Knjiga Slovenska XIX. Veku. Dr. Lovro Toman — v preljubeznjivem svojem zakonu nesrečen — preslavljal je pa srečo cesarjevo o slovesni poroki 1. 1854 v knjigi BFriihlings-Album" in v Novic. št. 46 v posebnem spevu BSlovenije dar" (»Kaki god, moj Car, praznuješ, — Ki topi mi v raj serce« itd.); poslovenil ,,Cesarsko pesem" (»Bog obvaruj, Bog ohrani — Nam cesarja, Avstrijo« itd.); zložil čestitko nCaru in Carinji ob veselem dohodu v LjubIjano 1. 1856" Novic. v prikladi (»Bodi pozdravljen iz duše mi vnete — Domu in rodu presrečni ti dan!«) in posebej 1. 93 -Carinji Elizabeti ob slavnem godu 19. nov. 1856 (Kak spomladi se natvora scveta, — Strune moje slastno so pevale itd.); ,,Nju Veličanstvoma ob slavnem povratku iz Talijanskega in ob veselem pohodu jame Postojnske" 11. marc. 1857 v Novic. 1. 21, kjer — po Koseskega vzoru — poje (na pr. v 1. in 8. kitici) Slovenija^ Čula šumenje doneče valov sem jadranskega morja, Ko je zvihral parobrod z Vama ponosno po njem; Čula rjovenje radostno sem benečanskega leva, Čula vriskanja sem jek krasnih lombarških ravnfn, Ko sta stopila na prag mogočne kraljice pomorske .. . Glej, in ta svet je mojega serca svitla podoba! Skrito, kamnito se zdf, v njem pa je čutja procvet, V njem resnica, ljubezen, pogum, zaup in zvestoba, Moj je največi zaklad; Vama zato ga odprem, Da ob slavnem povratku skažem veselje dostojno! Iskren Slovenec čestital je rad v pesmih milim Slovenkam na pr. Hausmanovi, Kersnikovi, Turnogradski; tako tudi vrlim učenjakotn pa umetnikom Slovencem na pr. BM. Langusu" rojaku v Novic. 1855 str. 352 po glasilki: »Ne tugovajte po neizgubljenem« (Young); ,,Terstenjaku in Hicingerju" v Novic. 1857 str. 112 (Vid. Jezičnik XII. 1874); vzlasti pa prvakom našim pesnikom na pr. „0 Prešernovim spominku" (Novic. 1850 str. 61); ,,Ivanu Koseskimu" (1856 1. 51); »Valentinu Vodniku". — Ko se je bližal stoletni rojstni god prvega slovenskega vodnika k Parnasu, razglasil je Dr. L. Toman navdušeno vabilo (Novic. 1857 1. 89), da postavi se V. Vodniku dostojen spominek. nDr. Toman je skrbel za to, da se je v rojstno hišo Vodnikovo vzidal kamen z napisom v spomin Vodniku; osnoval je vse sijajne slovesnosti za Vodnikov stoletni rojstni god, pri katerih se je povsod tudi sam v prvi vrsti vdeleževal. Na svečnico 1. 1858 sprejel in ogovoril je na Vodnikovem rojstnetn domu c. k. deželnega poglavarja in vodil vso obširno svečanost pri Žibertu v Zgornji Šiški, in za 5. dan svečana osnoval in uredoval je krasno besedo, ki je bila v gledališču V. Vodniku na čast", piše A. Praprotnik (str. 28). Vse to je popisano v Novicah 1. 1858 str. 47 — 55, in v g) Vodj nikovem Spomeniku 1. 1859, kjer so čitati poleg drugih slovesnosti dr. Tomanova pesraica Vodniku (str. 64), slavnostni govor v Besedi glediški (str. 67—68), a še posebej ,,Kropivnek. — Gazele" (str. 228—230). — Za spominek so se nabirali darovi, in sam je spregovoril poznej v Novic. 1862. str. 50 „0 Vodnikovem spominku" pa str. 154: »Vodnikove slovstvene darila". Kakor posamnira, tako je rojakom sploh rad čestital in poraagal v pesmicah na pr.: Mar i bor", ktero je poklonil Slovencem v čitavnici Mariborski 1. 