575. štev. V Ljubljani, četrtek dne 31. julija 1913. Posamezna številka 6 vinarjev. DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pomleljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 ‘20, z dostavljanjem na doni K 1'50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10‘—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K ?>0'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. mmmv NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto 11. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi sc pošiljajo uredništvu. Nefranlcirana pisma 6e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. ::• Pismo iz Romunije. Gal a c. 23. jun. 1913. »Sedaj je prilika ustvariti veliko Rimumijo. Ako je pot proti Sofiji prosta, zakaj bi ne šli tja na kavo? Tako se sodi o situaciji. Pred par 'dnevi so že časniki naznanjali, da ie hrabra rumunska armada že v»Vrat-cib« in da ni več armade, ki bi se mogla naši zoperstaviti — saj imamo čez pol milijona navdušene armade, ki je čvrsta, čira. spočita, zmago-željna in spremljajo jo na boj domoljubne ženske in cel narod. Da. ta narod! Ne kralj ne diplomati niso napovedali vojne narod jo ie hotel >Bukarester Tagblatt« piše o tem: Pod datumom 3. julija 1913 .je Rp mu ni ja pridala knjigi svoje slavne zgodovine (?) spomina vreden list Ne kralj, ne ministri, ne državniki — ampak narod je dvignil glas po orožju itd. Narod nezlomljivega ponosa! (Analfaheti!) Seveda Nemci in magnati zdaj vidijo narod — ker ga potrebujejo. Pred nekaj dnevi so Runiuni vjeli eno bolgarsko brigado, ki je sedaj v BukareŠtu. Ker pa sc boje kolere, ne bodo baje ujetnikov več pošiljali v notranjo deželo. Vietnike so lepo sprejeli. Oficirji so se peljali z avtomobili v hotel, kjer so dobili vsak svojo sobo. Brzojavi pravijo, da Rumunija ne mara miru, ker hoče temeljito porabiti ugodno priliko, ki ji jo ie ponudil bratomorni boj. Ker imate v Ljubljani prestrogega cenzorja, ne morem pisati vsega kar slišim. Poslal sem vam zadnjič časopisov, pa so prišli nazaj, čez sredo prestriženi. Istotako menda niste dobili mojega pisma, kar pomeni, da je na meji stroga cenzura. Vendar ne vem, kako je bilo našemu poslaniku pri njegovem patriotičnem srcu, ko je moral poslušati one ovacije po cele noči. Sicer pa. kaj njemu do tega? Menda so se že vsi navadili velike komedije. Bolgarski kralj in kraljica sta poslala pisma na rimiunskega kralja in kraljico. To še podpihuje riunun-sko domišljavost. Tako ponižanje. Vse se norčuje in slavi armado. Listi pišejo, da je Carmen Silva Elizabeta, bolg. kraljica Eleonora pa Marica Stuart. Seveda bo Carmen Silva bolj milostiva od one angleške Elizabete. Na vse glasove o miru, se sliši le en odgovor: V Sofijo. Izšle so tudi razglednice, ki kažejo, kako drvi ru-niunska armada na Sofijo. Pošljem jo vam za spomin. Ruščulc ie v rokah Rumunov. Skoda. Vidci sem ga! To je lepo mesto. Boljše bi bilo popustiti bratu par vasi — nego izgubljati taka mesta. V tem se vidi vso bolgarsko zaslepljenost. Tako dobivajo Runiuni »v velikih triumfih vojnega pohoda« — slovansko zemljo in slavo, ne da bi padali, kakor so padali balkanski junaki pred Turki — ne da bi oddali le en strel. In danes ti kriči razposajena mularija po ulici, da so vsa pota na stežaj odprta in da slavna armada dosega zmage. Prihajajo glasovi o ntiru — toda čemu priprave. Zdaj kličejo že starce pod orožje. Ako grem po mestu je vse prazno — le tu in tam nekaj moških, ki s časopisom v rokah govore o vojni. Pravijo, da ne bo miru. 'dokler ne bo prestolonaslednik v Sofijo marširal. Privadili smo se te vojne, kakor vsakdanjih dogodkov. Govori se. da so dobile rumun-ske čete velik plen. Konfisdrali so tudi več sto konj. ki so bili iz Rusije namenjeni za Bolgarijo. Delo počiva. Vse mrtvo in prazno, povsod se čaka le na poročila. Pogleite črto od Silistrije do Rušanka in naprej — tam je zdaj cel rumunski narod zbran in tišči v no-tranjv>st Bolgarije. Kaj bi ne, ko si tako lahko spletejo vence zmag iz srbskih lavorik. To je korajža! Kaj še pride, ne vem. Priprave so velike. Vsa javna poslopja so dobro zastražena. Na ogleduhe zej£> pazijo. Neki vojaški dostojanstvenik Poliescu je dobil 20 let ječe, ker je baje izdal neke skrivnosti. Danes (24. jul.) naznanjajo brzojavi, da je Rumunija konfiscirala 100.000 avstrijskih pušk. Nad tem plenom je veliko veselje. Med puškami je baje tudi nekaj topov in živili strojev. Brzojavi poročajo tudi o koncentraciji čet na Bolgarski in rumunski meji. Listi naznanjajo, da so Runiuni že vdrli v Sofijo, kjer se je razvil ljut boj. Ob 6. uri zjutraj so obkolili in zasedli neki fort ob Sofiji. Bolgari so bili deloma pobiti deloma vjeti. Veselje velikansko. Začne se baje zdaj vojna med Rumunijo in Balkanom. Proklamacije po mestu govore o velikem razburjenju med ljudstvom. Govori se. da se bližajo veliki dogodki. Rumuni so ponosni na to. da obvladajo Balkan. Vesti, da bodo mirovna pogajanja v Bukareštu, so pri navadnih ljudeh utrdile mnenje, da ie Bukarešt nekak vzhodni London. kjer se določa usoda balkanskih narodov. Pismo ii Pirota. Srbski heroji. Pirot, 22. julija. Grozote bojev se ne vidijo toliko na bojišču, kjer pada mož za možem, kjer drve čete naprej do zmage. Ali vse te grozote se vidijo po bolnicah, kjer se zbirajo vsi oni, ki so žrtvovali za domovino svoje zdravje, pa tudi svoje življenje. Ko je divjal najhujši boj okoli Pirota, ko so se vršili boji na celi črti, prihajali so neprestano v Pirot, kjer je tukajšnja gimnazija urejena kakor rezervna kirurška bolnica prevozi ranjenikov. Iz barak srbskega rdečega križa sem dospel v bolnico v gimnaziji, kjer vrši švicarska mizija rdečega križa svojo Človekoljubno nalogo. Ves hodnik je bil poln ranjencev, ležali so po nosilih, sedeli po stolih, a vsi so bili mirni, le tu in tam kak vzdih groznih bolečin. Vstopil sem v operacijsko sobo. Le par prizorov in trenotkov naj navedem, a vse to govori o neizmernem junaštvu srbskega vojaka. Na operacijskem stolu Je sedel LJziČem, star svojih 40 let, vojak III. poziva. Granata mu je razmesarila desno roko v ramenu, meso je bilo vse raztrgano, kosti razbite in zdrobljene. zdravniki so ga operirali, a stari Užičan ni niti trenil z očesom, gledal je operacijo, pripovedoval o boju mirno in razločno; zdravniki so se čudili temu junaštvu, in švicarski operater Je izjavil, da je to junaštvo, ki z njim vzdrži te grozne bolečine naravnost nekaj neverjetnega. In prinesli so v operacijsko sobo mladega rekruta, ki je komaj stopil v vojsko, na šestih mestih je bil ranjen, obe nogi so mu prestrelili bolgarski projektili, legel je na operacijsko mizo. prosil je zdravnike naj hitro izvrše svoje delo. da naj ga hitro ozdravijo, da more zopet na bojišče, da se bojuje proti Bolgarom! Mirno in smehljaje je prenašal vse bolečine in se po končani operaciji toplo zahvaljeval zdravnikom. Taki vojaki so res nada in ponos naroda, ki lahko gleda na najsijajnejšo bodočnost! Sokolstvo in srbsko vojaštvo. Naš poročevalec iz Pirota nam piše: Vsem je morda znano, da je Sokol-i ska ideja razširjena v srbski armadi v naj večjem obsegu, moštvo in oficirji so redni člani sokolske organizacije. navdušeni Sokoli, a zato tudi navduešni Slovani! Ravno tu v Pirotu se nahajata v štabu II. armije dva predstavitelja srbskega Sokolstva in (o podstarosta srbske sokol-ke zveze namreč šef generalnega štaba II. armije polkovnik Voja Zi-vanovič in sanitetski šef II. armije. dr. Borisavljevič. Oba sta navdušena Sokola in pa Slovana v polnem obsegu besede. Sef generalnega štaba polkovnik Zivanovič je navdušen prijatelj Slovencev, lansko leto je bil na vsesokolskern zletu v Pragi in potem spremljal, slovenskega zmagovalca Vidmarja iz Prage v Ljubljano. Ostal je nekaj dni v Ljublani. Ko sem imel priliko, da sem govoril zadnje dni z njim, pripovedoval mi je o lepih utisih. ki jih je dobil v Ljubljani in se navduševal za slovensko Sokolstvo! Junaštvo in odločnost polkovnika Zivanoviča, ki se je odlikoval v bojih pred Odrinom, a tudi sedaj v bojih za Pirot in bil vedno na bojišču, je sijajen dokaz kakega pomena je Sokolstvo za Slovanstvo! Po starem pregovoru. ' ■ m. J?. I . a • • I I/ 9 1 I I . ’■ It Kjer se prepirata dva tam tretji dobiček ima, zato se od vsega srca, lahko Turdin krohota. Klerikalen shod v Novem mestu. Kakor smo že poročali, je posl. Jarc po lepakih in po listih oznanil za nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer svoj shod v Rokodelskem domu. V Dolenjskih novicah sta kanonik Žlogar in posl. Jarc vabila takole: »Shod S. L. S. v Novem mestu. Prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer priredi S. L. S. javen shod v rokodelskem domu v Novem mestu. Na tem shodu bo poročal g. drž. in dež. poslanec Evgen Jarc. Podal bo avtentična razkritja o obrtni šoli. — Poročal bo tudi o dolenjski železnici. Vabijo se na ta shod vsi, zlasti pa obrtniki, da se ga udeležite v velikem številu. Culi boste o dveh za NovomešČane