Zakotnik, starosta Si-Senakega »Sokola«. — Umrla je v Š ški učiteljeva vdova gospa Katarina š t u p a r v staroati 92 let. — Poročil ie je v Kranju gimnazijski profesor g. Fran Koma-tar z gdč. Kristinu Roosaovo. Srčno čestitamo! — „Društvo slov. književnikov in časnikarjev". O Um za ves slovenski narod vetepornemb-nem drudfcfu jo prme&*i »Gorenjto« jedrnat članek, v katerem se obrača do našega naroda, da tudi on nasproti Časnikarjem in pisateljem izpolni avf j) dolžnost, k»kor jo oni izpolnju jejo napravi narodu. — Konec žganjepivca. 10. t. m. so našli na podu posestnika Ivana Zakotnika na Trati pri Škofji Loki 521etnega delavca Ivana Porento mrtvega. Bil je znan kot hud žganjar. — Nevaren cerkveni tat I. Kivel, ki ga zasleduje žandarmerija v Šentpetrn, je vlomil zopet in odnesel vrednosti za 80 K ter pobegpil proti Ljubljani. — Šmapsko-rogasko učiteljsko društvo zboruje dne 21. t. m. ob 1 popoMne pri Sv. Križu tik Slatine. Ta dan voii Že večerni vlak. — Abademično tehnično društvo „Triglav" v Gradcu je na svojem občnem zb.ru dite 6. maja 1905 za letni tečaj izvolilo Bledeči odhor: Predsedaik: oand. phii. I v a n Jane; podpredsednik: tehn. Viktor Pleha n; tajnik: rned. Mirko Vreč ko; blagajnik: iur. Franc Pavli«; knj^žuišar: phil. Rado Cimerman; gospodar: iur. Mijo Cernoš; clborov namestnik: cand. iur. Sasdof Hrašovec. — Koroški nemški klerikalci in „Mir". Nemško - nacionalna strast nemških klerikalcev na Koroškem je že tako neukrotljiva, da se mor* pokarati eelo na javnem prostoru v gostilni. Neki gostilničar v Cc.?ov*u je naroŠsn tudi n* »M r«, ker hodi k njemu vedno dovolj Slovencev. Nemški duhovniki so v družbi z drugimi svojimi tovariši enakega mišljenja nagovarjali gostilničarji,, naj opusti »M r« in ker ta t?ga ni storil, so s« maščevali nad a?ovenskitn listom prav po otročje, da so pa rastrgali io sežgali! »Ta dia nemško duhovščine«, piše »M.r«, »res zasluži, da se ga iznese v javnost, k&jti kaj takega je ros samo mogoče tamkaj, kjer strast že ne pozna nobene c&ej več. Kaj takega bi ne storil prav rad, tudi neplačan, kak o*.r!grajaki derviš!« — Nesramnost nemškega „Schulvereina". Nemški „Schul-verein", ki obhaja letos svojo 251etnico, pošilja po celi Avstriji umazane prošnje za podporo, da se ustanovi zopet večje število ponemčevalnih šol. Zastopniki der bedriingten Volksgenossen an der Sprachgrenze so pa tako nesramni, da pošiljajo Slovencem da, celo slov. učiteljem — na Koroškem take fehtarije, naj bi mu pomagali v njegovi zadregi. Slovenci naj si torej sami kopljejo grob raznarodenja in tako pomorejo, da se nemški Živelj čimpreje razprede med nami! To je nesramnost, katere so zmožni le nadati Nemci, ki so si postavili za svoj cilj vzvišene ideje, raznarodovati vse ne-nemške narode v Avstriji! — Prestavljen je gosp. notar Ignacij Hnth iz Podkloštra ~v Smohor. — Tržaška policija jo are tovala v patek nekega JrMja Pav-czuka, kmeta iz .Horcndenka v Galiciji. Aretovaneo je obaolžen, da pred kakimi štirimi Udni v svojem domačem kraju izvršii v dražbi dveh drugih umor. — Vo! je z rogom sunil V prsi v petek 33 letno delavko Marijo Parenčan v Trstu in jo znatoo poškodoval, da je moral priti zdravnik. — Nesreča. 