1861 (Novic. str. 296), češ, gospodje! mar mora nam biti za pravice naroda, toda potreben je še bor za nje. Glejte geslo Vaših trudov v imenu vašega prijaznega mestiča itd.! — BPesem Koroških Slovencev", zložil L. Toman, se nahaja v h) Slov. Glasniku 1. 1865 št. 1 (»Kviško, bratje, duše mile! — S slovom, z djanjem vsi za dom! — Kličejo nas slavne Vile — V kolo k bratom Slavjanom itd.«). — L. 1866 je spisal ginljiv ogovor za besedo na pripomoč ubogim Dolenjcem v Novic. str. 116 (»Mati, mati, daj mi kruha! — Tako prosi sinek bled; — Mati vboga, bleda, suha — K Bogu dviga žal pogled itd.). Bilo je 1. 1861 dne 15. avg. v Bledu, kjer so se sošli nekteri slovenski rodoljubi; mej njimi dr. L. Toman, kteri preslavlja v čestiti družbi dr. Janeza Bleiweisa, potem dr. J. J. Strosmajerja na pr.: BV zibelji tako rekoč je še literatura nas južnih Slovanov. Mož. kteri je zanjo toliko storil in žertvoval, kakor nihče drugi in čigar zaslug zatorej nikdar preceniti ne moremo, presvitli škof Djakovarski J. J. Strosmajer dal je nježnemu detetu dojkinjo, da se na njenih persih napije redivne moči, da se učversti in okrepi, in enkrat kakor zal mladeneč pred svet ustopi, — utemeljil je akademijo jtgoslovansko. Tudi nas Slovencov žlahni Mecenat ni pozabil; povabil je tudi nas v materno njeno krilo. Bratje dragi, kako mu bomo skazali svojo zahvalnost bolje, kakor s tem, da pokažeino, da smo njegove dobrote vredni, toraj pripravni podpirati z vsemi močmi njegovo delo itd. (Novic. str. 280)". Tedaj razgrne polo, in za dr. Bleiweisom, dr. Tomanom jeli so doneske svoje vpisovati še drugi domorodci slovenski itd. — nUže dalje so se trudili slovenski rodoljubi, da bi se našemu narodu ustanovila Matica (nekaka akademija), piše v zvezi s poročilom 1. 1865 (Kol. Slov. str. 77) tajnik Fr. Levstik (v Kol. 1867 str. 1). Njibovo prizadevanje pak je bilo dolgo brezi vspeha. To misel je g. dr. Toman zopet izprožil v Novic. 1. 1863 jan. 7., ter potlej so štajerski rodoljubi prvi dejanski stopili na noge, in g. dr. Toman uže 8. marc. 1. 1863 v ljubljanskej čitalnici, pri besedi, ktera se je obhajala na spomin tisočletnega godii ss. Cirila in Metoda, oznani, da se je iz Maribora blizu 40 gospodov oglasilo za Matičine ustanovnike, ter o tej priliki izreče, naj bode ta dan i) slovenske Matice prvi dan itd." — Nato so dr. Bleiweis, dr. Toman in dr. Costa sostavili pravila Matici Slovenski; 1. 1865 dne 11. maja je obhajala svoj prvi občoi zbor, in 22. jun. v prvi odborovi skupščini je bil Dr. Lovro Toman, ker baron Ant. Zois ni hotel, izvoljen prvi predsednik, kar jej je ostal do 15. okt. 1868, kedar je v XII. skupščini odborovi oznanil na pr.: BZahvaljevaje se za dosedanjo prijazno podporo obžalujem, da nisem mogel tolikanj delati za Matico, kolikor bi predsednik moral in bi sam tudi rad. Branile so mi druga opravila, in nadjam se, da po drugi strani bodem raogel koristno služiti domovini svoji. Matica je preimenitno društvo. Imeti mora na čelu moža, kteri jej streže z vsemi svojimi močmi; po takem se ozrite, ker pesle družbi predsednik več biti ne morem in se tej časti toraj odpovem". — MGovor slavnega g. prvosednika nas je osupnil vse, spregovori potem