------    419    ____
Politične   stvari.
Liberalci — pogorelci.
Vojna postava je po mnozih ovinkih gotova zdaj tako, kakor jo je ministerstvo predlagalo državnemu aboru in za katero so v zbornici poslanski zmerom glasovali oni poslaaci, ki spadajo v autonomistično, to je, našo stranko, zmerom pa — z malo izjemami — nasprotovali tako imenovani „liberaloi".
Odkodi vendar ta trdovratnost liberalcev, katere ne sedanji politični položaj sveta, ne želja cesarjeva ni omajala?
Odgovor na to vprašanje je prav lahek.
Kar imamo v Avstriji ustavo, od 1. 1861. poČenši, in je liberalno ministerstvo<na krmila vladnem bilo, je bila vojna postava zmerom kupčija liberalne stranke z liberalnim mnisterstvom. ,,Dajte nam liberalne postave — je s Herbst-Kaiser sfeldo m kričala liberalna sv«jat—in mi Vam dovolimo denarja za vzdrževanje armade." In vselej je ministeratva odgovor bil: „Mi Vam damo liberalne postave, dajte nam Vi zato denarja za armado." — Tako v eno mer je slo od leta 1861.; vsaka vlada se je morala tej paroli liberalnega zbora ukloniti, ako bi ne bila hotela te kupčije, bili bi dnevi dotičnega ministerstva šteti.
V takem položaji nasproti liberalcem ste zdaj krona in vlada bile nasproti liberalni stranki. Schmerling, Rechberg, Auersperg I. in Auersperg II, vsi so ž njo ta&o dolgo liberaloe postave kovali, dokler ni vsega dobila, kar je hotela, da je zdaj mogočno na noge stopila, rekši: „mi imamo, česar potrebujemo, Vi nam ne morete nič več dati, in zato bomo zdaj svojo lastno pot hodili, kajti 201etne kupčije in pobotovanja je konec.'* In ker to, kar ves svet vidi, tudi u^tavoverska stranka 1 zataj ti ne more, da je za svoje strančarske namene država izmolzla in jo v denarne stiske spravila, zato je zdaj nasproti njej neljubi vladi varčnost pričela pri-digovati in ljudstvu kazati, da s pomanjkanjem armade se da veliko prihraniti.
Da se je ustavoverska stranka tako trdovratno ustavljala vojni postavi za 10 let, ni tedaj druzega nič ko sad one politike, kateremu so prejšoje vlade seme za-sejale. Ko bi bila Schmerling in knez Kar los Auersperg, ko sta ministerstvu na čelu stala, tako ravnala, kakor sta v zbornici gosposki lepo govorila, ne bi bila vojna postava postala strančarsko vprašanje ali predmet vzajemne barantije med vlado in državnim zborom. Ko bi se bilo vojno vprašanje zmerom za to smatralo, kar je v resnici, namreč za sredstvo, da se Avstrija obdrži kot močna, velika država, ne bi bilo prišlo do razpora med zbornico poslansko in * zbornico gosposko in do tega, da je Nj. veličanstvo ce^ sar sam videl, da liberalcem ni toliko mar za obstanek močne Avstrije, kakor za vzdrž*nje svojega gospodstva. Vitez Schmerling in kaez Karlos Auersperg sta po vsem tem vrtnarja, ki sta Urejevala drevč, ki je zdaj tako kisli sad u*tavovercem rodilo, — ona sta jim pomagala zidati palačo liberalizma, ki je zdaj do tal pogorela in se na njenem pogorišči bere napis: „raava~ line avstrijskega liberalizma."