3 letni Anton Kozina v Trotu je s steklenico v roki tako nesrečno padel po stop-njieah, da so se mu vsled preoejšnje rane na Čelu pretresli možgani. Oddali so ga v splošno bolnico. — Pobegnil je od roditeljev. V soboto popoldne okolu 3. ure je prišel na policijo v Trstu lbletni Fr. Ščinkovec, doma iz Ljubljane, in povedal nastopno : Bival je pri roditeljih v Ljubljani in se učil za krojača v neki krejačnici, v kateri dela tudi njegov oče. Predvčerajšnjim v jutro se je pa nekaj spri z materjo in — meni nič, tebi nič — zapustil roditelje in šel peš v Trst. Pri odhodu iz Ljubljane ni imel niti enega novčiČa, ni nikakega legitimaciJBkega papirja seboj. Ker je bil, prišedši v Trst lačen, se je zglasil na policiji. Pridržali so ga na policiji in brzojavili roditeljem. — Ropar prijet. Kakor smo že poročali, je bil v noči od srede na četrtek v Predilnih ulicah napaden in oropan ca 150 K 581etni posestnik France Rotar is Srednje vasi pri Go ričah. Moi je zjutraj, ko je prišel na kolodvor, trdil stražniku, da se je zločin zgodil v Predilnih ulioab, a ko so ga dopoldne še enkrat peljali na lice mesta, se ni mogel nić več spominjati, kje je bil oropan. Kakor je bilo že povedano, se je mož v gostilni bahai z denarjem, kar so videli tudi drugi gostje. Policija je nske osebe, ki so bile s Rotarjem skupaj, iz raznih gostiln poUgnila v začasni preiskovalni zapor. K<-r se je pa iz kazalo, da eo nedoižoe, jih je sodišie icpuatilo. Poleg teh osumljencev je bil nazadnje v gostilni tudi neki tujec, ki j- odšel is gostilne kmalu za Rotarjeno, kar je povedala natakarica in pokazala sobo, kjer je ša spal. Detektivi so ga poklicali in peljali na magistrat. Tukaj je kmet odločno trdil, da to nikakor ni napadalec in ko so ga še preiskali, so našli pri njem le okoli 26 K denarja. Nato so tujo« izpustili, češ, naj le gre v za veati, da se ga več ne bo sumilo tega sloČina. Navedeneo je bil Jožef Mavrovič, samski natakar, rojen 22 februarja 1878 v Fari, oblina Ko-•tel v kočevskem okraju. Mavrovič je vesal odšel in pravil po mestu, da so ga po nedolžnem sumili. Ni pa vedel, da ga »božje oko« še vedno Čuva. Ko je pa diugi dan detektiv še nekaj poizvedoval in ni imel slučajno pri sebi dežnika, je stopil v Prešernovih ulicah v Turkovo prodajalnico, kjer mu je posodila gdč. Antonija Vodiškova dežnik in veselo pripovedovala, da je prejšnji večer napravila zelo ugodno kupčijo in še povedala osebni popis kupca. Bil je to Mavrovič, ki je plačal v trgovini s petde-setakom, katerega prejšnji dan ni imel. Prodajalka je tndi povedala, da ie pomagala Jožefu MavruviČu ob 11, uri ponoči nest! blago v neko gostilno na Dunajski eestt, za kar ji j a obljubil, da jo bode zato, kadar pride od vojaške vaje (ima res po sivnico), poročil, ako ji je drago. A kje je sedaj, je završalo med policijo vprašanje in začel se je zopet »iirn-daj«. Trije detektivi so se pa vsedii v navedeni gostilni h kupici pive ob 12 opoldne in se »zabavali« do polneči. Tu se je trojica prepričala, da je Mavrovič pravi rop?r. V tej gostilni je ime) svoje reči in najeto sobo, v oni v Kolodvorskih ulicah je pa spal in nesel priropani denar v to. S*daj so detektivi razvideii, zakaj niso dobili v gostilni v Kolodvorskih ulicah obleke, niti kovčega in si veselo meli roke, da je bil Mavrovič izpuščen, Ker le na ta način so se mogli dobiti proti njemu pravi dokazi. Nadzorovalo Be je v gostilni Še vso nedeljo do polnoči. Sedaj je pa omagal že »Ver8t*nd« tu narava je zahtevala počitke. Naprosila sta se sobarica in gostilničar, da ako bi jo Mavrovič odkod primah*! nt.j pošljejo pO stražnika, da ga bode are-tovaL Ko*4eg pa se je prenesel v privatno sobo. Danes zjutraj ob 7 uri je pa Mavrovič res prišel in jo sobarica Šla po dva stražnika, da Bt». ga odpeljala v zapor. Ko je ropar prišel v gostilno in mu je sobarica povedal*, da je kovčeg z*to spravila da ga kdo ne ukrade, se je ta njem »postrežijivosti« presrčno