4. številka.
Ljubljana, v četrtek 5. januarja 1905
XXXVM." leto.
haaja vaak Ju zvačer, iitmii aadatfa in praralke, ter tcU» po pošti pr^jeinan u avatro-ograks dežele a* t»« leto 15 K, «a pol leta 13 K, tu ietrt lete t K 50 k, u ea mesec 2 K SO k. Za Ljubljano ■ polivanje« na Um aa lete 14 K. sa pol leta IS K, aa četrt leta 6 K, aa ea neeee l K. Idor kodi aam poaj, plača aa tio leto 22 K. aa pol leta 11 at, aa eetrt leta 6 K bfi k, aa ea aieaec 1 K 90 k. — Za tuj« de*ele toliko več, kolikor anaia poitaina. — Ra aaroebo kres iatodobne rpožiljatre naročnine se ne ozira. — Za oznanila aa plačuje od peterostopne petit-vrata po 12 k, m m ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, It ae dvakrat, in po 8 a, ia se Uaka trikrat ali vetkrat. — Dopiai aaj ae Bare** arankorati. — Rokopisi ae ao rraeajo. — Uredništvo ta upravnlatvo jo t Knaflorik alieah št. h, lu aicer aredaiStro ▼ I. aadatropja, »praTaiatra pa ▼ pritliejo. ~ UprarniŠtra naj se blagovolijo poSitfati aaroaaina, reklama«*}«
osaanila, t. j. adminiatratime atrari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi praznika izide prihodnji fist v soboto 7. januarja 1905.
Skupno gospodarsko delo.
n.
Tažnost trdnega kmetskega atann za vsako državo in za vsak narod je tako znana stvar, da o tej pač ni treba govoriti.
Ali resnica je tudi, da je kmetski stan za splošno blagostanje prav malega pomena. Agrarne dežele niso nikdar bogate; kmetijstvo ne stvarja bogatstva ker je produktivnost zemlje omejena in ker se dohodki vsled velikih davkov in davščin, vsled velikih delavskih mezd, pomanjkanja moči, ebresti od dolgov itd. vedao krčijo tako, do je veČina kmetij dandanes že pasivnih.
Splošno blagostanje- je mogoče samo tam, kjer evete industrija in trgovina.
Slovenci smo prav glede industrije in trgovine še zelo zaostali. In vendar bi bil Že skrajni čas, da se lotimo tega dela, da se tudi v industriji in trgovini osvobodimo in emancipiramo od Nemcev in od Italijanov. Potrebno je to toliko bolj, ker premeni nova železnica vse naie gospodarske razmere in nam prinese tudi veliko narodno nevarnost.
Eo bi bili Slovenci narodno tako žilavi, kakor so na pr. Čehi, bi se nam nemških tovarnarjev ne bilo treba bati. CeŠki delavec slnži v nemški tovarni, v nemškem kraju, a ostane Čeh, zahteva čeških Šol in privabi čeških trgovcev in obrtnikov. Nemška mesta so res v nevarnosti, da se počešijo, ker tovarnarji nimajo v političnem in narodnem ozira nobenega vpliva na svoje delavce.
Slovenski delavec ni tak. Y Kof lachu, v Voitsbergu, v Ljubnu, Eisen-erzn itd. je že na stotisoče Slovencev utonilo brez sledu v nemškem morju. Oim zapusti Slovenec svojo domovino, je za narod izgubljen. Se doma nima narodne eneržije. To vidimo v Tržiču
in v Zagorju, v Trbovljah in na Jesenicah. Nemški kapitalist spravi Slovenca v žep kadar hoče.
To je vzrok, da zna postati nova železnica velika nevarnost za slovenstvo na Gorenjskem. Že zdaj hodijo tuji kapitalisti ogledavat gorenjsko dolino I in naše vodne moči; tuji inženerji jih merijo — nemški kapital se pripravlja, da si prisvoji slovensko Gorenjsko.
Tu je treba zastaviti narodne sile. T ji je prilika za skupno delo vseh slovenskih strank. A tu se ne da s politično agitacijo nič trajnega opraviti, tu je treba g o-spodarskega dela.
Naše mnenje je, da se je v tem oziru sploh premalo uvaževala važnost gospodarskega dela. Že trideset let se trudimo, da bi zavzeli Celje, pa ne pridemo naprej. Z agitacijo se da Nemcem nekaj zaslužka vzeti — ali zmagati bi se dalo le z masami. Ko bi bile v Celju tri slovenske tovarne z nekaj tisoč slovenskih delavcev, na katerih zavednost bi vodstva lahko znamenito vplivala, kako kmalu bi se razmere premenile.
Ravno tako je tudi na Gorenjskem, kjer so na razpolaganje Čudovite vodne moči, je mogoče slovenstvo rešiti samo s tem, Če se ustvari slovenska in d u s t r i j a.
Temnogledi pesimisti bodo seveda takoj prišli s starimi ugovori: saj nimamo kapitalistov, saj nimamo strokovnjakov, saj nimamo delavcev, ki bi bili strokovno izobraženi.
Toda če natančno pregledamo to ugovore, vidimo hitro, da so prazni in da se vsi skupaj reducirajo na eno našo slabo lastnost: malodušni smo in brez prave eneržje. Zato vedno omahujemo in se ne moremo za ničesar odloČiti. Po gostilnah posedati in zabavljati, to zna vsak, kadar je treba kaj storiti, pa se vsi izgube.
Nimamo kapitalistov. To je resnica, ali s tem še ni rečeno, da ni denarja. V božični številki „Slovenca* se je dr. Gregorčič dotaknil te zadeve.
Opozoril je, da ostaja hranilnicam avstrijskim ena milijarda Čez hipotečna posojila, kranjskim hranilnicam pa 33 milijonov kron.
Kje pa so posojilnice? „Ljudska posojilnica" je vsled duhovske agitacije dobila toliko vlog, da se mora pečati i kupovanjem in razkosavanjem graščin, Če hoče kaj dobička imeti, kajti drugače tega denarja ne more dobro naložiti. Vloge pri slovenskih denarnih zavodih se sploh množe. Ljudje nosijo svoj denar v hranilnice in v posojilnice, ker je obrestna mera še jako visoka. Kriva je tega Kranjska hranilnica. Ta posoja denar na Dunaj po 3 % in še ceneje, na Kranjskem pa umetno vzdržuje višjo obrestno mero. Ko bi se obrestna mera primerno znižala, bi marsikdo raje naložil svoj denar v podjetjih, kakor da ga nese v denarne zavode.
Na znižanje obrestne mere v do-glednem času ni misliti, in torej even-tuvalnost, da bi posamičniki nalagali svoj denar v industrijalna podjetja, ne pride posebno v pošte?.
Lahko pa računamo na nekaj drugega : da bi naši denarni zavodi financirali večja ind istrijalna podjetja in sicer skupno, da bi bil riziko kar možno najmanj^'. Tok časa je sploh tak, da velikih podjetij ne rstanavljajo več posamezniki, nego družbe, in se podjetja posamičnikov kar po vrsti spreminjajo v delniške drnŽbe ali vsaj v sindikate.
Kapital, ki je potreben za industrijalna podjetja, bi ae torej dal dobiti.
strokovnjakov res da nimamo. V zadnjih letih smo vsaj toliko napredovali, da smo si vzgojili nekaj slovenskih inženerjev stavbne stroke, ali za industrijo potrebnih moči nimamo. Toda to naj nas nikar ne plaši. Česar sami nimamo, dobimo lahko drugod. Kakor si pomagajo Rusi in Madjari, tako si lahko pomagamo tndi mi. Tudi za delavce strokovnjake bi bilo iz začetka težko, a tudi ti se dobe s Češkega. Sicer pa ne smemo Čakati, da nam bo
I država ustvarila strokovnih šol. Država ; je za nas neusmiljena mačeha. Srce ima samo za Nemce, a naše gospodarsko ginevanje io Še veseli, ker Čimbolj propadamo gospodarsko, toliko prej nas lahko Nemci premagajo. Z ozirom na to moramo skrbeti, da si sami preskrbimo potrebnih šol kar mogoče poceni. Idrija nam je dala v tem oziru posnemanja vreden zgled z istanovitvijo realke. V Idriji plačuje rudnik največ davka. In vsled tega zadene tudi rudnik največji del stroškov za realko. Ali bi se kaj enakega ne dalo izvesti na primer v Zagorju, ali v Jesenicah? A kaker rečeno, dokler ne vzgojimo domaČih delavcev-8trokovnjakov, si jih bomo pač morali izposojati, kajti bilo bi blazno, ko bi hoteli najprej vzgojiti domaČih delaveev — ki bi sedaj itak morali iti iz domovine — in potem Šele misliti na ustanovitev industrije.
Kaj je industrija za kak narod, to vidimo na Češkem. Moč Češkega naroda sloni na tem, da si je ustvaril industrijo in sicer sladkorno industrijo. Ta bogati ves narod.
Z združenimi močmi se da tudi v ■as kaj izdatnega storiti na polju industrije. Če imajo klerikalci dobro voljo in poštena namena, se že dobi modus za tako skupno delo.
Vojna na Daljnem Vztokn.
Poslednja poročila generala Steslja iz oblegane trdnjave.
»Praviteljatveni  Vjestnik« priob-čuje brzojavke, ki jih je poslal ge-| neral Steselj zadnji dni, predno so se pričela kapitulacijska pogajanja.
Brzojavka z dne 16 decembra se glasi: Sporočiti mi je, da je včeraj ob 9. uri zvečer padla v kasemate fora št. 2 enajstpalčna bomba in ub la tamkaj se nahajajoče junake, na katere smo bili ponosni: generala Kondratenka, podpolkovnika Naumenka, polkovnika inženirja Gaševskega, tri stotnike, enega
poročnika in dva praporščaka. Sedem častnikov je bilo ranjenih. Smrt generala Kondratenka je ailno depremi-rala vse branitelje.
Poročilo z dne 20. decembra se pa glasi: Včeraj sem ukasal našim vojem, da se naj umaknejo iz fora it. 2 in odkorakajo v smeri proti aOrloveocu gnezdu« in »Kitajskem zidu«.
Na to sem razstrelil kasemate tega fora v zrak. Pri tem amo izgubili okoli 200 mož.
Dne IS in 19. decembra so Japonci počasi prodrli v okope na zapadni fronti proti foiu štev. 5 Zaloga streljiva se bliža koncu. Duh naše armade ne klone. Posadka za obrambo trdnjave šteje sedaj z mornarji vred še okoli 12 000 mol.
V brzojavki z dne 29. t. m. pa pravi Steselj: Včeraj dopoldne so Japonci razstrelili v srak okope form it. 3. Ko so odkrili ljut ogenj na for in na vso fronto, bo naskočili nasipe. Dva naskoka smo odbil i, a vkljub temu so Japonci vedno napredovali. Ko so dobili na pomoč rezerve, so se ob petih popoldne polastili vseh nasipov, ob mraku pa so vdrli v for in ga osvojili.
Del naše vojske je branil okope, drugi del pa je bil poatiran v ka-sematab. Ker je sovražnik imel puške na stroj, je bil vsak protinapad nemogoč, zato je tudi ostal trikratni naš protinapad brezuspešen.
For je oatal v japonskih rokah. Niše izgube so velike. Posadka ae je rešila iz fora.
Vsled osvojitve tega fora je sovražnik zagospodoval vsi s e v e r n o v s h o d n i froti trdnjave. Mi se moremo držati samo še nekaj dni. Nimamo skoro nobenega streljiva ve iS eri 1 bom vse, da preprečim klanje in prelivanje krvi po ulieab. i nam še 10000 moi, a vsi ti so maroini. Generala
»Primož Trubar" pa naši k klerikalci.
Kakor rdeče sukno, ki ga pokale v španski areni toreador biku, tak učinek je napravil Aškerčev »Trubar« na naše klerikalne »lite rate«. Pobesneli so. Repove držijo kvišku, pihajo in mukajo, zaganjajo se prav kakor španski biki v omenjeno pesnitev ter — pišejo pamflete. Aprcpos! K*kor smo se informirali, ue pusti Aškerc, da bi njegov založnik pošiljal reeenzijske eksenoplarje njegovih knjig klerikalnim listom. Torej niti »Slovenec« niti »Dom in Svet« niata dobila »Trubarj*« v oceno. Aškerc pravi, da klerikalnih listov ne smatra za vredne, da bi jim dal pošiljati svoje knjige v recenz p, ker mu ni nič za sodbo dotičnih ljudi. »Slovenec« in »Dom in Svet« sta si morala torej »Trubarja« kupiti, če sta ga hotela videti Videla sta ga — in oba sta podivjala od jeze. Ali velika razlika je med sedanjimi klerikalnimi »kritiki« in pa med nekdanjimi.   Dr. MahoiČ je bil gotovo
eden ntjvečjih fanatikov, ali bil :e vendar še toliko pošten, da je liberalnim pisateljem in pesnikom priznaval navadno njih eatetično vrednost. Tako je tudi rajni dr. Lampe* presojal vsako knjigo s verskega stališča, toda bil je tudi toliko pošten, ker je bil globoko izobražen, da je tudi knjigi, ki jo je z verskega stališča obsojal, brez ovinkov priznaval umetniško in pesniško osno. Današnji katoliški »iiterati« — naj se nam oprosti, da rabimo ta častni naziv! — imajo druga r.kč-la K*r spiše liberalec, svobodomiselni pisatelj ali pesnik, je ie eo ipso zanič! Ta maksima je zelo premetena. Naši katoliški kritikastri kalkulirajo tako: »Če pohvalimo liberalno in protika-toliško pisano knjigo bodi si tudi samo zbok njene est^tiČne strani, delamo s tem reklamo — in to bi bilo proti tendencam naša atranke Grajajmo marveč sploh vse, kar ne izide v »Katoliški tiskarni« in kar se do pičioe ne ujema s katoliškimi dogmami! Po tem načelu se ravnajo pri »Slovenca« in »Djm in Svetu«. Tjsti Tersites, ki Šepa po L ubijani pod imenom dr. K v gen Lampe, zna vse. On je romarski prid gir, ustanovitelj konsumov, posojilnic, Marijinih
drulb, prireditelj romarskih vlakov, političen agitator, komponist (') ured nik katoliškega lepoalovnega (?) lata in recenzent slovenske poezije! Po ie omenjenem načelu piše s resnim obrazom in teatralno pozo poročilo o vsaki novi beletristni knjigi slovenski. Pri tem svojem poslu si moi dom šlja, da piše kritike, ko vendar vsak razumen čitatelj vidi, da je vse, kar pride izpod njegovega peresa o kaki liberalni knj'gi, gimo klavern pamflet. V tem žanru je ta pisun naravnost klasična četudi ie pate loška prikazen ... Toda to je Bistem, tisti reaboijonarni sistem, ki demoralizuje vsakogar, ki se mu vda. To je tiati s attm, ki je porodil zloglasni rimski »indtz prohibi-torum librorum« in ki je izdal »Syl-labuB«. Ta sistem je načeloma nasproten zdravi pameti, umstvenemu napredku in civilizaciji. Proti temu sistemu se je bila vzdignila v 16 veku reformacija kolikor je pač takrat sploh megla bojevati se. In prvi Slovenec, ki e obrnil svoje oroije proti u'tramontanskemu tiranstvu ie pred 300 leti, je bil slavni »Trubar«. To ime je ie samo ob sebi bič v obraz vsem ultramontancem in re-akeijonaroem.  Ko sta ai lorej »Slo-
venec« in »Djm in Sret« sa densr nabavila »Primoža Trubarja«, sta se začela zaletavati vanj kakor španski bik v rdeče sukno. Človeka sili smeh, da se diži za trebuh, če bere Limpetovo tirado v »Domu in Svetu«. Skoro tri strani je posvetil »Trubarju«. Iz tega se vidi, kako mu leži oče slovenske literature v želodcu! Kdor hoče vedeti, kaj je pamfl t, naj čita Lampetovo brozgo. Zaman pre mišljuješ, jeli ta L&mpek bolj orne jen ali bolj hudoben. Parkrat je že dokazal, da je brez vsakega estetič-nega čuts. To je, kolikor ga je v hlačah, peŠ-človek, prozaična duša, suhoparen dninar. Morje na pr. mu ne zbuja nikakih vzvišenih čuvstev; kadar vidi morje, vidi samo veliko vode! (Glej lanski letnik »Doma in Sveta«, poročilo o Aškerčevem potopisu »Dva izleta na Rusko«!) Kadar vzame v roko zbirko poezij, vidi samo — verze. Altro cl e — če so tiskani v »Katoliški tiskarni« kakor na pr. »fenomenalne« pesmi Silvina Sardenka! Ia ta Limpe slepari svoje čitatelje s — kritikami! O sanota simplioitas! Ia če mu založnik ne pošlje kake liberalne knjige v ooeno, se čuti razžaljenega! Prizor sa bogove!
Enostranski in zloben je bil včasi Mahnič, ali proti dekadentu Evgenu Lampetu je Se kakor smo reki*, poštenjak. Politikarstvo je tega literarnega Tersitesa tako demoraliziralo, da tudi v Aškerčevem »Tro* barju« vidi — ssmo politiko! Moia-karju se namreč blede, da »Trubar« ni nič drugega ko banalna sgitaoij-ska brošura sa proč od rimsko gt-gibanje. To je najbolj značilno sa nisko in banavziško stališ5e, na katerem stoji ta katoliška »literarna« korifeja — ki se podpisuje »dr. (!) Evgen Lampe?
Slovensko občinstvo si mora enkrat aa vselej zapomniti, da »kritično« čvekanje naš h katoliških listov pomeni toliko kakor žabje regljanje ali oslovsko riganje.