jako aktualnih in važnih zadevah«. — Ni čuda, da so se zanimali za ta shod Novomeščani brez razlike strank. Novomeški župan Rozman je celo povabil občinske odbornike in zastopnike obrtne šole naj se shoda korporativno udeleže. Da ne bo izgovora, da se po le-i pakih vabijo le pristaši S. L. S. na j shod, je Jarc še na popoldanskem 1 shodu na Muhaberju povabil napred- ne udeležence Novega mesta na svo drugi shod v rokodelskem domu. i tem je Jarc sam javno dokumentiral da ie večerni shod res javen ljudsk shod za vsakogar, kdor se za shoo zanima. To bilo treba še enkrat povda-riti, ds slovenska javnost izve kakšni pošteniaki so naši klerikalci in koliko se jim sme celo na javno vabilc verjeti. Ko je Jarc po strahovitem porazu na Muhaberju prišel na sv o: drugi shod v Novo mesto, je tudi tu izvohal, da ga za prvim čaka drugi še večji polom. Zvečer došel v rokodelski dom, se je zaprl v dvora no določeno za shod. Ljudje božji sedaj poslušajte, kako so klerikalci z njim na čelu posl. Jarc in kanonik Žlogar izvršili svoje vabilo na javen ljudski shod: Ko so na shod prišli prvi štirje napredni udeleženci, jim je pot v dvorano kar na stopnicah zastavil znani katehet Dr. Ciril Ažman, češ, da lini kot hišni gospodar udeležbo na shod ne dovoli. Na vprašanje: Zakai ne. Ažman j odgovori: da ie shod namenjen sa-« mo za pristaše S. L. S. Ko ie ieden | navzočih Ažmana vprašal kako Až j man njega pozna, da ni pristaš S. L. i S. ga je Ažman zavrnil, da se vsace-I ga takoj spozna kdo je. Ker so ti ka-i kor tudi za njimi došli drugi udele- i Kli k PAVEL BFiRTNE: Otrok Imbezni. (Dalje.) »Ali ie ta njena pesem tako strašna?« »Takoj boste videli.« Godba je premolknila; zavladalo je molčanje, tako grobno, da si slišal utripati svoje lastno srce. Človek je kar čutil strašno napetost vse te stoglave množice ... »Rdeča žetev!« Tako jc naznanila Parižanka s svojim resnim, skoraj moškim glasom. Tragično je dvignila roke in začela svojo pesem... tako čudno, opajajočo, dramečo upor in besno sovraštvo... »Kdor pade mrtev, prerodi se, v kruh premeni se zmleti klas. Umiraj narod, V bližnji čas požene kri, ki zdaj cedi se.,.« In odpev se je glasil Se bolj trpko, še boli divje impulzivnol »Rasti, seme kri! iTvoii srditi cveti naj razlijo se po sveti!.,. Klij mi, seme kri! Svojo senco razgwi po naši sužnjosti črni! , Zori, seme kri, da shitnfa novega ra« SO v ustih nam docbI* *-* to stori, seme kri! Hej, rasti v bodoče dni!... « Zdelo se je, kakor da je potegnil po vsej tej dvorani dih blaznosti; vsi so peli. vsi kričali... ona pa je stala vsa razpaljena, z razširjenimi nosnicami... Krč ji je igral na krvavih ustnicah ... smehljaj ponosnega zmagoslavja • •. in njen glas je obvladal s čudno zvonkostio vso to nevihto, ki jo je bila zanetila ona sama: »Hej, klij nam, seme krvi!...« Sredi viharnega ploskanja m klicanja se je obrnila Marta vsa bleda k Teodorju: »Ni mi dobro ... duši me ...« »Takoi odprem vrata ...« »Ne. ne ... Spustili so zagrinja- lo ... Rajši stopim malo ven in pogledam svojo malo ... skrbi me že.« Na pragu lože se je obrnila: »Koliko časa bo trajal ta premor?« »Kakih dvajset minut.« »No, da, v dvajsetih minutah se vrneva.« Stekla je proti Olimpijini pisarni za njo pa Teodor, ki se je neje-voljil sam pri sebi: »Vraga!... No, upam, da bo med drugim delom matij osupla... in med dolgočasnimi točkami bova imela časa, da se pomeniva... Do zdaj, stara sablja, nisi prišel do svojih troškov...« Zagrinjalo Je bilo spuščeno. Na odru Je vladala zcifcšnjava, kakor običajno med premori. Tu in tam so se že pojavljali umetniki. j\j So imeli peti v začetku drugega dela. Burginjon ie dirjal po deskah sem ter tja. s svojo debelo palico v roki, kakor vedno srdit, in vendar ne preveč nezadovoljen^ blagajna je bila nocoj nekoliko boljša kakor zadnje dni. V umetniškem »oajeju pa se je oziral, oče Florestaiv, ali je vse pripravljeno ... »Pjereta ... kje pa je?« »Evo me. gospod Florestan.« »Ali veš, da nastopiš prva?« »Jaz obrišem deske, veni to.« »Za tabo prideš ti, Kazimir. Ali si pripravljen?« Iz napol odprte loze se je začul glas kakor iz groba: »Da... Radoveden Sem, kako ti bo ugajala danes moja glava.« In Kazimir se je Pojavil, oblečen za operetnega generala — generala, ki je bil strašno podoben cesarju — jetniku sedanskemu. Zakaj Kazimir ie pel vsak večer s skoraj še večjim uspehom kakor Parižanka zabavlji-vo pesem, ki se je širila takrat po Parizu in po vsej Franciji: »Pesem o gospodu Popihal-skem!« Vsaka kitica se je končala neizprosno s pripevom, ki je zasmehoval cesarja Napoleona UL, cesarico in malega cesarjeviča. »Torej,« je dejal Florestan, »ako je vse v redu, potem imam čas. d% stopim zapisat nekaj v svojo pisarno.« In smuknil je v bližnji brlog, ki je služil njegovemu uradnemu delovanju. Komaj pa se je bil sklonil nad svojim papirjem, že je vstopila Parižanka, ne da bi potrkala. Režiser se je ozrl poln nejevolje; ko pa je spoznal zvezdo, je vzkliknil: »O, vi. madam Regina! Saj sem rekel... Oh, vi imate pravico vstopiti brez trkanja! S čim pa vam smem postreči?« Zaprla je vrata in sedla k mizi, za katero je pisal stari dobričina: »Povejte no, Florestan, kdo pa je ona mlada ženska, ki ima otroka in stanuje prj majki Kavaljejevi?« »Gospa Marta?...« »Da. zdi se mi, da jo imenujejo tako: saj veste, tista mala plavolaska ...« »Da, plavolaska je, in zelo čedna ...« »Kakor se vzame ... Lica je lepega. toda šika nima prav nobenega.« »Kaj pa hočete! Saj ni Parižanka; dekle z dežele ...« »To se ji pozna na prvi pogled.« »Sele mesec dni je tu... dober mesec morebiti...« »Po kaj pa je prišla?« »Ah. revica ... Bežala ie pred Prusi, ki so preplavili njene kraje... tam. v Loreni.« »Ali je prišla sama?« »S svojo hčerko, da.« »Torej je poročena?« Florestan je zakašljal in odgovoril ogibljivo: »Prej bi rekel, da je vdova. Oče njenega otroka je pad^l pri Reišo-fenu...« Jedva pa je zinil te besede, že se jih je kesal. Mari nista bila domenjena z gospo Olimpijo, da bosta molčala o tej nesreči, ki je Marta še ne sme izvedeti? Toda pomiril se ie takoj in vprašal: »Kaj pa je moglo zbuditi zanimanje madam Regine za našo Marto?« Parižanka ie zavrisnila: »No, ta punica zna žalovati!... Na deželi so pa res veseli ljudje!...« Florestan je vprašal brez obotavljanja: »Žalovati?... Kako pa žaluje?« »Oh. zelo veselo... V loži sedi in klepeče, da bolj ni mogoče ...« »Ali je resnica?...« »Pojdite pogledat, ako mi ne verjamete.« »S kom pa se zabava?...« »Z gospodom Kavaljelem ...« »S poročnikom!« Namrdnil se je precej čudno. »Kaj pa vihate nos, Florestan?« »Jaz? Nič ga ne viham — same čudim se ... Stavil bi, da se ie zgodilo prvikrat... Da. kar verjeti ne morem.« Bitka pri Rejšofenu je bila šestega avgusta. Kmalu je odplakala za svoiim fantom.« (Dalie.) ženci vstrajali pri tem, da le shod javen, ie Ažman zagrozil, da pošlje po Golia in po orožništvo. Ta novica, da so Se klerikalci zopet zbali naprednih Novomešča-nov, še predno se je tolikanj raz-bobnani shod pričel, se je hipoma po celem mestu raznesla. Vse je radovedno pričakovalo, ali bodo župana in občinske odbornike zavrnili. Pa tudi nasproti županu in mestnemu zastopu se je Ažman predstavil kot hišni (Tospodar, ki tudi županu ne dovoli udeležbo shoda. Računali so. da bo med tem časom prišel že Golia z orožniki in izhod s silo bajonetov razgnal in povzročil bogve kake posledice. Na hodniku pred dvorano in sploh pred rokodelskim domom je bila zbrana tedaj že velika množica, katero ie Ažman namenoma izzival. K sreči pa je v tem času novomeški »Čuvaj« še večerjal. Množica je vedno bolj naraščala in zahtevala vstop. Klerikalci so začeli barantati. Pripoveduje se. da ie bilo Jarcu najbolj hudo pri srcu, ker se shoda udeleži tudi njegov osebni prijatelj časnikar Pirc. Tožil je, da se ga boji, ker ga napada; nakar je dobil odgovor: Kaj se ga boste bali, saj se ga mi tudi ne bojimo. Jarca je vendarle postalo sram. da bi se bal enega človeka. Pogodili so se. da župan pod častno izjavo da garancijo, da prevzame odgovornost za red in mir na shodu. Na to šele so klerikalci privolili, da se vrši to, za kar so preje sami bobnali, namreč javen ljudski shod. Vstopivši v dvorano je župan Rozman vse navzoče opozoril, da se shod mirno vrši in naj zborovalci uvažujejo. da je 011 prevzel zato osebno odgovornost. Na odru se prikažejo: Kanonik Žlogar, posl. Jarc in vikar Zupin. Prvi otvori shod, kot član izvrševal-nega odbora S. L. S. in hoteč kot sklicatelj shoda, kar sam predsedovati, podeli besedo posl. Jarcu. Te-dai vstane župan in klerikalce opozori naj vendar na tak očiten način ne kršijo zakona. Treba je shodu voliti predsedstvo. Žlogar ugovarja, da ima to pravico on kot sklicatelj shoda. da dobro pozna postavo. Dr. Lotrič mu je pojasnil, da jo jako slabo pozna in predlagal, naj se župana Rozmana voli predsednikom shoda. Temu se je tudi Jarc upiral, češ. da on nikakor ne zboruje ako mu predseduje človek, ki ni njegove