zahvalil in ji obljubil, da jo bode takoj, ko pride od orožne vaje, vzel za ženo, kar jo je silno »razveselilo« Mavrovič je, kar se je sedaj dognalo, prenočeval v treh prenočiščih, je imel iz previdnosti svoje reči le v slednji. Napisanih ima mnogo žensk v Deležniku in s katero je količkaj občeval, jo je takoj »zasnubil«. Mavrovič zločina še sicer ne prizna, a izdana vsota denarja se ujema s ono, ki je bila nropana. Nasilnež je zel o pre padel in na vsako vprašanje odgovarja, da naj se piša le domov, bodo že zvedeli, kdo je. Izključen je tukaj vsak dvora, da bi on ne bil storilec. — Obleko si je izposodila. Pred nekaj dnevi je prišla na Ra-deokega cesto k zasebnioiei Jeriei Osvaldovi neka 17 let stara deklica, katera jo je pregovorila, da ji je posodila nekaj obleke. Deklica ji je rekla, da se piše Petrič, da je tovarniška delavka, kar ji je Osvald tudi verjela, d* tisti dan je šla nesnanka v stanovanje Uršule Rtnki, kjer si je najela stanovanje in takoj dobila kosilo. Ko pa se je Rinki z* kratek čas odstranila, ji je ukradla is kovčega srebrno uro, vredno 20 K. Pri slednji je rekla, da se piše Marija Hribar, kar pa je tudi izmišljeno. — Prijeta prisiljene*. Pri-siljeneo Karel Sibič, kateri je dne 28. marca pobegnil od dela v Dalmatinovih ulicah in ondi delejoČersu monterju ukradel obleko, je bil dne 5. t m aaradi hudodelstva tatvine areto-van v Celovou. Tudi prisiljeneo Ma tija R&iner, ki je ušel od nove do- mobranske vojašnic?, je bil od tržaške policije prijet. Obadva se nahajata sopet v hiši pokore — Od doma pobegli 15letni deško Franc Šinkovec se je, ker ni imel sredstva, pri tržaški policiji sam iglasil, da se ga naj pošlje v Ljubljano. — Slovenci v Ameriki. — Zaklal je neznani zločinec v Ere-Jethu tilovenca Petra Kocjana. — Vlak je p o v o z i 1 v B^adbvu 471et nega Franea Csmažaria '»z Oitrov-nifca n* G »reniskem. — Utonil je v Clavelandu Janez Saje. • Najnovejše novice. — Nemški poštenjakoviči. Ravnatelj delniške družbe „Wildeshausenu v Bremnu je poneveril četrt milijona mark. Tvrdka je morala mapovedati konkurz. — Kuga se je pojavila v Leithu na Škotskem. Umrla sta že dva delavca. — 285 dinamitnih patron je nekdo ukradel iz zaklenjene zaloge zid. mojstra Corinija v Gasteinu. — Bilanca vaclavske posojilnica izkazuje še vedno primanjkljaja 2,400.000 K. Kuratorij poziva vse upnike, naj se zadovolijo s 25% za svoje terjatve, ker sicer bo treba napovedati konkurz. — Eksplozija plinov. V rudniku Resica so se vneli plini ter je vsled razstrelbe bilo vbitih 22 oseb. — Vdove Morica Jokaia, bivša gledališČna igralka Nagy, 3e poroči z vseuČiliščnim profesorjem dr. Schwartzem. — Kasacijsko prošnjo morilca velikega kneza Sergija je senat odklonil ter potrdil smrtno obsodbo. — Defravdanta Bertolijaso pripeljali pretečeno soboto na Reko. Porotna obravnava bo najbrže meseca junija. — Prvi častni doktor češke tehnike v Pragi je postal vrhovni deželni maršal princ Lobkovic. — Iz Londona se poroča, da se je ondi obesil korejski poslanik Yi-Han-Eung v pisarniških prostorih. Najbrž se mu je zmešalo. — Oropani samomorilec. V Berolinu se je začetkom aprila ustrelil visokošolec Pavel pl. Wolzogen. Pred par dnevi so ga šele našli, toda izkazalo se je, da je bil po samomoru oropan. — Tragična vrnitev. V Mer-czvfalvo na Ogrskem se je vrnila domov iz Amerike hči Marija Diener, ko je mati ravno umirala. To je dekle tako pretreslo, da je znorelo. 