Sramota za pisatelja, ki ga ti bedaki hvalijo, v čast pa si sme šteti vsak, ki ga oblatijo v svojih »glasilih«.
Vssk slovenski pisatelj pa bi moral posnemati Aškerca, da bi ne pošiljal nikoli m bane svoje knjige katoliškim lističem. S takimi ljudmi nobene dotike!
Toreador.
Fok in Ni k i ti n sta 09 pokazala kot pra^a junaka.
Prva ruska kapitulacijska ponudba.
Ruska brzojavna agentura poroča iz Čfua: V nedeljo popoldne ob Štirih je poslal general S.eselj praporščaka M Učenka k generalu No-gi.u in mu ponudil v pismu kapitulacijo pod temi-le pogoji: Vsi za boj sposobni branitelji smejo trdnjavo zapustiti z orožjem proti obljubi, da se te vojne več ne uieleieS. Ranjenci in bolntki se peš jejo, ko ozdrave, na Rusko. Privatne osebe, ženske, otroci in inoiemoi sa izročeS japonski oskrbi.
Ni koncu pisma pravi Steselj: J z še imam v f jrib 8000 mož, od katerih se lahko še buri 6000. Ako m o jega predloga ne sprejmete, bodo vsi ti umrli vboju; Vas pa bo Btalo to trikrat toliko ljudi, pred no po bijeta vse.
Kapitulacijska pogodba
G »som brzojavke generala No-gjja v Tekijo so fle v kap talacijsko pc godbo sprejeli ti-le pogoji:
1) Vsi ru^ki vojaki, mornarji proetovoljoi in vladni uradniki se od-vedo v ujetriHvc;
2) vsi f--ri. baterije, ladje, ves material, vsa vladna poslopja in stvari se v sedanjem stanja izroče japonski armadi;
3) v jamstvo teh pogojev se do popoidae 3. t. m. izroče Japoncem fori I6an, Ancušaa in vsi griči jugovzhodno od teh točk;
4) &fco bi bil opravičen sum, da se Rusi ne drže pod točko 2. nave demh pogojev in bi se pi podpisu pogoiba un čevali predm ti, ki bi jih imeU izročiti, dpade za japonsko armado vsa obveznost;
5. ) ruske voju*ke in pomorske oblasti morajo Japoncem predati karto porfcgrturftiiih utrdb, se^namek, kje jB9 na suhem in na morju položene irine, tabelo o razde'itvi vojaške služba v Port Arturju, imena častnikov in šarž, imenik in število armade, seznamek ladij in natančen imenik eivil sto*;
6. ) orožje, vojni materijal, vladna poslopja, Udje it3. morajo ostati na svojem mestu in sklepa o njih izročitvi posebna komisija;
7) z czirom na junaško obrambo trdnjave se častnikom ruskearmadein mornarice dovoli, da obdrže sablje in vz?mo sabo svoje pri vatno premoženje.
Častniki, k njim spidajoči uradniki in prostovohe', ki se pismeno I na častno besedo zavežejo, da pred kocc-*nft vojne ne b ;do več piijeh sa orožje, dobe dovoljenje, da se lahko vrnejo v domovino. Vsak častnik si sme izbrati služabnika, ki je takisto proet;
8) podčastniki in prostaki smejo nositi svojo u. farmo;
9] sanitetni kor pridrže Japorc', doklt-r ga bf do  potrebovali  za po
strežbo ruskim bolnikom in ranjencem.
D vpisnik »B<rževih Vjedomost* poroča iz C fua: I* Daljnega sa jav Ija tukajšnjemu japonskemu konzulu, da je general Steselj podpisal kapitulacijo pod izredno častnimi pogoji. Cist-niki cbirže svoje orožje in se vrnejo na Rusko pod pogojem, da se te vojne več ne udeleže.
Stesljeva prošnja na carja.
Reuterjev urad javlja iz Tokija: General Steselj je v brzojavki na carja Nikolaja prosil za dovoljenje, da smejo častniki portarturška posadke dati Jiponoem svojo častno besedo, da se te vojne več ne uie-UžK
„Potem se borite vi generali"!
Ko so se pogajanja glede kapitulacije pričela, so Rusi sami mislili, da inoajo še 4 — 5000 za boj sposobnih mož. Skoro pa se je izkazalo, da je več kakor polovico teh ranjenih in bolnih. Nazadnje ni ostaio niti 3000 mož, ki bi lahko prezen tirali s puško. Bjlezen in gUd sta umorila marsikoga, ki ga ni zadela krogla. Med moštvom je razsajal legar in skorbut; vlakom so izpadali zobje.
Še v nedeljo je hotei Steselj obrambo nadaljevati na vsak način, dasi se je sam vsied dobljenih ran jedva Še gibal. Vedno ja še misli), da ima okoli sebe še zbrane za boj sposobne vo;ake, drugi generali pa so zatrjevali: »Mi se ne moremo več bojevati, naši ljudje se ne morejo več gibati; stoje spe in ne vidijo bajoneta na svojih preib. Mi še lahko poveljujemo, a nikogar nimamo, ki bi lahko izvedel naše ukaze.«
Steselj je pri teh besedah krčevi; o stisnil pesti, udaril ob mizo in vzkliknil: »Potem se pa borite vi generali«!
Sprva je fanatično vztrajal pri svoji zahtevi, da se mora rbramba nadaljevati, šele odpor nj* govih podrejenih generaiov ga je streznil.
Admirala Lohinski in Vi»en, generala S;nirnov in Fok ter mnogo drugih ga je svarilo, naj od 1 uit ne zahteva nemcgoč'.h del, tembolj, ko je pešio že vse streljivo. Končno se je Steselj vdal.
Kapitan Karcov je izjavi 1 v Čifu: Prepričan sem, da bi Port Ar-tur že s d a v n a kapitulira!, ako bi ne poveljeval trdnjavi Steselj. On je svojemu ces*rju obljubil, da ne bo kap.tuiral, in je hotel svojo obljubo držati. 011 a rji, ki so utekli v C fu, so uverjeni, da je kapitui:-oijo Port Arturja zakrivilo edino poman,kanje streljiva. Več mesecev je posadka držala trdnjavo takorekoč edino z bajonet m.
Grozni dnevi v Port Arturju.
Roški Častniki v Čifu pripovedu jejo: Nimamo best-d, da bi mogli opi sati strah ta v bolnicah. Napolnjene so b»le> od b'tij,  ljudem skoro nepo-
dobnih, katerim so granate razmesa-rile telesa, odtrgale ude Slišalo se je samo kričanje ranjencev in stokanje ter vzdihovanje umirajočih. Ves zrak je bil prenasičen neznosnega smrada, ki je izpuhte?al iz ran in strjene krvi. Vrhu tega pa so še vedno padale japonske grauats v bolnice. Na stotine boln kov in ranjencev, mnogo milosrdnio in zdravnikov je bilo ubi tih na ta način v — bolnicah. E lina brana bolnikov je bilo pokvarjeno konjsko meso, ki je povzročalo Jju dem ostudna tvore v ustih M losrd-niče so bile na nogah noč in dan in marsikatera je omagala vsled slabosti. Ječanje ranjencev, grgranje umirajočih, kričanje onih, ki so jih operirah brez narkoze, povsodi samo jek in stok, da so je zdelo, da se je bolnic* spremenila v sam pekel. Povs di s j ležali odtrgani človeški udi in tla so pokrivale luža človeška krvi. Iz teh pekL-nskih strahovitosti, iz tega neznosnega smradu priti na piano, se je že smatralo za odrešenje, dasi so bombe in granate kakor toča padale na ulice. V peklu ne more biti hujše kakor zadnje dni v Port Arturju.
Zadnja steklenici piva.
Kapitan Karcov pripoveduje: V foru S je nekega dne p»del neki japonski priro; Japonci to pos'aii par-lamenterja,da bi se jim dovolilo premirje, da bi poiskali prinčevo trupio izpod gnijočih ta!e9 Rusi so spreieli odpos'aoca z največjo prijaznostjo in vljulnostjo in kakor da bi v trdnjavi funkcioniralo več pivovarn, so Rusi ponudili japonskemu p a r i a -menterju zadnjo steklenico piva, ki so jo še imeli v trdnjavi. Japonec si je moral misliti, da Ž vimo v trdnjavi krasno in da imamo vsegs. dovolj, dejansko pa je bila že tri mesece edina naša hrana riž. si pa je povzročal med nanfibo, lezen Bkorbut.
Zadnje klanje pred Port Ar-turjem.
Koncem decembra so Jiponci ne-pre^t^no naskakovali trdnjavo. E^en navai je bil IjUtejši od drugega. Ja poncev ni držala  neb^-na  ovira več Preko bodečega omrežje, preko okopov in nasipov so drli, večkrat so se plazili  po trebuhu  naprej in lezli proti bateri am   kakor kače. Opetovano so obležali  mirno v svojih po zicijeh misleč, da j h  opazujemo in namenoma  nećemo   nanje Streljati. Toda mi nismo megli streljati, ker nismo imeli streljiva.
B »j zadnji t^den za okope se je sprememl v eno samo mor.tev in oć.vidno je b<io, da je večje število moralo zan* trati. To je b So živalsko klanje. Ljud,e so se borili med 8bb~> kakor divji, kričali so, kakor v -živali, grizli so se in praskali, izti-kali s prsti drug drugemu oči in se morili. To je bil boj na življenje in smrt.
Z mandiurskega bojišča
Kuropatktn poroča: Ponoči 31. decembra so se naši  strelci utihota-
piii do japonskih preditraŽ pri C*n-linu in naskočili z bajoneti Japonce; mnogo jih je bilo ubitih, ostali pa so zbežali. Mi nismo imeli nobenih izgub.
V noči 3. t. m. so strelci navalili na vas Sintuolun. Eo lovski oddelek je navidezoo napadel ob fronti, drugi pa je obšel japonske pozicije. Strelcem se je posrečilo vdreti v vas. Mnogo Japoncev je bilo ubitih, 12 pa ujetih. K n*no so strelci vas zažgali. Na naši strani je bilo 10 ranjenih, dva pa ubita.
»b« rž. Vjedomosti« poročajo:
V Deianpaa je dospel japonski general Haata. S di se, da prevzame poveljstvo vzhodne japonske armade, s čimer bi bila potrjena vest o smrti generala K u r o k i j a.
O baltiškem brodovju.
»Standard« je izvedel io-le iz japonskih vladn h krogov:
Ako počaka admiral R^d^st-venski na tretje brodevje na M tda-gaskarju, bodo Japrnci morah bistveno spremeniti svoi vojni načrt.
Neizogibno bo sedaj, da pricno Japonci oblegati Vladivostok in istočasno osvoje otok Sahalin. Japonsko brodovje bo, kolikor mogoče daleč, plulo nasproti ruskemu in ga skušalo na širokem morju uničiti. Pomožue kri-žarke pa bodo med tem prcžale na ladje, ki preskrbljujejo rusko brodovje s premogom.
„Sodi nas!"
Iz Petrograda se poroča: Vsi listi potrjujejo, da je Port Artur kapituliral, in v navdušenih besedah slave beroizera in junaštvo generala StesJja in njegovih sobojevnikov.
Zatrjuje se, da je Steselj že poslal uradno poročilo carju Nikolaju o kapitulaciji. Steselj je sklenil svojo brzojavko baje z besedami: „Veliki car, sodi nas, a sodi nas milost ljivo"! Te besede bodo ostale zgo dovinske, ž njimi se končuje tragedija portarturška.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 4 januarja. Na zahtevo okrožnega sediš^ c irskega je deželni zbor brez rit bale sklenil izročiti p03*:£nca dr. Dečka, G.*., port »rs proti njerru zaradi prestopka § 431 k z. — Pos!. d.-. Pioj je po ročal v imenu finančnega in občinskega odseka o pr^^krb: revtždV. — Predlog posl. Vožnja k a g eda ustanovitve hiralnice v Šoštanju in p:\~sma ljutomersko tbJine z\ hvalnico v L utomeru sta se izročila deželnemu cdooru v poizve '»oranje in proučevanje do prirodnoga zas3-danja. — O regulaciji p t a č uči t e i j i c a m ženskih ročnih del se je po daljši de t spt el zakonski načrt, ki določa usposobljenim u*;t^lj?cam za ženska ročna deia na javnih me£č*nskih in ijulskih šolah sledeče plače: v Gradcu 1100 K, v liudskib šolah 1 plač razreda 1 K 20 b, 2  pUč rizreda  1 K 10 b in
3. plač. razreda 1 K za tedensko učno uro skozi 52 tednov v letm Po 10 t-tuem, oziroma 20 to^m nepre* trganem službovanju dobe učiteljice v G*adon desetletnica po 100 K, na ostalih šolah pa se jim sviša remu-neracja sa tedensko uro na 10, osi-roma 20 h. Ls prakt čuo uspo sobljanirn in neizpraiantm ačit»l| čim ženskih ročnih del se dovoli 60*/« nagrade, do desetletnice pa n-majo pravic*. Tudi pokojnin* se prtzna stalnic in usposobljenim uČ t-'j»cam, toda tozadevni z*kon se pred cŽ« v sankcijo šele tedaj, ako s-» razpusti društvo za podp ranje v siuibi epe-šanih učitelj o žensk h ročnh del ter s-* druš.veno premoženje izroči da-žrJnennu odboru. — Posl. dr. Jurte! a je poročal o regulaciji Pes niče. Z k ju sa je sprejel — Koncem seje je prožil deželni g'avar, na| bi se rami predlagatelji odrekli prvemu branju, feer je še s«lo veliko gradiva, a zasedanje se bo moralo kmalu zaključiti. — P*i hodnja seja jutri.
Novo ministrstvo.
Dunaj, 4. januirj*. M nistrski predsednik baron Ga u t-ji c h J3 g> voni s poslancem U r b - u o a o češko nemškem vprž. a. ju i-sr i.j^vii, da ni misliti na trajno f a»-koior.i-ranja parlamenta, doii-r ee n * po srrči doseči Češko uemike sprave, ai jo ba minstfiki predsrdnia ni v«e načina krepko podpiral, pri četsiar pa prepade g'avno delo čtškemu a^-žeinemu zboru.
Praga, 4. janaar^a. Diub3 zve č« r je bil shed aa'adočfš^a stranke. O pološaju jo govoril p }&\ Pan tuce k, k ja i£j&vi)t && je s o1*?opm dr pl. Kdrberja, ki je s1ru«evai v sroji osebi nadela nerašie hege-monsje in nein^iega vek«, na»i>p:lj povsod nekako zadovoljstvo lm zbuij š.nje. Noti mmtst*-kt prfdsalnik zasluži raii svojega, VSakrŠB« §r. •<-tke iz k?|učujočeg [ značaja, tudi aiaspmtijs Cehov. — Nasprotno pa p:«ud r . mibd, češki Itsttj da bo ob-trukuija izginila le tedaj, nko dao Č boa tudi stvarna jam2t7ay da M jira izpolnijo sabteve.
Lvov, 4 januarja. Poljaki nisn nič posebno na«duš<*ni za b r v; Gautsoha ter mu očitno ne dkrito po^top.^nje napram crofu Badenijr. Gri f Ooiuchowski se je pripel-al v G liejc, da pena ri poljsko pleme nita^e.
Položaj na Ogrskem
Budapešta, 4 januarja V ;utrižn!em uradnem iistu izide kraljev reskript, s katerim s* skliče novoizvr.ljeni državni ib r na dan 16 februarja. Obenena «z;c!a navedb) ministra notranjih z&dev, s katero se odredilo nove volitvs) v času m?d 26 januarjem in 5 f; bruer ena. — Grof A p ponj i sa odpravi že te dni na sgitacjsko p<t -v»nje na K dr ljsko, Gor Ogrsko in v ogrska ni-ž--v=', da pridobi prebiva'stvu za pro gram Kossuthove stranka.
Dalj** w po*ilf»QSf.
„Martin Krpan".
Dramatska pripovedka v B dejanjih s petjem in plesom:  Spiral lgcotus. — Prva predstava ra Blovenskem odru dne 7. januarja 1905.
Pokojni slovenski zgodovinar Simon Rutar je napisal o važnosti tra dicionalnega slovstva krasen essaj, v katerem pravi:
„K slovstvu kateregakoli naroda pripadajo tudi oni ljudski umotvori, ki jih niso izumeli posamezni omikani pisatelji, nego skupni duh celega naroda in ki žive le v spominu ljudstva, prehajajoč od roda do roda po ustnem sporočilu. Tradicionalno slovstvo je cvet narodovega Života; v njem odseva njegov značaj, njegove prednosti in napake ter sploh vsa njegova individualnost, ki se odlikuje od posebnosti drugih, tudi najbližjih in najsoroduejših narodov. V tradicionalnem slovstvu opi suje vsak narod sam sebe ter slika podrobno in na Široko svojo dušo . . . Tudi Sloveaci imamo precej obširno tradicionalno slovstvo, na katero smemo biti zares ponosni. Na eni strani je to naše slovstvo v daljši ali kračji zvezi a ostalimi slovanskimi in sploh arij-
skim] narodnimi slovstvi; na drugi pa se razlikuje po svojih posebno-Btih od vseh ostalih in celo od najbližjega nam — srbsko-hrvaškega pesništva. .
