dalljr eaeept 8aturdajrs, Sundajrs and Ho!ldays. -YEAR XXXII. Cona lista j« $6.00 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Htl«r JtIMri It Ittl mA »Mi nf"____— - £stt£ chicago, ill., petek, 12. januarja cjanuarv 12), mo Urednllkl ln upravniiki prostori i 1067 South Lavvndal« Ave. Office of Puhlkatlon: 8067 South Uwndalo Avo,.: Talaphona. Rockarall 4004 elika čistka v sovjetski armadi! lastniki pozvani pred komisarje >m ass omuki oi toraaillnt at apocial rato of poata«o providad for Subaeription 98.00 YoarIy ftTEV.—NITMHRK 9 Finske čete prekoračile mejo v zasledovanju ostankov ruske 44. vojaške divizije, Id je bila poražena v bitki. Nadaljnja ruska divizija zašla v past, iz katere se najbrže ne bo rešila. Ameriški prostovoljci dospeli na Finsko DANSKA, strani lojaliatov v španski civil- KOPENHAGEN, jan.—Iz mnogih virov pri-vest o veliki čistki v M armadi Vel ko sto čsst-je bilo pozvanih pred ko-ilsarje, da pojasnijo, zakaj al uspehov na finskih bojiščih, »čila, Id uradno niao potrje-prlpovedujejo dalje, da Je Ija preiskava ožarila tudi ko-lisariat ca vojne zaloge in mno-oseb Je bilo aretiranih in ne-> ustreljenih. Odslovitev lihajla Kaganoviča, komisarja letalske industrijo, spada v te Mfitt^M MOSKVA, llf jan.—Sovjetski lio Je nocoj poročal o bojih na tih tleh v okolišu trak mest bližini železnice Leningrad-irmansk, ki se tamkaj nahaja milj od finske meje. Helsinki, Finalen, 11. jan. ^ i dospelo poročilo pravi, da finske čete v zasledovanju tankov rusko 44. divizije, ki bila tepena v bitki v bližini Juomussalmija zadnji pohde-jek, prekoračile mojo in invadi- ni vojni in niso mogli dobiti dovoljenje j glede pridružitve k a-meriški grupi prostovoljcev, ki Je že prej odpotovala na Fin oko, je dobilo vize za odhod na Švedsko. Od tam bodo šli Finsko, kjer se bedo borili! strani finskih čet proti Ruddffl. Med temi sta Vincent Schmicjt na na in Charles Stehlin. Slednji jo ^vniki obeh grup so že namig. sin slovitega ameriškega letalca, ki je v svetovni vojni strelil osem nemških bojnih le- HELSINKI, 11. Jan—Finakl w . « ^Ponskasvanfran- Irktlčni fronti. l usko ozemlje.' Poročilanel okf letalci razbili voe železniško menja števila vojakov, l(i so irekoračili mojo in ne kraja trehoda. Pred objavo poročila o finski n vazi j i ruskega ozemlja je bilo aznanjeno, da je bil sovjetski rmadni zbor okrog 50,000 mož koro popolnoma uničen v bitkah "finskimi brambovci, ki so so ričele na fronti pri Suomassal-niju 24. decembra in so trajale presledki do 8. jgnuarja. Finska vojaška policija sedaj isti bojišča, Ha katerih je ruska borožena sila doživela katastro- 0. Vse topove, strojnice, tan-e in druga motorna Vozila, ki spremljala rusko armado, so asegli Finci. Le malo število uskih vojakov se je rešilo in ti zdaj skrivajo v gozdovih. Sinoči dospela vest s central-|o vzhod ne fronte se glasi, da je ila nadaljnja ruska vojaška ivizija zajeta v past 60 milj užno od bojišča, kjer sta bili iničeni dve ruški diviziji v zad-jih dveh tednih. Divizija se lahaja pri Kukkammu in fin-ke čete so jo že obkrožile od seh strani. Nobenega izgleda 1, da bi se Izmotala iz pasti. Finci oo zasedli nove pozici-e ob trideset milj dolgi črti, ki ■razteza od jezera Kianta do ruske meje. V bližini te črte ao * vršile srdite bitke med ruski-ni četami in Finci v prvih dneh ruske invazije finskega ozemlja. Včeraj Jo prišlo do spopada med Finci in Rusi severovzhodno od Ladoškega jezera, v ka-^rem je padlo 200 Rusov. Fin-ri m> ajell tudi več ruskih vo-lakov. coske avtoritete Premier Abe se umakne v pokoj Sanghaj, 11. jan. — Poveljstvo japonske armade in mornarice je poslalo noto francoskim avtoritetam, da morajo do 28. januarja ustaviti transportaci-jo orožja in bojnega materiala po železnici, ki spaja kitajsko provinco Yunnan s francosko Indokino. Ako bodp Francozi ignorirali svarilo, bodo Japon- Abo. Finska. 11. Jan. — Prvi ► 'rje ameriški prostovoljci so Meraj dospeli eem iz Stockhol--M-dska. z djrema ambulantama in-ee bHfiakoJ podani v 1 • *. *»ktor finske fronte. TI so Mi John F. Hasey is Bridge-r ju, Conn., F. L. Bartl»-tt " New Vorka in Rebart'H. N» wman in WUliam B. Mock iz ElMeggt. Slednji Je sin čika-(«go zdravnika dr. H. E. Marka. Psria. 11. Jan. — Pet ameri-ftkih letalcev, ki so se borili na mostove na tej progi. Francoske avtoritete so zadnji teden „ protestirale pri poveljstvu japonske armade glede bombardjranja dela železniške proge na kitajskem ozemlju. Povedale so Japoncem, da je v Iu-kah Indoklne dovolj orožja strelila in drugega bojnega ma teriala, katerega jo Kitajska dobila iz Nemčije na podlagi dogovora glede izmenjave blaga, ki sta ga sklenili pred izbruhom evropske vojne, vsled tega n material podvržen zasegi po francoskih avtoritetah. Orožje, namenjeno Kitajski, je bilo izdelano v Češkoslovaški in Av striji. Ako bodo Japonci razdejali železniško progo, bo Kitajska kljub temu lahko dobivala orožje iz Indoklne po cesti, ki vodi iz Rangoona na Kitajsko. Francoske avtoritete so opozorile Japonsko na to dejstvo' že zadnji teden. Peking. Kitajska, U. jan. — Tu poročajo, da so japonske Čete navalile na ameriško misijon sko postajo v Lungčovu, provin ca Kwangsi, in jo oplenile. Lungčov |s|i v južnem delu Kitajske v bližini mojo Indokine. Po oplenitvi so Japonci zažgali postajo. Tokio, 11. Jan. — Premier No-bojukl Abe se je odločil za re-signacijo pod pritiskom milita-ristične klike, ki se ne strinja njegovo politiko. Premier bo sklical izredno zasedanje parlamenta prihodnji teden in takrst predložil reeignacijo. Konference glede imenovanja naslad nika se že vršijo. • • Pogajanja z Argen- 1103, Act of Oci. 8, 1917, authoriaod on Jano 14, 1818. Domače ▼esti n Vesti 4s Del Mika Detrolt, Mlch. — Dno 4. januarja je umrl John 8uater, star 88 let in rojen t Franklinu, Kans., kjer zapuAla starše. Njegova žena je tudi iz Franklina, | Kans., hči Jos. Dolenca, letalske bitke med angleži in nemci bil delegft H. redne konvencijif'letal* SNPJ. V Detroit sta ae priseli-1 *ko bazo la v oktobru 1026. Truplo po- I PHM ^^H fino suspendirana v^P^lPRASKE NA ZAPA<>- Naznanilo zunanjega ministra Baenos Aires, Argentina, 11 jan. — Pogajanja glede skleni tve trgovinske pogodbe med Ar gentino in Združenimi država ti so člani Zbor JSZ se vrši letos r NI FRONTI Chicago. — Dvanajsti redni zbor Jugoslovansko socialistične »veze se vrti letos, L 5. in 6. ju-lija, v Clevelandu.O. Tako je ini so biU začasno~sus*pendirana| ^ "•k^TQ(,dnt?