stranke. Izjavi nadalje, da se shod vrši le pogojno če napredna večina izvoli katerega pristaša S. L. S. za predsednika. Protestni klici: Ne, mi volimo svobodno! Napredna večina predlaga g. župana Rozmana za predsednika shoda. Posl. Jarc opozarja, da so naprednjaki tu le gostje S. L. S. Protestni klici: Mi nismo nobeni Vaši gostje. Mi smo le soudeleženci javnega ljudskega shoda. Po nadalj-nih sem in tja prerekanjih predlaga dr. Lotrič, kompromis! Predsednik naj bo iz večine, pravico govora pa ima vsaka stranka, govorniki se menjajo drug za drugim, pa le samo za določen čas. Na to se klerikalci posvetujejo. Žlogar izjavi, da so se dogovorili tako: Jaz, ki sem sklical shod v tak kompromis ne privolim, ker vidim, da je to nasprotstvo. (Medklic: ker vidite, da nas je zopet več pa Vas Je strah.) Zato zaključujem zborovanje. Medklic: Ne zato ampak ker se bojite, da Vam resnico povemo, da bi od naše strani enkrat resnico slišali. ker je Vi ne poznate. Jarc hoče' biti kulanten in povabi ves občinski odbor, ter zastopnike obrtne šole. da ostanejo pri nadaljnem zborovanju. Protestni klici: Ne, mi ostanemo vsi, ali pa gremo vsi! Da javnost izve. za kaj je Jarc po že zaključenem shodu navidezno povabil k nadaljnemu zborovanju občinski odbor pretrgamo za treno-tek razvoi dogodkov v dvorani in se podamo v vojašnico tukajšnega oro-žništva. Kakor zgoraj omenjeno, je po Ažmanu avanzirani Oolia planil v vojašnico s poveljem: Vsi orožniki za menoj! Orožniki, ki so mislili, da se v rokodelskem domu že koljejo in da ie mestna policija preslaba, so Golija ubogali, česar bi morda ne storili, ako bi vedeli, da jih Jarc po nesposobnim Goliju izrablja. Ker je Jarc Oolija in orožnike vsak čas pričakoval. ie s takimi manevri kakor je bilo njegovo vabilo na zaključen shod, skušal razvnetiti razburjenost napredne večine do nepremišljenih korakov. Da se mu pa tudi to pot ta zlobni načrt ni posrečil, temu priče so bili orožniki sami. ki so na čelu Oolija pridrli v predsobo dvorane menda j)rav v trenotku. ko je župan na Jarčevo kulantno vabilo vstal s Sedeža in se poslovil z besedami: Gospoda. če Vam moja častna beseda ne zadostuje potem gremo, ker v taki družbi ostati ne morem! In sedaj sledi prizor, kakor so v navadi le pod znanim madžarskim ""vilnežem v ogrski zbornici Ko namreč župan vstopi v predsobo zagleda pred seboj orožniške bajonete. Kot vrhovni varuh za javni red in mir dobro vedoč, da dotlej niti on oj imel povoda svojih mestnih stražnikov pustiti stopiti v akcijo, je, kar je prav umevno obrnivši se na Jarca in Žlogarja začudeno vprašal: Kdo Pa je poslal po orožnike? V tem trenotku se mu oglasi Oolia, ki nad županom zavpije. Ko ga župan vljudno opozori, da ga doslej še videl ni in se tudi še ni legitimiral kot vladni zastopnik, je Oolija kakor tiger skočil proti njemu in s tulečim glasom kričal: Tiho! Z menoj se tako ne govori! Odstranite se. sicer Vas pustim po orožnikih odpeljati! Zupan se mu je čisto mirno ponudil rekoč: Prosim, dajte me. Samo dovolite mi vzeti klobuk s seboj! Golija teda] ukaže enemu orožniku: Odženite ga! K sreči tudi za Oolija samega to pot orožnikom ni načeloval straž-mojster Tomšič, ki je v svoji zmožnosti za politične shode že na Mu-haberju pokazal da zna tudi brez Golijevih povelj biti brezobziren. Orožniki, ki so bili tu v službi so že takoj iz početka izprevideli. da se je njihova asistenca vsled Golije-ve nesposobnosti izrabila, zato je tudi dotični orožnik, ki je dobil povelje za aretacijo, bil previdnejši kot Oolija in je stopil pred njega kot bi ga hotel vprašati. Ali ga hočem? Ta previdneji nastop orožnika, šele je Oolija zbudil iz višav njegove domišljave nadutosti. Orožnik je dobil nov ukaz: Bleiben Sie hier, lassens Ihn gehen! Jarc se ie pri tem ostudnem prizoru zadovoljno mencal roke. ko ie zastonj čakal, da bi se zaradi dogodka med Golijem in županom kdo navzočih naprednjakov spozabil, je bahato dejal: Jaz nisem Zajec (ali kolega dr. Zajec?) da bi se kar tako umaknil. Po odhodu župana so naprednjaki mirno odšli, ter pustili Jarca in Žlogarja zborovati z Golijem ob asistenci orožnikov in kakih šest klerikalcev med njimi tudi vernega sluga in veteranca Schotta. Oolija se ni imel nad nikomur drugim maščevati. pustil je aretirati dva vojaka, ki sta zašla v dvorano misleč, da se tam vrši kaka predstava rokodelskih pomočnikov. Ker je po tej aretaciji postalo jim dolgčas so zaprli dvorano in se razšli. Pred rokodelski dom došlj. je hote! Oolija,še enkrat pokazati svoio nesposobnost. Videl je tam stati nekaj mož. katerim je grozil, da jih aretira. Jarc ie šel v spremstvu dr. Ažmana doli k Stemburju. kjer pravijo, da bi se bil iz same žalosti nad takima dvema popolnoma obesil da ga ni rešilo Štembnrjevo vino. Zjutraj na vse zgodaj pa se je odpeljal v Ljubljano poročat o svoji slavni zmagi pri vlomu v dve naprednji trdnjavi. Oolija pa še čaka na svoj zasluženi križec. Ze sedaj ga avstrijski vladi toplo priporočamo, da ga pošljejo v Turčijo. kjer vsak policaj po svoji volji dela postave. Ali pa še bolje, naj ga pošljejo v Albanijo, kjer še nimajo postav, pa tudi ne tako spretnih policajev. kakor je naš »Čuvaj 11.«. Kajti težko verjamemo, da bo avstrijska vlada tega človeka še nadalje pustila kršiti zakon in ugled države, če morda računa, da bo svoj višji avan-zma svojo nesposobnost nadomestil s takimi službami v prilog klerikalne stranke. Slovenska zemlja. Iz Cclovca. V Celovcu imamo edino slovensko gostilno. »Motel Trabcsinger«. v kateri se shajajo Slovenci, brez razlike strank, kar je tu popolnoma prav. V takih krajih, kakor je Celovec, se tudi ne sme ozirati na stranke, ampak podpirati Slovanstvo, ter se držati gesla: »Svoji k svojim!« V tem bi si mogli biti vsi jeduaki. Tudi naj bi ne bila tolika razlika med gospodi in kmetom ali delavcem, ker vsak ne more biti doktor.’— Slišal sem že par pritožb; pred kratkim tudi od onega vojaka narednika (tudi vojaki še precej pridno zahajajo tja) ko mi ie pravil: »Jaz z mojim kolegom (narednikom) sediva v vrtu omenjenega hotela, ko pride gospod (nama neznan, pač pa mora biti stalni gost, ker ga je natakarica nagovorila g. dr.) ter se vsede tik najine mize, ne da bi naju pogledal ali pozdravil; pač pa se je ko sva se pogovarjala, enkrat prav po straui ozrl skoro bi rekel zaničljivo pogledal. Ako pridem v kako nemško gostilno naju bode v takem slučaju vsak do-šel gost najsi me pozna ali ne spodobno pozdravil. In tu, ko prideva dva Slovenca, vkup v tujem kraju se ne pogledava.« — Poglejmo Nemce. kako hajilajo, kadar pridejo v kazini v Ljubljani skup. še bolj bi se mogli pozdravljati mi, v takih krajih kakor je Celovec, ko je vendar vsak vesel, ako zagleda sorojaka. Toraj gospodje nekoliko yeč prijaz- nosti med nami! Zakaj naj bi se preziral delavec, zakaj vojak, ko se vendar domačini. Tako preziranje škoduje nam samim, škoduje društvom in gostilnam. Kar se gostilne tiče je postrežba dobra, dobiš dobro pivo, vina iz slovenskih goric, kakor cviček, istri-jana itd. dobiš razne slovenske in slovanske časopise (pač sem vprašal po »Dnevu« ter mi je bilo rečeno, da ga vprihodnje dobim). Le jedila so. dasi okusna napravljena, vendar nekoliko draga primeroma drugim gostilnam v Celovcu. Svetoval bi gospodični hotelirki, da bi bilo boljše, ko bi se držala starega pregovora: »boljši majhen pa gost, kakor velik pa redek dobiček«! Slišal sem kmeta, ko je pravil: »Vedno berem hotel Trabcsinger v novicah, ko so pa jedila tako draga, sa jna vrček pive ali vina grem tja. ampak jem drugje.« Poskusite, in videli bodete, da bo boljše vsaj ob tržnih dnevih ob četrtkeh.^ko je vse polno kmetov iz okolice. Se nekaj naj omenim in sicer, ako se dobijo časopisi in gostje različnih strank, zakaj se dobijo samo užigalice »Obmejnim Slovencem« in ne tudi družbe sv. C. in M.? Tudi nabiralnika nisem videl druzega kakor za »Stražo«. Kje je za C. in M. družbo, znabiti je kje skrit. — Naj bi bile te moje črtice samo v pojasnilo nikakor ne v kritiko, ker jaz sem zato. da podpiramo slovanska društva prireditve, gostilne itd, in sploh vse, kar je slovanskega posebno v takih krajih, kakor ie Celovec. Združimo se. in bližajmo se eden drugemu v slogi ie moč, le na ta način bomo kaj dosegli, da ne bomo zamrli in se potopili v renegatstvu. Najlepši dokaz imamo balkanske Slovane. Dokler so bili složni, so pognali Turka iz Evrope. A ko je brat brata napadel so vdrli od ene strani Grki od druge Rumuni in Turki, ki so zopet zasedli mesta, iz katerih so bili pregnani. Akoravno bo moral zapustiti in bežati od koder ie prišel, vendar je sedaj zopet on gospodar in bo gotovo več škode napravil, kakor dobička slovanskim deželam. Če bi ne bili Bolgari napadli Srba, bi tega kar je sedaj, gotovo ne bilo. Rogaška Slatina. Do sedaj še ni bilo vreme leto-toviščarjem nič naklonjeno, morda bo sedaj bolj. Kljub temu je obiskalo tukajšnje zdravilišče in letovišče nad 2500 tujcev, med temi je bilo največ Madžarov in