Prof. dr. Jakob Sket pa je pisal e narodnih pravljicah in pripovedkah, da so z ljudstvom tesno spojene ter predočujejo n j e g a m i s 1 j e n j e in ž i v-ljenje . . . Vse izpremembe v duševnem oziru, vse zgode in nezgode na polju svetovne povestnice zapustile so v narodnih pravljicah in pripovedkah svoje neizbrisne sledove . . . Slovenci imamo Še mnogo pripovedk zgodovinskega značaja o pesoglavcih (pesjanih), o Pegamu in Lambergarju, o kralju Matjažu, o kraljeviču Marku in sploh o ljutih turških bojih. Med narodom žive priče o močnem S tem piha r j u, o Petru Klepcu, o Martinu Krpanu, in slovenski Pavli ha je pravi vzor narodnega humora in satire . .
Razumljivo je, da je zlasti v slovanskih pravljicah in pripovedkah mnogo sličnih tipov in značajev ter mnogo podobnih dogodkov. Zlasti ruski Durak, Češki 11 lun ju II on z a, srbski Mat ko
in slovenski Peter Klepec ter njegova dvojnika Martin Krpan in Štempihar so si v najožjem sorodstvu, da, morda so celo ena in ista oseba... Dasi pa so po svoji duši j Rusi, Cehi, Srbi in Slovenci bratje, imajo vendarle diferencirano individualnost značaja in naziranja.
Zasledovanje in opisovanje teh ena kosti in razlik bi zahtevalo debele knjige; zadošča naj, da jih tu le omenjamo. V vseh teh narodnih tipih je podaua slika duševnega in srčnega Življenja naroda, — vsak tip zase je simbolističen predstavi te I j doti C nega ljudstva. Narodna poezija ima seveda zaslugo, da se kaže ljudstvo kot idcalizovan junak, silen, hraber, moder, blag in prebrisan. Te svoje lastnosti je dobil junak navaduo nadnaravnim virom; dalo so mu*jih vile, Čarovnice ali pa Čarovniki. Junak-narod ima tudi svoje napake in hibe; lahkomiselnost, vdanost vina in ženskam, prepirljivost, bojaželjnost, babaštvo, naivna zaupnost, lahkovernost i. t. d. so značilne napake njegove sicer vzorno individualnosti . . .
Pripovedka  •  Petra   K lep rs,
ki je bil doma iz Čubra, je izšla prvič tiskana v Bleivveisovih wNovicahu. Bil je spočetka slaboten pastir; a Bog mu j je podelil moč, da je pulil z roko breze in hoje ter lomil podkve kakor kos kruha. Ko je oblegal Torek kristjan-skega cesarjevimi, so se vršilifza ozidjem I prestolice dan na dan dvobsji med turškim orjakom in med posameznimi ju- I naki cesarja. Orjak pa je pobil vse. No, bili so menda sami plemiči! V tej sili pa pride cesarju na pomoč slovenski kmet — Klepec. Turški orjak se roga Klepcu, ter mu poda za-ničljivo roko; Klepec mu jo odtrga in ga ubije.
Na podlagi te pravljice in sličnih pripovedk o š t e m p i h a r j u iu Krpanu ter z uporabo nekaterih motivov (n. pr. Šarac-kobilica) iz srbskih pripovedk o kraljeviču Marku jc spisal Fran Levstik svojo znamenito povest „Martin Krpan". Levstik seje izognil vsakega umetničenja ter je ohranil svoji povesti popolnoma značaj narodne pripovedke tako v dikciji, kakor tudi v tehniki. Pristno narodni izvor svoje povesti je Levstik še izrecno označil s tem, da je polotil pripovedo-
vanje o junaštvu Martina Krpaua na jezik kmetiškega starega oČanca.
V soboto pa pride tudi na oder slovenski Martin Krpan, ta simbol našega ljudstva.
Drama ik je porabil še v večji meri kakor Levstik raznovrstne motive iz narodnih pripovedk slovenskih in jugoslovanskih, ki govore o Klepcu, Stein-piharju, Krpanu in Marka, dal je svojemu delu simbolističen značaj ter prepletel v pet dejanj razdeljeno dramo s satiro. V drami je mnogo pŠic na aktualne razmere, politične in kulturne, ter ima vse delo značaj moderne snu bolističue drame.
Kritike ue pišemo seveda, dokler ne vidimo „Martiua Krpaua* na odru. Toliko pa še pripominjamo, da je drama resno literarno delo, namenjeno inteligenciji, da je polno dejanja, zanimivih značajev in domačega humora. TeudenČna demokratičnost drame, v kateri se vrši boj napredne mladine s konservativno starostjo, bo jasna vsakomur.
Nadejati se je torej novega srečnega dogodka na polju izvirao naie dramatike.
Priloga „Slovenskomu Narodu" St 4, dn6 5. januarja 1905,
Avstro Ogrsla in T rška.
Oarigrdd, 4.januarj«. R*zna-Šajo se veau, da tamerava A *stro-Ogrska demonstrirati z brcdovjero proti Turški, ker vdesile niso zadovoljne, z odgovorna turške vlade glede pomuožitve oniniških častnikov. K odporu ščuvaTurško v prvi vrsti Angleška, ki si h>če na ta način zagotoviti oblast v A\enu, pa tudi Nemčija pravi, da se reforme dao izvesti tudi s sedanjim Uevilc m tujih eroiniških častnikov. Otvori se tudi, da zahtevata Avstrc-O^nka in Ra-s ja, da se vrhovni uadconik llilmi-paša ned ;mesti z m'ajSo močjo.
Srbska skupština.
Belgra d, 4 januarji. Skupština je sprejela proračun v zrelem brat ju ter se odgodila do 23. t. rr»
Grški parlament razpuičen.
Atene i 4. januarja. Zbirn c» je razpuščena. Nove volitve jo razpisane na dan 5 marea.
Novo ministrstvo na Rcmun-skem.
Bukarefit, 4. januarja. Novo rumunsko ministrstvo ae je sestavilo tako le: ministrski predsednik Kantakusenu, vojni minister general Manu, minister notranj'h zadev Kovudeseu, minister zunanjih zadev Nag a h ar i, naučni minis.er Braeesou in minister javnih del Etoar u.
Nemiri v Maroku.
London, 4 januarja.   V T=*n geru so domačini zopet oropali nekd angleško vilo.   Angleška kolonija je
delniee. Tako bi liberalci pač pomagali nositi riziko, sicer bi pa v druibi ne imeli ničesar govorit«. To je vsrok, da je tako malo liberalcev vzelo delniee. Mi s tem pojasnilom nikakor nečemo vplivati, da naj se ne kupujejo delnice. Razmere so take, da utegne botel dobro uspevati, če bo hotel in ne morda kak »Katoliški dem«, in mu tudi želimo, da bi uspeval, ker je v skupnem interesu, da imamo v Ljubljani velik in lep slovenski hotel. Omenili smo to samo z ozirom na naš današnji Člt*n*-k in v ilustracijo kako se ne sme postopat pri g> spodarskib podjetjih, če se želi skup nega dela.
— SocittlnodemokratiĆna stranka :e na svojem sbodu meseca decembra sklenila, da se vodstvo premesti v Ljubljano ii isto tako glasito te stranke »Rdeči prapor«. Ta sklep se izvrši, kaker se nam sedaj poroča, meseca junija letošnjega leta V Trstu se napravi posebno tajništvo. G. Etbm Kristan, ki se je pred nekaj leti preselil na Dunaj in bii tam član uredništva nekega nemškega a c aino-demokratičnega čusnifta, se vrne v Ljubljano in prevzame uredništvo 8ocialnodem 'kr&tiAnetfa lista.
— Repertoar slovenskega gledališča« Jutri v petek, ua praznik •v. 3 kraljev, se igra ob pola treh kot popoldanska predstava »Pot okoli zemlje v 80. d u c h- pri znižanih cenah. — Zvečer js prva predstava velike izvirne narodne igre „Martin Krpan" petjem, glasbo in plesi. Na •lovns vlogo igra gospod Verovšek,
• •«_     m    \ Ženske vloge imajo  ga. Danilova, zaprosila ministrstvo zunanjih zadev , ^ __ JL
Sparna in N o s k o
aa varstvo.
Pariz, 4. januarja. Marokanski sultan je pisal francoskemu poslaniku v Tangsr, da njegovi ministri niso razumeli njegovih idej, kar jim ni nikoli naročil, naj odslovijo francosko vojaško komisijo. Sultan odneha v vseh prepornih točkah ter prosi, naj francoska misija takoj pride
V Fel.
--J
Dnevne vesti
V Liubljan.. 5. januarja.
— Osebne vesti. L ubijanski odvetnik g. dr. Karol Ahazbizh se je odpovedal izvrševanju advokature in je svojo pisarno zaprl G isp dr Ahazhish je aden najstarejših ljubljanskih odvetnikov a še vedno šl in krepak. — Začasni davčni pristav g. Ivan Kilar ja stalno na meščen, davčni vtžbenik g. L u d o-vikJutraš je imsnovan iiiaiaim prist&vora
— Skupno gospodarsko delo. V »Slovenčevi« bož>čm st« Vilki je dr. Gregorič  \ riobčii član*k
▼ katerem   se   z   veliko vnemo la vsema sa delniško stavbno društvo »Union« in toplo priporoča občinstvu, saj kupuje delnice te družbe. Proti druibi »Union« nimamo ničesar in ji as bomo delali t*iav. Ali dr. Grego-viiv moramo vendar povedati, da, kdor rt flaktuje na skupno gospodar ako delo vseh strank, ne sme postopati tako, kakor se je to zgodilo pri družbi »Union«. Vsako gospodarsko podjetje, ki hoče biti izven poiitičn h strank, ki rtfi-ktuje na podporo vs» h strank, mora  biti  od začetka tako zasnovano, daje v njem zagotovljen*    možnost mir nega in aloioega sodelovanja različnih  elementov. »Uo<on« se prav močno trudi, da bi med li beralci  dobila odjemnikov sa svoje flelnice in mi bi to prizadevanje tudi prav radi podp rali,  ko bi mogli. A tega ne m < r»mo storiti, ker so snu vatelji »Union« od vsega po četka   postopali pristransko Ko bi ustanovitelji »Uoion« ne b*li imeli postranskih namenov, bi se bih gotovo že v začetku potrudili, pndo biti tudi narodoo-napredno stranko, tako d a bi se bila družba ustanovila kot skupno dalo obeh ■ trank. To se ni zgodilo Ustanovitelji so s pomočjo »Ljudske posojilnice«  in »Vzajemnega podpornega društva« lagoto
▼ ili klerikalni stranki gospodstvo v družbi, is isls potem so  povabili  liberal se,  naj vzamejo
Sparna in Noskov a, večje moške vloge pa poleg g. VerovŠka še gg, Dobrovolnv, Dragutinovie Tiš nov in NnČič. — Poleg vsega dram skega osobja sodeluje Ženski in moški operni zbor. Ples odalisk, katerega pleše 8 dam, je aranžiral gosp. Ivan K en d a, naštudirala ga je pa in vodi ga gdč. KuČerova. — V soboto dne 8. t. m. se ponavlja „Martin Krpan" na „nepar", v torek je pa prva predstava nove opere „Mignon na „par-.
— Umrla je danes zjutraj ▼ Trnovem učitelje« gdč. Terezija Debevee is znane  narodne rod Din«*. Pokojnica ie bila stara šele 25 let B'aor H *pomin.
— Učiteljevi dobrotniki. Dbčinaki svet lj ubij s o sat je ifclenil v svoji zado|i sej', da daruje ^Društvu sa zgradbo učiteljskega lonvkt«*« za dobo desetih let vsako eto 500 kron Vsa čast napredna mu »bčmekemu s«etu deželnega stolne** aesla in metra vzornemu načelniku g Zupanu Ivanu Hribarju, ki )*■ pokaial s t*-na vehkodofn oa darom, d ve Ct-nUi vaŽoost učltel|8kega stanu in pripnsna potrebo učitelj k»ga kon viita. Bodi mestna obČ'na ljub|»n*
v posnemo in zgled vi*«m občn-ss na Kramakem, 8podojena Šurerskem in Primorskem, da v rasmer.u s ćo hoiki tudi darujejo primerno svoto ta  prepotrebni   učiteljski konvikt Dal«   so   darovali   dru**»u: Vesela druiba na G ' a d i š * u 24 K; nabra* g. rad uči te», Ig taeii Kntaaan is D »rtv berfa; st Fran V ićnit » r, oes. kr sodu svetnik v R bn ei 10 K; tiskarna K'»i5e*th naslednikov v Novem me* tu 20 A; »Prva doleniska p aojiinioa« v M --ti i a i 20 K; g Luka L»«t»r, c kr. učitei. š tu  pr« f-«or v af«nb"ru 10K;   g. P**t*r Qf>t«9|ii, «lr* t dr« rrn» v L ubljoni 20 K; g. M ca rol Anton je nabral * *e««li flruioi na G ren|skem   11 K  20 v«; ne > rii** n o v » n ▼ Ljub* aoi aa novo let" 10K; g '"P   Rosa T 111 o v a. trgovka a 4 murni potrebšč n»rai v L|obljant 10 K;  or   A Saro bon    trg* v e is ponesla i* ▼ L ubijam  10 K; tr. Fran Jerš**, n»dd«»k»r v pol. v L ub i»m 5 K; or  I   K o g e |, e. kr. o t«r * 8-* not -<"■ h   10 K; Gne»r  in M e
i»č, t (ro«fl   * Lj o jo' 10 K; g. dr. P r a o K   p r i v !•   k    rt k r. g mn pro f »or  »   Liubijani  1 K; irosp l-»n F»idiga. tfi/n »e v L ablfssi 10 K;
iT   M * r i i a  h a j r   poneai n Ga • L »jO v« o^kop od   novoletnih v< ščii 4 K   Ž v«»H u*>t**i|«ki d bn tniki in nes(»do k ? 1 i '\j pi»t !
— Koncert ,,Glasbene Matice1*. Na koncerta v nedeljo, due 8. januarja nastupi mešani zber „Glasbeue Matice" v impezantnem fttevila 160 ela nov in veliki orkester, broječ 60 članov, torej bo sodelujočih skapaj 220. Glavno vlogo bo imel pevski zbor, ker izmed iestih progrsrauih točk jih pripada ajemu pet. Med tem so štirje mešani ia eo molki zbor. Vsi zbor* so veliki, aa pravi koncsrtai vitini stoječi ia itirje med njimi ss prvikrat izvajajo med
Slovenci. — Prva točka bo slavna F i bicbova „Pomladila romanca^, ena najlepših   zborovih točk,   ki se je v dunajskih  koncertih   prvič izvajala. Poetična  slika je  v pravljiški obliki, kako nastaja iz zime pomlad. Sopran-ski-solo poje gdč. Mira De v, basovski g. Julij Betetto. — Druga točka be Vendlerjev možki zbor „Zvesta ljubica", najlepši veliki moški zbor, kar jih je v nsvejši češki literaturi, to je po smrti Smetanovi, Fibickovi, Bend-lovi in Dvorakovi. Presrčns besedilo je povzet«  po moravski  narodni pesmi. Skladba je poetično lesa, slog baladen, zelo originalen. — Zelo interesautna je Nsvakova    „Nesrečna vojna-, balada po besedah  moravske narodne pesmi   za mešan  zbor in  orkestr. Od novejše generacije mlajših čeških skla dateijev je Novak Dajznamenituejši. Učenec je Dfofaksv in le ta je njega in Suka imenoval največja talenta mlajših čeških komponistov. Zložil je Že blizu 40 krasnih skladb. Njegove skladbe so tako  originalne in pri   Cekik čislane, da so Češki  odločilni kritiki opetovano že nanašali,   da je  Novak  po smrti prejšsjih  mojstrov največji češki muzikalni talent. V dokaz, kako so njegove skladbe priznane, je, da je naučno ini nistrstvo  že desetkrat  njeaau priznalo državno Častno  premij« za posamezna dela,   da ga je ceHarska akademija za znauoat iu umetnost v Pragi osemkrat odlikovala s  Častnimi  nagradami, da ga je  ministrstvo   po smrti Fibichovi imenovalo izpraŠevaluim komisarjem za državne glanbene izpite in da ga je tudi češko  druitvo  za komorno  glasbo že opetovano odlikovalo. Njegova klavirska dela  so izšla v slavnem Sisarocksvem založništvu v Berolisu, katero je a. pr Dvofakova dela sprejelo še le po priporočilo Haaslickovem. Kot eno najkra-ssejših  del se hvali  njegova uvertura -Maruša-   in  simfonična skladba „Na Tari",   v katerih  z mojstrsko moderns instrumentacijo, steječo na podebni vi šini   Ribard   Straussovih simioničnih skladb, slika naravuo krasoto. Kot po sebno originalne hvalijo Novakove ha lade,  katerih  je zložil  dve za mešan zber in  orkester,  druge  pa  za samospeve s spreanljevaujem klavirja. V ba ladnera slogu  hodi Novak novo, svojo pot.  V ajib hvalijo originalno slikanje snovi v orkestra in karakteristično mo g."čuo zborovsko deklamacijo,  ki mno gokrat v anisennem izrazu čudovito ener gično dikcijo povzema.   V koncertu se bo izvajala balada „Nesrečnavojna op. 23. — 0 drugih točkah koncerta, osobito s Mokranjčevih „Srbsko-makedonskih narodnih pesmih" prihodnjič. — Opozarjamo, da so ken eerti s tako velikim aparatosi zelo redki v Ljubljani in v veliko čast 61svenccm. To in pa veliki ti ud, ki ga ima pevski zbor in kose. vodja Ho kad,  naj bi slavno občinstvo upoštevati blagovolilo.