^ .. ■ 'eksekutiva JSZ. V slučaju, da bi se zbor li kakšnih vsrekov ne mogel vršiti v Clevelandu, se bo vršil v Istem iasu /v Chica-j gu. j • ' J;..... zaradi nastalih potežkoč. Pred- nili, da ne verjamejo, da je dogovor mogoč. .Pogajanja so se pričela v zadnjem avgustu in so takoj izzvala ostro kontro-| verzo. Argentinski zunanji minister j Jose Mario Cgntllo je po konferenci s predsednikom repub-| like Ortezem naznanil, da ao bi- Avtna neerete v Miaaosotl St. Paul, Minnj — Mrs. Le-gan i Elyja, Mirni., ki se je pred onim letom pri ekplozlji peči tako poškodovala, da so Ji __ la pogajanja pretrgana zaradi I morali odrezati noM, se Je predlglsške avtoriteti m informlrii-kritične mednarodne situacijo. n®k»J dnevi drugič ponesrečila, le dansko vlado, da bodo plača-Senca mogočnega britakega ko se Je peljala ft avtom v 8t. I le odškodnino za povzročeno vpliva v Argentini je bila važen | P»ul z namenom^ da si naroči škodo, če bo preiskava ugotovi- IxNidon, 11. jan. — Danes ob-javljeno poročilo letalskega ministra naznanja, srdite bitke, ki so ae vršilo med angleškimi in nemškimi letnici nad Severnim morjem. Angleški letaloi oo uprizorili dva navafa na osem-lje* otoka Heligolanda in se spopadli g Nemci. Dva neihška bombnika ata bila sestreljena, Angleži pa so izgubili eno letalo. Angleški letalci so napadli bombami tudi nemški otok Sylt In letalsko bazo na tem otoku. Bitka se je vršila tudi v zraku nad danskim osemljem in ne. kaj bomb Je treščilo na tla in povzročilo precejšnjo škodo. An konferenci v Belgradu hI bil naznanjen. faktor, da ni prišlo do skleni- umetno nogo in name moro od la, de so angleški letalci vrgli Turčija. Predmet razprave na tve pogodbe z Ameriko. Velika te noge. Pobili so se tudi trije bombe na dansko ozemlje Britanija je najboljša odjemal- fantje, ki so se vozili z njo in Istočasno oo nemški letalci na-ka argentinskega mesa in žita.l »den teh, rojak Robert Sterle, hI padli z bombami parnlksHtt ao jo nalomil vratnp kost. Vol po- se nahajali v bližini škotskega nesrečenci so /.daj v bolnišnici, obrežja. Bombe so padlo v mor. Vožnja z avtom p.* Minnesoti v j,. Nemci so bombardirali li zimskem času jO zelo nevarna. Delavski odbor odločil v prilog druibi - Washington, D. C^ 11. Jan.— Federalni delsvskl odbor Je zavrgel obdolžltve pretf Reading Battorfios Co., Mulitsobsrg, Ps., glede kršenja Wsgaerjevegs zakona. Družba nI hotela poaov-ao u posli ti 14 -. iTlaailo Hltlerfjsvo osebne straže, je še oposorllo nemški narod, nsj bo pripravljen na nadaljnje šrtve. Omejitev kupno silo Jo cena. ki jo bo moral sleherni Nemec pla-<*aU, da oe Nemčija povzpne na |M)ziclJo svetovne sile," piše ta' Ust "Po zmagi v tej vojni bo-do Nemci dobit! svoj delež svetovnih dobrin. Žrtve, ki Jih morajo zdaj doprlnašatl, bodo bogato poplačane.,r r* Prebivalci v krajih, katero Je Nemčija podjarmila, so bili tu-dl opozorjeni, da morajo bolj delati In manj porabiti. Prid-atavnlk voditelja organizacij ro-kodeleev jo v razgovoru 8 re-porterji povedal, da so bili le iztlelani načrti glade premestitve Ižurjenih delavcev v Industrijo, katero jih iiotrebujejo. To se tiče (udi Poljakov, ki so prišli pod Nemčijo. Tudi oni bodo morali pomagati Nimčijl v voj. nI proti Veliki Britaniji in Franciji. Člani naoljske tajne policijo odhajajo Is Berlina v relifnega zakona v zvezi o stav ko pri relifnih projektih preteklo leto. Protest Jo naslovil predsedniku David L. Clendenin, tajnik Delavske obrambne lige, Doslej je bilo že 88 delavcev spoznanih za krive na federal nih sodiščih, kar Jim Je očitala obtožnic*, fflje pa so bili oproščeni. hiffh onimi, ki ao se pri družili protestu, so. Jos«)&, Ai Padway, glavni svetovalec A merlške delavsko 4 federacijo; James B. Oarey, tsjnlk CIO; (ieorge 8, Counta od Ameriške učiteljske federacije b A. Phi-| . lip Randolph, predsednik hrs- RuAnrehn nperprn tovščlne železniških pOgMov!flCdf CtM (ADF), Praga, 11, Jan. — Strogo izvajanje odredbe, ki določa, da se ne sme noben Žid prikazati na ceatah v Pragi In drugih mestih Cefcke In Moravske, ki sta pod protektoretom Nemčije, po osmi url zvečer, se Je pričeto z navali na restavracije In kavarne. Policija jo aretirala ve-llko število Židov, katere Je do-.bila v teh prostorih ln na cestah v Pragi. Ustavila je več drugih na cestah in zahtevala Iz-ksznlce. Ako Jih niso Imeli pri sebi, so bili odvedeni v zapor. 0 I JL Eksplozija ubila dva In zajela 90 rudarjev Magnetične mine ameriški izum Je vršil v hotelu Djrckman in katerega Je priredila Delavska d-brambna liga Na banketu sta J med drugimi govorils Robert Olssn, predsednik državne de- , v.siimi, d e.. u. ^rlrri^ Konsrm Js bil včersj informl ■•postopanje proti rell/nlm delavcem Je v celoti v nasprot-Ju z Jnteresl Justice," se glasi | proUst. "Zdi se nam, da Je bi-a klavzula, ki govori o /arotlJ uk I j učena v relifnl zakon z na- w Vm .. ^ menom, da oni, ki skušajo osle- "" pariti vlado, dobijo zasluženok " kazen, Kongres, ki Je sprejelffiJS^AJ^tt UJ U zskon. nI slutil, da bo JSiP^JL1^ ? ^ orodje proti organlzJran I'lak, U Jan.— Eden rudar Je bil ubit, dva dru-■|9rr^HriisuU pod podrtiaa-ml. kar Js iMislsdles eksploaijs Ženeva, Avies, U. Jsn. Ilgsl djnamlU, ki ee je pripetile v tu-nsrodov js bils atare včeraj kajšnjem rudniku Uteh ( opper dvajset let. Proslav oMetniee «||Dk UbKl rudsr se je pieal Ml* M* < kola Tomaa. merlške Iznajdba, po podadmi ralu W. R. Furlongu. Te js izumil mornarlčnl častnik Glen-non fte I. 1026 In dobil tudi peten t, toda bojna mornarica nI nikdar rabila teh mln. Liga narodov stara 20 let asrji In častniki vojaške etsre-stl, ostali pa bod'i pridržani na Ellia lalandu. - •v—eiL PROBVBT* h PROSVETA THE BNU^HTENMENT glasilo in lastnina s lovskim nanoonb rodrobnt jsdmots (hmifMiiSMSS *r ta* NwWiIh M MruUn* 4rU** dOT* !■ "ft.tt M teto. N.s M H M«, »1.M M M UU; M CKJw Si CImto I7.M HNblU*, M T» m pol kssi m ImmMi »» 00 Ml fto t^UnlUd SUIm^(»kMpt Čhic«co) p*f tmr. rhi—o CtMro $JM,.JHF •-•aei p* Savpvor«.—RuAopUl 4«pJapv 1» MMrotaiUl •iMku* w •• vrsiftjb BukopUl IluraraS wUm (frtlM, po-m*L dfkm«. pmmI tU t m *nMi« p<4ilM*IJ« W v »lutej«. U J« pHloiH poAtnlnu A4*«ru*lni r*tw —'——I. MM-trtpU ot tommmni. miiims and uMolkltod »rtUl« »IH m« M rrturnto. OOmt MMMfffeU. «urh m •U»rl*. pUyt. po««M. tU., wlll U r«turn«4 m m4«f «ilt trfcra mcompmM bp Mlf *4dr«M«4 m4 iUmM Kulti u IH, kw I« UU ■ Ifcfr* PROSVETA MIT-M b. L*wa4»l« A»«., Chlc—. IIIL.U -t OV.TIB KBDBBATBD PBBSS Glasovi HM t afckpaj« M »rlHMr (Jmomn II. 1S4S), poltc Valtc» tfti mlin pat—l. tU nt iu » %mm ' rnifiit j« Federalno gospodarstvo Tennessae Vallay A uthorito federalna kor-poracija za konservlranje vodnih sil in proizvajanje električnega toka ob reki Tennessee na jugu, je izročala ob koncu leta 1939, da ae zdaj sam* izplačuje. Dohodki presegajo izdatke in čim bolj se ta širilo obratovanje tega podjetja, tem bolj se bo podjetje utrjevalo in izboljševalo. Odjemalci električnega toka- se množe z vsakim dnevom zaradi nizkih pristojbin za tok. V letu 193S je imela TVA 42,000 odjemalcev, toda ob koncu leta 1939 jih Je imela žč1340,000. Ta federalna elektrarska korporacija. je lahko najlepši dokaz, da privatno kapitalistično gospodarstvu rft zadnja in Q*Jyišja instanca aposobnostl, kakor trdijo zagovorniki privatnega kapitalizmu. Pravimo: lahko je najlepši dokaz — Če se bo vodstvo