Nemcev; nekaj tudi Hrvatov in Srbov. Slovenci so tudi Jako skromno zastopani. Nekaj časa je bil tukaj ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar s hčerko. Življenje je tukaj prijetno, četudi zelo drago, okolica ie izva/iredno krasna. Lep razgled na slatinsko okolico je z Janine. Svet ie precej gričast in hribovit, večjih dolin ni. Letovišče samo leži v prav majhni dolini. — Sv. Križ pri Rog. Slatini. Tukaj so pa jako čudni ljud-le. Prej dajo zidati župnijske hleve, kakor pa povečat štirirazredno ljudsko šolo. Župnikove krave in pujski bi lažje sliajali s prejšnjimi hlevi, kakor pa otroci s premajhno šolo. ker je v vsakem razredu po 1-0 učencev in učenk. Sicer se nekaj govori tudi o novi šoli. vendar hlevi že stoje, dočim glede zidanja šole še ničesar sklenjenega ni. Narobe svet! Prav. da se skrbi za udobnost krav-cam in pujskom, ali vendar bi vsak p:ir”('!et' človek nrei poskrbel za svoje otroke. In tako se je sedaj davkoplačevalce obtežilo z davkom za župniiske hleve, ki so jako moderni. pozneje se jih pa šej o davkom za novo šolo, da bo še več godrnjanja. kakor ga je bilo sedaj, ko so,plačevali za hleve. Ljudje so jako brihtni: mislijo namreč, da hlevi morajo biti, ker so gospod nadžupnik rekli, a proti novi šoli pa že sedaj godrnjajo! O da. taki gospodje imajo pri nas veliko besedo, njiliova mora obveljati! Iz moravške doline. Zadnjič sem mimogrede prišel v Moravče. Ker je začela razsajati nevihta, sem se odločil, da počakam Y Moravčah, dokler se ne izlije. Naenkrat pa se raznese po vasi klic »ogenj, gori!« Gasilci so takoj hiteli od vseh strani in so bili pripravljeni za pomoč — toda v celih Moravčah se ni dobilo par konj, da bi peljali brizgalno v četrt ure oddaljeno Ces-niško vas. (V Moravčah imajo dovolj konj, pa jjh ni hotel nihče dati.) Nazadnje so gasilci sami prijeb za briz-galnico in so jo peljali k požaru. Pozneje sem izvedel, da »o neki »prijatelji ljudstva« proglasili gasilno društvo za liberalno in so naperili vse sile proti njemu, da bi ga uničili. Tajto se je tudi od strani klerikalnega županstva odrekla podpora tistih par krom, ki jo dobi oni, ki za tak slučaj da svoje konje. Zato se morajo gasilci sami mučiti. Iz tega se vidi, kam vodi klerikalna gonja. Kakšne bedarije in neumnosti uganjajo klerikalci po deželi! Koliko Škodujejo. Moravčam bi bili pametni, ko bi proti klerikalcem v občini malo bolj ostro na- stopili — gasilno 'društvo pa naj si to zapomni, kadar bo kak klerikalni ogenj. Štajersko. Brežice, (Sadovi.) V : 2'T.ji > Straži« se zopet oglaša neid »P savski popotnik« — ki ga pa dobro poznamo — in tarna, da se domače slovenske prireditve kar nič več nočejo obnesti, da pa vse drvi v nemške krčme, koder se popiva — tudi od slovenske strani — pozno v noč. Dasi se dopisnik že kar v naprej zavaruje proti očitanju, da to ne prihaja iz druzega, nego klerikalno-pristran-skega opazovanja, moramo to očitanje vendarle v marsičem zavrniti. Ko so klerikalci začeli prirejati svoje »veselice«, jim ni šlo morda za to, da dado občinstvu kaj dobrega — zdravo in osvežujoče razvedrilo, v zameno za trude in skrbi črez teden, ozir. mesec — pač pa, da ostane o takih prilikah čim le mogoče denarja v klerikalne strankarske namene. Ce mora naše ljudstvo ves čas garati, kdo more potem zameriti onim, ki hočejo razvedrila? In mislite mar, vi klerikalni »narodnjakarji«, da je večno letanje v cerkev razvedrila potrebnemu — razvedrilo? Klerikalci hočejo tajiti! V zadnjem [ onedeljkovem »Slovencu« hoče dopisnik iz Štajeiske omalovaževati nesreCe na ujmah, po katerih Je bila prizadeta zadnje tedne naša dežela. Dotični dopisnik se spodtika nad vestem, ki so došle iz Gradca, glasom katerih se bavi vlada z namenom, kot je pisala »Tagespost«, da se skliče deželni zbor, koder naj bi se določila približno potrebna podpora. Da je bila »Tagespoština« vest kot taka prenagljena, smo že poročali. vendar »Slovenčeva« notica ima namen, slikati to vest tako, kot bi šlo tu le za izravnavo škode, ki je nastala v Gradcu, če pomislimo, da ve vsak najpriprostejši človek, da je škoda, ki je prizadela mesto Gradec in njegovo okolico, le delce one, ki je doletela vso deželo, a prav posebno tudi Sp. Staj er se temu pisarjenju »Slovenca« ne moremo dovolj načuditi. Tako omalovaževanje tolikšne-nesreče, se ne pravi nič manj — kot delati se iz prizadetih norca. Marenberg. (Deklica utonila.) Dne 25. julija ste šle sestri Cirila in Marija Kimaj iz Remšnika v šolo v Marenberg. Spotoma bi bile morale preko neke brvi, na kateri pa je manjkalo naslonjalo. 121etna Marija Je radi tega posvarila svojo 2 leti starejšo sestrico, ki pa je ni hotela ubogati. Komaj pa jc prišla Mletna Cirila do sredine brvi, se ji je zvrtelo in padla je v kalno valovje. Ves trud. najti truplo utopljenke, je bil do danes brezuspešen. Ptuj. (Gozdni mož.) 22. t. m. je prijelo orožništvo 391etnega dninarja Frana Uabijaniča, ki si je bil v gozdu posestnice Furgec, na nekem zelo nepristopnem kraju, izkopal votlino, ki jo je z dračjem in listjem nastlal, ter v njej bival. Habijanič je vrhu tega še po sosednih poljih kradel razne pridelke, radi česar je dobil — en mesec zapora. Te dni pa se mu je nemudoma zmešalo in prepeljati so ga morali y deželno blaznico Feldhof pri Gradcu. Celje. (Detomor.) Posestniška hči T. Marnak je imela z nekim železničarjem ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Dne 21. julija je porodila hčerko, ki jo je pa, ker je njen ljubimec zginil neznanokam, utopila v gnojnici na posestvu svojih starišev. Mlado detomorilko so oddali celjskemu okrožnemu sodišču. Obrež pri Središču. (Sokolska prireditev.) Dne 3. avgusta priredi središki Sokol veselico v Obrežu z telovadbo in prosto zabavo. Udeležijo se tudi Sokol ormožki, ljutomerski, morebiti tudi ptujski in mariborski. Varaždinski Sokol prileti gotovo čez Dravo, sokolice bodo proizvajale proste vaje. Prijatelji sokolskega in naprednega gibanja, pridite v obilnem številu v Obrež ogledat si naprednega kraja. Zabava bo imenitna kakor vedno. Srečolov, šotori z pijačami. z jestvinami in z čarovnico ter razstava balkanske vojne vas bodo spravili v dobro voljo. Prostor na vrtu gostilne Rakuša primeren. Posledice deževja v ormožkem okraju. Žito na polju je uničeno. Deževalo ie brez prenehanja več ko dva tedna in toliko časa je bilo žito na polju v kopicah. Zdaj pa je velik del tega žita vzklil. Krompir Je začel gniti, ajde niso mogli in je ne bodo mogli takoj posejati, ko stoji še na njivah voda. Pretekli teden so bile nekatere njive pokrite z vodo, da se niso niti videle. Valovi so odnesli celo lesene hleve, saj je bilo toliko vode, da Je tekla po cestah v potokih. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo, da bi bilo kdaj poleti toliko dcŽjcl Središče. Naš kaplan Marko Krajnc se gre kurirat v Ribnico na Pohorje. Najraje bi vzel seboj tudi svoje čuke in čukarice iz tega sla- bega ozračja, ker zadni čas mu jih je več ušlo. Čudimo se, kako je dobil nekaj resnejših mož v svoje mreže ko vidijo, vsi pošleni ljudje, da se’ vlačijo ti čuki podnevi po sodnijah, ponoči pa po temnih klancih. Tudi kaplan oam se tožari. Upamo, da ohrani kaplan to svojo prav žalostno t/i ov: n teran, pivo. pecivo, mrziti L’d:?a, cvetice. vrla dekleta v narodni noši itd. in vse to edino materi ljubi C. in družbi. Pridite vsi na naš kršni Kras v našo metropolo, ter pokažite se vredne sinove zatiranega naroda — vsi za narodni obstoj! Na zdar! — Združena odbora. Lepa slovenska označba. Nemška beseda »Notscb« ni po slovensko ,Neč«. temveč Čajna. Voiska v gostilni. Zgodilo se je te 'dni. da so pili fantje v neki gostilni v Bizoviku. Eden izmed teh fantov pa se je začel kregati zaradi neke pivske steklenice z gostilničarjem. Temu je fantovo žlobudranje že presedalo, okrenil se je na levo, za-balansira! z iztegnjeno roko na desno in prislonil fantu tako okusno zaušnico. da je bilo veselje, Lant pa jezen. Kakor burja se je zasukal okrog miz in je začel pobijati steklenice, da je bilo strah. Ko so drugi fantje videli tega svojega bojevnika, tovariša, samega, so menili, da ne bi bilo napačno, ko bi mu tudi oni pomagali v hudem boju. Kakor bi trenil, so se začele mize in stoli prevračati; seveda same ne, fantje, so jih. Prišla pa je nadnje druga moč, ki jih je postavila pod kap. Vrata gostilne so sc zaprla in zaklenila. To je fante tako razburilo, da so sklenili, da se zgražajo nad takim postopanjem. V tem najhujšem zgražanju so nato zopet sklenili, da naskočijo gostilno-trdnjavo in da jo vzamejo, naj velja, kar hoče. In začel se je napad. Kakor toča so padalc težke kamenite bombe na trdnjavo, katere okna so bila seveda takoj razbita. Nato so bojevniki udr- li s silo v trdnjavo. Trdnjava je bila dobljena. Silni bojevniki pa so se hoteli tudi maščevati nad sovražnikom - premagancem, začeli so razbijati, kar jim je ravno prišlo pod roke. In slednjič so hoteli trdnjavo v vsi svoji jezi zažgati. Razbili so dvoje petrolejskih svetilk. Petrolej se je razlil po oknu trdnjave in začelo je goreti. Ta ogenj pa je tako silno uplival na bojevnike, da so se začeli sramovati svojega junaškega dela in da niso več iskali sredstev maščevanja. Pomirili so se. Premaganci. domači ljudje so ogenj pogasili in tako se je za nas ta vojska hvala bogu končala. Gotovo pa se bo nadaljevala kje drugod. Neki falot je narezal in poškodoval te dni posestniku Antonu Dolinšku v Podmolniku na njegovem sadnem vrtu več mladih drevesc. Lump je izginil kakor kafra. Pijana sta bila, pa sta stepla In oklala dne 27. t. m. posestnikova sinova Jože in France Perne posestnika Jakoba Kastelica iz Spodnje Slivnice na Dolenjskem. Iskati je moral pomoči v deželni bolnišnici v Ljubljani. Prepodeni vlomilci. Pred nekaj dnevi so splezali neznani storilci po lestvi na tri metre visok zid iti so skušali od tam vlomiti v hišo penzi-ioniranega železniškega sprevodnika Franca Koširja v Šmarci pri Kamniku. Bili so že v hijji, ko se je Košir prebudil. Prepodil je vlomilce, da.