— Zaeara Jugoslovanskih umetnikov. V > ti se >t» »ran anorl r-rv»it»k b, srbe« h in Dnlgarskib um** n k v saradi ustanovitve sveae
l>»4foal v«nskib   uon»tniakib   H o* ev B   r)  z»i<( pn k S oveneev je bil trosp akal shkar F - r d o  Vesel. Zvect eo  rl»h   imn   -L »ri»«,   m  s'o«*r na i- ijfi Hrv»tnv.   k    ee   imajo   b* rti v iHV/rMt m« <j-m MHjarov   in lf*d|a-r - iif.»    3*lenilo  *h  j«   «fa   sa vrat II tU(t04|ovenska umetnik« rassta»a v  Hdf n  obenem   s   sl*vno»tm ob odkrit u  spomenika  carja A • e k s a b d r > Os   obnditel|» brt^ae po vo|m Ro*i|e r Japonsko Za S fij ■ p-id*  rs  vrsto Zagreb in končno L|Ubl|ana.    V S. fi i so bili goet|e ^f*r*oo sprejeti in s najveejo (roetn liub    -»  «> pognič»-ni  N* banketa si bili tudi s*etnomki ss metrstea
— Jugoslovanski montera isti v Ljubnem e • n« e«-atauku
ki  ae  j«*   vršil   d10 m. m.,   akl* -culi. da ustanove JUt/o«lO»allsko a»a i- mično    društvo    »S • gaa. Znana at*ar   i**,   da   so   inžeD*-raka m**sta •k r> veeh run kov na alovanektm iuwu v nemikih rokah   »3l g«a m a nI go.  sastaviti  vee  i in   da  s«* to alo ofprvvt    Iz svoja eredme h--*»-pi i'ljaii vedno več|t» število spodobnih int nerirv rs slovanski jug Prn tiram društven«* deUvnnati je v krat kam sud»či:   Društvo hoč« osnovati strok« vno knpžnioo, ki je predp goi eiaiij in itdatnn  pnp moč airomaš mm  di|akf«m    P■»!• or  tega  si   h« če •S  u • pridobit z b«vnih knjig in pohtirn h ter beletnsučn h hsto% da bi d'iaki bili duševno in   ra ralno v k< it ktu s svojim  narod »m.   R do i.uoi  in  r idoiju^k nie  saj  ne pose bip» društva  »Sioir^a,  ki  ima t»ko i>'»-m» int rn rn n   N slov društva je: • S nj?i •     L uono    (Leoben) Jjsefe 172 —III
— V obe. zbor ,,Ženskega telovadnega drustaas" ho da-
n*-« odeti t j  v četrte« dne 12. t m ob 6 uri sv*6er v damski soDi »Narodnega doma«, h kateremu ss vse claniee društva  na|vljudD«* še vab'i".
Predavanja ,Prosvst%' ▼ „Mestnem dom«11 se nadaljujejo šele v ponedeljek 9. t. m ker •s je norele trenje radi gledališča prtio ii ti.
— Poljudna^ ljudska predavanja „Prosvete" v „Mestnem domu".   Včeraj zvečer je g. Grošelj pred številnim občinstvrm nadaljeval  svoje  predavanje o prazgodovini naše zemlje in o njenem razvoju. Predavatelj je zelo zanimivo orisal posamezna razdGbja v razvoju zemeljske oble, govoril je o postanku trde  zemeljske  skorje,  kako se je vzniki" življenje in se razvijalo, kako so  man)  popolne   življ^nske oblike napredovale in prehajale v popolnejše, dokler  ni  stopil  na  zemljo človek. Predavatelj  je  dokazoval,  da se je »se življenje rodilo iz sebe, oziroma da se je razvijalo ic mrtve snovi Vse življenje   )e   nekako napredovanje, spreminjanje oblik in spopolnjevanje. kateremu ni konci*; zato tudi človek ni   najpopolnejša   živliensfaa   obi ka Govornik je končal z Nietzsehejevim • zrekom: »Der Mensch ist etw s w*s Oberwunden w«*rden muss.« — Predavatelj   je   žel  za  evoje zanimivo prodavanje vaeobče priznanje in po hvalo. Prihodnje predavanje bo v po nedelj* k
— 9tSlov. trgovskega društva Merkur11 IV. redni občni zbor bode v petek, dne 6. januarja 190 5 (na sv. Treh kraljev dan) ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v „Narodnem domu", po običajnem dnevnem redu.
— Vabila za trgovski ples, ki se vrši v soboto dne 21. januarja t. 1. se bodo tekom današnjega dne že po veČini razposlala. Ker je mogoče, da se pri razpošiljevanju tako velikega Števila vabil kdo. ki boče ta ples pose titi pomotoma izpusti, prosimo, da nam to odpusti ter vabilo pri ^Slovenskem trgovskem društvu „Merkuru, ustmeno ali pismeno zahteva. Ta ples je tretji, ki ga priredi „Merkaru ter se nadejamo, da bode istotako uspel kot prva dva. Vstopnice se bodo dobivale proti izkazu vabil od 9. t. m. naprej pri tvrdkah GriČar & Mejač v Prešernovih ulicah in J. Lozar na Glavnem tr&u.
— i,Pros«eta<( otvori 8. t. nt. v Zagorju ob Savi IV. potujočo knjižnico. Spored obsega predavanje o pomenu ljudskih knjižnic, koncert glav. Zagorskega orkestra in pevskega zbora in prosto zabavo. Vstopnina 1 K, za delavce in mladino 40 vin. Začetek ob 7. uri zvečer. Lokal: pri gospodu Mullerju.
— S le park a v tobačni tovarni.  C giranc« H lena SuOadob m kov, o katere Bleparstv*b smo zadnje  dm   pornoali,  |e  izginila brez sledu   0/ >l uf !a je razne eigararice aa 1441 K.   Ta sleparka je igrala v t'b č ji   tovarni   jako   veliko vlogo. B ta je  seveda  strupena klerikalka m pri kler kalnih   voditelj h  v prav posebni   milosti.   Prav   sato  so ji *ruge delavke tudi zaup-le. Nastc-uaU ie k»kor agentinja »L udake po s-ji nic« in splošno se  aoii,  da je bila v »L.u^ski posojileioi« prav domača Ah )e res samo slučaj, da imajo duh v n ik i ravno  najbolj nič vredne   Ženske   v   t.bačni tovarni ta   svoje   agentinje   in agita ton sv f
— Predavanje v Šiški. O
S knutvu Do  t.Ttd.T.1 dr  V. Rav aihar v nt d^ljo, dne 8. t m  v te lovadmei   ŠIŠenakega   »S kola«  r b 2
uri p« p Id' e. K predavanju se vabijo raten 3 kolov m telovadsfc»ga nara sv-j% tali člani čitalnice, p. i«rne b-au»be in sploh vsi oni. ki žele sh-š«ti p učno m probudno b«*aedo pod-•taroete ljubljanskega »S kola«, dr. Vladim'** R-«ntharia.
— Tamburaški in pevski klub pšilka11 priredi v n»dlto dur S t m. veliko veseheo v K isler |evt simek* pivnT^mi
— „Slovencu11 po nosu. Is Žirov se vam piše: Zopet se „Slovence" vtika v naše obš*nske zadeve oziroma dolgove. Ni res, da bi se bil kde izrazil, da nima zirovska občina nobenega dolga. Nasprotno je Še neki klerikalni obč. odbornik predlagal, da bi se naloiilo 60% doklad za poravnavo dolgov. Ker se pa „SlovenČevci" tako izpodtikajo nad iirovskim občinskim dolgom vkljnb tsean, da njim je dobro znano, da ima iirovska občina grozno stroškov in primeroma stroškom še ese Četrtine ne dohodkov, pravimo, naj bi pa iirovska hranilnica nekaj podelila, ker do danes Še ni znano, jeli dala kam kakšno podporo ali ne. Bilo bi bolje, ko bi se klerikalci nekoliko pobrigali za Širovsko cerkev, da ne ho v letn 1905 tako tiho, kakor je bilo v letu 1904. ko skozi več mesecev ni bilo nobenega organista. Da smo pa imeli v adventn organista, zahvaliti ae pa imamo samo sedanjemu naprednemu gospodu lupann, ki je skrbel in vzdrževal organista, ker ie je Še njemu grdo zdelo, da se ti „bolji pastirčki" tako malo brigajo ia cerkev. Ne peša zastonj vera, politika pa napreduje.
— Klerikalna usmiljenje.
Dne 2. januarja je po Vipavski dolini divjala strahovita burja. Med St. Vidom in Vipavo je prevrnila tri težko oblo lene vozove. Ravno isti dan je na pol poti med St. Vidom ia Vipavo nekega
„vandrovcau Martina  Slabča iz občine Krtina  okraj   Kamnik   s   tako silo v grapo vrgla, da si je revež nogo zlo« mil in obležal brez zavesti. Ponesrečen Slabeč pripoveduje, da je nekaj časa potem, ko ga je bila burja vrgla v grapo, prišel mimo  njega človek i on ga je milo prosil, naj mu pomaga, češ, da bo sicer vsled mraza in poškodb na mestu umrl. Dotični človek  se je nekoliko ozrl, mignil  nekaj z roko in — Šel naprej, ne da bi se zmenil  za ponesrečenca. Pozneje je prišel po ti cesti c. kr. vipavski cestar Ivan Fabčič. Ponesrečeni vandrovec je prosil pomoči in Fabčič je koj hitel v bližnjo hišo, ki je od lica nesreče oddaljena kakih 200 metrov, in izposloval, da so Šli ljudje po  ponesrečenca  iu   ga  tudi v hiši obranili. Tisti brezarČni  Človek,  ki je videl v strašni burji in v silnem mrazu ležati v grapi z zlomljeno nogo ubogega vandrovea,   ki je slišal mile prošnje ponesrečenca, pa se Še zmenil ni zanj, je zagrizeni klerikalec Franc Bratovš, čevljar iz Št. Vida. Sram ga bilo!
— Narodna čitalnica v Vipavi prireriiia je dne 31. grudna 1904 svoj redoi cbčni zbor, pri katerem eo bili izvoljeni v novi odbor sledeči tro-pidje: Predsednikom: Fran M e r o i n t; podpredsednikom: Anton Hrovatin ml; tajnikom: Kadoslav Grurr; blagajnikom: K i h ar d Boltavzer; odbornik om pa: Jurij Hus, Karel Maver in Anton Ssale.
— Zubavnt večer Jeseniškega „Sokola", ki ga je priredil na novega leta dan, je imenitno uspel. Žalibog se je pokazalo, da je za take prireditve salon g. Ferjana veliko premajhen, ker je moralo radi nedostajanja prostora mnogo ljudi oditi. Pri razprodaji tablic za tombolo sta nas podpirali zlasti kčerki gosp. žnpana Cilka in Kozi k a Klinarjeva ter gospica Tilka Mencingerjeva za kar jim izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Tablo 9 sokolskim pozdravom „Na zdara, ki je visela nad vhodom je napravil pleskarski mojster g. J. Bricelj. Zahvaliti se moramo tudi vsem tistim, ki so obdarovali društvo z raznimi dobitki za tombolo Za zabave je skrbel tudi sokolov pevski zbor pod vodstvom gosp. Tancerja. Med udeleženci smo opazili tudi več gospodov občinskih odbornikov. Sokolov zabavni večer je pokazal, da debiva to naše najodličnejše slovensko društvo vedno več prijateljev ter da smemo z radostjo gledati v bodočnost. Na zdar!
— Štajerske lokalne železnice. Skrajni čas je bil, da je prevzela država železnico Celje—Velenje, ker je leta 1903 nesla 69.129 kron manj, kakor pa je treba za obrestovani e in amortizacije. Železnica P o 1 j č a n e —K o n j i c e je tudi v letu 1903 vrgla deželi čiste — izgube 5473 K. Enake uspehe bo imela dežela najbrže tudi z železnico Grobelno— Rogaška Slatina, o kateri Še ni obračuna. In vkljub temu se nadaljuje praksa grofa Wurmbraoda ter se ustanavljalo in projektujejo še vedno nove zakotne železnice po Srednjem in Gor* Štajerskem.
— „Pettauer Zeitung", nemško pisana sestra »£li*iere*«, je ob Novem letu vsled pomanjkanja naročnikov in čitateljev prenehala ishaiat1.
— Ustrelil se je v Gradišču
b   Sooi    ooćlnakl    blagaink Peter
Makor. Š-l je na pokopališče ter si s samokresom k^nč»l ši»lj*-n e
— Izpred sodišča* Kazenske razprave pri tukajšojem dežel, sodišču:
1. ) Valentin Logar, delavec iz R -vt, je trikrat osleparil Jožefa Smoleta, trgovca v Spod. Logatcu, češ, da mu je sporočil njegov gospodar Janez Petokvšek, za katerega je k Smoletu vozil les, enkrat naj mu posodi 10 C, drugikrat 2() K in slednjič 40 K, kateri ielji je Smole, ki je obdolžencu verjel in ga poznal, da služi pri Petkovšku, takoj ustregel. Na isti način je prevaril Smoletovo soprogo dvakrat po 4 K in Janeza Ferjančiča, gostilničarja v Cer kovski vasi za 6 K. Obdolženec prizna, da je to storil brez vednosti svojega gospodarja in denar porabil zase, le glede Smoleta pravi, da se ne ve spominjati, da bi bil od njega kaj dobi). Obsojen je bil na 4 mesece ječe. —
2. ) Marija Tavielj, bivša natakarica, je ob Času, ko je služila še pn Poli&aku na Martinovi cesti, vzela domačinki Rezi Kotnik nekaj obleke v vrednosti 18 K. Ker je bila Marija Tavielj is večkrat radi tatvine kaznovana, je bila obsojena na t> mesecev težke ječe. —
3. ) Marko Plavčič, Štefan Jelie, in Marko Pavlo vič, delavci na Uru lici, so podjetju E. Gross in drugovi izmaknili tri lesena obdelana stojala v vredooiti 30 K. Obdolženci priznavajo tatvino, izgovarjajo se le s tem, da so ta les porabili za kurjavo, ker jih je v baraki zeblo. Plavčič je bil obsojen na 4 tedne, Jelič in Pavlovič pa vsak sa 3 tedne teike ječe. 4.) France Kavčič, bajtar v Žejah, je svojega očeta, kakor sam priznava, s pestjo sunil od sebe take, da je oče padel in se lahko poškodoval. Oče Franc Kavčič star., ki iivt pri sins na preuiitku, se je jezil, ker so bila
domača veka vrata že ob G uri zvečer zaprta in to je dalo povod prepira. So diSče ga je oprostile obtožbe, p-- — Ljubljanske dru&ttene fjodbe feorioert ae vrši d**nt*a ivi-čt-r v hotelu »Iiirija«, Kolodvorske ulice. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 30 vin
— Jutri, v četrtek priredi »Društvena godba«   društveni   koncert za člane v salonu g. Mraka (»pri L*vu«) kačeUk ob 8  uri zvečer. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 /in
— V soboto se vrši koncert v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Za četek ob 9. uri. Vstop proat
— Šolo za cifranje ustanovi ▼ Ljubljani g. O muleo. Več se izve iz današnjega   toeadtrvnega i D terete.
— Zaklalo se ie v mestni klavn i o i v Liub(|ani od 19 decembra do vHeteps 25. decembra pr. i. 8L volov 2 kravi, 2 konja, 265 prašičev, 97 telet, 3 koštruni in kozli ter 10 ki z ličev, vpeljalo se je pa 7 zaklanih prašičev, 14 teltt in 102 kg mesa
— Pes popadel j a včerai po poldne bančnega slugo Savkota Gert nerja na Pogačarjevem trgu ter ga na desni nogi poškodoval.
— Uro je hotel imeti. Včo raj zvečer je prišel 13 etni M .fes Koprive, ki se p sebno rad potepa v hlev Franceta Kepa v Hradeckega vasi in mu ukradel is telovnika srebrno uro, vredno 8 K. Koprivoa je policija aretovala.
— Pobegnil je danes dopoldne č stniški namestnik I Rieder iz gar-nizijskega zapora Rieder je obdoižen rasnih grnljufij.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z juzoega fcolcdvora ▼ Ameriko 10 Slovencev in 15 Hrvatov, nazaj pa ie prišlo 30 Hrvatov. — V Bohinjsko Belo se je odpeljalo 2» Maeedonoev, v HruŠioo pa 30 Dalma-tineev.
— Izgubljene reči. Josipina Sta mol je izt uoila črno denarnico z vsebino 32 K. — Rozahja Dular je isgubila srebrno žensko uro, vredno 24 kron
— Zaznamek dss 2. januarja
1904 izžrebanih obveznic 4#rt posojila kranjskega, katerih glavinski zneski se bodo dne 1. julija 1905. 1. v imenski vrednosti izplačali: po 20.000 K, Šiev.: 16, 69; po 10,000 K, št.: 67, 80; po 2000 K, št.: 88, 15S, 159, 198, 250, 267, 344, 367, 400, 408, 465, 529, 569, 625, 654, 700, 900, 1011, 1049, 1064, 1171, 1211, 1297, 1327, 1358, 1412, 1417, 146v, 1531, 1562, 1592, 1620, 1621, 1650, 1735, 1760, 1794, 1890, 1998, 2075, 2086, 2107, 2120, 2125, 2155; po 200 K, St.: 15, 75, 31 h 509, 685, 723, 848, 886, 896, 1003, 1077, 1106, 1145, 1247, 1253, 1342, 1423, 1518, 1544, 16*9, 1693, 1718, 1877, 1886, 1965, 2051, 2092, 2170, 2231, 2248, 2296, 2461, 2466, 2475, 2511, 2591 2669, 2844, 2851. ZakljaČek: Glavinska imenska vrednost: 2 kom. pe 200.000 K = 40.000 K; 2 kem. pe 10.000 K = 20.000 K; 45 komadov po 2.000 K == 90 000 K; 39 kom. po 200 K = 7.800 K. Skupaj 88 komadov: skupaj K 157.800. Navedene obvezo ce, izžrebane z ^lavinskimi zneski v imenski vrednosti bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala zgoraj navedenega dae, ravnaj e se pe dotičnih veljavnih predpisih. Omenja se, da se bodo izžrebane obveznice, kakor tudi ksponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4% eskomptni pristojbini.