držala poštenosti in se čuvalo korupcije. Nekateri gospodarski posli po svojem obsegu, in naturi najbolj spadajo v področje države, kjer lahko daleč nadkrilijo vsako privatno obratovanje I* nudijo ljudstvu neprecenljive koristi, če so v rokah energičnega in vestnega vodstva. Sem spadajo vsa. sredstva transpor-tacije (železnici-, letalstvo, ladje^avtobuai itd.) in občevanja (poleg pošte še telegraf, telefon in radio) ter vsa sredstva gonilne sile. Ker so ta sredstva velike važnosti za slehernika v modernem Življenju, je naravnost"zločinsko, da sa — razen pošte — še danes predmet privatnega izkoriščanja. Važno je tudi to, da se vsako federalno pod-jetje poetavi v civilno službo, kakor Je pošta, da ne bo predmet.političnega žoganja. Stara burbonaka dogma, da je edino privatni kapital zmožen dati ljudem vse potrebščine, je šla po gobe. Na drugi strani ni državni kapital nit boljl od privatnega, ako ni upravljan vestno in demokratično. Milijon "antidemokratov" V Kumanu />od ničlo Jackson, Kana. - Danes, ko to pišem, imamo dve pod ničlo in že edno sneži, kar je pri nas V nekateri repuMi-kanci in po imenu demokratje delovali z roko v roki • stalinovci za te aM one penziiske tke* k — (Del* v aadaji MaaL) dosti prostega* časa ž£ čitan je,-kar drugi napilejo. Naj torej še jaz nekaj prispevam. Vreme Ima* mo Lepo, skoraj brez* snega in tudi nudega mraza ni. Sploh ne vem, kdo ga nam deli, od katefc strani. Oni is Lemonta gotove ne, zakaj oni M ga oaobito nam rdečkarjem ne privoščili. Ne vem, zakaj nas oni smatrajo, da imamo roge in rdeč rep. Ampak to je pac del njih naukov, de) nj ih vere—stralenje ~ lj ucfttva. Ne vem, zakaj oni tako ne žive kakor druge uče. Kot sem zadnjič omenil, se človek, ki ima še sedem križev na rami ln več, marsikaj domisli is preteklih 'dni. Povedati hočem dogodek, ki se je zgodil pred 40 leti. Kot je pri ljudeh Že stara navada, ko spoznajo, da so dvojnega spola, se začnejo pariti in skupaj ilagati. Tako se je tudi brat moje pokojne žene popolnoma združil s svojo Iz. voljenko in nI bilo potem drugače, kot da sta se poročila. Bilo pa Je nekaj narobe: danes je bi Ia ohcet, jutri pa že krst. Tako smo Hi svati« i ohcotl kar n>l 2epin je iniel brata, ki mu je bilo ^vseeno, s kom je govoril, z duhovnikom ali s kom drugim. Ko pridemo v f a rovi. takoj brata oprosti in pravi duhovniku: (foapod, ne smete zameriti. Ako bi bil dan dolg ko (taleti. bi napravil i vse v enem dnevu, ker pa je zdaj kratek, nas je vzelo dva večera, da smo izvrlili svaV Poročilo zastopnika Sharon, Pa—Sele danes, : 5. januarja, sem se povoljno naspal in'odpočil. Dan pred božifem ?em se začel pripravljati, da dostojno počastim božične in novoletne praznike. Sezonskih voščil sem dobil iz vseh krajev Združenih držav. Kdo bi si mislil, da imajo moji Itevilni dopisi toliko zadovoljnih Čltateljev. Večinoma vsi so se v teh čestitkah izrazili, d|i naj-prvo pogledajo, Če Je Zidanškov dopis v f*rosveti fn ga najprvo prečitajo, potem pa sledijo dru-ifi—Barbičevi, Jankovičevi, Wa-'entinčičevi, Uletovi, Kokličevi, Snojevi in Langerholčeyi. To^so dopisniki, ki imajo največ glasov. No, če bi vaša božična in novoletna voščila prinesla 147 no-ylh naročnikov dnevniku ProsVe-tl, bi ml urednik in upravnik gotovo več prostora odločila v listu, ■ kajti imam še mnogo zaprašenih zapiskov iz mladih let, ki pa ne bodo nikoli zagledali bekiga dne. Mnogo sem Že pisal v naprednem duhu v moji mladosti, tods ga ne bom dočakal, tudi vsi sedanji dopisovalci ne, kakor tudi Ke tisti, ki so mi poslali sezonski voščila. - Toda, cenjeni bratje in sestre, zalo ne cbupavajmo. Mi vam bomo še naprej poročali novice iz raznih naselbin, nekaj" resne-ya, nekaj Šaljivega. Nas starih je le mnogo* ki v srcu tjtelui«1110 za socializem, kadar že pride. Ko bo kapitalizem poginil, takrat pa bo posta! mir na zemU*-Ampak to ne zadostuje, če se v javnosti postavljamo, kaj smo; čitati moramo delavske liste in TudritaToIIiki nam ne morejo Ikodovati. Ce jih čitamo,' vsaj vemo, kaj pišejo in jim lahko tu4i . odgovorimo. Kjerkoli se med nami pojavijo napredno misleči ljudje, se jim pridružimo, da spoznajo, da smo tudi mi z njimi. Nas bodo z veseljem sprejeli in se z nami zabavali, kajti socializem hoče živeti polteno in v veseli drjižbi obojega spola, brez ozira, če je ta ali oni cerkveno ali civilno poročen. Jaz sem bil s prvo ženo cerkvene; poročen, toda ni bilo sreče, ker mi je vojna vzela ženo in sina. Z drugo sem pa civilno poročen, pa tufli nimam sreče, ker nimava v najini visoki starosti, da bi udobno živela. Živiva v pomanjkanju, kljub temu greva rada v veselo družbo in pozabiva najne težke ure. Čaje ugodno vreme, grem med svoje številne prijatelje in prijatelji-Povaod sem lepo sprejet in ce. postrežen. Ce mi slabo vreme ne puqti, da bi agitiral za napredne delavske liste, Se podam domov. Ce ne prinesem denarja, prinesem pa klobas poln kov-čeg. Žena jih potem zaužije in je zopet okej. Zadnjič sva se oba prehladila. Naprej sem Jaz ženo zdravil, zdaj pa ona mene. No, naj me le zdravi, da se čim prej podam med naše rojake. Ker je nelz-prosna smrt zopet pobrala nekaj naročnikov na dnevnik Prosveto, jih bo treba nadomestiti z novimi, da pridržim6 število. Imam veliko zaupanje v moje prijatelje, da mi bodo šli v bodoče na roko kakor sofai šli v preteklem letu. Vam vsem se v polni meri zahvaljujem za vse. Mislim, da bom tel kmalu za Jožetom Zorkom. On je bil še zdrav in krepak, ko sva bila zad- orez uspeha. Socialistično giba- njič skupaj v Strabanu, kakor nje je bilo že na precej visoki'sem sporočal. Jože je tako tepo itopnji, toda pokazali so se na | pel, da ga je še neki nepodpisani nebu črni krokarji, ki bi ga bili dopisnik pohvalil Tudi jaz sem najrajii v eni uri požrli, češ otroci božji, čuvajte se, vera j* v nevarnosti, čeprav socializem i rti imel nobenega opravka z vero. Naperjen je bil le proti kapitalizmu. O tem bi lahko pisal celo zgodovino, ampak naj sedaj drugI pile jo, če bodo imeli več uspeha kot sem ga imel jaz. Pozival sem dan za dnevom, da bi se organizirali gospodarsko, ^laro-kovno in politično, pa je bilo vse zsman. Črni krokarji in kapitalizem so se združili. Prvi so kričali, da je vera v nevarnosti, drugi so imeli plačane vohune, kakrlne imajo še danes nastavljene vse povsod. Dokler ne bomo vsi ene mislf, je ves trud zaman; kvečjemu pridobimo le toliko, da se pojavi ta ali ona stranka, ki nam hoče dokazati, da Je boljla od socializma. Jas pa naravnost povem brez ovinkov, Če bi ae vae stranke skupaj skrpale, ne prekosijo socialistične, ki ima najbolj polten in pravičen program. Zato ge ga boje fcapttalsti in se ga ote- bo in zdaj krstijo. Nagovorjeni pajo. Toda prilel bo čas, ko bo mož se ni nič hudoval, samo ro- kapitalizem premagan. Jas te^ njega najbolj poslušal, ker je pel tako Čislo In milo, kakor da bi mi pel v spomin, kakor da ga slišim zadnjikrat in naj pridem tudi 'jaz za njim. Dragi Joie, zadnjikrat sva se videla, zadnjikrat »si me opominjal, naj le pi šem in delam za SNPJ, Jožetu naj bo lahka ameriška zeihlja, družini pa moje globoko sožalje. Anton Zidanšek, zastopnik ttarbifiu puišljc! Oglesby, 111.