dr. Bleiweis, ker se predsedništvu odpoveduje mož, kteri je sklical Matico v življenje. In v imenu vseh govorim, ako rečem, da obžalujemo to odpoved. Na drugi strani pa res tudi previdimo, da pot, po kteri hodi dr. Toman zdaj na velikem državnem polji in drugi posli, kterim se je vdal, so ga naklonili k temu, in mislim, da noče, da bi vanj tiščali, naj to mesto še obdrži". Ko na to dr. Toman ponavlja, da je govoril preudarjeno in da bode skušal na druge strani koristiti domovini in pospeševati Matičino delovanje, poprime spet dr. Bleiweis besedo in nasvetuje, da Bodbor izreče svoje obžalovanje, ker se dr. Toman odpove predsedništvu, pa tudi svojo srčno zahvalo za ljubezen, s ktero je doslej objemal svojo vstanovo, s prošnjo, da jej z isto ljubeznijo vdan ostane tudi vprihodnje (Ltps. Mat. Slov. 1869. II. str. 6)". — Bil je mož beseda, in Letopis Mat. Slov. 1. 1870 ima na čelu poslednje njegovo pismo Matici in sliko -Dr. Lovro Toman, izbuditelj in prvi predsednik Matici Slovenski" in v Letopisu 1871 str. 2 je iz XVIII. skupščine odborove čitati: BTajnik — A. Lesar — piebere zadnje sloven;sko iiismo, s kteritn g. dr. L. Toraan Matici poklanja diploino, ter omeni velikodušnega njegovega darii za 10000 gld. obligacij, z obrestmi v srebru, in zahvalo, ktero je upravništvo izreklo g. dr. Tomanovi vdovi Lujizi, s predlogom, naj slavni odbor gospo L. Tomanovo vpiše med ustanovnike. Dalje predlaga, naj odbor pritrdi, da se je dala narediti dr. Tomanova slika, ki se priveže Letopisu (1. 1870). Pri tej priliki še dr. Costa poprime besedo ter predlaga, naj se tudi v Matičinih sobah dr. Tomanu postavi spominek. Po resnem prevdarjanji odbor sklene, da se pri domačem umetniku Franketu naroči malana podoba v pravi velikosti" — kar se je vestno izvršilo na čast i dr. Tomanu i Matici Slovenski. Veliko slavo pa si je pridobil Dr. L. Toman k) na političnem polju kot deželni in državni poslanec od 1. 1861 do smrti. — Sicer je govoril in pisal o jeziku in narodu slovenskem pa njegovih pravicah o raznih prilikah na pr. o nabiranji narodnih pesmi in draginj (Novic. 1858 str. 11); 1, 1862 o civilnem pravu v zboru pravoznanskega družtva (Novic. 114), o ljudskih knjižnicah ali bukvarnicah (str. 164), o občinah ali soseskah (188); vzlasti iskren je poziv o noveni letu iz Radoljce (1. 2) in z Dunaja s Černetom vred ,,Milim rojakom" (1. 13) o zavšsti in pravicah narodnih. — Znameniti so njegovi govori vdeželnem zboru Kranjskem, kedar se je potegoval za pravice slovenskega jezika na pr. v zboru samem, v njegovih zapisnikih, v šolah ljudskih in srednjib, pri sodnijah in sploh vradnijah itd.; o slovarju "VVolfovem (Novic. 1861 str. 129); o zadevah občinskih, o razmerah davkovskih, o porotah, volitveni pravici duhovnih pomočaikov, o deželni blagajniei, bolnišnici, o direktnih volitvah, o železnici Gorenjski in tudi Dolenjski itd. itd. Še bolj znaineniti so njegovi govori v državnem zboru Dunajskem, kjer je z mogočno besedo na pr. branil Slovence in Jugoslovane. boril se za pravice vseh narodov in posamnih dežel, o razglaševanju postav v narodnih j^ikih, o nastavljanju učiteljev, sodnikov, vradnikov — sposobnih deželnih jezikov, v adresi zastran ogerskih zadev, o kupčijski zvezi med Avstrijo in nemškimi deželami. o zemljiškem davku, o šolskem nadzorstvu, o raznih železnicah, o pravi ustavi Avstrijski itd. itd. — Govori ti, ki se nahajajo v vladnih glasilih in po časnikih (na pr. Novic. 