— Hrvatske novice. — Hrvatje v Ameriki. »Narodna hrvatska zajednica« je štela v prete-če ne m poslovnem letu na1 17 000 članov ter ima premoženja 57 694 dolarjev. — V Čikagu se je ustanovilo hrvaško Časnikarsko društvo. — Madjarskešole na Hrvaškem. Ogrska državna železnica je dala v preteč*nem letu za zgradbo novih madjarakih šol, oziroma za razširjenje že obstoječih v Oseku, Ni-vem Daliu, Vinkovcih, Brodu, Rum\ Našicah, Mitrovici in Zemunu 130.000 kron. Značilno je, da za to madjar-sko »velikodušnost« mora prispevati Hrvašza 10000 K. — Glavni urednik »O b z o r a«, prof. Pazario, se je odpovedal, češ, da j« Že davno stopil iz stranke.
— Najnovejše novice. —
Ravnatelj ogrskih državnih železnic Jul. Ludvigh gre v pokoj.
— Ruski j ustični minister Muravjev pride za poslanika v Rim, odkoder pride poslanik knez Vrušov na D a na j.
— 160 torpedov za 8 mil. frankov je naročila francoska vlada t torpedni tovarni na Reki.
— Huda zima. V Neapolju sneži tako močno, da ne more cestna železnica redno voziti. Od leta 1890 ni bile snega v Neapolju. V Parizu in okolici je zima zahtevala že več človeških žrtev. Na nemško-rvski meji je zmrznilo že več ruskih vo jaških straž.
— Vsled bede je v Gurihu delavec Ischudin ustreiil svojo ženo, tri otroke in sebe.
— Dva parntka sta se potopila bhzi Helsingfjrsa.
— HenrikKlein, mot znsne morilke, je izpovedal, da mu je šele po isvrlenem umoru žeria zločin priznala ter ga kleče prosila, naj je ne izda. D« je bil umor roparski, za to je zvedel šsle v Parizu, ko je ssgle dal bankivoe in vrednostne pepirje.
— Ženska liga proti dvo boju se je ustanovila v Krakovu ood predsedstvom kneginje Vande Gsart"rygke.
* Velika dedečina. V Fran kobrodu je umrl nedavno menda največji bogataš Pruske, Evgen Tor-no u ,  ki si je s srečnimi špekulacijami pridobil premoženje nad 50 mi lijonov mark  Premoženje je saputt ( na enake dele peterim  svorm otro kom in polbratu, ki je pred mnogimi leti odpotoval v Ameriko t r stdaj nihče ne ve zanj.
* Druga megla. V Londonu so imeli božični ttden tako meglo, kakršne se ne spominjajo niti ca sta rejši ljudje, r-1 h sedem dni je bil promet na reki Temzi popolnim t ustavljen Trgovina je vsled tega sko r*j povsem počivala. Trgovoi in last niki psrnikov imajo škoie nad 10 milijonov funtov.
* Najstarejši   človek v Egiptu, Nen^ani pasa, je umrl v Kairu B 1 je prvotno kmet. O njem se pripoveduje:  Na posestvu kediva Raglicba sta bila ukradena dva naj lepša vols. Nenšani paša kot prijatelj kediva je sklenil najti tatu, a končno je dal prijeti dva kmeta, češ, da sta ukradla vola. Kmeta nista hotela priznati t?tvine, a paša ju je lastnoročno tepel in mučil v j^či, da jima izsili priznanje. S tem paševim postopanjem pa  niso  bile   zadovoljne angleške oblasti ter so ga obsodile v trimesečni strogi zapor.   Paša je ponudil za odkup kazn', naj se postavita na tehtn oo ona dva vola, a on da toliko zlata, kolikor tehtata. Angleži pa njegove ponudbe niso hoteli sprejeti in paša je moral v zaper.  I i vendar je bil velik dobrotnik posebno za Evropejce. Za časa vstaje v Egiptu, pred 22 leti, je bi on edini, ki so je t )p'o zavzemal za E ropeje-, zato so ga odlikovale razne evropske vlade Ko laja, križcev in drugih odi kovan) je imel namreč 42 Imel je povešena po vratu in prsih na levi in desni strani, in še niso imela prost r*.
• Feliks Inevvein f. Nagloma je umrl v Brna znameniti češki slikar Feliks Inevvein, rojen 1. 1857 v Katni hori. Izvršil je celo vrsto znamenitih slik in bil marljiv sotrudnik ilustrovanih listov. Za znano, v korist po potresu prizadetemu prebivastvu Ljubljane izdano publikacijo „Fiir Laibach" je Inevvein narisal krasno podobo „Moli-tev". Inevvein je bil poseben prijatelj barona Gantscha. Ko je dobil obvestilo, da je Oautsch postal ministrski predsednik, se je od veselja tako razburil, da ga je zadela kap.
• Kakšen ba januar. Stoletna pratika prorokuje, da bo mesca prosinca prav stroga zima. Z »čel se bo z vetrom, ki bo trajal do sredi meseca. Mraz bo v spleŠnem trajal do 27., tega dne pa popusti ter bo do konca meseca dež s snegom. Po F.-iib j v' teoriji bi morala biti 5. in 12 kritična dneva prve vrste.
* Pariška ure. Kako velike svote požirajo stranski izdatki, katere potrebuje magistrat svetovnega mesta Pariza za javna poslopja, dokazuje svota, katero stane simo navijanje pariških javnih ur. Ona znaša 60 000 frankov. 20 000 frankov odpade na ure v pisarnah mestne hiša in mest nih šol. 40000 frankov stane pa vzdr-žavanje ur na pročeljih mestnih po s'opij. Naloga uradneg* navijalca ur ni Ubka. Vs*kih 14 dni mora dobiti celo četo mehanikov, ki si razdele delo. Eoi prevzemo šolske ure — vtč kot 8000 — drugi pa 3000 ur v mestnih p sarnah.
* Nova vrsta kave bo prišla na prodaj. To vrsto kave je iznašel neki Alvaro na politehnični šoli v Rio de Jaueiro. Ta je kava že gotova v obliki prahu ati tibiic, kakor kd > heče z mlakom ah sladkorjem, ali brez t"ga. Tu preparat se dene v skledico vode, kjer se raztopi in na stane dobra kava. To je uspeh mnogoletnih poizkusov. Oliviera je stopil v zvezo z nekim mladim Braziljan-cem in oba bosta v Londonu pričala trgovati s tako kavo.
• Židje v Petrogradu. V Pe-trogradu iivi 19 258 Židov. Njih poklic se razdeli sledeče: 4748 se jih bavi z izdelovanjem oblek ali pa n prodajo že napravljenih oblek, 11.125 jih dela pri litografijah in tipografijah, a 1655 jih obdeluje kamenje in kovine; 380 je zdravnikov, 190 zobozdravnikov, 258 lekarnarjev, 208 advokatov, 423 se jih je posvetilo vedi, umetnosti in pisateljstvu, 280 Židov je vojakov in mornarjev in trije so uslužbeni pri polioiji.
* Delavec — minister. Ruski minister za promet in trgovino, Mihajl Jovanović Sil kov je bil v mladosti   častnik.   Ker je zapravil
celo   svoje premoženje,  js   bil prt siljen, da se je odrekel službi. Na stali so sanj dnevi bede, pomanj kanja in obupa, toda z železno voljo je premagal vse neprilike ter se po vspel zopet do časti in slave. Bil je v Arner ki železniški delavec, na An ftleškem ključavničar ter se je vrnil kot strojar na Rusko.  Kmalu je postal  načeln k prometne  uprave na železn'oi Kursk Kiev, potem so ga dodelili železniškemu polku, a 15 let pozneje  e bil že vrhovni poveljnik vseg* prometa na Ruskem, a danes je BBriaivter  N egovo delo je s b rek » te I *»n">«»
* Čuden atlet. V Brigitte-nau pri Duuaju živi neki 34letni delavec, ki slo i zaradi svojih nenavadno močnih las. Pusti se po najmočnejšem Človeku vzdigniti za lase v zrak in visi tako dalje časa. Težke železne uteži si da privezati za lase ter jih nosi pol are. Cela njegova lobanja je uenavadna. Najmočnejši ljudje ga smejo biti s pestjo po glavi, ne da bi on trenil z očmi.
• Kako naj ženske jezdijo ? Pred nekaterimi leti se je razvnela Živahna debata o tem, ali je  za ženske   pri ježi prioravnejŠe
moško ali žen?ko sedlo. N*glaša!e so se prednesti moškega in ženskega stdla ter se je prvo priporočalo tz estetičnib in zdravstvenih ozirov. Iz zdravstvenega ozira se je namreč konštatovalo, da rahteva žensko sedlo nenaravni držanje, provzroča pri mladih damah zavijanje hrtt*nice, otežuje delovanje srca t -r provzroča, da sili kri v glavo. Tudi se je opazilo pri damab, ki so jezdle mnogo v Ženskem sedlu, da so jim oslabele ali pa celo popolnoma otrpnile mi šioe v bedr h. Vsega t-ga ni, ako dama jezdi v meškem sedlu, ali pa ako — »ploh ne jezdi.
Probavljanje in delo. Francoski učenjak Ferrais ie nedavno oreiskoval, kako vlogo da igra proces prenavljanj* na oslabljenju mišične sile na človeškem organizmu. Pokazalo se je, da prebava u nanjuje delavnost naših nvšio v znatno veči meri, nego se je mislilo dosedaj. D lo, ki se vrši v prvi uri po užiti jedi, je za polov o manjše, nego delo, ki je izvršuje človek, v katerem so se prebavni procesi zmanjšali ter so nslah||eni po odmoru.
* Nov črkostavni stroj. Že dosedaj znani stroj za stavljenje črk je pomenil kudo konkurenco erko-stavcem, ker se zamore ž njim postaviti v eni uri 5000 besed. V tiskarni londonskega lista „Times" pa so postavili te dni stroj, s katerim se da v eni uri postaviti 60.0 0 besed. Strokovujaki, ki so stroj pregledali, pravijo, da se mora Človek naravnost diviti ženialnosti iznajditelja. Na ta novi stroj pa je treba zelo paziti ter se pod njins me smejo prav nič tresti tla. Zato je stroj postavljen na visoko podlago iz cementa.
o
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina januarskega zvecka: 1 Eng Gangl: Dom. Soneti. 2. Ivan Cankar: Polikarp. Povest 3 M P. Nataša: Pt-orokovanje. Pesem 4 Janez Trdina: Dre Ijubioi. 5. A nt. Funte k: Pesem o zvonu. 6. Fran Str nad: Zmaga. Povest. 7 Pavel Grošelj: Konec sveta. Crt ca iz pri-rodoslovja. 8 J o s. FranČič: Teloh. Crtica 9. Dr. Jo s. Tominšek: četrt stoletja slovenskemu slovstvu na bra niku. K petindvajsetletnim »Ljubljanskega Zvona«. 10. K o j i že v n e novosti.  A   Aškerc:  Primož Trubar.
- Ivan Cinkar: Gospa Judit — Janeza Trdine zbrani spisi. H knjiga: Bajke in povesti I. — Peter Mcdve ščak: Opis Sr. Križa — I uttrovaai »Narodni koledar« 1905. — Slovensko an erikanski kohdar 1905. — Podravski: H Sienaiewicza »Potop«.
— ta: Jernej pl. Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878 leta. — M Podravski: Sienkiewicza »Rodbina PolaneŠkih«. — Matica Hr vatika. — Hrvatski pokret — R. P.: Slavenska  knjižnica. —  M^la bibli oteka.  —   —i—:   Martin Ž j n kovic: Wann wurde Mitteleuropa von den Slaven besiedelt?   11. Glasba. Dr. Vladimir Foerster: Novi akordi. — Dr. Vladimir Foerster:  Koncert Fr. Ondf:čka.   12   Gledišče.  Dr. Fran Zbašnik: Slovensko gledišče. A. Drama.
— B. Opera. — Parmove gledifke skladbe. — —a—: Božena Vikova-Kurčtioka: »Gop« — Dr. Fr. Ilešič: A. Jir&iek: Garo. 13. Splošni pregled, f Aleksander Nikolajević Py pin. — —a—: Vega v Italijanih. — Akad. fer. društvo »Prosvjeta«. — (JDspod oand. phil. Pavel Grošelj. — Sohillerjeva stoletnica. — -j- J. N. Smirnov. — f Gašper Križaik. — Prodane slike slovenskih umetnikov v B^lgradu. — O K.: Kettejeva pri-godnica. — Družba sv. Mohorja. — M Meža: Shod »Svobodne misli« v Rimu.
— ,,'Avonček". Vsebina 1 št.
1. Badnjak.   Fran Žgur. Romanoa.
2. Siroti. Andrej Rape. Povest s po
dobo. 3. Ab, to je šlo.' ... Ivo Trošt. Povost s podobo. 4. Mladi šolarček. S. E. Pesem. 5. Mlsdi voznik. Juraj Pangrao Povest. 6. Mir ljudem na zemlji! Podoba v barvotisku. 7. Mirini prijatelji.  F. G. Hrastničan. Povest
8. Božja žabica.   Ivo Blažič. B«*en
9. Solza in smeh. E Gangl. Pesem. 10 Morje iu barčica. E Gangl. Pesem.   11. Žarek in mrak. E Gangl. Pesem. 12 Potoček in luna. E. Gangl. Pesem.   13   Uho in roks.  E Gangl Bajka. 14. Pts in mačka. Ivo Blež<d. Basen. 15. V novoletni noči. E Gangl. Pesem s podobo. 16. Pouk in zabave. Ob N vem  letu. Fr. Roječ. — Nesrečnež je nesrečen vedno in povsod. — Za kratek čas. — Makov čaj — strup za otroke. — Dežnik. — Otro Ška modrost. — Živali, ki ne spe. — Kako ustavimo kri. — Djber odgo-tor. 17. V šesto leto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 5. januarjn. Cesar se povrne danes zvečer iz Budimpešte in zapriseže jutri ministra notranjih del grofa B y 1 a n d t a-R h e i d t a.
Dunaj 5 januarja Ministisk1 predsednik Gautsch je dane konferiral z Barnreitherjerrj, sKathreinom in Was8ilkoru, pa jim tudi ni drugega povedal, kakor d i bi rad imel, m j državni zbor posluje in dovoli takozvaae ,državne potrebščine".
Petrograd 5 januarja Si .no senzacijo vzbuja pismo, katero je pisal prezident moskovskega zem stva, knez Trubeckoj, ministru knezu Mirskemu V pismu pojasnjuje, da preti splošna revolucija in anarhija, če se sedanji vi adn zistem ne premeni Obenem r da je vse to povedal tudi carju \ lice.
Rusko-japonska vojna.
London 5. januarja. Kapi tulacijaPort-Arturja je iz vršena stvar. Reuterjev bir javlja, da se je včeraj vsa ruska posadka z vsemi nekombatanti vred zbrala na določenem kraju zunaj mesta. Vojaštvo je odložilo orožja Častniki so bili odpravljeni v Daljnij, od koder pojdejo, kakor bodo hoteli, da se jih odpravi. Vojaštvo se namesti v neki vojaš niči, od koder pojde pozneje v Daljnij in potem na Japonsko.
London 5. januarja. Včera, so Rusi izročili generalu Nogijb vsa vladna poslopja, vse državnc objekte in vojne ladje Od dane* zjutraj vihra nad Port Ar turjem belo-rdeča zastava vzhajajočega solnca.
London 5. januarja. Nogi e sporočil v Tokio, da ga je Sfrs-ljeva kapitulacijska ponudba silio presenetila. Nad vse hrabri odpr Rusov še pri zadnjih naskokih je bil vzrok, da ni računal, da ped enim mesecem zavzame Tort Artur.
London 5 januarja. Slavnostni vhod Japoncev v Port Artu je določen na 8. t. m V praznovmje zavzetja bodo imeli oficirji 10. \ m. velik banket
London 5 januarja. Japoici so zaplenili v Port Arturju 80C00 ton premoga druzega pa niso dobili ničesar v roke.
London 5. januarja. Uradno poročilo iz Tokio naznanja, da so Rusi včeraj zjutraj izročili Japn-cem več trdnjav kot jamstvo, da se bodo držali kapitulacijske pogodbe. To uradno poročilo pri znava, da je bilo v bojihza Port Artur nad 50 000 i a poncev ubitih: kol'ko j»3 lilo ranjenih in koliko jih je v. led bolezni pomrlo, tega poro&Bc ne omenja.
Port Artur 5 januarja Dai.es ali jutri odkoraka iz Port Artuija ruska posadka v aniformi in z orožjem Na čelu bodo stopali častniki s potegnjenimi sablje mi. Japonska armada bo delala špalir in izkazovala ruski posadki iaj-večje vojaške časti.
Med Japonci je zavladalo veliko veselje, ko so se osvobodili oni japonski vojaki, ki so bili že
od meseca febnarja ujeti v Port Arturju Ojetnifi so bili mornarji z onih ladij, s :aterimi je admiral Togo skuša zapreti izhod iz pristanišča.