—Kaj prineslo bo novo leto, naitr je skrito pred očmi. Skoraj vsak Človek naredi kakšen sklep o novem letu. Tako je tudi podpisana storila štirj aklejpe, katerih se močno driim» samo enega sem prelomila, "da ne bom več pisala nepomembnih dopisov v javnost. Ne morem se premagati, da ne bi napiaala malo zahvale g. Bar biču, ki je v svojem dopisu 2. januarja dal tako globok poklon, in sicer najprvo svoji ženi in po» tem vsem drugim ženam. Ne poznam g. Barblča, mielim pa, da je on selo galanten kava-lir svoji ženi in družini. Je ko- JH leve aa deano: senator j. C. trMahcmev. J. P. Rlpley. predsednik Harrlmaa Riplev A Ca. In W. A, llarrlmaa, predsednik Br»w« Bma. Harriman A Oa. - - maj eden od sto, da bi napisal v javnosti: "Slava ženam, one so tiste, ki zaslužijo res kredit, da se jednota množi." On prizna, da žena pomnožuje, trpi, skrbi, žrtvuje in neumorno dela. Je prva pokonci, da kuha in pripravlja, in ko že vsi spijo, žena še vedno pospravlja, krpa in pripravlja za drugi dan. Ni lahko Mti žena. Zena mora tudi vzgojevati, učiti, ljubiti, biti zdravnik v hiši; biti agent in tudi štedilna banka. Ce žena ne zna štediti z malim in vse lepo obrniti |n iz starega novo narediti, potem mož ne more dovolj zaslužiti in dostikrat se začne prepir. Ne bom hvalila žene zato, ker sem tudi jaz žena. Fakt pa je, da si je že marsikatera žena poželela biti—moški, nisem pa še nikdar slišala, da bi si kak moški p&elel biti—ženska. Tudi ženske se rade oblečemo v moške hlače (slacks), če gremo gobe nabirat ali na "hike," ali še nikoli nisem Videla, da bi moški "kiklje" oblekli, ko gredo v ho-sto na lov itd. Ženska dela 12 ur na dan in tudi več, mora ponoči vstajati, ko otročtfek joka. Mož je pa v uniji, dela svoje ure, potem pa je prost. Le £u In tam delajo nad Čas, za kar pa dobe več plača. G. BarbiČ vse to dobro ve in prizna pred svetom. Jaz pa mu danes pomagam in rečem, da je žena tisti božji dar, okrog katerega se ves svet vrti. 2e Adam je v raju jokal v nočeh brezkončnih, ker je bil sam. Ko mu je usmiljeni Bog ustvaril ženo, kakor pravi biblija, in ipu povedal, da je iz njegovega rebra, je Adam vzkliknil: "O Bog! Prosim vzemi vsa moja rebra. Rad ti jih dam in napravi iz vaakega rebra eno Evo." Tako zelo je ljubil svojo družico. In ko sta potem skupaj sedela in uživala žlahtno sadje, fc bil zelo zadovoljen, če prav ni bilo restavracije v.....riju. Pa tudi drugi fantje imajo radi žene. Bodimo odkritosrčni ! Fant trpi, dela, se ubija, žrtvuje vse, tudi samega se be, da dobi ženo. Ampak malo jih je, da jih pohvalijo in Jim dajo priznanje pred svetom, ka kor je to storil g. Barbič.. Nisem prej čitala Prosvete ker so mi pripovedovali^ da je pohujšljiv list. Ko sem pri sosedovih brala Barbičeve dopise sem si pa naroČila dnevnik. Me ženske imamo dosti zabave, ko čitamo, kako se moški kavsajo med seboj. Ženske kaj takega ne delajo—le sem pa tam si skočijo v lase. Zadnji Barbičev dopis mi Je zbudil globok spomin na mojega pokojnega moža. Tudi on je b zelo navezan na dom In ženo Vse mi je dal, vse mi kupil, vse privolil, kar je bilo prav. Ni ve liko govoril, ampak samo en pogled in vedela sem, kaj misli. On me je v resnici ljubil in vedno ljubezni pri meni iskal, jaz pa mu je nisem mogla' izkazati ta ko kakor on meni. In danes "Globoko pod zemljo tam v ozk hladni hiši, kjer lum sveta M več ne sliši, tam truplo njega spava Že . . Zene, ki imate može—ljubite jih in spoštujte; bodite jim zve ste, dobre in odkritosrčne sprem Ijevalke na poti življenja. Mož je edini, katerega se lahko zaupno okleneš, pcHoiift, prosiš Itd On ne odreče. -On trdo dela in v potu svojega obraza je avo, kruh. Ko izgubiš moža, izgubi vse* Ni več ljubezni, ni več ni kogar na svetu, da bi te razume val kakor te tvoj ljubeči mož Poznejše poznanstvo ali prijateljstvo je le vae skupaj iluzija Theresa Dušak, * - __ .. • r, ^ ——•— Ob prelomu leta Ambridge. Pa.—Leto 19ST1* za tonilo. Nazaj se več ne povrne drugače ko v spominih. Ko si voščimo "srečno novo leto, je vsakemu nekam težko pri srcu. Kot ksmen nas tišči. Na-ie misli pa kot blisk segajo nazaj in še hitreje prodirajo na prej v neznano, nejasno !x>doč-nost. Kar ngenkrat v duhu prelistamo mesec sa mesecem in na misel nam pride bodočnost — zdravja, bolezen >§ Vprašamo se, Če ai bomo še 1941 novščili—7 j. Kratka so leta onim, ki so zdravi, de krajša so bogatinom, ki hitro šivt- m ne vedo. \ kaki raakoinoeti bi živeli in W-pravljali bogastva , Bolnikom ap pa dolga Jod večnost. Prav Uko proletarskemu delavcu, ki (Dalja as 3. »tnudj PETEK, 12. JANUARJA^ Zakaj brez močvirij ~ ni malarije vodi ne žive samo ribe in žabe. Mnogo je V njej drobnih bitij, ki jih s prostim očesom komaj opazimo. Med njimi so tudi ličinke ko. marja Anofelesa, brez katerega ni malarije. Komar je kakor metulj, ima dvojno življenje, v| vodi se razvije kot gosenica, izven nje v ko. marja. Komarji prenašajo malarijo od bojnega na zdravega človeka. Pikajo zdrave kakor bolne j ljudi. Vsaka kri jim je sladka, tudi ona bol-nikov. Ce je komar prej pil kri bolnega, po. | tem pa srkal kri zdravega človeka, je prenesel malarijo. Najboljše zdravilo proti malariji je kinin, ki stane škatljica 50c. Na škatlah je izrecno zapisano: kinin za malarijo. Ni pametno jemati slabše ali močnejše doze kinina. Posebna ko-misfja Zveze narodov je predpisala dnevno dozo 40 centigramov kinina kot obrambno ,sred. „ stvo, dokler traja groznica. V primeru oliole-nja se vzame dnevna doza 1-1.3 gr. kinina 5 do 7 dni. Otroci manj. V primeru, da se malarija povrne, se pet dni zaporedoma jemlje 4 do 5 tablet kinina. Do-bfo je treba medtem jesti in opustiti naporna dela. Da pa malarijo preženemo, je treba od-praviti močvirja T - ' ~ "j • Agjft, oceana I M. Da znanost niti v teh razgibanih Časih ne miruje, kaže ameriška odprava, ki je zdaj odrinila v Tihi ocean z namenom, da razišče nekatere uganke, ki jih to največje in najgloblje izmed morij zastavlja znanosti. Talne razmere Tihega oceana so zelo malo znane. Vemo le to, da ima to velemorje med Ameriko in Azijo premnogo globokih lijakov. Posebno ob jugovzhodnem robu Pacifika in vzdolž zapadnih lokov-so izmerili izredne globine. V takozvanem Filipinskem jarku pa so odkrili sploh največjo doslej znano morsko globino, ki znaša 10,793 m, dočlm znaša srednja globina Tihega oceana okrog 4300 m. Toki.v Pacifiku še niso tako raziskani kakor v Atlantskem oceanu, zdi se, da so dosti bolj zamotani nego ti, posebno na jugu, kjer motijo številna otočja In monsun rednosti njihovega gibanja. Tudi plima in oseka v Tihem oceanu še nista mnogo raziskani. . Ta ocean zaledeni samo v robnih morjih. Nenavadna je