„s,? J'° v begu odkurili, odkoder so prišli. n vDyema se ni mogel ubraniti. rasmkar Franc, 39[etni poljski dninar jz Breznika se je sprl s Franc l ovšetom in Josipom Grilom. Ker Si5- pa ta dva hlapca iz kandijske občine, jima Prašnikar ni bil kos, in posledica je bila, da je bil tako tepen. da je iz prepira odnesel zlomljeno desno nogo. Bik ga je sunil v trebuh in mu predrl čreva. Birk Stefan, učitelj v pokoju, 70 let star, iz Male vasi .pri Ježici, je še| no cesti. Naenkrat se pa zaleti v njega bik in ga sune s takšno silo v trebuh, da mu je zlomil medenico in predrl čreva. Padci v 30 rn globoko brezdno. Anton Zebre iz Kranja je včeraj počival ob kekrškem mostu. Sapa mu jc odnesla klobuk, nakar je Žebre hotel z roko vloviti klobuk. Pri tem ie Zebre izgubil ravnotežje tet zletel v 30 metrov globoko brezdno, kjer ie obležal v jarku celo noč. Dobili so ga šele danes zjutraj. Železne hlode je nakladal In se pri tem težko poškodoval 491etni de- m V|CiC i Martinčič iz Domžal. Nakladal jih ]e na železniški progi v Medvodnh. kjer ga je doletela nesreča. riledi so ga poškodovali na Jesni nogi, vsled česar so ga odpeljali: v deželno bolnico v Ljubljrno. Aretacija, V Toplicah je orožni-štvo aretiralo nekega delavca, ki je na sumu, da ie ukrade] dejavcu v kamnolomu Francu Feiferju iz njegove .spalne sobe 110 K in dvoje srebrni h žepnih ur. Osumljenca je orožmštvo izročilo okrajnemu sodišč® v Litiji. Vittffl in tatvina, v odsotnosti domačih ljudi je bilo te dni vlomljeno v hišo posestnika Jakoba Petrovič,-! iz Pokojišča pri Borovnici. Doslej neznani tatovi so ukradli iž omaric v zidu >šparovček« s šestimi kronami, več davčnih knjižic, naslovljenih na ime okradenčevo, nato samokres, škatljo nabojev in denarnico s 140 kronami, ki je bila pod Posteljno blazino. Ljubljana. — Iz Rumunije smo prejeli nekaj nemških in rumunskih listov ter par razglednic. Najbolj zanimiva je ona. ki kaže, kako drve Rmnuni v Sofijo. Zato smo izložili te zanimivosti v našem izložbenem oknu, da si jih lahko vsak ogleda. — One, ki imajo telefonično progo iz Ljubljane do Dunaja v svoji oskrbi, prosimo, da se nekoliko pobrigajo za nedostatke, ki ovirajo zvezo Ljubljana - Dunaj že od sobote sem. tako močno, da ni mogoče nemoteno sprejemanje telefoničnih poročil. Če se plača naročnina točno, naj bo točna tudi še zveza. »Referati« na katoliškem shodu bodo razdeljeni med same klerikalne kapacitete, kakor so: Stara devica učiteljica Antonija Stupica, dr. Zajec. dr. Hohnjec in par drugih. Kje oa sta dr. Šušteršič in dr. Krek, da bi referirala o katoliško politični odnosno rimsko - katoliški — morali?! E, škof Tone Bonaventura že ve. zakaj je zapodil Luko Smolnikarja v Knežak, dr. Janeza Evangelista Kreka pa v Selce na Gorenjsko! Preveč papriciran guljaš. Klerikalcem je Kamila Theimer goljaš močno papricirala. Porotne obravnave se bližajo. Sezlja bo trajala le od 25. do 30. avgusta, 29. ali 30. se ima vršiti obravnava na tožbo K. Theimerjeve proti odgovornemu uredniku »Slovenca« Mihi Mošker-cu, kjer pridejo na krožnik dr. Šu-steršičeve in dr. Krekove Don Juan-ske pikantnosti. Za prestavljenje te obravnave zaradi katoliškega shoda ni nobenega povoda in ne zakonito utemeljenega razloga. ker se katoliški shod 26. že konča. Pa klerikalcem prihaja vedno bolj vroče! Hm! Za dr. Šušteršiča in dr. Kreka so prišli zdaj res pravi — pasji dnevi! To bo smrdelo po parfumu! Brrr! — Nekaj o dvojezičnosti Ljubljane. Ne bomo se spominjali onih težkih septemberskih dni, ko je krvavela bela Ljubljana. Cez noč je postala taka, kakršna bi morala biti že zdavnaj. Pokazala je samoslo-v.cnsko lice tudi na zunaj. Pa bil je to le prazen slamnat ogenj, ki je še tisto leto ugasnil. Slovenski časopisi so prinašali takrat dvajsetvinarske inserate narodnih tvrdk, da smo se laže spoznali. Vzemite danes časnike od treh ali celo štirih let nazaj — in-serati so izginili iz listov, kakor le izginila posvežena narodna zavest in smisel gesla »svoji k svojim«. Da-nes vidimo po Ljubljani razne »Ge-mischtwarenhandlunge«, »Cilanzbii-geleike«, »VViischeerzeugiinge« itd. Zato pa naj bo sram v dno izdajalske njih duše. ki se ne upajo javno pokazati, da so Slovenci. In Ljubljana naj bi bila potem središče Slovenije, kamor naj bi se hodili vzgajat in izobraževat v slovenskem duhu. Rdečica sramu nas mora obliti, kadar nas tujci, slovanski gostje vprašujejo, zakaj povsod ta dvojezičnost. V Zagrebu prebiva več Nemcev kot v Ljubljani, pa ne vidiš nikjer nobenega nemškega, še manj pa mažarskega napisa, dasi je madžarščina tudi uradni jezik. Le pri nas so ljudje tako slabi, da jim je menda edino izveličavna švabščina vse* Tudi narodne barve slovenske postajajo nekaterim »preostre«, ker jih imajo Srbi in Rusi. Skratka — naš narodni nivo je globoko pod ničlo. Zato ni čuda, da se čujejo glasovi obsojanja od narodno zavednih strani. Oživeti je treba to vprašanje in mu privoščiti malo več pozornosti, zdi se mi. da se v tem hudem boju s klerikalci le preveč zanemarja narodnostno vprašanje in zato raste greben privandranim Švabom. V zadnjem času pa tišči še svinčena 'teža nemške pikelhavbe k tlom. Čehi so se je otresli, Kranjcem pa še na misel ne pride, da bi se je iznebili. Prav pondeljkarsko razpoloženje je v narodnem življenju. Oživimo vendar malo narodno zavest in spomnimo se onih priseg, ki smo jih storili v onih težkih dneh ob preliti naši krvi! Rimldan. — Nekateri ljubljanski hišni posestnik] zahtevajo, da bi jim njih hiša vsake četrt leta višii obres.ti nesla. Pa četudi jim država, dežela ali mestna občina ne naklada nobenih novih doklad ali davkov, zvišujejo kar na pol leta stanarino, ne popravijo pa leta in leta v hiši nič, če pa kai popravijo, si pa d&io — dvakrat plačati! Na občnih zborih svojega društva pa drzno trdijo, da se v Ljubljani ne manjka ceno srednjih stanovanj itd. če greš pa na Dunaj, Gradec ali Celovec, pa dobiš udobna, moderna stanovanja za tretjino cenejši kot v Ljubljani, pa brez — šikan in odiranja. Potem pa hoče Ljubljana, da bi jo tujci obiskovali. Ali morda za njen — dolgčas in odiranje. V Slomškovi ulici je neko društvo v svoji hiši za avgust zvišalo vsem strankam najemščino brez vsakega povoda. Zdaj bodo šle vse stranke zaradi tega iz hiše. V Ljubljani so stanovi, ki itak le-za druge služijo. Tri četrtine svojega zasluž- ka pobero drugi. Socialna beda je v Ljubljani že kričeča in gnusna ob enem, pojdi v stanovanja ali na trg, povsod jo vidiš, nikjer pa ne dobiš ljudi, ki bi poskrbeli za reformo! To izsesavanje se mora y Ljubljani nehati, če ne bo završalo, pa ne v »molu. ampak v »duru«! Nehajte že torej s tistim neutemeljenim zvišanjem najemščine in preganjanjem strank iz hiše v hišo! — No, no. Dobiti smo nemško napisano dopisnico, da prirede člani »Slov. Filharmonije« dne 2. avgusta nekak benefični koncert z izbranim sporedom. Podpisani so »Mitglieder der Kurkapelle.« Ti Mitglieder so menda že pozabili slovensko ali češko. odkar so odšli na Bled. Zelo značilno in priporočljivo! — Zglaševalnl urad c. kr. policijskega ravnateljstva. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je v smislu § 12 razglasa c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913. št. 818/pr. dež. zak. št. 18, o uredbi zglaševatija v okolišu c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani, odredilo prvo predložitev hišnih pol in stanovanjskih izkazov v občinah Spodnja in Zgornja Šiška, Vič in Moste do 15. avgusta 1913, v svrho splošnega vpisa prebivalstva. Dotične tiskovine z navodilom glede izpolnitve »stih, se obenem po pošti hišnim lastnikom, oziroma oskrbnikom dostavljajo. Ko bi pa stranke posameznih hiš to tiskovino sploh ne, ali ne v zadostnem številu prejele, naj se potem isto zahtevajo v zglaševalnem uradu ali pa v bližnji policijski stražnici. Obveznost natančne izpolnitve hišnih pol zadene hišnega lastnika oziroma oskrbnika in one stanovanjskih izkazov stanovanjskega predstojnika. Hišni lastniki oz. hišni oskrbniki so zavezani hišne pole s stanovanjskimi izkazi vred po stanju dne 8. avgusta 1913 v dotičnih rubrikah dobro čitljivo in pravilno izpolnjene do 15. avgusta t. 1. naravnost v zglaševalnem uradu c. kr. policijskega ravnateljstva ali pa v bližnji policijski stražnici oddati. Pri tej priliki opozarja policijsko ravnateljstvo na važnost pravilne in resnične izpolnitve posameznih rubrik hišnih pol in stanovanjskih izkazov in še posebno naglaša. da so hišne pole in stanovanjski izkazi temelj evidence prebivalstva in da je ta evidenca v interesu občine in prebivalstva samega nujno potrebna. Posebno opozarja pri tem na važnost rubrike: »Od kedaj stanuje v občini?