Tokijo 5 januarja General Steselj se ni uieležil nobenih pogajanj in tuđ ni bil navzoč pri izročitvi držajih poslopij japonski komisiji. Zadnji dogodki so nanj vplivali s t;kšno silo, da je popolnoma diševn*) potrt A tudi telesno je oolan; rane, ki jih je dobil, se & niso zacelile, marveč so se raztolele, da je prisiljen ležati v pfđtelji Že v nedeljo je bil tako slak da ni mcgel svojeročno pisati one^a pisma, v katerem je ponudil gaieralu No iju svojo kapitulacijo marveč ga je moral narekovati
Tud: general Nogi ni zdrav. Bled w zamišljen hodi po tabora ter obi-kuje po bolnicah mnogobrojne ranjence. Generala je zlasti potrla smrt ob^h svojih sinov.
Petrogrrd 5. januarja. Car Nikolaj je danes dospel v Carskoje selo. OJpovedane so vse carske revif. vojev, ki odidejo na Daljni Vzt'.k
Patrogral 5. januarja. Mesto, ki je bilo v ponedeljek in torek vsled vesti o kapitulaciji Port Artu ja vse razburjeno in vznemirjeno, kaže zopet vsakdanje liee, kakor vsako leto o božičnih praznikih; tudi naval na uredništva li povpraševanje po novih listih a ponehalo. V Kronštatu ia Li->avi se z nervozno hitrostjo dela v ladjedelnicah, da bi Čimpreje moglo odpluti tretje brodovje.
Po sklepu lista.
Danes ob pol 4 uri pop. je po kratki bolezni umrl v Ljubljani znani slovenski rodoljub, pesnik /d. gesp. Ivan Ne p. Resmaa, postajenačelnik v pok. Pogreb bo v soboto popoldne.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljub-
Ija nsia, ;Meseca decembri 1904 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1154 strank 648419 K 44 h 838 ► tr.rik pa dri?n lo 471989 K 88 h. V IV. četrtletju 1904 dovolilo se |e lit proailoem hipoteonih in ebštnskih posojil v skupnim zoe«ku 822 900 K, 10 prošenj za skupni zneiek 90881 K 12 b pa sa je odklonilo radi nezadostnega pokritja.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Meseca decembra 1904 se je vložilo pri ljubljanski kreoitni banki na vloine knjiiiee in na tekoči rićon 1,118 368 K 42 h , vzdignt.'o pa 1,663.046 K 31 h Szupno stanje vlog je bilo koncem meseca dtoembr» 1904 5,979 748 K 52 h.
— Mestna hranilnica v Novem mestu« V mesecu deeem bru 1904 je 300 strank vložile 109 250 K 79 h, 229 strank vzdignilo 77 824 K 54 h, torej već vložilo 31 426 K 25 h, 6 strankam se je izplačalo bi-potecnih posojil 5 240 K, 175 menie se je eskomptovalo za 64 598 K, stanje vlog 2,598.575 K 83 h, denarni promet 380.524 K 32 h. Vseh strank je b.lo 1021.
Zahvala.
ob priliki bošičnice I. in 11. mest. slovea. otr. Trtca, dnr t. m. v veliki dvorani rMest nega doma", je blagovolil slavni občinski avet podariti znatn« vsoto 600 K v napravo oblatil revnim otrokom teh dveh zavodov. Obdarovani«-je bilo 120 otrok. Ker pa gori navedena vsota ur zadostuje, pokriti so se morali izdatki potom nabiranja. Voditeljici I. meat. slov. otr. vrtca «• darovale naaledne eč. dame in gospodje:
Vel. g. člajraerieva :<» K; g. J. K»et 10 K; g. L. Pirčeva 6 K: gdč. A. in K. Gnjerda 4 K : g. .1. Velkarrb 4 K: g. J. Mally 4 K; g. M. (Vrne 2 K: .Slavna ženska Ciril-MeUdova podru inu-a pri Sv. Petru je nabrala med »dborni cami 51 K f>0 v. po gdč. blagajniearki lj. Strah.
Za oba vrtca se je skupno darovalo :
Ni.  prava, premil.  g. knezoskof dr. Anton Bon. Jeglič 10 K; veleč gospa aupanja Hribar jeva 10 K: g. Orolav Polem* popustil pri računa «a pecivo 1 K.
Voditeljici II. in«st. -doT Otrnttrsil vrtca je bilo vročeno :
Od veleč. g. J. Vrhovnika, aup. trnovskega 5 K; od slav. šentlavško- frančiškan »k e ženske Ciril-Metodove podružnice, po g. Kr. dr. Tavčar jevi *:2 K: od šen^jakobsko-tmovske podružnice pe gpe. J. SupvnčiČevi *20 K,
Slavnemu občinskemu svetu, kakor tudi VSSSI tu navedenim blagohotnim darovateljem, nadalje gdi, M. Marout ovi. voditeljici ine9tne dekliake 8ra«rednice pri Sv, .Jakobu, kije radovoljno pre-vaela nakup daril in slednjič g. DSZVL vetba telju ognjegascev, ki nam je preskrbel kinčanj« boiieuega drevesca; v som torej se zahvaljujeta v svojem in v imenu obdarovanih otrok.
V L j u b 1 j a n i, dne 29. decembra 1904.
Zofija Zupan,
vod. 1. mest. slov. otr. vrtca.
Marija Jerina,
vod. II. mest. slov. otr. vrtca.
f rane Jožefa
grenčica lrae-n
pravzaprav reprezentant grencic".
V medic, odd splofine bolnice na Dunaju.)
* lekarnarja JI u 11 J n ScliniI_ iitanna *ol za želode« je pridobila tekom več kakor 20 let najbo{j5i glas kot dietetictio sredstvo, kar dokazujejo ne-M*ojna priznanja. Vpliva točno in zanes-ivo pri različnih nerednoatih prebavljanjs, pri želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri riganju itd., tako da ie kot izpričano domaČe zdravilo jako razširjena in jiglana Da tako izborno vpliva, zato se ima jao valiti racij on alnemu skladu.
Oblastveno konces.
vzgajališče
_i?na realka, pripravljalni razred, državno-veljavna Izpričevala
Artur Speneder
DUNAJ, XV., Neubaugiirtel 36
Ustanovljeno 1849. 319-61
Zahtevajte
ilu8trovani cenovnik
podjetja za žarnice
„Ideal" 28
IIusto Pollak
DUNAJ, VI., Wallgisw 34.
Oena lepa svetloba brez inStalac je in nevarosti  Poraba l1 4 kr na 1 uro.
iiV»*>        Ai-iii-ii i'm%>
3497—5
Protin f%
revmatske f bolečine .
Zoltanovo mazilo
priznano tako dober lek za vdrgnenje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po poŠti razpošilja
ekarna ZOLTAN, Budapešta,
V. Szabadsagter.
Na tisoče zahval-
nih pisem iz vsega sveta obsega pojasnevalna in podočna knjiga kot domači svetovalec o lekarnarja A. Thlrrrjja balzamu Iti eantlf. inav.llu kot nenado-meitnem sredstvu. Po sprejetju 35 vin. (tudi v znamkah) se knjiga posije franko Naročniki balzama dobe knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnatih ste* kleni c balzama stane K 5, ?0 malih ali 3'» dvojn. steklenic K 15' — Hnko z zabojčkom itd. 2 lončka centifo-jakega mašila franko z zabojčkom K 380.
Ukarnar A. THIERRY v Prigradi
pri Roiraekt Slatini.
Ktznanite mi ponarejalce in prodajalce po-aredb mojih edino pristnih izdelkov, da jih kazensko zasledujem. 3175-10
Zdravilski
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim keniškim nadzorstvom. Destilerija
Gasiš £ M
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 6'—, 7, ste kienice K 2 60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 8
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najboljše priznana
faie-cliijjii Mura
fctera akre|iruje laeleee, odstra-*Juj> luske in preprečuje Ispadao e las. 1 Bteklenlea z navodom t 14.
ttzposilja se z obratno po&to ne manj kot dve steklenici.
-aioga vseh preizkušenih zdravil, ledic. mil, medicinal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurgičnlh vez, svežih mineralnih vod i. t. d.
bi. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it 1
Pviog novozgrajenega Fran Jožefevega
jubil. mostu. 21—2
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. decembra. Ana Weiss, ogrojiČarjeva Jena, 19 let, Dunajska cesta 6, mrzlica ob porodu. — Aleksander Justin, vrtnar, 45 let, Marije Terezija cesta 11, jetika. — K milija Klaič, narednikova hči, 6' . mes., Metelkove ulice z. Kbaehitis, Bronchitis.
Dne 1. januarja. Arguat Jernikar, zidar, 39 let, Hradeckega vaa it. 25 pljučna tuberkul. — Dr. Matija Prelesnik, aemeni&ki prefekt, 31 let, Zaloška cesta 11. Cirhosia hepatis — želodčno krvavenje.
Dne 2. januarja. Helena Mokole, kamnoseškega pom. žena, 46 let, liohoričevc ulice 10. Lupus facii. Tuberaul. pulm. — Marija PleŠko, saaebnica, 70 let, Poljanska ce9ta 10. Vitlum cordia.
V deželni bolnici:
Dne 29. deeembra. Marija Fajgel, mokarica, 73 let, Carcinoma ventricnli.
Dne 30. decembra. Alojzij Borštnik, pastir, IS let, Cystitis et Pyelonephritis.
Dne SI. decembra. Ivan ZnidarSič, posest., 65 let, Cirrhosis hepatis.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka1' v Ljubljani.
Uradni knrzl dun. borze 4. januarja 1905.
Salaabenl (mplrjf.
majeva renta .... srebrna renta .... avafr. kronska renta /0     „    zlata „ i'/f ogrska kronska  r   . .
*•/•        f.      *lata n    • •
ie „ posojilo dežele KranUke 4l/t°/o peaojilo mesta Sp.it t 4 »/,•/,      -        - Zadar
i9
10020 10020 100-35 119-50
98-20 118-70
99- 50 100-25 100-
4l
»v/t
»Vt*/« boa.-herc. žel. pos. 1902 ! 100 90
4% češka dež. banka k. o.    . j 100- -
»•/.     »      »      .     i-o.    . || 100-
4VB*/t Mt- P«™« gal- d- hiP- b 101*40 *Va#/a peit.   komu   k.   o. a.
10f/ft pr....... 107-15
zaat. pisma Innerst. hr. 100*10 9      n     ogrske cen.
del. hr....... 100-50
z. pia. ogr. hip. ban.   . 100*10 obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr..... 100-—
obl. češke in<L banke . j 100*75
4f/§ prior. Trat-Porač lok. žel. 99
4*/. prior. doU žel..... 99*50
••/,     „    juž. žel. knp. V/t • 307.76
avst. poa. za Žel. p. o. . 10060
BSrattMb Irečke od !. 1860» , .   . . w   „ 1864 ....
„ tuuke.....
n    tem. kred. I. emisije II.
4<
•v
t 8
n » ogr. hip. banke . srbske k trn. 100 —
turške.....
irečke . .
SaaUlka
Kreditne „ . . . .
taomoftke n . . . .
Krakovske „ . . . .
Ljnbljanike „ . . . .
Avst. rud. križa „ . . . .
Ogr,    m     n „ . . . .
Ba dol/o ve » . . . .
SaicbnrSko „ . . . .
Dunajske kom. „ . . . .
D«laile«.
Južne železnice.....
DHbime ielemic« . AvaSr.-ograke bančne delnice . Avvtr. kredita • sanke . . . Ogrnke , „ . . . Zhmostenake m . . . Preaogokop v Mosta (Brtti) .
Alpiaake motna.....
Praske Žel. tsdr. dr.....
■Unia-Muranvi......
Trborljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. dražbe . . Češke sladkorne dražb« .   . .
Vslnts.
C. kr. cekin.......
20 franki ...**•*• 10 marke.   .   .   .   w .   . .
8overeigno.......
Marke.........
Laiki bankovci......
RubUi.........
Dolari.........
186 — 276 -162 — 305 — 207*— 170 — 97 — 133 — 20 65 475 -77*-88- — 68-63-2890 65*— 73-621 —
88 652 1627 •80
806 250' «47 512 S460-63li-802-630-185'
nO 50
75
50
11-83 1S-2.0 18*60] «3-89
117*47 Sfi-SO
265 60 4-84
100 40 100-40
100- 55 119-70
98*40 118 90
101 — 101*26 100* —
101- 90 10015 100-50 102*40
108*15 101 —
101*20 10110
101 — 101*75
100-309 75 101*60
188-70 178 60 164 50 314 — 306 — 277 60
102 — 134 —
21-65 485*— 81 — 92-50 71 — 66* 29-90 69 — 76 75 631 —
8850 6*3*—
1637-— 681-50 806 50 260 76 •73-— 613 75
1470 — 633 -307*-634-188-70
11*37 1S-12 13*68 23 «7
117-67 96 60
264*60 6-
2itne cene v Budimpešti.
Dne 5. januarja 1906. In.
K
Te
PEonlea za april . Pšenica  „ oktober Etf „ april .
Komxa   M maj Oves      „ april .
za
m m
100 kg. 100 , 100 » 100 , 100 .
19 96 17 40 15*58 1484 14*20
RaVsativ.
Nespremeajeno.
Heteorologično poročilo.
VMIoa u*d morjem sos 2.    Hroduji mratei tl&k 736 0 mm
Januar	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v 9C.	Vetrovi	Nebo
4.	9. sv.	736 7	- 64	brezvetr.	del. oblar\
6. »	7. zj. 2 pop.	737 4 7350	— 76 — 28	ar. jvzhod si. svzh.	oblačno oblačno
Srednja včerajfinja temperatara: — 80° normale: —2 7°. — Padavina 2*7 mm.					
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega s ičntja med boleznijo in ob smrti nase iskreno ljubljene tete, oziroma svakinje, gospodične
Marije Pleško
zasebnice
in za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku se liajvdaiieje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znaneem.
V Ljubljani, 3. jan. 1906.
4i Žalujoči ostali.
Rodbina   Debevčevs naznaaja
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žaloatao v«st, da je gospodična
Terezija Debevec
učiteljica,
danes rjutraj, v 26. letu svoje dobe, previđena s sv. zakrameeti za umirajoče mirno v Gospodn zaspala.
Pogreb drage rarjce bo le v petek, dna 6 jan., ob 4. ari popoldne iz hiš« žalosti, Trnovske ulice št. 23. na pokopališča k sv. Krištofa.
Sv. maše zadu&uice se bodo brale v trnovski župni cerkvi.
V Ljubljani, 5. jau. 1906.
66 Žalujoči ostali.
Zahvala.
Podpisana rodbina se zahvaljuj« vsem sorodnikom prijateljem in znancem aa neb roj ne izraze sočatja in to lažbe v bolezni in smrti napozabnega soproga in očeta, gospoda 62
Ivana Žnideršiča
iz Matenje vasi Posebno se pa ie zahvaljujemo »'a1-1 it i rodbini Iv. S k u b e-tov i, tvrdki A. Krisper in B. Kavčič, za durovane vence, gg. E. F i n-gru in Kast ne rja iz) Prastranka, katera sta dobrohotno posodila konje in voz za prepeljavo r»jnika, dalje vsem gospodom m damam, kateri ao r»njkemu izkazali zadajo čast,
M a t e n j a v a s, 4. jan. 1905. Žalujoča rodbina Žniderslč
Naznanilo.
S 1. aprilom 1905 daje ae v Ljubljani Marije Terezije cesti Št. 14, stara, obČeznana, renumirana restavracija ,,pri novem svetu11 z vrtom, kegljiščem in hlevom v najem.
Izurjeni    gostilničarji   8 kavcijo imajo prednost. 50—1 Natančnejša pojasnila daje posestnik Anton Gorše, kantiner v pehotni vojašnici, Metelkove nlice v Ljabljani.
ii i na kreditna
0
v Ljubljani
razpisuje več mest
55
Tozadevne prošnje s spričevali je vložiti najkasneje do 24. t. m.
tint. isiaki: Sidro.
Liniment. Capsci comp.
nadomestilo za 3048—14
Pain-Expeller
priznano Izborno, bolečine fola-iača mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2*— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupa tega splošno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z na&o varstveno znamko sidro" is Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
Rlelaterjet« lekarn« pri vy ^ V .fi-N    aEI«te»« leva v Pragi,     't ^%
lila'        l*Ji*'MaBpošjlj.nj« v»»k. d&n-     .   I .
m _m
Na citre
poučuje Još. O mulec, star.
Več se poizve v knjigarni Klein-mayr & Bamberg. 36
Florentinka
daje konverzacijHke nre v italijanščini vsak dan od 7. do 9. ure zvečer. Plača 8 K na mesec za osebo.
Natančneje   na   Mestnem trga itev. 11, I. nadstr. 46
V gostilni
„pri Kramarju"
Dolenjska cesta štev. 5
bode
v soboto, 7. januarja 1.1.
omaca ves
z godbo In plesom.
Začetek ob 8. uri zvečer.      Vstop prost.
Veselica traja do zjutraj.
K uobilnem obiska vabi z vsem spoštovanjem
Jerica Sitar
53 gostllnfčarlca
Vabilo
k
občnemu zboru posojilnice za Bled in okolico
v nediljo, dna 8. januarja t. I. ob 3. uri popoldne
v dvorani »Blejskega doma".
Dnevni red:
1. ) Potrjenje letnega  računa za leto
1904.
2. ) Sklep o porabi Čistega dobička.
3. ) Volitev nadzorstva.