toplota~ njegovih voda. Se v globini 1000 m merijo njegove vode mestoma 5 stopinj nad ničlo, i globinah .4006 m pa so izmerili 1 do 2 stopinji nad ničlo. Soli je v Tihem oceanu manj nego v drugih oceanih. Poleg talnih raziskav bo ekspedicijska ladja, ki je opremljena z najmodernejšimi zvočnimi grezili, opravljala magnetake meritve in raziskovala domnevna potresna središča. Najti hočejo ta ognjišča, ki sa povzročila števUne morske potrese zadnjih petih let. Odprava, ki jo vodi Gilbert Grosvenor, predsednik ameriške geografske dru|bq, ^.raziskovala območje, ki obsega okrog 180 milijonov kvadratnih j kilometrov, zato je umljivo, da namerava ostati v Tihem oceanu najmanj dve leti. Revolucija v svetlobni tehniki Mlad japonski kemik je sporočil, da je u-spešno rešil problem mrzle luči. Hiroli Naka-mura, 29 letni mladenič, deluje v botaničnem institutu tokijskega vseučilišča. Izsledil [ pripomoček, ki podaljšuje življenje svetlika-jočim se bakterijam, kakršne žive -v morskj vodi. Dočim so jim svetilno sposobnost doslej lahko ohranili kvečjemu deset dni, mu je uspelo ohraniti to že šest mesecev in pri tem Še oja-čiti svetlobno silo. Za Izum se zanimajo japonski vbjaški krofi, ker bi utegnil dati "hladno razsvetljavo" t skladiščih streliva in tovarnah municije. Nevarnost požarov, ki "Je zvezana z drugim' svetili, bi odpadla. Prav Uko izgube, ki jih in* gospodinjstvo s tem, da gre velik del energije pri drugih svetilih v nerenUbilno toploto, n* mesto v svetlobo. Ce se bo novi izum izkatft tedaj je v doglednem času pričakovati poja" "bacilnih svetilk", ki bodo posUvile vso do* danjo tehniko razsvetljave ha glavo. ' Pred dvajsetimi leti - (Iz Prosvete, 12. januarja 1920) Domače vesti. V PittsburghuT Pa., je utjlne pijače, pa tudi na kavo, j in mineralno vodo. Izvzeti j, pivo in mleko. Novi davek smel znašati največ deset od-tkov dosedanje prodajne cene gostilnah. Kmečki fantje, ki so določeni 0,_da prevzamejo.po očetih stvar bodo morali položiti •sebne izpite, da so zares uBpo-bljeni voditi gmečko gospodar-vo. Za izpit je predpisana šti-a praksa na .poeestvu, letijska šola in potrdilo o po-" ii zanesljivosti. Bajtišah se je obesil tovar-ški delavec Jože Pegrin. Bil več let vdovec, te dni pa se nameraval spet oženiti. Z ne-sto sta oddala oklice na občini, o pa so dogodek praznoval ;no v noč. Naslednje jutro so li Ženina obešenega. ■V St. Jakobu v Rožu je unir a j starejši šentjakobski občan, nton Partl, pd. Korajmanov o-Dosegel je lepo starost 88 Beljaški občini je bilo za zi nje stanovanjskih poslopij o-obreno posojilo v znesku 150,-00 mark. 29 letni David Arzberger Je il pred izrednim sodiščem obso-sn na 1CT mesecev zapora, ker je oslušal neko inozemsko radij ko postajo. Nemški otroški vrtci v slo-enskem delu Koroške, ki sb bili osle j uvedeni samo za poletni as. se sedaj pretvarjajo v traj-oletne del in kh sunil z nožem v hrbet. Tudi Vrhovca . so prepeljali na kirurški oddelek splošne bolnišnice. 'v - Snoci ae je na Zmajskem mostu okrog 19. delavčeva ien« Barbara Marenčetova zaletela s kolesom v nekega kolesarja. Pri padcu si je najbrž zlomila levo nogo. Anton Jelovčan, dninar i Martinvrha, oblina Železniki, si je po nesreči pretezal kite na levici. Ana Pleškova, delavčeva žena i* Ljubljane, stanujoča v Funtkovi ulici SI, je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo. Delavec Matevž Mihevc a... w . - , L1 Podjunake ceste si je med de- *ke mirnega, blage-lom poškodoval levico. Prav iako[?aJE1načaJa' £ dalJ* W asa* ________I H O 1 O I IT IVA o i I I n »\mi . 44 Ita m li Xl... M Charles Fahy, pravni svetova lec federalnega delavskega ogram še so se oglasili politični bur-bonci, da prekrižajo njegov račun. Vsakdo ve, da z Roosevel-tovim programom ne more biti ovca cela in volk sit, ampak ži vita lahko pa oba. Po burbon-skem nasoru morata pa oba krepnitl. Saj se vidi, kako Taft skrhi za'svoje ljudi v Ohiu. Mi-slim. ds ni še nihče pozabil bur-** Je nedavno umrl bonca H(J>vra, kako se nam je godilo v času, ko nam je on vladal v Ameriki. Isto se nam lahko zgodi v jeseni, ko bodo voll- Problemi t ve prezidenta. Demokratska • »• stranka ni najboljša. Težko je Wl$el]enCa izvleči vos fe blata, v katerega je zagazil do ročič in se v njem pogreznil. Za tretjo stranko pa še nismo srell. Kako je bilo pred sedmimi leti? Ni bilo bresposelnostnega zavarovanja ne starostne J>o-kojnlne, rtlti podpore revnim od mesta fn države. Delavci sle dobili oaemurnl delovnik. 40 ur na teden in prilično plačo, dasi se še bolj tetko Uhaja. Ustano-vill ao unije, katere pa hoče kongreenik Dies uničiti. On je hlapec magnatov in po krivem dolii napredne delavce, da so komunisti. On prejema mastno plačo, da lašnjlvo govori In tolče delavce po glavi,. Ako delav, ci ne bodo imeli odprte pameti v jeseni, ko bodp volit m-. se bo vae. kar ae je doseglo sa delovne maae, podrlo čez noč. Pri najih društvih ni bilo zadnje tedne drugega kakor volitve. Pri društvu 88 SNPJ je bil isvoljen sledeči odbor: Predsednik Louis Uhernik, podpred- gu naravnost v reko in se seveda ni mogel več rešiti. Krka ga je odnesla dalje v Savo. Rav no po zadnjem nalivu sta obe re- le kol i Z juti deloval pri godbi na pihala kakor tudi pri orkestru. S svojo jimpozantno postavo je povsod vzbujal pozornost, pa tudi splo- ki nekoliko narasli in kalni. Ta-|*He simpatije zaradi lepega zna-> ga začeli isk >stej iga kojnik je bil ugleden mož in za koj zjutraj toda doslej ao ga začeli iskati, Še niso našli. Po- veden narodnjak. Njegova tragična smrt je zbudila iskreno sočutje z njegovo ueodo, kakor tudi z njegovo žalujočo soprogo jgospo Mirni. Ljubavna žaloigra i Gorenjskem Jesenice, 11. decembra.—Prebivalstvo Jesenic in okolice je x>d globokim dojmom ljuba v ne žaloigre, o kateri ae je v nedeljo bliskovito raznesla novica po vsem revirju. Skupno v smrt sta šla 42 letni elektrotehnični mojster Janko 2nidar, uslužben pri Kranjski industrijaki družbi, oče dveh otrok, in Tinca Zupa-nova, stara 86 let, gostilničar jeva žena z Javornika. Oba zdrava in v najlepših, zrelih letih, sta bila zadnji čaa zvezana v globoki ljubezni. Jahko 2nidar. ki je bil čaja. Bil je od vaeh apoštovan. Kakor pravijo, Je pred slovesom Še napisal Svojims otrokoma poslovilno pismo, proseč Ju oproščen ja. Na lovu je nekoč neki avstrijski plemič vprašal, kaj Je ptica, ki so Jo pravkar ustrelili. — Orel, vaša milosti je odgovoril sreČHT strelec. | — Orel? Saj to Je izključeno, i ima eno samo glavo! Lovec se je spomni), da inu avstrijski orel dve glavi, pa je — Vaša milost, orel Je priletel iz Pruske. (Tam eo Imeli namreč v grbu enoglavega orla). sednik Gust Rosenberger, tajnik Anton 2iberna, blagajnik Frank Rosenberger, zapisnikar Joseph Tekstar. Pri Slovenskem narodnem domu so bili izvoljeni: Predsednik Charles Grozdek, podpredsednik Louis Uhsrnik. tajnik Joseph Tekstar« blagajnik Frank Rosenberger, zapisnikar M. Spec ml - r....... Pri pevskem zboru Rožmarinu: Predsednik Jim Fiajnik, podpredsednik Jim £orman, tajnica Virginia Ziberna, bla-gajnlca Gerty File, arhivarka Margie PeJU, pisateljica not Wilma Mihalic, nadzornice pa so Stella PelU, Francea Clay, An na Paullc, p Gospodinjski odsek: Predsednica Mary Becek, podpredsednica Mary Peltz, Ujnica Mary Rosenberger, blagajnica Joeeph-i ne Kerzan, zapisnikarica So- Heywood Broun, predsednik Ameriškega časnikarskega gllda, phie Tekstgr. Pe -.Viljemu I, so po loj^u prešteli plen. ki ga Je ustrelil. Cesar se je dvolično nasmehnil in dejal: — Čudna je U stvar. Srfmo 20krat sem sprožil, zadel sem orja-| pa 28 komadov divjačine . . . UCl. ■ jt % evsko društvo Rožmarin bo imelo plesno veselico v 8ND v soboto, 20. jan., začetek ob 8. zvečer. Vabljeni vsi. Mary Roaenberger. - 1 Wuuk«yan»ka čitalnica Waukegan. m^-Vaemu članstvu čitalnice SND naznanjam, da se vril redna seja prihodnjo soboto, 18. januarja, zvečer ob navadnem času. Ako bo dvorana št. 2 spodaj prašna, ae bo se-ja vršia Um, obratno pa v čltal-niški sobi* Po seji se bo vriila zabava, kakor navadno, nekaj prigrizka in pijače. Seveda se moški Oprimej* kart, Žensip pa kock. Torej vsi člani, možje in žene. na snjo in zabavo. Za leto 1940 Je bM Izvoljen sledeči odbor čitalnice: Predsednik i John Mahnič, podpredsednik An-drew Možek, tajni* Mery tu-šUršič, zapisnikarja Helen Je-'|feb, blagajnik Paul Pekla); nadzornika dr. Andrew Furlan, An-drew Bartel, knjižničarka Me-rion Kerž^ Heje vsa sebote vSmtcu, Knjige ae Izdajajo vsak torek zvečer od 7. Starostna podpora v dršavl tfew Vorku , YVikanj*; Kaki so pogoji za starostno pokojnino v državi New| Vorku? Odgovor; Prav aigurno imate v mialih mesečno podporo (Old A«e Assistanoe), ki jo država New York. kakor tudi druge države. izplačuje potrebnim starcem in ze katero tudi federalna vlada prispeva v državni sklad. Druga atvar je federalna pokojnina. ki, ima značaj zavarovanja in za katero delodajalec in delavec sam prlspevs; to poslednje imenujemo steroatno pokojnino (old age pension) v smislu So-dal Security sakona. Za isto državljanstvo ali bftanje v drŽavi ne. prihaja v poštev in je tudi vseeno, če je upravičenec v potrebi pokojnine ali ne. Druga atvar Je seveda e takozvano državno pokojnino. V državi New Vorku je upravičen do te meaeč-ne podpore le ameriški državljan, ki je doaegsl starost 65 let in kl je stanoval v državi New Vorku vaaj pet let tekom zadnjih devetih let. On mora biti o-seba, ki se ne more sama vzdrževati in ki nima otrok, ki bi ga mogli vzdrževati, niti nima drugih virov dohodka. On mora biti v takem zdravstvenem stanju, da ne potrebuje stalne bolnišnične oskrbe. NaJII dan In parnik prihoda Vpraianjš; Pisal sem vam Že, da mKdoženite ime parnik«, s katerim sem prišel v Ameriko Is Hamburga sredf~ mesec s avgusta 1918, Poslali ste mi ime-na treh mogočnih pamlkov, ki ao prišli is Hamburga od 12. av-gusta do 18. avgusta 1911 Ja/. pa hočem znati, kateri je bil pravi parnik. Odgovor: 2alibog vam ne moremo dati te Informacije. Ista ee more dobiti le iz vladnih zapiskov priseljeniške oblasti alf pa Iz zapiakov Hamburg-Amerl-c|tn linije. Mi nimamo pristopa do vladnih zapiskov, v katere i-majo vjtogied le vladne oblasti Zapiski parobrodue družbe so pa v Hamburgu. Vam In drugim moremo v takem alučaju dati le ono informacijo, kakršno smo vam dali, upajoč, da dana vam imena vzbudijo v«š spomin. Stotinam ljudi je to pomagalo. Drugače navedite v prošnji yie mogočnosti in priseljeniška bblast bo že našla ptiVf Jjtftifhjd, Podatki v zvezi a socialno varno-at jo ao zaupni V/frašanJt: Ko aem dobil soci-alno-variiostiio karto, aem dal pravilne informacije o svoji starosti In osvojeni zakonskem stanju, Ne maram pa, da bi moj delodajalec o (*m kaj Uvedel. A-II more on dobiti to Informacijo od ftocial J|ecurlty Boarda? Odgovor; Ne. Zakon \*leve t mmm da podatki dela Ves glede f drugo očetovsi^a. druž!nr itd. so strredno«tl, kl ga st m al denar lahko peMJtte svoj. domovino. L0 bim pa ustanovi. i ■ ' »i Mi na priatop k tej /h I na je le lOc. | Artna, Mahaič. I dosedanja tajnica. podmornica Ml etraftfob obrežje. Ikijna letala ladl st režij« hliM4i obrežje. Pri zdravnik« ZMirnvnik po natančnem pre-rgiedb bolnike, v ' >MVs» j« v redu. Svetoval bi vam to latinske. Rad bi namreč tudi ženi pmedal, kaj are mi svetovali." Pumo/ potrebnim otrokom v državi Mew Vorku Vpttikanj*i M"J nw»ž me ji za pustil pred ilv,-m» letom s Itnem s seboj dva otrožiča. AU im de morem di/ltlvsti materinsko pokojnino? živim v mestu New Vorku. Odgi, IO t Mat i, kalem mai Je ošei vaa'J pr«id enim letom in J^ ne more kvzdrževgti sebe In o trok jshJ 1|. krtmh, upraviče- Sedaj Inhko kuhttl#/ peMtSriu n^JudobnejAl oaci/i t električnim tokom. OdjemAleom lahko post režete z boljšimi in okusnejAimf jedili in pecivom. Ustregli jim boste In si pridobi)! novih in s tem ragšJrlH svoje pmijetje in pomnožili svoje dohodke. - ' t* -t "V .. '"L Dobilo §i ro§niČn* podatke vf - * ..... * '' ~ ' :. Dovoliti«, da vkrn /ias suatoimik pojasni prednosti, ki so vam nu ru/.|>olijgo z novimi etnk«. mi zn električni tok pH tipornlii kuhe In |>eKe. Phon* HANdolph 1200 Nobenih 11 r oš hov ali obveznoeti COMMONMfEALTH EDISON commit PETEK, 12. JANUARJA ____ _____ _ . . . .........u„- I UAM VFLAHERTY ROMAN Poslovenil .1 OTON tUPANClC Pri tej priči ee je metež ustavil.. Gypo je stal z Mulhollandom iz oči v oči. Videl je Mul-hollandove drobne oči, kako ao mu žarele in iskrele kakor mačku, ki so ga obkolili psi. Kratek, napet trenutek se je Gypo boril s temnimi sumnjami. Te^la nenadoma so se prelile Mulhollandove poteze v izraz zvijačne zaupnosti. Obraz mu ni bil : -zarjen in ogorčen, temveč kakor da mu je govoril: "Saj sva člana reyolucijonarske organizacije, ti in jgz. Spravi n^ to drhal s poti." Gypo se je hipoma spomnil Gallagherjeve obljube. Pogledal je Muihollanda z dobrodušno naklonjenostjo. "Ha," si je mislil, "U dečko mi bo ie koristen." "Pustite ga," je zavpil oblastno; "moj prijatelj je. Kako ti je kaj, Bart%yV Nato je nadaljeval lahkotno, da bi pokazal množici svojo veljavo in svoje tesne stike z zadevami revolucijonarske organizacije, kar je bilo ljudem, ki so stali okrog njega, najpomembnejše v življenju. "Ali si že kaj slišal o tem, kar sem ti pravil? 