« Kdor ne izpolnuje obveznost pravočasne predložitve pravilno in resnično izpolnjenih hišnih pol in stanovanjskih izkazov, zapade po ministrski na-redbi z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 198 kazni dt> 200 kron oziroma zapora do 14 dni. Za stolno mesto Ljubljana se vrši ta popis prebivalstva meseca novembra 1913. — Društvo Rdečega križa za Kranjsko. Minulo soboto je vodstvo deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega kriza za Kranjsko štirim učenkam učnega tečaja za pomožne bolniške strežnice, ki se je vršil zadnjih osem tednov v tukajšnji deželni bolnici, v pričo gospoda voditelja tega tečaja, primarija dr. Iv. Jenka in njegovega sekundarija dr. Ei nesta Tratnika izročilo spričevala. da so usposobljene za pomožne bolniške strežnice. Vse te štiri učenke, gospodične Marija Blumau-er. Jadviga Kislinger, Juij,ja Pressil in Angela Remžgar so dovršile tečaj z izvrstnim uspehom in so se zavezale. da bodo službovale za pomožne bolniške strežnice povsodi, kamor koli jih v slučaju vojne pošlje društvo Rdečega križa. Imenovana gospoda zdravnika in vrle sestre usmiljenke, ki strežejo v deželni bolnici, je zahvaliti, da se je učni tečaj tako dobro obnesel in zato bodi gospodoma zdravnikoma in čast. sestram tudi javno izrečeno odkrito priznanje. — Sokol v Mostah. Temna in oblačna noč se razprostira nad nami. V veliki zračni praznoti se zbirajo nočne ptice in Polagoma se spuščajo proti zemlji, iskajoč priložnosti, da bi v mirnem kotičku tiho zasačile plen In ga življenja oropale. V daljavi pa se odlaša trobenta, ki naznanja, da ae bliža nevarnost, znamenje, da je treba ostati na straži. Oblaki se pričenjajo jn bati se je nevihte. Blisk in grom sta začela svoje delo. med tem, ko Še ponočne ptice niso našle svojega zavetišča, poskriti se v svojih duplinah. Vedno bliže in bliže se slišijo glasovi trobente, pred katerimi bežijo tudi najnevarnejše ponočne ptice. Glasovi trobent nas kličejo, da stojmo na straži, tudi ako še pride tako huda nevihta. Med bliskom in gromom se je porodil _ moščanski »Sokol«. Med bliskom in gromom so se porodila na Slovenskem tudi vsa sokolska društva. Vzvišena naloga, ki jo imajo ta društva napram celemu slovenskemu narodu, je tako velika, da bi sleherni Slovenec . moral postati član sokolskega Sflru- štva. Bratska ljubezen do vsega, kar čuti z nami in slovenskim narodom. To bodi naše geslo. Pogled na našo južno stran zatemneva nam oko. Zahrbtnost, zavist, nesloga so naši najhujši sovražniki in ti nas obdajajo okrog in okrog. Ako ravno smo v srcu svoje laste domovine, nimamo tistih pravic, ki nam po zakonu pristojajo. V taki atmosferi živimo na Slovenskem, posebno pa pri nas, v Mostah. Ali vendar nismo še obupali. Naša straža se množi od dne do dne. Nadejamo se, da bodemo to pokazali in tudi dokazali vsem onim. ki so mislili, da so nas že ugonobili. V nedeljo dne 3. avgusta 1913 bode moščanski »Sokol« s pomočjih svojih bratskih društev razprostrl svoja krila in poletel veliko višje kakor to zmore tista dru-hal. ki meče sokolstvu polena pod noge. Da se pa to zgodi, je dolžnost vseh občanov, da nas v tem trenutku gmotno podpirajo. Ne samo občani marveč tudi vsi oni. ki nas z bratsko ljubeznijo podpirate, streme v dosego tega tako vzvišenega cilja. Posebno apeliramo na ljubljanske meščanske ljubitelje Sokolstva, da prihitite na prijazno periferijo in prag. na katerem stojimo kot pred-straža slovenske metropole. Saj tudi moščanski Sokol prihiti na pomoč slehernemu in prisostvuje slehernim prireditvam, naj si to bode v Ljubljani ali izven nje. Nadejamo se, da bo 3. avgusta dan, kakor-šuega Moste niso doživele. V to svrho apeliramo na moščansko prebivalstvo brez razlike, da primerno pozdravi goste, ki prihajajo ta dan v Moste. Na zdar! — Čedne kupčije. Po Ljubljani šumi govorica, pod kakšnimi pogoji je neki sedanji stavbni nadkomisar prišel do avanzma in sicer tako. da le klerikalno - nemški občinski blok dovolil to namestitev s pogojem, ako za odkupnino dobi »Kranjska stavbna družba« podiranje Naglasove hiše za K 3000 — akoravno so bili drugi podjetniki pripravljeni podreti hišo samo za prepustitev materija-la. Res čedna kupčija, zvedeli bomo še podrobnosti. Pod takimi pogoji na korist Nemcev torej dovoljujejo klerikalci imenovanja v službah. — Malo več obzirnosti sl želi občinstvo, ki hodi po 6. uri zvečer po cesti proti Ježici od biciklistov. ki tako divjajo po imenovani cesti, da je človek vedno v nevarnosti za svoje življenje. Biciklisti ravnajo tako. kakor bi se v principu nobeden ne hotel pešcem umakniti, temveč divja naravnost za njim. če se že v Ljubljani tako pazi na to, po kateri strani mora voziti biciklist, nal bi se za to poskrbelo tudi na cesti proti Ježici. Na ovinke seveda tudi nihče ne pazi. najmanj pa na klanec, tako, koder jo bo kdo staknil. bo prepozno. Torej: več obzirnosti! — Kako le v Sofiji, V Ljubljani živeča rodbina ie prejela od neke sorodnice iz Sofije pisnio, iz katerega posnemamo naslednje: »Tukaj je zelo slabo, vse zelo drago, kruha se ne dobi v celem mestu, ker vsi peki pečejo samo za vojaštvo, tako, da reveži še kruha nimajo, ker radii neznosne draginje ne more vsakdo doma peči. Mleka tudi ne dobivamo, ker so vzeli vso živino za armado. Kmetov tudi ni nikjer, ker v kolikor niso vojaki, morajo voziti za armado hrano in druge reči. Draginja je taka. da limona n. pr. stane celih 40 vinarjev. Na cesti se vidi samo ranjene vojake, obvezance ali brez roke ali noge. in med njimi Je videti tudi Turke. Kar je zdravih, so vsi na vojni, med preostalimi vlada pa žalost in pobitost. Ob desetih zvečer je že vse zaprto, tudi gostilne in kavarne; godbe nikjer in tudi kinematografi so zaprti. Skozi državno mejo ne sme nihče in so zavrnili vse tujce, ki so se hoteli izseliti iz Sofije. Sicer pa kal hočem pisariti o vojni, ko veste v Ljubljani več kot ml, ker tukajšnji listi ničesar ne poročajo. Ljudje samo govorijo, da bo vojne kmalu konec. Mora biti pač žalosten položaj, v katerega so pognali Bolgarsko razni Savovi, ki naj jih bolgarsko ljudstvo pokliče po končani vojni na odgovornost za vse njihove grehe. — O dijaku Petriču poroča včerajšnji »Slovenec«, da so našli mrtvega na koroški strani. Mi do večera nismo dobili sporočila; po vsem, kar smo že včeraj pisali, ni bilo mnogo upanja, da se Je rešil. Petrič Je dovršil sedmo gimnazija. Ako Je vest o smrti resnična, potem ga bo prenesli na Solčavo. Petrič Je baje padel po žlebu na severni strani kakih 500 m globoko ln Je obležal močno poškodovan. Našli so ga' Windischgraetzovi lovci. — Posebni vlak Iz Ljubljane v Postojno odhaja v nedeljo, 'dne 3. avgusta ob 1.30 pop. iz Ljubljane ter ob 9.10 zvečer iz Postojne. Vozna cena je polovična (2 K 70 v tja in nazaj). Veselica v lami se vrši pri vsakem v-remenu. — Kmctijsko-kemično presku-šališče za Kranjsko v Ljubljani Ravnateljstvo kmetijsko- kemičnega preskušališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da zaradi zavodove selitve ne bo sprejemalo od 1. pa do 15. avgusta t. 1. nikakršnih predmetov v kemično preiskavo. Stranke, ki bi v tem času nujno potrebovale kemičnih preiskav, naj se blagovolijo obrniti tozadevno na c. kr. kmetijsko - kemično preskušali-šče v Gorici, <*Jr ra na c. kr. kmetijsko - kemično preskušališče na Dunaju. Od 15. avgusta t. 1. naprej pa bo kmetijsko - kemično preskušališče za Kranjsko zopet redno poslovalo in bo — izvzemši nedelje in praznikov — strankam v uradnih urah (od 8. jutraj do 2. ure popoldne) vsak dan na razpolago. Od 15. avgusta t. 1. bodo uradi kmetijsko -kemičnega preskušališča v pritličju hiše »Zadružne zveze« na Dunajsk! cesti št. 32. — Telovadno društvo »SokoU v Ljubljani vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki se vrši dane« ob 9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Dnevni red: L Volitev zveznega predsedstva. 2. Slučajnosti. Odbor. Na zdar! — Telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani. Pogreba prezasluženega bivšega našega podstaroste br. dr. Josipa Kušarja se udeleži naše dru štvo v kroju. Bratje, izkažite navdušenemu in neumornemu sokolskemu delavcu zadnjo čast v kar največjem številu. Odpeljemo se v Kranj danes ob 3. uri 40. minut pop. Zbirališče na južnem kolodvoru ob četrt na 4. Odbor. — Odbor »Sokola I.