1861—1870), niso bili brez vspeha, in naj bi se skoro zbrali, vsaj poglavitni, v kakem ,,Cvetniku" za vaje v govorništvu. Po njih se je priljubil Slovencem, da jitn je postal dika, in da so mu od vseh strani pošiljali hvalnic in zaupnic; priljubil se je tudi drugira Slovanom, posebej Hrvatom in Cehom, vzlasti kar je bil 1. 1861 v Pragi pri pogrebu Šafafikovem. L. 1863 dne 25. nov. poroči se Dr. L. Toman z gospico Lujizo Altmanovo, ktera se je po smrti ljubljenega soproga vsled njegove želje omožila z najbližnjim sorodnikom ranjke Josipine Turnogradske, ter je v last vzela vse rokopise, po kterih je deloma popisal vrli Andrej Praprotnik Djegovo življenje in pevanje v knjigi: Dr. Lovro Toman. Založila in izdala Matica Slovenska. V Ljubljani 1876. 8° 180. Nat. Blaznik. — V II. polovici so v 1. razdelku: Glasi ljubezni svoji soprogi Josipini Turnogradski — v podobah, milotinkah, gazelah itd., v 2. pa različne poezije, kterih ene so tu in tam natisnjene ter v pričujočem spisku omenjene, ene pa so posnete iz rokopisov na pr. BMladini, Zdravijca, Mrtvi moji". — Pesem v prežalostni spomin smrti dr. Lovro Tomanove je priobčil v Novicah 1. 1870 str. 273 Poženčan t. j. A. Koder (a ne Matej Ravnikar f 1864 cf. Praprotnik str. 77). ,,Dragi rojaci! objavil sem svoje ravnanje v tej zadevi — o naših učilnicah — iz tega namena, da se izbudi naša delavnost za narodne šole . . piše dr. L. Toman v Novicah 1. 1865. Ne počivajmo, delajmo, da okrepčamo svoje narodno drevo, da se včvrsti, predno pride morebiti zopet sovražni vihar. Skrbirao za narodne šole, če hočemo, da se bode kadaj slovenski pisalo v naših uradih, slovenski govorilo, obnašalo v naših družbah in v javnein življenji. Brez veljave in vpeljave našega inilega inateinega jezika v javno življenje in v urade bodemo zmiraj ostali tujcem sužni in le stranke v doraovini. Zato skrbimo, da šole dobimo narodne! (str. 314). — In kedar se je preslavljal na rojstnera kraju slavni Juri Vega, govoril je dr. Toinan na pr. (Novic. str. 326): nDanašnja slovesnost je silno važna, pomembna. 0 visoki vrednosti, učenosti neumrjočega rojaka ste slišali že poročllo gosp. dekana Tomana in dr. Bleivveisa. On je zvezda na polji vednosti. Spoznavši moč številke je stavil sisteme, kakor nikdo popred. Pa tudi djansko in praktično je on svojo vednost razvil. On je povzdiguil topničarstvo na najvišo stopnjo iste dobe, naša država se je oponašala z njegovimi znajdbarai, ki so pripomogle k jedni in drugi zmagi. Tako je on naš rojak, Slovenec, branil cesarstvo na vojskinem polji, kakor naša zvestoba, dušaa udanost od nekdaj varuje obstoj njen. Slovel je po svetu tako, da ga vsi narodi poznajo, da so posnemali Francozi in Angleži znajdbe njegove. Zakaj je pa, čeravno ga Slovenci niso nikdar pozabili, zaostajala svečanost do današnjega dneva? Ležala je gola tina nezavedaosti nad nami. Slovencu ni bilo mar za Slovenca — ne za samega sebe. Drugi