4. ) Raznoterosti. 37
Opomba: Ako bi ta zbor ob 3. ari ne bil sklepčen, začel sa bode ob 3. ari 30 min. popoldne dragi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
Na Bledu, dne 1. jan. 1905.
Načelstvo.
Ob pomanjkanju alasti, telesni in dnfievni obnemo-glosti in povsod, kjer gre za to, da se oslabelost telesa popravi, rabite
Ivana Hoffa
prirodno, slastno
sladnega ekstrakta živilo.
Se dobiva v lekarnah in
drogerijah.
1904: Veliko slato drž darilo.
Delavnice živil
3629
Ivan Hoff, Stadlau.
Razpis službe.
,,Goriška l.udska posojilnica" sprejme takoj
ali pa v najkrajšem času
ni" c\ < 11x11*: a.
Mesto je stalno s pravico do pokojnino. Pogoji po dogovoru. Prednost imajo prosile i, ki so izvežbani v zemljiškoknjižnih poslih. B4—1
Trgovski pomočnik
HI
51
prva moc *-
spreten prodajalec se sprejme takoj ali v 6 tednih pod dobrimi pogoji v sukneni in manufakturni trgovini. ——
R. Miklauc Ljubljana.
onkei
s
Znamka z opico. Kamen za čiščenje.
Marmornati okrajniki, kamini, stenski oboji, stop-
njice, podovi, preproge iz Iinoleja in oljnate povlal
se čistijo hitro
VARSTVENA ZNAMKA
Snaži in lika ob enem vso hišno in kuhinjskoopra\ o Pravi zaklad za gospodinjo !
rand
Sploino zastopništvo mm. Avstrijo: HENRIK 8TOE88LER, Dunaj, I. Fr*yuny c.
Prodajalka
zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejme v slaščičarni Kirbisch. or
z dobrimi spričevali sprejme se na deftelo. Take, ki so popolooma zmotne same prodajalno voditi, imajo prednost. Vstop takoj. Placa po dogovoru.
Ponndbe na npravnifttvo .Slovenskega Naroda." 3879-3
Stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo se odda za februvar. 48—1
Povpraša naj se Florjanske ulice štev. 24 I. nadstr.
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Knrz za ječlanje
v Ljubljani
se prične v ponedeljek
9. januarja dopoldne ob
10. v hotelu „Ilirija" kjer se prijave prevzemajo že naprej.
Gospa A. Nagel
specialistinja za jezikovne hibe.
Na praznik sv. 3 Kraljev
v petek 6. januarja t. I.
se vrši
v gostilni in kavarni
,pri Malem slonu'
v Novem Vodmatu.
Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vljudno vabi
43       Marija Hutter.
>
40
3983
QB
087544
2
Želi se kupiti takoj v mestu
hišOzgostilno.
Ponudbe naj se pošiljajo pod F. B upravniŠtvu „Slov. Naroda**.      38M 4
Notarskega kandidata
(tudi začetnika) oziroma sollcltatorja sprejme takoj
notar na Sp. Štajerskem.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 12-2
Elektriška žepna svetilka.
ni
Zanes'jlv In soliden Izdelek.
Na pritisk s prstom zažari čudovito svetla luč. Brez vsake ne varnosti in lahko; nosi se pripravno v žepu. Baterija se lahko zamenja. Cena kompletno z od-sevnikom 3 K Bat *rija za pr-me nitev 80 h. Elektriška acetyie-nova ročna svetlka 5 K. Kilo goriva zraven v t ločevinasti Skatlji 1 K. Izvrstna, velefina ročna svetilka znamke „Scharlach 7 K 60 h. Na deželo po povzeju. 91. Rundbakln, Dunaj IX. Lieehten-3271-4 2       steinstrasse 23.
Sprejme se inlai zanesljiv
POllIll
kateri je izuČeu v trgoviui s specerijo in železnino. 45 Kje, pove upravo. „Siov. Naroda**.
Već sto lepihy suhih
11« i Dloov
proda po primerni ceni
Josip Fajdlga, trgovec z lesom v KamniUii. B56&-8
CUNARD LINE.
Prva direktna parobrodna vožnja
TRST-NEW YORK
in nazaj.
Vozna cena v lil. razreda
3633 4
Ljubljana-NewYork 186 K
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg. prtljage že od Ljubljane. Naipripravnejaa in najcenejša pet iz Avstrije v Ameriko. — Pojasnila in vozne karte pri
1\ ]NOAVY, agentu
v Ljubljani, Dunajska cesta 32
poleg južnega kolodvura.
Pasti
! za podgane, dihurje, krte, miši itd.
patentirani najnovej&i amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2563—19
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira.      Oeno Jako nizke.
VABILO
k
plesni veselici
ki se vrši
v nedeljo,  dne 8. januarja 1905
v gostilni „PRI RIBCU" na Dolenjski cesti štev. 4.
Svira meščanska godba. Začetek ob 4 uri popoldne.
Točna postrežba je zagotovljena. — Točila se bodo izvrstna goriška in bizeljska vina. — Poleg druzib jedil bodo na razpolago tudi izvrstne domače riževe klobase.
Vstopnina 15 kr,, dsme proste«
K obilni udeležbi vabita z velespoštovanjem
Jvtlhael in Jvanka ptajcen
39 gostilničarja
Ces. kr. avstntske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice t Beljaku.
Izvod iz vozr^egra. reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoći osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo. Ljubno cee S^latbal v Auasee Solnograd, če« EJein-Reinisg v  Stevr, v Line, na Dunaj via Amatetten.  — Ob 7 on 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž Pontabel, Beljak, Celovec, F>aazensfssts, Liubno, Dunaj, ćei SeiitbaJ v Solaograd, Inomost,   tez KleiD-Reifling v Stevr, Line, Bndejesice, Plaen. Marij ne  vara, Heb Francove vare. Prago, Lipsko. čes Aoastetten na Dunaj. — Ob 11. ari 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, PontabeL, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztbal   Solnograd, Len d - Oastein, Zeli ara See Iaomost, Bregenc   Curih,  ženeva, Pariz čez Aoastetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec,  Fransensfeste, JAo akovo, Ljubno,   čez  Kle n-Reifiing v Stevr, Line, Bndejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v-ore, Prago (direktni vos I.  in  II  razr. , Lipeko. na Dunaj čez Amatetten.   —  Ob 10. uri  ponoći osoba vlak v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, Inomoet, Monakovo (Tr9t Monakovo   direktni  vos 1. in II razreda). —  PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop istotako. — Ob 7. uri 8 m svecer * Novo mesto, Kosevje, — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob S.  ari 23 m zjutraj  osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost. Franzeosfsste, Solnograd Une, Stejr, I sebi, Auasee, Ljubno, Celovec, Beljak  (Monakovo-Trst direktni voz I. m II  rum.) — Ob 7. ari 12 rs zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni v vk s Da nuja Ces Amstetten, Lpsko, Prago (direktni vos I. in II. razred*,, Franov« vare, Kar« t« var i, Heb, Marijine vare, Pisen, Badeievioe, Solnograd,  Line, Stevr,   Pariz, Ženevo, Čarih Bregene, motnost,  Zeli  ob jezeru,  Lend-Gastein   Ljubno,   Celovec,  Šmohor,   Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak  s Dunaja, Ljubna, Selxtnala,   Beljak*, Celovca, Monako   ga, Ino-moeta, Fransensfesta, Pod ta hI a. — Ob 8. ari 44 m zvećer oaobni vlak s Dunaja, Ljuba*, Beljaka, Šmoborja, Celovca, Pontabla, tez Seizthal iz Ino mosta, Solno d rada če* Klein-Reifling, hi Stejra, Lisca, Bodejevio, Plna, Mar. varov, Heba, Fnmcovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA  MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki :   Ob 8. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob b*. ari 86 m avscer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.  V KAMNIK.   Mešani vlaki:  Ob 7. ari 28 m zjntraj,  ob   S. ari  5  m popoldne,  ob   7. ari 10 m zve&ir.   — Ob 10. uri 45 m posodi samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m ziutraj, ob 10. ari 59 m dopoldne, ob 8 ari 10 m svsnsff. Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah is praznikih in le oktobra.  — Čas prihoda in odboda je oznaAen po srednjeevropskem ftasu  ki is za % min pred krajevnim ftaaom v Lmbliani 1
JOSIP MURNIK v Ljubljani
prlporor
3607—8
za razne prilike
= šampanjske znamke
Kleinoscheg - DERBY SEC
f! i
napravljen iz francoskih vin
In
Kleinoscheg Goldmarke
napravljen iz tuzemskih vin.
Sprejme se takoj
učenec
v manufakturno trgovino v Ljubljani, kateri mora biti pod nadzorstvom svojih staršev. 3884-3 Kje, pove upravništvo „Slov. N.u
gSJB>
Za vsako rodovino važno ilnstrovano knjigo o premnogem blagoslova z otroki razpošilja s prepisi veft tisocev
zahvalnih pisem tajno za
00 h  » avi.tr. cu»xnkah goa** A. BAVPA Berlin S- Vf. LandeuatraM« M
Avtomatske pasti na veliko
za podgane gld. 2- , za mi§i gld. l 20, ujamejo brez nadzorovanja do 40 kom. v eni no&, ne puste duha in se same nastavijo. Past za fičorke *••-*• ujame na ti«o*e Ščurkov v eni noči; velia gld. I-20. Povsod najb<<lj§i URpehi P«'6il|a  proti  pi.vzet;u JJ. I !«*■*,
!>«■■».. i    11,   KurzliHiif rKHMMf    « .
Nebroj pnznalnih pisem 2"^3B-7
Pariška svetovna razstava 1900.
£AU DENTIFBlM DliD0CTEUR PlEBRt
Sveti
loslavna ustna voda.
Ooblvs se povsod.     2921 26
9t  41172 8835-3
Ustanova
za meščanske otroke.
Z« ra»p sano Primož Auerjevo ustanovo s« m«**i*f8ke olr Kr t sneaku letn«b 105 K se m oglasil nobeden pr^-ii- o k bi bi po ustanovnem piomu opravičen )o uiivati.
V-*l-d t^-rfa fe ta u*l n< v% i-n oaroftilu o kr d^i»*lne t>»^e v L ubijani s dne 4 t. m dtev 21782 vnovič raspisui* v podelitev s i r pomnjo da imajo pravo » rt< n|e otroci ubogih melcanov ljubljanskih, predvsern sorodniki u^taonvoika m r ub<~»-»ih »idt-lf v ln»-v vu-uh, ki se nameravajo u6itl in izuoiti kakega obrta ali rokodelstva.
S potrebo mi dokazali opremljene pr Aaie sa podel te v te ustanove vU(/ati i" tnkaj
đo  I.*,   i m ii ii >i t-1 ta 1905.
Mest I naeistrat t LJublja i
dre 22 d-o 1904
Jamajka
rum
13: „
•683-6
E
ii
bres v «a kor Ane ga umetnega aroma ali parfuma.
Dobiva se po bo'Jilh ipecerlj> •klh In deltkatoanlh trgovfnon — ■   »    In drogerljah. - t
Radi bolezni se tala o j proda slatnoznana
Bobenčkova hiša
na Gliticali
v kateri ee nahaja že nad T>0 let gostilna. Zraven je tndi velika vinska klet za na debelo.
Proda  se  tudi   posoda ki je v kleti. Lep solnčnat   vrt   za goste ter tudi vrt za  sočivje in  velik travnik Posestvo stoji pri glavni tržaški cesti blizo mitnice. 42
Poizve se pri sedanjem posestniku Egidiju Jegliču, Resljeva cesta 13.
I
S t 4436Fr
V soboto, dne 7« t. m. .se
bode vršila ob navadnih uradnih urah
v hiši št. 3 v Bethovenovih ulicah
prostovoljna javna dražba
različnega premičnega blaga, pohištva, sobne in kuhinjske oprave, obleke, perila i dr.
Kupci se vabijo z dostav kom, da se bodo dražheui pogoji pred pričetkom dražbe navzočim naznanili. 33-2
Mestni magistrat v Ljubljani
dne l2. januarja 190.).
Gospodična
iz dobre brvatske obitelji, vešča v voru in pisavi hrvatskega, nemškega 1 madjarskega jezika, igra perfektno citr išče mesto odgojiteljice v boljši %Y venski rodbini. 8898 Vpraša se upravništvo „S1. N.
Kupim opravo
za špecerijsko prodajaloico. Sprejo
prodajalko
za špecerijsko trgovino (pri Ljubijo Predoeat irna tista, katera boče pon 1 gati tudi pri gospodinjstvu. Rh^^ Ponudbe pod  „A. J. B. 1881" c upravništvo »Slovenskega Naroda".
50,000 parov ćevlj ev
4 pare čevljev samo gld. 2*80
se prodajo zaradi  nakupa velike mri' I • ohutal dokler traja zaloga za to anu \ nizko ceno    Par moftkih in par žen čevljev rjavega ali rrnega uunja na trak . I. vr>te gak?j>ram, z močnimi zbitimi u -podplati; daije par moSkjh in  par žent-k modmh Čevljev s paapoilum, zelo eleg.. novt-j&e oblike, močni, b t'_p!o podvlek zimo, zelo lični in lahki   Vel ko*t p«, V«! 4 pari veljajo Hamo g ML Ji 80 R. 6iJja pi> povztt. ali če »e p«>Sl|e denar na
S. URBACH, eksport čevljev
Krakov čt. 363.
Zamena dovoljena, tudi denar brez nep nazaj; riziko torej izključen.
Pozor ženini in neveste!
Za bodočo sezono priporočam svoja dva separiram
salona za ttrajsla ittija ii
Obenem tudi opozarjam na svojo priznano dob kuhinjo in izvrstno pijačo ob poštenih cenah.
Z velespoštovanjem
FRIC   NOVAK, hotelir
T ***
r ■
<r   f- <r
Voda!
<5-£)
Voda!
Voda!
e) (d
m
Prva inedina domaČa tvrd kaza jrs b jro d ov o dne napravi
Inženir in  vodni toliiiiU
ACHUIZ
ss«smwl
.1 p.
J«
Fan Josipova cesta 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodao preskrblte? kakor tndi brezhibno izvršitev takih naprav po rmernlh cenah.
z= Tehnične izjave so brezplačne. =
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki.
Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakoiasno
na razpolago. 3^ p
Avgust Žabkar
v Cjubljani, Dunajska cesta
K K
železolivarna
868—46
strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinatvn in preca*titi dnhovftčini v izdelovanje vsek v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
Izdelovanje raznovrstnih mlinskih ln ftaglnlh naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah ln sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega Železa in sicer: jirohur križe,  kotle,  i»«*cl,  vrine klopi, sulae,
Htebre, (rombe »ti vo<lo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: Železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskib in kliučavničarskib del: železne ograje, vrata, Okna, strelovode In štedilnike raznih velikosti.
l7d>ltftvaiiJH žičnih pletenin za vrtne »fTi-nje. pašnike, travnike itd.
rs»«^vii ln prurueuul **.» na ZtthtovMn|e na razpolago, ▼ sto f>& i>o primernih tovarniških cenah.
15
Dobiva se povsod!
J.BUZZOLINI
. delikatesna trgovina
riMrSufjasucs si2mlečna čokolada H   w 1Jltb,Jaial.
ti
Prodaja na drobno
nekdaj
Potočiiiovih-Zoretovih posestev v Št. Petru
bi zu Zidanega mostu
bode in sicer: 14. januarja 1905 ob 9. uri dopoldne pet hiš z vrtovi; 15. j*- usrja 1905 ob 9. nri dopoldne bode prodaja njiv, travnikov, host, vinogradov in sadnjakov.
Ena hiša je  velika, ima 12 sob. V njej se izvršuje gostilni carska obrt. Trna velike hleve, kleti in ledenico. Ostale hiše so manjše ; pri vsaki je vrt.
Plačilni p<»g<>ji so jako ugodni. 47—1
Pogoji se izvedo pri dr. S ancu v Novem mestu na Kranjskem.
s Ključavničarstvo s
ign. Faschifig-a_____
Poljanski nasip št. 8 (Raicluva hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
S štedilnik ognjlBO
S najpriproatejšlh kakor tuai najfinejših,
n z žoiu medjo ali mesingom montira-
5 nih za obklade e počnicami ali kahlami.
S Popravljanja hitro in po coni. Vnarija n naročila se hitro izvrsć.
II
n
m n n n m n n n n n
i
" - '■>
j?q visoki kralj, deže«**- <rla.dl proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
patovačka kiselica
naravna alkališko-murlatiško-iltijska slatina, bogata ogljikove klsUne
izvrstna kristalno čista namizna voda.
Giaaovit8 zdravniške avtoritete pripisujejo te| slatini Dajborji ospeh pri vseh boleznih prebavnih organov in pož'r*lnt*a, trganju In revnrcl, pri žeiodčnem, pljučnem, vratnem in vs*h drug.h katarjih, pri zlati rili, pri obrtnih in boleznih v mehurju, pri kamenu, pri saduorr.l bolezni, zrnatih in oteklih jetrih, gorečici in mneg h drugin boleznih. Preizkušeno izvrstno in renaokriijivo sredstvo ori spolnih in mnogh drugih Z< skih tK.lezn h. Analizirala sta jo prof. dr. E. Luivvig, c, kr dvorni Bveimk in kr prof. dr. S. Bošujakovid.
fWlik«TMl na BBSgii sirokovnih rarsiaiah s 15 zlatimi jHiajami.