« vabi na prošnjo vaditeljskega zbora v Kranju brate člane, da se po možnosti udeleže pogreba za Sokolstvo splošno zasluženega brata dr. Josipa Kušarja v Kranju. Poreb se vrši v četrtek dne 31. t. m. ob 5. uri popoldan v Kranju. Zbiranje ob 3. 15 popoldan na južnem kolodvoru. — »Sokol II.« vabi svoje članstvo na izredni občni zbor. ki se bc vršil dne 2. avgusta t. 1. ob poi 8 uri zvečer v telovadnici IV. mestne deške šole na Prulah s sledečim dnevnim redom: Volitev odbora Slov. Sokolske Zveze in pa sklepanje o ustanovitvi samostojnega ženskega krožka. Na zdar. Odbor. — Slov. trgovsko društvo »Merkur« opozarja gg. člane in prijatelje društva na izlet, ki ga prired* pevski odsek ob lepem vremenu v nedeljo dne 3. avgusta v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane od 7.3? do Kamnika, od tam z vozovi do Strani in potem peš v Kamniško Bistrico. kjer bo za izletnike pripravljeno kosilo. Dotičnike, ki se nameravajo izleta udeležiti, pa se še niso prijavili, prosimo, da to store najkasneje do jutri opoldne, da moremo glede voz in kosila potrebno ukreniti, ker na druge se ne bode moglo ozirati. Ker slovi Kamniška Bistrica vsled svoje romantične lege kot ena najpriljubnejših in najlepših izletnih točk, posebno še ker pot ni naporna, pričakujemo nmogtibrojne udeležbe. — Tekom enega tedna že drugr nesreča pri Istem stroju. Včeraj smo poročali o nesreči, ki je doletela Škerjanca v papirnici v Vevčah. Stroj mu je odrezal tri prste lev« roke. To se le zgodilo v nedeljo zjutraj. Včeraj se pa pri istem stroju izgubil 3 prste leve roke 161etni Strah Janez. Ali ni za pridelitev k onim strojem predpisana nobena kvalifikacija delavca?! — Dlan desne roke sl je prerezal Popič, sladčičarski vajenec pri Woltmanu. Čistil je »pleh«, med tem mu le pa padel iz rok in Popič ga je hotel ujeti, pri tem se je pa ureza! na dlan desne roke. — Izgubila se ie predvčerajšnjim denarnica z večjo svoto denarja od Starega trga skozi Mestni trg, po Prešernovi ulici in skozi Zvezdo. Pošten najditelj naj jo odda v našem uredništvu. — Zadruga gostilničarjev, ka-varnarjev. žganjetočnlkov in Izku« harjev v Ljubljani. Cenjeni tovariši in tovarišice! Te dni se raznašajo gostilničarjem neki listi, s katerimi se naroča, da naj ti skrbijo, da bodo imeli pivovarniški hlapci pri oddaj? piva na razpolago eno osebo, ki jim bo pazila na konje. Staviti tako zahtevanje na gostilničarje, je ponižujoča in ra7.žaijiva predrznost ter zahteva od naše strami najodločnejšl protest. Ker imamo tufli v policijskih in drugih zadevah mnogo ugovarjati, Vas vabim na sestanek, ki se bo vršM v četrtek dne 31. julija ob 3. popoldan v restavracijskih prostorih g. Krapeža pri »Zlatorogu« v Gosposki ulici in prosim zanesljive udeležbe. Fran Kavčič. v: - — Družbi sv. Cirila In Metoda je.poslala gdč. Marica1 Vranjek. učiteljica v Smartnu pri Slovenjem gradcu K 10. katere so darovali ob priliki okrajne konference 19. julija t. 1. v Slovenjem gradcu zavedni učitelii in učiteljice slovenjegraškega in šoštanjskega okraja. Nabiralniki C. M. družbe so se tudi ta mcsec 'dobro obnesli v Trbovljah. Posebno plodoviti so bili v gostilnah: Poči-vavšek, Ocepek, Volk er, Pinterič, Moll ml. in Moll & Trauner. — Slovenski absolventi trgovske šole pri Mahru so vplačali en obrambni kamen« (200 K), pokroviteljstvo bo zastopal g. Rajko Turk. Poleg tega so darovali C. M. družbi isti absolventi K 43. Iskrena hvala. Važno za gostilničarje in druge. Ze stara stvar je, da se je vrelec Tolstovrške slatine popravil in spo-polnil tako. da ta domača kisla voda ni prav nič slabša od drugih tujih slatin, a vkljub temu je v slovenski Ljubljani tako malo gostilničarjev, ki točijo Tolstovrško slatino, da bi lahko vse na prstih ene roke seštel. Ako gostilničarje vprašaš, zakaj nimajo tolstovrške — pa odgovori po stari navadi, vsaj je vse eno, voda je voda. Mi pa pravimo, da ni vseeno: čemu bi pa mi podpirali tuje podjetje, če imamo domača podjetja. Naša prva dolžnost je. da podpiramo, zahtevamo in pijemo povsod le edino slovensko kislo vodo Tolstovrško slatino. — »Gluniaška kri« je krasna drama Nordisk družbe iz življenja Artistov in se predvaja še danes in jutri v kino »Idealu«. Ta spored inia tudi dve lepi veseloigri in zanimiv Pathe iournal. V soboto »Krvavi po-Hub«, dramatična zgodba iz balkanske vojne. Drugi teden Kolo sreče«. — Loterijske številke. Trst: 78, 79. 65, 7. 38. Že vohunijo! Včeraj je uredništvo »Dneva« prineslo izjavo, da g. Stubelj ni v nikaki zvezi z dopisi o Jadranski banki. Iz tega je razvidno, da se je že pričelo običajno sumničenje, ki je tako v navadi na Tržaškem. Ne torej: kaj piše. ampak: kdo piše! Škandal je to, da če bi kak nemški ali italijanski list kritiziral razmere v banki, bi gospodje z vso svojo lojalnostjo se pocedili in bi takoj nastavili še par tujih uradnikov, da ustrežejo kritiki: ker je bila pa kritika v slovenskem listu, se sedaj išče pisca. Pa gospoda, če menite, da smrde te razmere samo v notranjosti, se motite. Te razmere so že zdavnaj javnosti znane, a do-sedaj se je respektiralo zavod, ker se le menilo, da gospodje sami pridejo do pravega spoznanja. Ker so se pa v zadnjem času ti slučaji ponavljali. zato še ni konca kritike od naše strani. Kako se podpira slovensko industrijo v Trstu. Živnostenska banka si zida novo palačo. Posamezna, kakor tudi pečarska dela je oddajal Slovenec. Edini slov. autorizirani pečarski mojster v Trstu mu piše pismo. v katerem ga prosi, naj mu dovoli, da mu predloži proračun za vsa pečarska dela Zivnostenske banke. Sicer je bilo to pismo nepotrebno. ker se z njim osebno pozna, čaka odgovora. Toda ni ga bilo. Med tem pa je bilo vse pečarsko delo oddano neki tukajšnji nenarod-ni tvrdki. Za Slovence tukaj ni kruha. Drugi slučaj. — Slovenska hotelirska družba je kupila pred leti hotel v Grljanu, ako se ne motim, s slov. kapitalom. Letos se ga je popravljalo. Pečarska kakor tudi druga dela oddajal je (ako se ne motim) tudi Slovenec. Kaj mislite, komu je oddal slov. arhitekt to delo? — Slovencu? — Kaj še, gospod delodajalec, kakor tudi Slov. kotelirska družba je bila tudi v tem slučaju konse-kventna. Delo v omenjenem hotelu je bilo izročeno — Nemcu. Tu bi lahko našteli še mnogo takih slučajev, ne izvzemši Narodni dom. Zalibog da se ne godi samo v enem slučaju tako, pač pa se godi skoro vsem slov. industrijantom tako, ker v prvem slučaju ne dobijo podpore pri slov. denarnih zavodih in ravnota-ko pri odjemalcih. Slovenska javnost nikar se potem ne čudi. da imamo v Trstu Slovenci še malo podjetij in slov. trgovin s slov. nadpisi, saj bi se ne mogli vzdržati, ker nas še lastni bratje im rojaki nočejo podpirati, kaj bi imeli po od strani drugo-rodcev. — Figo. O priliki kaj več o tem. delali na polju in splašili so vse vrabce, ki so zbežali, ko so zagledali toliko strašil po poljih. Sicer pa, kdo ve, morda so Rumuni, da si preženejo dolg čas. tudi streljali na vrabce, vsekakor se pa do sedaj še ni javljalo, da bi ubili kakega Bolgara. ali pa Bolgari kakega Rumuna in vojne bolnice po Runuinskem so še vse prazne, ker v celi ti vojni še nobeden Rumun ni bil ranjen, ali pa vsaj malo opraskan, da bi ga mogli v triumfu pripeljati v Bukarešt, kjer bi ga negovala glasov,ita pesnica Carmen Svlva, ki se je tako togotila, na črnogorskega kralja, ko je začel vojno s Turčijo, sedaj pa blagoslavlja rumunsko armado, ki preganja bolgarske kmete, otroke in — vrabce. Pa še nekaj dela rumunska armada: fotografira se prav pridno. Ilustrovani listi so vsi polni slik. ki prikazujejo »operacije« rumunske armade in posebno kralj Karol je bil v teh par dnevih že neštetokrat fotografiran v najrazličnejših pozah, najrajše pa okrožen od svojega štaba, z zemljevidom v roki in daljnogledom pred očmi, kakor bi zasle-dova1 razvoj kake velike bitke — z bolgarskimi kmeti in otroci in vrabci na poljih. Ampak Nemcem vseeno silno imponira ta rumunska armada. Dopisnik dunajske »Die Zeit« je dobil dovoljenje, da se ie prepeljal čez Donavo in si ogledal rumunske vojake na bolgarskem ozemlju, t. j. na »bojišču«. Mož ie poslal svojemu listu o temu obširno brzojavno poročilo, v katerem govori o rumunski armadi v samih superlativih in pravi, da so vojaki, četudi so že celih štirinajst dni pod orožjem, izborno razpoloženi in pri najboljši volji. Res čudno. Ze Štirinajst dni pod orožjem in še vedno pri najboljši volji! Srbi so sicer pod orožjem in so imeli krvave prav krvave boje s Turki. Arnavti in končno tudi z Bolgari, ali kaj je to proti junaštvu rumunskih vojakov, ki so že štirinajst dni pod orožjem in so pri najboljši volji... Malo komike mora biti, seveda, tudi v vojni in za njo so sedaj poskrbeli Rumuni. * * * Enver-beju pravijo »haremski junak in se tako nekako norčujejo iz niega, četudi mož zasluži nekako spoštovanje in. skoraj bi rekel, občudovanje. ker je do sedaj pokazal izredno mnogo