narodi se ponašajo s svojimi raožmi; kolikor več slavnih mož kak narod ima, toliko več velja. Mi pa, ki nimamo toliko slavnih mož, mi pa še nismo zidali nd6ma slave", mi pa še nismo postavili vrednih spominkov. Kakošne zasluge imajo za našo slavo raznoizvrstni naši prvaki: grof Auersperg, ki je Turke premagal pri Sisku, baron Cojz, ki je slovel po celem svetu zavolj svojega natoroznanstva, Valvazor, ki je pisal Bčast kranjske dežele" in žrtvoval vse svoje premoženje za to delo obširno, Linhart, ki je pisal izvrstno zgodovino Jugoslovanov, Vodnik, ki je sebral jezikovno blago v jezik slovniški za zavez vseh Slovencev, Kopitar, znan celemu svetu ko preučen slavista, Dolinar, najbistreji pravoslovniški pisatelj Prešern, pesnik neumrjoč, Wolf, narodni mecen itd. itd. itd. Med njimi sveti pa Vega, ko najsvitlejši zvezda učenosti. Zginila bode megla, kadar se spozna narod, in vse te zvezde bodo zabliščale in mu bodo svetile pred vsera svetom na nebu slovenskem. Zato, moji dragi rojaki, spoštujte svoje domače blago, svojo domovino, svoj narod, svoj premili materni jezik. Zavedajmo se med drugimi narodi, da smo tudi narod, narod slovenski, vejica velikega debla — slovanskega. Ponašajmo se s svojimi prvaki, da so naši, kakor se ponašajo drugi narodi s svojimi. Če bodemo gledali na zvezde obnebja naše slave, bodemo od narodne zavesti gnani za njimi sledili. Mili bratje, v tetn pomenu obhajajmo danes moža, ki slovenske krvi po vsem svetu slovi. Vega! slavni rojak! vodi nas, navdušaj nas s svitom svoje vednosti neumrjoče. Neumrjoč si, kakor dela tvoja: Kakor iz nič številka v večnost sega, Tako po Dji tud Tvoja slava, Vega! Nekaka labudnica dozdeva se mi pesem menda njegova v Novic. 1865 1. 42, ktera po geslu iz nGlasov Domorodnih" tenko in živo kaže njegov značaj ter naj sklepa opis Dr. L. Tomanovega slovstvenega delovanja: 20. oktobru — 20. septembru. »Zmaga v svobodi, v pravioi je — mir". Glas. dom. 1. BZmaga v svobodi, v pravici jo mir".2. Rimec, Tevtonec vrstila sta moč, Tak' govorila je stara Šimbila. Vbogo Sloven'jo na vek pokončati, Nehal narodov bo dalji prepir, V sužnosti silni kovala obroč, Padla Slovencem nemilostna sila;Kar se ni hotlo pohlevno podati. Dan bo jasneji narodom zazoril, Božja pa roka jo je varovala, Sjiravne besede je Car spregovoril.Da je do čistega niata koučala. 5. Kakor svetinjo, najdrajšo posest, Cerkev je jezik branila ji mili, Pa je tud' narod obdržal se zvest, Da so ga ravno protivci motili, V božjem poduku ostala je nada, Krivna da sila kadaj še propada! nSvobodo" cen'mo, ko mater otrok, Svobodo: zvezdo slovečih preddedov; Temu povestnica nam je porok, Komu je znano kaj boljših izgledov? Z njo pa veljala je zrair le Bpravica" Vsikdar narodom najboljša kraljica. 4. Glej! res napočil spoznanja je svit: Vlada obeta pravično postavo; Duh je naš zvest pred prestolom razkrit, Saj le želimo, kar slednjemu pravo, V srcu gojimo le blage namone, Vdanost, zvestobo, obfiutke iskrene. 6. BZmaga v svobodi, v pravici je mir!" Geslo to mora veljati na veke! Da se državi rodil bode vir Sreče, in blagru odprle se reke; Cara v spoznanji tem pa naj obseva Slava noskončna do zadnjega dncva!