0 možaku namreč, ki je ovadil'Fran kij a McPPhillipar Mulhollandu je za trenutek zaprlo sapo. Kakšna predrznost! Pa ni bila predrznost Gypo je docela pozabil tisto nerodno tesio s policijsko stražnico. Njegova nenadna domiž-Ijavost je tisto teslo kar pogoltnila. "Saj je pijan." si je mislil Mulholland. Gy-pu pa je zažepetal, globoko sklonlvži glavo in obrnivši na svoj poseben način obraz po strani: "Pravkar sem prišel tod mimo in sem te zagledal. Hotel sem samo stopiti noter in ti povedati, da bom ob eni tam. Saj veš, kje mislim? Ne, o tistem pa nismo slišali nič več." Pomežikpii je z desnim očesom. Gypo je tu* dl pomežiknil z desnim očesom ter važno poki-mai. Nato Je Mulholland urno stopil skozi vrata, očividno je nekam z vso naglico hitel. Na golu pa je postal, debelo pogledal ter zaškripal i zobmi. Gledal je v tla in se zamižljea gladil po bradi. Stvari pa ni Inogel razmotati, karkoli je Že bilo, in to mu je trapilo možgane. Gypo se je obrnil zopet k pultu ter jedel dalje. Pospravljal je, kakor da namerava nekaj dni potovati In se hoče iz previdnosti založiti i dovolj no množino hrane, Iti bo zalegla do konca potovanja. Za njim In na obeh straneh okrog njega so poveličevali njega in njegovo moč, on pa se ni zmenil zanje. Zatopljen je bil v sanje o svoji bodočnosti, zdaj ko ga hoče Gallagher nanovo aprejeti v organizacijo,' "Ehe," Je kriknila stara ženica z vodenimi modrimi očmi in zgubanim belim obrazom, mahaje s pestjo proti njemu, "rada bi imela takega sina, kot si ti. Moj Jimmy, Bog mu dodeli svojo milost, je bil ubit v svetovni vojni. To ti je bil fant, U jih znal, U. stražnike! Naj le nobeden nič ne prigovarja. Videla sem tisto noč. šest Jih je moralo priti, da bi ga odtrgali od voza s premogom, on pa ves čas z eno roko konja sa vajeti, z drugo pa udri po njih." Cepetala je po tleh, vriskala, oči so ji divje žarele, kakor da jI je predstava o boju njenega rajnkega aina obudila živo veselje. Natp je stopala proti vratom, z zanoano kretnjo pla-vaje z rokami in vihte svoj žal. Uboga ženska je bila od paralize nekoliko zmešana. Dolg suh mož kislega obraza z rdečim krivim nosom kakor narobe obrnjena turška sablja. ki je pravkar vstopil, se je ozrl za starko ter zmajal z glavo. Nekaj je potihem zamom-Ijal. Starka je postala in ga zaničljlvo pogledala. "Kaj neki se muzaš," je kriknila, "s tem svojim obrazom kakor siratka?" Vse se je zakrohotalo. _ * ^ , "Mary Hynes," je rekel krivonosec, "če bi se bila bolj brigala za vzgojo enojega sina iii za svojo neumrljivo dušo, pa ne bi bila V položaju. v kakršnem si zdaj. Ali se bahaš s hudobijami svojega sina? Bahaš z zločini, ki Jih je zagrešil v življenju, zdaj. ko je že odšel na božjo pravico?" Krivonosi mož je dramatično dvignil desnico proti stropu in srepel v starko s mrko, očl-tajočo žalostjo. Toda njegove besede ao zbudile pri starki prav nasprotni učinek, nego ga je pričakoval. Prežimo ga Je pogledala in jezno skremžila ustnice. "OJej, tebi je stražnika premlatlti hudobi-ja?" je zavpila z osuplim ogorčenjem. "Gotovo je zločin," je zavpil krivonosec. "Prekleto, kaj pa blebečeš, Bozer Lydon?" je zaklical zatrepan dečko, stopil k Lydonu in mu razburjeno in «fezno strmel v obraz. "Ali nisi slišal, kaj je danes naredila policija s Frankijem McPhillipom? In tebi je zločin, te ljudi do dobra pretepsti? Da, ali pa jih celo poda viti r "Saj ne pravim, da so prav storili, kar so danea storili," je vreščal Lydon; glas je navil do togotnega kričanja, da bi prevpll hrup; "pa tudi ne bom rekel, da je pokojni prav storil, kar je storil. Ali nobeden od vaa ne misli na moža, ki ga je McPhillip ubil? Ali ni bil tudi on človek kakor vi? AH ni bil Irec važega mesa in krvi?" "Ho, to je zagrizenost," je zaklical nekdo. "Kaj je Irec kaj več od Turka? TI si pri irski republikanski bratovščini, in odtod imaš te svoje litanije." Krivonosi mož je čakal s povzdignjeno roko, da je oni končal. Nato jt-neugnan nadaljeval: "Ali nobeden od vaa ne pomisli, da je ta mož nemara zapustil mater in —" • A moral je nehati. Glas mu je utonil v hru-šču in metežu. Starka je začela peti 'Kelly, fant iz Killama' ter se odmajala skozi vrata.4 Nekdo se je priauval skozi gnečo pri vratih do -krivonosca. Ta prižlec je že nekaj časa stal pri vratih. Težak črn plašč mu je segal od glave do peta. Bil je bolje oblečen nego vsi drugi, a prav tako Med in mržav. Obraz mU je venomer otripal, oči so mu bile podphite. Divje je pogledal krivonosca ter ga nervozno prijel za gumbnico. Krivonosec se mu je u-meknil. ~• ^ "Za božjo volje, nehaj s temi otrobi," je zaklical prišlec, ki je pri vsaki besedi jecljal. Gornja ustnica se mu je krivila,-kakor da ga grabi krč. ~ "Pusti me," je kričal krivonosec. "Jaz hočem svoje povedati in se ne dam strahovati prav nobenemu socijallstičnemu agitatorju.. Stran od mene." "8aj sem ti hotel samo povedati," je jecljal oni, "hotel sem ti povedati . . . namreč . . . namreč . . ." 7 Potem ni bilo iz hrupa ničesar več razločiti. Vsak se je zapletel v prepir. Razcapanci, ki so prišli z Gypom, se — čudno niso zanimali za prepir. Tisti od njih, ki niso izginili že prej, ko so dobili svoj delež, so se porazgubili zdaj, ko se je vnel prepir. Z obrazov jim je gledal celo strah, ko so se muzali stran, kako? bi razkazovanje zanimanja za svetovne zadeve plašilo te ljudi, ki se niso zanimali za nič več, odkar so jim duše otrpnile v breznadnem obupu. Samo nekaj malo najbolj propadlih je ostalo; ždell so ob pultu v blagodejni senci Gypove ogromnosti. Ostali so, ker jim je dobro dela pričujočnoet njegove silne osebnosti ter jih navdajala z občutkom, da imajo nekaj, kar jih varuje groženj civiliziranega življenja. Ti, 4(1 so se sedaj udeleževali prepira, so bili boljše vrste. BUT so delavci raznih poklicev, člani strokovnih zvez in spodobni ljudje. Pojavili so se nekako posamez, a naglo drug za drugim, na tisti skrivnostni način, kakor se zbirajo množice ljudi nekega poeebnega tipa v ti t tat ree takem okraju in se spuščajo z besnim ognjem v prepire. Gypo se je nenadoma obrnil ter gledal vrve-čo gručo, odprta usta, prisluškujoča ušesa, iskreče se oči. Prisluškoval je. Mežikal. Nato se Je sam zase tiho smejal. Prijela ga je vrtoglava želja, da bi zaukal in padel s pestmi po njih. Zmedeno mrmranje njihovih vznemirjenih glasov ga je blaznilo. Toda ozrl ae je nazaj na mizo. Be vedno ni vsega pojedel. Lotil ae je isnova. Prepir je hrumel dalje. Mož v dolgem plažču, ki je malo prej prišel, je potegnil pozornost vse množice nase. Bil je dobro znan v okraju in po vsem mestu. Imel je majhno trafiko, kjer je prodajal tudi časopise. Imenovali so ga muhasti Shanahan, in bil je zares muhaat Bil nI v nobeni orKanizn cHI, ti vel je sam zaae, hodil k vsem političnim shodom v mestu, agitiral in pridigal a vrešče-čim glasom SVojo posebno filozofijo o socijal-nem livjjenju. Ta filozofija je bila mešanica vseh vrst političnih veroizpovedi, njen poglavitni temelj pa je bil upor proti vsem uredbam, običajem ali veram, šteli so ga sa anarhlata, pa ni bil anarhist Bil je čisto preprosto fanatik, ki v življenj* ni našel zadoščenja. Ponoči so ga obhajale strihotne bolestne misli, tako da se je zaklepal za zapahnjena vrata in spal z rjuhami čez glavo. * (Dalje prihodnji«.) "Za dve vožnji?" ae začudi nr lot, "saj ste leteli samo enkm£ "Ne!" odvrne Jaka. "dJ —prvič in zadnjič!" ■ IhJ Skupina rek ruto v, ki so bili prideljeni švicarski armadi v Bazlu, v pohodu. Jaz ga niz^m ukradel, ne! Veste, gospod sodnik, tisti mojster Čevljar je najprej njega našun-tal, naj mene toži za tatvino, potem je pa fe mene našuntai; naj zato njega tožim zaradi taljenja časti." "A, če je tako, da vas je le on nažuntal, naj tožite, potem pa lahko tožbo umaknete, ne? Saj bi bilo lepo, Če se pobotata." "Ne, tisto pa ne, gospod sod nik, umaknem pa ne. Kaj bo on mene dolžil!" "Ali vam je toliko za čast?