poguma in odločnosti. Najprej je leta 1908. zbežal iz Bitoli« s svojimi vojaki v nore, proglasil revolucijo, zahteval ustavo na Turčijo, ki jo ie stari sultan hitro tudi dal svoji državi, ker se je vstrašil Enver-beja, in njegovih m la do (lirskih pristašev. Ko so se pozneje staroturki v Carigradu spuntali proti ustavi in je sultan odstavil mlado-turke, je šel Enver-bej z Mahmud-Sefket-pašo v. Carigrad, premagal staroturke, sultana pa zaprl v vilo >;Alatino« v Solunu in postavil novega sultana. Tudi v Tripolisu je bil Enver-bej. kjer je prizadjal Turkom dosti preglavic in da ni nastala balkanska 'voina, ne bi Italija niti danes še imela Tripolisa, kjer se mora takointako še vedno boriti z Arabci, ali vsaj Turkov nima več proti sebi. ker Turčija ji je Tripolis odstopila. Potem je Enver-bej zrušil v Carigradu staroturški režim, ki se je v tem času zopet ugnezdil, sedaj je pa z ai mado zbežal izpred Cataldže proti Drinopolju in kdo ve karn še — baje misli iti naravnost proti Sofiji. Seveda se bo moral zopet vrniti in tudi komično bo to, ko bo Enver zopet bežal proti Carigradu, ali mož je na vsak način zelo podjeten in ko bi bili vsi Turki taki kot je on, ne bi Turčija še dolgo propadla, en sam človek je pa, seveda, ne more rešiti neizogibnega propada. Ne, Enverja se ne sme zaničljivo imenovati »haremskega 'junaka«, četudi je verjetno, da se on niti harema ne izogiblja. ker tako pogumen človek kot je on, se gotovo ni vstrašil uiti boja z ženami, četudi so one navadno še bolj bojevite kot moški in ženski jezik je tudi nevarno orožje. veli drugo Kosovo. V desetdnevni bitki na Kosovem polju so Bolgari zajeli donavsko, moravsko* timoško in dritisko divizijo, kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra so Bolgari živa ujeli, ostanki srbske armade pa bežijo v paničnem strahu proti — Sofiji, kjer jo čaka pravi Se-dan, hujši kot so ga Francozi doživeli 1. 1871. Bolgarska armada je zavzela štiri petine Srbije in se nahaja že pred Belgradom. odkoder so srbski ministri že vsi zbežali na Dunaj presiti grofa Berchtolda pomoči.« Ko je brzojavni uradnik v Sofiji sprejel to brzoiavko, je kimal z glavo. potem pa hitro telefoničuo sporočil norišnici, da se nahaja na brzojavnem uradu človek, ki se mu je um nevarno pomračil in bi bilo dobro. ko bi ga spravili na varno. Ali iz norišnice so odgovorili, da nimajo prostora niti za domače norce, razne Savove itd. in da niti misliti ni na to, da bi skrbeli še za švabske norce. In tako mori Wagner še dalje uboge sofijske brzojavne uradnike s svojimi brzojavkami. Pik. Balkanske zanimivosti. Voini pohod za fotograle. — »Haremski Junak.« — Eno Wagnerjevo poročilo. Rumunija se igra vojske. Zavzela je polovico Bolgarske v par "dnevih, ker se njeni armadi pač nikjer nihče ni ustavljal. Kar je Bolgarska imela vojakov, je poslala vse oroti Srbom, nekaj pa tudi proti flrkom tako, da za Rumunce ni nič ostalo in so se morali zadovoljiti s tem, da so razgnali v nekaterih kraiih — kmete in kmetice, ki so Majnoveiša telefonska in brzojavna poroci'a Hermeuegild Wagner, : bni vojni poročevalec pobožne dunajske »Reichspošte« se nič več ne javlja. Mnogi mislijo, da se je spametoval in sprevidel svojo zmoto in da za to nič več ne javlja. Temu pa ni tako, on pošilja vsak dan iz Sofije dolga brzojavna poročila, ali ona so tako neumna, da še že samim Bolgarom zdijo premalo verjetna in za to jih brzojavni urad v Sofiji ne ekspedira več na Dunaj, posebno, ker menda ni več nobene brzojavne zveze med Sofijo in Evropo. Predvčerajšnjim je poslal Wag-ner iz Sofije »Reichpošti« naslednjo brzojavko: »Ravnokar sem zvedel od nekega ranjenca, ki }e bil ranjen v bitki na Kosovem polju, da, so Srbi doži- ogl&s). Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižja cena. Večletni poslovodja večjega podjetja, zmožen obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi želi službe oskrbnika, paznika, skladiščnika ali kaj enakega. Ponudbe pod »št. 40.« na »Prvo anončno pisarno«. 686-3 Učenec se sprejme v slaščičarno. Ponudbe K. K. poste restante, Ljubljana. ___________________ 688-2 Izprašan;) šolska vrtnarica želi primernega mesta. Ponudbe pod »Vrtnarica« na »Prvo anončno pisarno«, 689-8 Išče se pomožna kontoristinja za Ljubljano, nastop takoj. Glavni pogoj, lepa trgovska pisava. Ponudbe na upr. tega lista pod BKontorlstinja“. Ljubki in krotki e SOVRAŽNOSTI USTAVLJENE VSAJ NA PAPIRJU. Bukarešt, 30. julija. Mirovna konferenca se jc pričela danes ob 4. uri popohidne. Rumunski ministrski predsednik je pozdravil vse navzoče v imenu kralja Karola in v imenu rumunske vlade Nato je prosil srbski ministrski Predsednik Pa£ič v imenu vseli na konferenci udeleže-nik držav Majoresca, da sprejme in vodi predsedstvo konference. Maj-orescu je sprejel predlog in nagovori! delegate, nakar je odgovoril grški ministrski predsednik Venizelos, da delegacija sprejme predlog, da se ustavijo sovražnosti. Na to je bila seja prekinjena in vojaškim strokovnjakom je bila izročena v svrho red!giranja pogodba o ustavljenju sovražnosti. Sklenilo se je, ustaviti sovražnosti za pet dni in tozadevne protokole so podpisali vsi delegati, nakar ie bilo konstatirano, da je bil to soglasni sklep vseh delegatov. Konferenca ie bita preložena, na jutri popoldne. AVSTRO - OGRSKA IN RUSIJA. Berlin, 30. .iuijja. Avstro.Ogrska in Rusija sta se zedinili podvzeti v Relgradu in Atenah še enkrat v svr-ho ustavljeni* sovražnosti korake. Berlin, 30. julija. Avslro-Ogrska in Rusija ste tudi enotne o vprašanju Drlnopolja in Tracije. Berlin, 30. julija. Tako Avstro-Ogrska, kakor tudi Rusija stojite na stališču, da mora pristanišče Kavala biti Bolgarsko. TURKOM BI SE TU IN TAM SE KAJ UGODILO. Pariz, 30 julija. Listi poročajo, da ruska vlada ni ravno nasprotna temu, Turčiil dovoliti Pri reguliranju meje ob črti Enos-Midija gotove koncesije, če izroči Porta Drlnopo-Ije čez Traciio Bolgariji. OPTIMISTIČNO SODIJO. Bukarešt, 30. julij?. Položaj se optimistično presoja m se sodi, da bo mir sklenjen tekom 10 12 dni. VPRAŠANJE VIDINA. Bukarešt. 30. julija- Srbski ministrski predsednik Rjavil, da spada vprašanje Vidina pred Bu-kareško konferenco. KAJ PRAVI SULTAN? Bukarešt. 30. jul’!*- S,llt,an je rumunsketuu Karlu odgovoril, da potrebuje Drinopolie v varStvo Carigrada in Dardanel. BOLGARI PORAŽENI. Atene, 30. julija. Pp' Džuniali sc je bila krvava bitka, v ateri so zmagali Grki in zavzeli vse bolgarske pozicije. Bolgari s° bili občutno E:crsženi in vrženi za sVoio st*jro bolgarsko mejo, čez katero so udrli Grki. Nekateri bolgarski bataljoni so bili decimirani. RADI BI ZMAGOVALI. Belgrad, 30. julija. Uradno se izjavlja, da so vsa poročila o bolgarskih uspehih pri Kočan* neresnična. Kot tudi vest. da bi bul Bolgari predrli srbski centrum. Dnevno izzivajo boje Bolgari, toda bili so na vseh pozicijah odbiti. Srbska armada stoji nepremično na svojih pozicijah. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisK »Učiteljske tiskarne«. Tovarna pianinov Anton Pečar, Trst ulita Farneto štev. 42. izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem matcrjalu in najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam sc slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in popravljanje glasbenih inštrumentov. IBrezl^ibno d-el-uijoče je ceno na prodaj. Vpraša se pri Iv. Buggenigu, so-darskemu mojstru v Ljubljani, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 7. 0d dobrega najboljše! je še vedno izvirni Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah in s takim izveskom in s to varstveno znamko Ljubljano, Sv. Petra eesta 4, Novo mesto, hiša lekarne Bergman; -- Kranj, Glavni trg 119; — Kočevje, Glavni Irg št. 79, ali pa po nnših potnikih. 3 in pol HP se jako ceno proda. IE5- Škafar, Ljubljana, Rimska cesta štev. 11. POZOR! Pri nakupu obuval ne iskajle trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto, ravno tako poceni, a vsekakor boljše, za kar jamči moj strokovni poklic. Popravila čevljev. če tudi niso bila pri meni kupljena izvršujem vestno in poceni. Martin Kralj, čevljarski mojster, Ljubljana, Wolfova ulica st. 12. Kdor ljubi dobro kavo, uporablja kot pridatek pravi zagrebški :Franck: z kavinim mlinčkom. Z njim pridobi kava mnogo na slastnem okusu ter fini vonjavi. Njegova nadaljna dragocena prednost je velika izdatnost. d em 45/36.648 t 13-16 „ m 7 40—50 „ „ H 18—20 „ . io Ne glede na vrednost bla dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke „ * „ bele obleke zadnje nov. „ „ prašne plašče „ „ Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek o . Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. „Učiteljska tiskarna v Ljubljani =.. r. z. z o. z. se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d. vv :: Litografija :: Telefon štev. 118. ijjiiiiliiiiiiii i iiW V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d. ooo Najokusnejša izvršba in najnižje cene. :: Stereotipija :: Cek. račun štev. 7ti.307.