1 elefossfcs te britiaVaU poročila. Dunaj 15. maja. Danes je v 21. okraju volitev dveh občinskih svetnikov in desetih članov okrajnega zastopa Volilni boj med socialnimi demokrati in med krščanskimi socijalisti je nepopisno srdit in silovit. Oba stranki upata na zmago. Dunaj 15 maja V notranjem mestu je d *>"■— n • • 4°,o posojilo dežele Kran.-kc i , , posojilo mesta Spliet 4 Vi2 i » Zadar fx/«Vj bos.-here. žel. pos. 1902 4°/0 Seska dež. banka k. o. *°/o i1 s o 9f *f/s0J 41/ 01 * '1 tO 41; o/ It /o i. o. tat, pisma gal. d. hip. b. peš:, kom. k. o. s. 10°/0 pr....... rast. pisma Innerst. hr. a „ ogrske csu. dež. hr. ...... s. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. deške in d. banke . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. doL žel..... 8= 6 „ juž. žel. kup. Vi1/! • i ,:Q aTst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od i. 18601 , . . . . . .1864..... tizske...... sen:, kred. I. emisija . n a U. g ogr. hip. banke . . * l arbsks a frs. 100'- . B turške ...... Basilika irečke .... Kreditna B . • • • Inomoške » • • • • Krakovski • • • • Ljubljanske B • . • . A. vat. rud. križa » . . . . Ogr. , „ Badolfove Salcburške Dunajske kom. Delnic*. Južne železnica .... Državne Železnice . . . A.vstr.-ogrske bančna delniee Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ « • -ZivnosteDske „ . • Premogokop v Mostu (Brftz) AJpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Murany1..... Trbo vijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorna družba Valute. 0. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke • •..... Sovereigna ■..... Marke........ Lažki bankovci ..... Bublji.......• Dolarji........ Denar 100- 45 100*30 100*45 119*60 98 10 11815 9^-50 100 60 iOo*~ 101- 50 10015 100-15 101 15 10760 100-50 100-50 100-15 100-— 100-75 »9*— 99-60 323 65 11 0*95 19340 293-50 171-— 307 — 807-60 278 25 109 — 143 75 27— 484--78'-88— 66 — 67 40 37-35 6b'— 74-- •40 — 9150 668 - il645 — 665 50 776-75 246-60 656 — 534 60 -2676 — 658 76 270- — 619 — 169 — 11-31 1908 23-47 23*98 117-42 9540 263 50! 4*84: 100**5 100- 60 100*65 11970 98*30 ! t835 101- - 101- 50 100*— 102- 50 10045 100-75 10215 108-63 101 50 10110 10115 101*— 101*75 10O-— 325 65 101 95 195-40 295 50 173 30 315 — 315 60 284 25 114'80 14475 29 — 494 — 82-50 95-50 7230 59-40 39*3 b 69* -83 70 Bol — 92-60 669 — 1655 - • 666 60 777-75 247 50 662 — 635-50 2686 — 659*76 276'— 624 — 170*— 11*35 19*10 2354 24-06 117*62 9560 264-50 6'— Pšenica Hž Koruza n Oves Žitne cene v Budimpešti. Dne 15. maja 1906. Terca* lat Plenica aa maj . . . oktober , . oktober . maj . . . julij . . • maj . . . . „ „ „ oktober . . . „ niMKIa Nespremenjeno. Meteorologično poročilo Vitina uad morjem 808-8 Brodnji zračni tlak 7S«-0 m 100 kg. 100 . 100 , 100 . 100 . 100 . 100 „ 18--16-66 13- 54 15*68 14- 68 11-36 11-64 s Cas opazovanja Stanje barometra v mtn 2^ &> iS Vetrovi Nobo 13. 9. zv. 733 0 122 si. sever oblačno 14. • 7.5TJ. 2 pop 735 6 736 3 102 17 0 brezvetr. si. svzh. oblačno del. jasno s B. zv. 7360 13 3 sr. jvzh. oblačno 15. 0 7. Zj, a. pop. 736 7 736 4 12 0 153 si. svzh. brezvetr. oblačno dez Srednja temperatura Bobote in nedelje: 12 6 in 13 6°, normale: 13 8f in 139°. Mokrina v 24 urah: 9 7 mm in 0 0 mm. Dva slikarska In pleskarska 1583 2 pomočnika sprejme takoj v stalno delo IVAN INOCENTE dekoracijski slikar v Postojni. Krasno izbere za dame m deklice X kakor tudi vsakovrstne preproge i. t. a.. 21 1» rlporoea Anton Scte Iijubljaiia Spi tH Is ke ulice štev. 7. Nizke cene. ■xxxxxxxxxx: za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od PoljČ, se odda za poletno sezono v najem. KJe — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—3 Zgodovinska povest mm rm*aaacoskila c*-v „Jnm \i( (ponatis iz nSlov. Naroda") je izšla! Ta povest je, izhajaj e v „Slov. Naroduu, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino-le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Izt?8 po K I-60, pO pošti K I-80. krojaškega pomočnika j u sprejme takoj IVI. HRIBAR, krojač na Bledu. 