*' ga je vprašal sodnik v dvomu. "Večkrat ste bili že kaznovani, enkrat celo zaradi tatvine." "Ja, je že res, ampak to pot nisem ukradel in ne odstopim od tega, da ga tožim. Kar kaznujte ga! Naj mu le bor Nasprotja, »e ni dalo več poravnati in kolikor je mogel, je možak nagajal svojemu tovari-žu. Poglejte, kako je znal zabadati vanj r Sodnik m je obrnil k nasprotniku: ^Važ poklic r i "Delavec, gospod zodnik." ; "O, kaj že. berač, berač, gospod sodnik! Talda kot jaz, prav nič boljše!" je pojasnjeval prvi. f • "Ni res. ,fiospodnik sodnik, Poleti požtepp delamTda se preživim. Le pqžimi beračim." In sodnik, ki je tfpj pravdi že enkrat zapisal tak čuden, a povsem "sodoben poklic", meni: "Torej ste. samo — sezonski berač r In , V zapisnik je hare- ah "Poklic: Delavec in berač." . .....—v Potem je "delavec in berač" potožil svojo stvar v zagovor: "Veste, gospod sodnik, noge imam bolne.. In ko šem se takrat malo napil, sem šel za gostilno ležat, pa da bi se mi noga malo spodila, ker me je pekla, sem si čevelj sezul. Ko sem se zbudil, čevlja ni bilo nikjer. Potem so mi pravili, da ga je o-ni ukradel in okrog ponujal naprodaj." |"Kaj bom prodajal tvoje stare luknjate škarpete, pa še samo enega. Koliko bi si pomagal z njim? Kdo bi ga kupil? Prismoda, da si le mogel verjeti, ko so se norčevali iz tebe!" se Je hudo val prvi. Poklicali so za pričo najprej mojstra čevljarja, ki je pravdo med tovarišqna beračema prav za prav skuhal: "Nisem videl, da je ta onemu odnesel čevelj, ampak k nam v delavnico je prišel in povedal, da ga je on ukradel in potem je vprašal, kje bi ga mogel prodati." "Ni rea, ti lažnivec frrdl!" M je zadri nahj: ~ ^ j- dal mojster, "ampak čevlja res ni imel s^eboj!" ''Saj ga nisem mogel imeti — a seboj, glej ga! Kako ga bom imel s seboj, če ga pa sploh nisem imel!" - Kot priča je nastopil ie nek gostilničar. "Tudi pri nas se je ogla*iL In tudi nam je pravil, da ima nek čevelj brez para. Smejali smo se!" "O, nikar ne laži!" jj; spet vzrojil občutljivi berač. "Tega jaz nikoli nisem rekel!" "Veste, gospod sodnik," je rekel gostilničar, ".pa je res rekel takrat, ko smo ga dražili, kam je dal čevelj brez para. In je rekel, da ga ima, pa da ga nikomur ne da." - * * "Al' lažeš, orka-fiks!" "Morda se je pa le šalil na zbadanje?" je ušlo enemu iz hi-hitajočega se poslušalstva. ~— Saj ta razlaga je bila še najbolj verjetna, toda podrla ga je priča, ki je na to mnenje vrgla svoje mnenje: "Za hec je lahko govoril, a za hec ni mogel prodajati čevlja. To težko premišljevanje je pretrgal sodnik, ki je objavil sodbo: Deset dni zapora, očka! pa samo navadnega." "Kaj?! Ne prevzamem, ne maram, zato, ker ni res, ko je vse sama laž! Nezadovoljen se je obrnil in hotel oditi. "Počakajte no malo, da se zmenimo," ga je klical sodnik nazaj. "Boste sprejeli sodbo ali ne? To moram vedeti!" "Ne, ne bom jo sprejel!" "Torej, poslali vam bomo pisano sodbo. Pa kaj boste z njo, ko je neimste znali prebrati?"! "Pritožil se bom," je kratko rekel. Zopet, zdaj zadnji^ se je obrnil in šel proti vratom, godrnjaje: "Ne, tega pa ne maram, ne maram!" In nič več ni hotel poslušati sodnika. Za malo mu je bilo. HUMOR Anatel France in njegova tašča Slavni francoski romanopisec Ana tole France je nekoč pričakoval svojo taščo in je slugi dejal: Tu imaš deset frankov; di na postajo in počakaj taščo." "Kaj pa, če je ne ram." Dobro razpoloženja, kt ga Je to Izpraševanje In odgovarjanje izzvalo med poslušalci v dvorani, se Je ob zadnjem nekaj zresnilo. _ ln sodeik je nsrekovsl za zspisnik: "Poklic: zidar In be- Jžč,"....... Hihitanje v dvorani se je ponovile, a mož* js po poklicu zidar in berač, ae je očitajoče obrnil k veselemu poelužalstvu. Bilo je mlado ln zidar In berač si je mislil, ne da bi kaj rekel: "Zelenci, kaj veste, kaj je življenje!" Zidar, ki je hotel živeti, pa je zato postal berač. Je tožil svoje-ga tovariša na levi zaradi raa-taljenja časti. Tovariš ga je namreč doltil, da« mu je medtem, ko je vinjen legel v hrib sa neko gostilno, da bi se s počil in naapal. odnesel en .čevelj od para, ki ga Je sesul in polotil ob sebi. Kakor da bi bil sam obtožen, se Ja stari berač pritoževal sodniku : "Kaj bo meni en čevelj mar!1 ■■ SPREJEMA V8A v tiskarske ebrt spadajaia Ms Tlaka vabila aa veselice in shoda, vizitnice. časnim, knjiga, Rf T slovenskem, hrvatskem, slovaškem, nemškem, angleškem jedka to dragih APELIRA NA CLAH8TVOAN.PJ, DA NAROČA ? SVOJI TISKARNI eaijdko žel« prva mU. TODSTV PRINTERY !•»?-»• 8a LAWNDALE AVENUt MMlfN CHICAGO, ILLINOIS ov; poj- 1 aj mcuo ker i j Vsejo. Ni mu prijelo Jaka se je vozil prvič z avijo-nom. Ko izstopi* se obrne k pilotu in pravi: "Hvala, gospod, za te dve vožnji!" Nevarna izurjenost jj Neki angleški pisatelj i„ nikar, ki je dosti in marsikaj nj. sal o Indiji, j« nekoč obiskal in. dijskega pisatelja Gopala in vprašal, kaj misli o pisateljev" nju. Gopal mu. je odgovoril: j "Pisanje in branje sta tako nevarni izurjenosti, da se jih „». bi smel nihče naučiti prej, p^! den si ne bi bil v svesti, da J značajen." Angleški vojni humor Med vso bitko se je Janez du žal polkovnika kakor senca, ftf je bila bitka končana, je polkov, nik poklical Janeza k sebi in mu dejaj: "Danes si bil zelo pogumen, to. da zakaj ai svoje življenje sta. vil na kocko zame?" ,, j "Veste, moja babica mi zmerom pripovedovala: nikoli se ne gani od polkovnika, ker ti- ati vojaki niso nikoli ranjeni." • 2e ve "Zelo mi je žal, dragi tovarii, ** sinoči nisem mogel priti na Toda verjemi mi, okoli*, čine, ki so nad moja močjo .. .M "Vem, vem, tudi sam sem oženjen!" • • . ■ - Usten to and Admertise ooer PALANDEGH'S VUGOSUjV RDM Folk Songs and Music Tamburitza Urchestra 81« ti od WWAE, Bt«rj Sndaj 11» t MS g. Clark BL. Chioa*« — H*r. SOM SLOVENSKO AMERIKANSK1 it t* es 160 lik PSI klopa 1L rado« priitij i odoa, dva, trt. Ust PtmviU at afad. sne let ao aaročatao. tsdall. ee Jfaa te srllu Je Ust »eadrsa ps «a geteve Jo v vsaki drai dela r rosvote Jot Žvfleve Ia ta..........>t a. In Ia Ia. Ia Ca Ca Cleere Ia 1 tsdalk Is S .97J9 Oržsr v Haas Ia al aareHU PreeveU. Hat. M Je vaša Isstalas kakot kaUrl teh ilaaev prmska MU lUs •J1,4* ^ ai žrafinf > bo ssbteral aaa svoj Ust tedalk. bodo moral tisti Oaa Is SetUse dntlino, ki je aavtočoaa aa dnomik Prooroto, te takoj nasaaaitl h oboa« dorlačag dot»Bo vioU Usta Prosita. Ako lega ae etorl. tedaj »ora apravaiilvo raiUti datm ea le eaoU •fPJ, mi ta Le i,,,,..«.. ^ ...........................•••••••.CL Nee HSsSsiHs ................ It........ !.••••••••••••••••••• >.......i