„Upraviteljstvo vrelca Apatovačke kiselice"
■ *3l
i - * ■" • A
Dobiva
Zagreb, Ilica št. 17.
se po vseh  lekarnah, drogerijeh, cijah in gostilnah.
istopalk *a Kranj   o: C SEFARDI v Ijnbl
487- 63 restavra-
cij
K/S r %4 Ć
V I
f zavarovalna družba za življenje v Londonu.
~ J Filijala za Avstrijo: 9043—7
* Dunaj, Lj Giselastrasss št. 1
v litsl drusiva.
Društvena, aktiva dne* 3L decembra 1903  .   .   .........kron 908,«89.8*5 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1903 ....... „     31^994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pugodbe in za povratne kupe itd.
od ob.-tai;:n.ja dražbe  184*>.............. * 469,518100-—
Med letom 1903 je društvo izpostavilo F613 po'ic z glavnico    ...      m     42.992 712"— Kot varstvo  za avstrijske  zavarovance je vlada pripoznaia nastopne vrednosti: Zaloga dražbe pri c kr. državni centralni biagajui na Dunaju je
*" znašala 14. aprila 1904 ...............K 26\4Tfi9?,810 nom.
I  aestvo na Dunaju..................»    1,060000 —
Posestvo V Pragi...................*        4<*l. 00' —
Izplačana posojila zavarovancem............_._3 ftOn 7H413_
K 31.6*2.074*23
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja dražba police, kakor tudi obrazce za
predloge daje brezplačno
eneralni zastop za Kranjsko in Spodnje Štajersko
v Ljubljani, na Franc Joiefo-i cesti 17
BS£~ pn GVIi>OMU 2ESCHKO. IS
W3. Pvavr.otam se tudi sprejemajo spretni in zmožni agenti in zastopniki.
; ——————-----—- •■■
Ot to rite
1
/ni
me pri „
5*
I
1 $
' f.-
SE
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam,  da sem otvoril v
prostorih svoje restavracije 37l»0 4
pri ,Zajcu' na Rimski cesti 24
(t. j. na vogalu Rimske, Bldiweisove in Tržaške ceste)
kjer mi bode mogoče postrezati z najboljšo kavo, z raznimi gorkimi in mrzlimi osvežujočimi pijačami, kakor tndi z raznimi svetovneznanimi likerji in drugimi finimi in pmtnimi domačimi žganimi pijačami.
V zabavo so v«e dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mn«>go časopisov, ki se oddajo v drugo roko proli nizki odškodnini.
Obenem opozarjam slavno občinstvo, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekle Jenih ter tiizemskih in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Točim tudi vedno sveže in najbolj priljubljeno pivo, ter postrezam ob vH^kem Čano z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah IV Oddajam tudi vse p jače in jedila čez ulico. Sprrjfinnjo s« abonenti na hrano, kakor tudi naročila za wm gostije po poljubnih cenih.
Za vsestransko blagonaklonjenoat in obisk moje restavracije in kavarno bo najudaneje priporočam _ —
Avgu&tin Zaiec.
mtmmmmm
A. ICUHST
LJubljana
Velika iaSoga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode ln otroke je vedno na Izbero.
Vsakersna naroČila izvršujejo so točno ti* po nizki coni. Vse more 83 shranjujejo in ^aanamsnujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj «e vzorec vposiati.
>
Josip Reich
barvarlja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozka ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrojba tofna. 2 Cene nizkr.
na III. dunajski modni razstavi
r        s     1. maja 1904 ' : ••
\  p »d p »krov't. '', Nj. ct-8. i;i kr. ... a •
. - * i v is<>ko;it! ure-* •
sveti -. ijo-po ■■ . ■. tjjj
nilvnj odinje \ • '
■ '      Mir 13 Jj-ip 13. ^ik.::^-'
nizmm
krojaška obrt
v Ljubljani, Selenbur^ove ulice šlev. 3
se prip«»roča v izgotovljanje moSkib
oblek kakor to«li vseh avstr. uniform
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo In zmerne cene
Pristao angleško blago     v največji iz-beri vedno v znl<»«*:i.
JOSIP STUPICA
JenrsiJiitir In faedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulica štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
m • Cene nizfee. • m
c a
(G
e
L
*
i!
» 0
T o
L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
dS m"0 P° 60 h Bll ,,„,, cream po I K
za olep&anje polti in telesa.
dll ustna voda mmumm zobni prašek
po I Kf za gojitev zob in ust.
jg lasna voda B^BHlasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Alđa", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Pb. Mardetschlager, kemik
¥ Ljubljani.
Nadomestko za „Aido* zavračajte.
E
Dne I9> januarja 1905 ob 9. nri dopoldne se bode potom dražbe ter proti takojšnjemu gotovemu plačilu v graščini Raka pri Krškem
prodaja o ~<Bfl
35 glav lepe goveje živine, med temi 6 volov, 1 bik, 10 Krav, 7 telic, po 2 leti starih, 3 junci in nekaj telet
ter 1 par konj.
Razuu tega se bode prodalo 3871—2
gospodarsko orodje, 2  kočiji, sanke itd., nekaj čistilnic za žito, razne stroje, več sto centov sena in poljskih pridelkov ter 50 hI jabolčnika.
Kupci se prijazno vabijo.
35
Pri dne 2. januarja 1005 vrsečem se žrebanju   ljubljanskega posojila, iz žrebaue so bile srečke:
dobitkom K 40000 4000
St. 4G50G 44(Jil
335 49837
22352 52446
lOOO IOOO IOOO IOOO IOOO
Št. 752, 1029, lOGf), 1090, 1341, 1362, 1382, 1440, 1554, 2084, 2105,
949G, 9855, 10140, 10774,   10827, 10912, 11093, 11148, 11287, 11448, 11641,
11693, 11877, 12032, 12522, 12639, 12G89, 12739, 12762, 12829, 12873, 13185,
13209, 13235, 13243, 13340, 13354, 13424, 13470, 14093, 14115, 14238, 14240,
142G6, 1435G, 1439G, 14442, 14474  14795, 14600, 14943, 15088, 151J G, 15217,
15430, 15682, 15921, 15947, 16065, lGllo, 16210, 1G2G3, 16286, 1G382, 16385,
1G504, 16509, 1G578, 1GG27, 16874, 16881, 17036, 17198, 17240, 17419, 17462,
17512, 17561, 17771, 178G6, 17924, 18078, 18135, 18621, 18763, 18915, 19171,
19279, 19314, 19322, 19539, 19870, 19889, 19919, 19990,20118,20209,20347,
203GG, 20426, 20459, 20484, 20666, 20713, 20740,20834,20890,21000 21224,
21382, 21400, 21(314, 21683, 2177G. 21967, 21975, 22012,22033, 22470,22755,
28180, 28251, 28428, 28477, 28S73, 28820, 28870, 29201, 29296, 2'.>417, 29602)
29785, 29815, 29901, 30049, 30194, 30339, 30548,30627,30991,31277,31535,
31592, 31641, 31760, 31815, 31853, 32004, 32016,32113,32190,32333 32367,
32522, 32G20, 32670, 3267G, 32825, 32927, 33054, 33145, H314N, 33168, 33295,
33474, 33527, 33641, 33801, 33891, 34077, 34129, 34332, 34414^34519, 34600?
34608, 34694, 34710, 34723 34775, 34785, 34871, 34978, 35005, 35018, 35028,
36109, 35136, 35169. 35180, 35395, 35433,            :;:>*;• VT. 35743, 36048, 36173,
36279, 36348, 36354. 36464, 36406, 36715, 36773,36871,36925, 36946,3701%
37120, 37349, 37364. 37414. 37421, 37631, 37841, 37878, 37922, 37926, 38133,
38241, 38290, 38442. 38622, 38694, 38697, 38712, 38768 38853, 39033, 39075,
39100, 39251, 39273, 39305, 39340, 39352. 39425. 39455, 39624, 39967, 4028%
40414, 40425, 40634, 40665, 40909, 41015, 41361, 41454. 41468. 41513, 41682,
41829. 41901. 41938. 42109, 42329. 42477 42534, 42553, 42619, 42625, 42869,
55370, 55587, 55596, 55615, :>b<:>C), 56065, 56521,56593,56691,56761,57028, 57188, 57330, 57557, 57475, 57511, 57544, 57805, 57892, 58069, 58117, 58724, 58822, 59013, 59045, 59141, 59147, 59476, 59492,59542,59804,59860, 59996, 60089, 60144, 60202, 60578, 61085, 61172, 61286,61554,61718,61871,61955* 62007, 62301, 62721, 63137, 63180, 63285, 63457, 63613,63614, 63657, 63700, 64036, 64043, 64072, 64183, 64198, 64199, 64209.64291,6)4296, 64479,64488, 64589, 64601, 64630, 64717, 64745, 64785, 64800, 65034, 65049, 65088, 65190, 65642, 65655, 65<15, 66264, 66288, 66342, 66662, 66748, 66812, 66830, 66896, 66909, 67055, 67064, 67319, 67389, 67713, 67785,67910, 67921,67937, 67999, 68104, 68181, 68305, 68363, 68373, 68638, 68871,68989, 69261,69274. (VAVM, 69659, 70005, 70308, 70345, 70362, 70497), 70497, 70664. 70695, 70780, 71439, 71608, 71968, 72030, 72046, 72161, 72286, 72526, 72543. 72695, 72792 73100, 73151, 73584, 73708, 73950, 74141, 74203, 74424, 74649, 74722, 74738, 74770, 74781 z dobitkom po 60 K.
Od doslej izžrebanih srečk še ni izplačanih:
Št 717(>;> z dobitkom K 50000 36052 „      9        „ 30000 3S496 u       n IOOO 41027 „       n        „ IOOO 46533 m      „        „ IOOO St. 51,   135,  545, 552,  559,  757  1252, 1951 2938, 2\K>8, 3015, 3163. 3297 3383, 4020, 4<»27, 4066, 4353, 47«4, 4978, 5023, 5707, 6002, 6194, 6401,6453, 6665,6693,6883.690:'), 7647   7713. 7767, 8376, 8392. 8478, 8794, 8819,9059 9159, 9379, 9419, 9635, 9701, 9735, 9744, 9770, 9929. 10060, 10696, 10740* 10778, 10925, 11272, 114(>l   H480, 11565, 11579, 11644. 12394, 12687, 1^908, 13019, 13223, 13315, 13427, 13441, 14003, 14338, 14447, 14571, 15470, 15691, 15798, 16069, 16 94, 16423, 17077, 17161, 17578, 17680, 17809, 17868, 18014 18032, 18085, 18129, 18464, \i<Cmt 19075, 19272, 1940.;, 19636, 19738, 19745! 19775, 19784, 19816, 19995, 2<»313, 21299, 21408, 21449, 21470, 21476, 2185;/ 21900, 22506, 22649, 22862, 23613, 23735, 23775,24119,24191,24277,24390 24545, 24683, 24787, 25345, 25559, 25609, 25695, 26382, 266)43, 266,91, 27048, 27092, 27244, 27K05, 27637, 27652, 27675, 27879, 28238, 28337, 28482, 28758. 29320, 29510, 29924, 30183, 30543, 30 62, 30891, 31007, 31038, 31347, :<i348, 31869, 31968, 32128, 32255, 32357, 3286)4  33563, 33672, 33993, 34106, 34706, 34-34, 35576, 35675, 35720, 3.^937, 36032, :.6t43. 36222, 36323, 36335,
37008 37059, 37505, 37566, 37891, 37934, 38019, 38168, 38214, 38322, 38800, 38862, "»8867, 38977, 39127, 39367, 40054, 40327,40811,41231,41360,42467, 42500, 42533, 42575, 43126, 43198, 44074, 44118, 44275, 45528, 45590, 45655,
56021, 56107, 56398, 56441, 56863, 57004 57241 57439,57605,57671,57959, 58653, 58824, 58868, 59273, 59403 60019, 60138,60482,61265,61407,61458, 61524, 62540, 61595, 61652, 61815, 61969, 61979, 62v»52, 62109, 62471, 62704, 63149, 63305, 63653, 63957, 64081, 64386, 64420, 64670, 64756, 64914, 64954, 64975, 64980, 65199, 65370, 65588,65648, 65795, 65800, 65846, 662%
73858, 73882, 73976, 74011, 74221, 74392, 74399, 74483, 74656, 74920 z dobitkom po 60 kron.
Mestni magistrat ljubljanski
due 2. januarja 1905.
Iran Hribar, ispas.
0B
Nova hiša
je naprodaj.
Pripravna je tudi za vsak obrt. 44 Naslov   pove   upravnistvo BSlov. Jfaroda".
WkW" Talanda cejlonski čaj.
Veleflna znamka
366» t
Zaradi opustitve trgovine oblastveno dovoljena
popolna razprodaja ur
zlatih, srebrnih, nikljastih, jeklenih, stenskih,
ur na nihalo in budilk
pod tvornišKo ceno.
Popravila ;;J„*liro^rm*JO
ro In na J cenej r.
FRIDERIK HOFFMANN
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 12.
Kras
ne
in trpežne platnice
za naslednje rnzigc Ljubljanski Zvon, za vae let. a K Slovan „   „   „   „ „
Dom In Svet „   „    „   „ „
Zvonček „   „   „   „ ,,
Knez. knjižnica „ „ zvez. „ „ Jurčiča zbr. spisi ., „    , „
VVolf-Pleterć s'ovar, '/, saf. usn. Zgod. sv. pisma i. del, „   „ „ 8iov. fantje »Moh.r družba eleg
3617 ima vedoo ? zalogi
Ivan t Sonar v Ljubljani.
(Znesek naj se Blagovali vedno upre) doposlati.)
po posti
1 40. l m
2 4", 2 60 140, 160 080, 0 90 O 60, 070 O 60, O 70 2 - , 2 20 2*0, 2 60 080, 0 90
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474-6 trgovin« zeleznln In koiln
Velika prodaja koljerjev.
110 90
i t
It
it
ti
#1
1 K 2
4 „ 6 ii 8
300 kožuh, koljerjev vseh barv po . . 200      „ „       črnih in rjavih po
150     „ „      dolgih, črnih,
rjavih, sivih po prav lepih, vseh barv velemodernih po .
265 kosov nutriov, bobrov, sealskinov, persi-anov, skunksov. Vsak kos za polovico lastne zzzzzzz cene. Vsak muf 2 K. izzzzzz
O. RcriiatoTic
Angleško skladišče oblek
V Ljubljani.
3830—3
Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov
K. Košak
Ljubljana, Prešernove ulice 5
priporoča slav. občinstvu svojo
veliko zalogo
zlatnine in srebrnine, briljantov in diamantov
in drugih v njegovo stroko spadaj ćih stvar j i
po najnižjih cenah.
j
.... J^umberško, belgijsko in š^ijsko platno ..
v vseh širinah 1289—34
namigni prti, serviete, brisalce, jjepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vejenine,
J~*erilo 2a °Preme nevest
■ ^    ja hotele in restavracije......
po izvirnih ivorniškj.h cenah.
J^borno blago/ Velika ijbera/
v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. S.
Specialna .. .. .... trgovina
1289 - 32
v   Vsak dan sveže
pustne krofe
priporoča 3881—2
RudolfKirbisch
Kongresni trg v Ljubljani.
Prmkar UhIoi
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove. ■ Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2. 23—1
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona* 1. 1861. pnob-čevat svoje bajke in povesti, jeostrmel s'ovenski svet nad bogato zakladnico domišliije nar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obl ko. v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, sit g, jezik, vse ja bilo pristno narodno. Nabirajoč" narodno blago in pri( bčujoC ga Sir-Semu svetu, punarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni
dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri"
bros 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h, s poštnino 4 K 70 h.
Verske  bajke   in Bajke in
povesti o Gorjancih. I.
bro§. 2 K, s poštnino 2 K 10 b, e!eg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
14 o p t*J e In prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital 14 1,000-000.—
Zraujava Su ekskonptuje Daj« predujme u vrednostni papirja
izžrebane  vrednostne   papirje in    Zavanne  srečke proti vnovCuje zapale kupone. Icvtrzril Izgra-Toi.
Vinkuluje  in   devinkuluj«  vojaško  ženitninske kavcije.
ffJT   Fjikonpt In InkftH« ■»»•ni«.   TfcJJ ItS"   Bonn« Mt>Ml« "S|
Podružnica v SPLJETU.
<2Z<?   Denarne   vlo«cr  »prrjrmn ^>
t tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dno vloge do dne vzdiga. 8—2
Promet s čeki in nakaznicami.
i.
Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
-v I>|nbl|ani
Prešernove ulice 3.
I
S
Izdelovanje oprem za neveste.
Ustanovljeno let« 1870-
Lastni izdelek
Lastni izdelek
|o gospod o,   cl &. m o   iti otroke
zaradi izvrstneg-a kroja, natančnega dela in zmerne eene znano daleš čez meje Kranjske, priporoča
trgovina z modnim blagom za gospode in dame in trgovina za opreme
O. J. HAMANN
dobavitelj perila c. in kr. Visokosti, različnih častniških uniformiranj, zavodov itd.
Ljubljana. # Mestni trg štev. 8. # Ljublana
Perilo po meri se prav brzo zgotavlja.
Napravljanje oprem za novorojence.
JCigieniško razpraševattje
stanovanj, tovar« niških lokalitet »d.
J|^ Telefon Stev. 155.
Uacuum Cleaner
3zaucd za Množenj« 5tancuanj Škofje ulice št. 14.
3443-12
■    1 1 *
11 dll(
Preproge, pohištvo
se sprejema za snaženje m shranjevanje.
Telefon 5tev. 155.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavftar.
Irfntninm in Usk „Narodn* tiakarno*.