1516-3 Radi opustitve' trgovine se proda 172-22 vse blago IV* po znatno znižani ceni Gospodu Janku 7raunu trgovcu in gostilničarju na Glinen kliče ob priliki jutranjega godu Živio fin „Na sdarf Rudolf Jesenko Stari trs št. 13 §a*a*** Praška renomirana tovarna za likerje Karla Bohačka, Praga-Nusle sprejme zastopnika za Ljubljano in okolico. Ponudbe z navedbo zahtev naj se blagovolijo pošiljati direktno do dne 1. junija t. 1. v Prago-Nusli. ib78 1530 več gostov. Mala manafaktnrna trpvioi npri Ivanki" na Starem trgu št. 28 se z vso zalogo in opravo takoj odda, Več se izve v Prulah štev. 6 pri Keržišniku. 1577-* 9l «1 Izurjen mašinist ki je služil kot strojni podčastnik pri c. in kr. vojni mornarici, iSče službe kot strojnik pri kaki električni ali panj napravi. — Ponudbe na upravništvj „SIov. Naroda". 1546-j Razglas. Pri mestnem magistratu ljubljanskem se sprejme s 1. dnem junija t. L v službo m pomožni uradnik z lepo in prikupljivo pisavo. Dramatično društvo v Ljubljani 1368 1 aogažuje s 1. septembrom t. I. nadalje za gledališko sezono 1905 ^ >o M isl ro P* D ni 61 □ J ki bi, izimši tajništva, blaga j ni Šiva in dramaturstva, izvrševal vse notranje upravne posle pri sloven. gledališču Natančni delokrog in pogoje se izve pri odboru Dramatičnega društva v Ljubljani, ki sprejema ponudbe. Vabilo k rednemu občnemu zboru zadruge gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev, žganje-točnikov in izkuharjev v Ljubljani ki se bo vršil dne 30. maja t. 1. ob 3. uri popoldne = v hotelu „Ilirija" v Kolodvorskih ulicah. ===== Št. 16110. 1576-1 V smislu § 53 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo računi o prejemkih in stroških 1) « mestnega zaklada 2) . nbožnega zaklada 3) . zaklada meščanske imovine 4) . nstanovnega zaklada 5) . regnlaenega zaklada 6) . 3% posojilnega zaklada 7) . loterijsko posojilnega zaklada 8) . mestnega vodovoda 9) . mestne klavnice 10) . mestne elektrarne M P1 ti g< c« ne B1 \ n IDr^e^rr^i red: 1. ) Pozdrav načelnikov. 2. ) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. ) Poročilo o delovanju zadruge v letn 1904. 4. ) Poročilo o računskem zaključku in premoženjskem stanju zadruge za leto 1904. 5. ) Volitev načelnika, po^ iačelnika, 4 odbornikov in 1 namestnika. 6. ) Bolniška blagajna. 7. ) Poročilo delegatov o državnem kongresu avstr. gostilničarjev na Dunaju. 8. ) Razgovor o pospeševanju prometa tujcev. 9. ) Raznoterosti. V slučaju, da ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se vrši drug občni zbor dne 6. junija t. I. ob isti uri, ravnotam in z istim dnevnim redom, ki pa je sklepčen pri vsakem številu navzočih Članov. 1579 ODBOR. Primerna birmska Najlepše in najfineje izdelane obleke za dečke in deklice po čudovito nizkih cenah v ..Angleškem skladišču oblek" kjer je tudi najvtčja izbira najfinejše moške in damske konfekcije. O. BERNATOVIC i567-i v Ljubljani, Mestni trg fit. 5. za leto 1904 od danes naprej 14 dni javno razgrnjeni v tukajšnjem mestneE knjigovodstvu občanom na vpogled. Pri pretresanju in končni rešitvi teh računov bo vzel občinski svet morebitne opazke o njih v preudarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 9. maja 1905. Ces. kr. avstrijske državne železnice C kr. ravnatelj stro drž. železnice v Beljaku. IziTrod. iz voznega xod.a. Veljaven od dne 1. maja J905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jui. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pococl osobii vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, cea Selithal v Ansse«, Solnograd, Ces Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ori b a ajutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, ces Selithil v Solnograd, Inomost, cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plaen, Marijine /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. oh 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbna, Selithal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženevi, Pariz Donaj. — Ob 3. nri 68 m popaldnt * osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubna, dea Klein Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlov« vare, Prage, (direktni voz I. in D. razr.), Lipsko, na Dona} Čez Amstetten. — Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo diitkra voz 1. in a razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Cb 7. nri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istoUko. — Ob 7. uri 8 m avecer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kcL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. nri 'i* m zjutraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Monakovc| Inomost, direkt. voa l, II. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Steyr, Ljubao, Celovec, jat Ob 7. nri 12 m ej titraj osobni vlak ia Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Ur.-naja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove var . Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd^ Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregei* Inomost, Zeli ob Jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. eri 29 m popoldne osebni vlak a Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaku, Celovc*, Monakovega, Ino-mosta, Franaensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m »večer osobni vlak a Dunaja, Ljuboa, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, in Soluo^rada čez Klein-Reiiiing. iz Steyri Linca. Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA U* NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. nri 44 m zjutraj iz Novega mesta * Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne ia Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 m »večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. na «8 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m -zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob • uri 10 m svece:. Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času ki ie za 2 min. pred trajevnim časom v Ljubljani 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani** Podružnica v CELOVCU. fiupaje lam prodaja vrste rent, zastavnih pisem, p rij o rito t, ko-obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. vse m analnih Akcijski kapital K 2,000,000'-. Rezervni zaklad K 200.000—. laaenlava is mkoapfu|e Dali pndtjM n moostni papirji izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje »rečice proti vnovčuje zapale kupone. 3aru.rzrxl lzaj-cLlol. Vin kulu j o in devinkuluj« vojaške žonttninske kavcije. Eakompt Ih Inkauu iu«*dI«. TStJIl Bk3T Bonu« »•uročila Podružnica w SPLJETU. Deiaa\rae vloaje sprejema v tekočem računa ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—60 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. JQ 02903360 MV AB 26 214^3810802074 66