Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 \ G o r i z i a, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XII. - Štev. 29 (598) Gorica - četrtek 21. julija 1960 - Trst Posamezna številka L 30 Katoličarn y ^obni_ politild Nevarna žarišča hladne vojne Francoska revolucija iz leta 1789 je v Evropi spremenila temelje političnega življenja. Ko je bila v Franciji odpravljena monarhija in je bila oklicana prva republika, se je začelo politično vodstvo države prenašati v druge roke: cesarji in kralji so se umikali drugim osebnostim, ki so prevzemale oblikovanje narodnega in političnega življenja. Zgodovinarji na-zivajo 19. stoletje kot stoletje liberalizma: ljudske množice so postale nositeljice političnega življenja in najmočnejši izraz tega gibanja se je izoblikoval v snovanju Političnih strank. Politična stranka je postajala počasi najvidnejši izraz demokracije v posameznih predelih sveta. Kjer ni bilo normalno delujočih strank, tam ni bilo prave demokracije. Med strankami raznih smeri se je začela tekma; razni programi in idejne smeri so se v zdravi politični borbi merile med seboj in prevzemale odgovornost za vodstvo državnih poslov. Med strankami se je zlasti zagovarjala ideje svobode in politična svoboda je bila najmočnejše geslo liberalizma 19. stoletja. In prav ta svoboda je narekovala, da je morala demokracija dopuščati nastajanje gibanj, ki so demokracijo rušila: vzklila so totalitarna gibanja socialnega in nacionalističnega značaja. In kakor je liberalizem rušil monarhistični princip vladanja, tako so totalitarni režimi in stranke s totalitaristično usmerjenostjo začele rušiti demokracijo, ki je . slonela na pravilnem razvoju in uveljavljenju posameznih političnih strank. Tik pred drugo svetovno vojno so v raznih evropskih državah stranke sploh odpovedale in prenesle vodstvo države in množic v druge roke. Ob nastopu nove dobe po drugi svetovni vojni so bile zlasti Po Evropi razne politične stranke ob svoje dobro ime. Prišel je čas za novo orientacijo in za nove oblike političnega življenja. V Franciji, Nemčiji, Italiji so vzklila nova gibanja; v srednji Evropi so prevzemali oblast komunistični režimi in so morali v katakombe tisti, ki so hoteli reševati demokracijo za nove čase in nove oblike. Liberalizem je zlasti v Evropi odstranil 1 vodstva državnega življenja ljudi, ki so bili zagovorniki katoliških idej. Demokracijo so mnogi razumevali tako, da mora biti proti tistim, ki so bili opora monarhiji in med nje so šteli zlasti katoličane, v protestantskih deželah pa krščansko usmerjene tokove. Priti so morale katastrofe prve in druge svetovne Vojne, da se je izkazalo, kako trhlo je bilo tisto, kar je rodila evropska demokracija, ki je napačno tolmačila ideje liberalizma. Še pred drugo svetovno vojno je fašizem v Italiji in na-; cizem v Nemčiji pomedel z nosilci demokracije; po drugi svetovni vojni je komunistični totalitarizem strl demokracijo V srednji Evropi in v vzhodni Evropi. V Franciji, domovini liberalne demokracije, je po drugi svetovni vojni morala Vznikniti četrta republika, izvedla nekaj Poskusov in se zadrgnila v lastni igri strankarskih spletk ter je deset let za morala priti peta republika. Politične stranke gredo skozi veliko krizo, demokracija se izčiščuje in dobiva love temelje. Najbolj vidni izraz tega Kibanja pa so ravno nove stranke, ki so Ostale zlasti v Evropi in Južni Ameriki Po letu 1945. Evropa, kolikor je še svobodna, se razvija pod vodstvom strank, ki so v veliki meri katoliške. Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Avstrija in Švica imajo režime, kjer so na °blasti katoliške ali krščanske stranke. Prečno katoliška je stranka katoličanov "s Nizozemskem, delno bi se lahko naziva tako tudi ljudska stranka v Avstriji krščanska demokracija v Italiji, vsa krščansko demokratska gibanja v Južni ^•nerikl štejejo v svojih vrstah samo katoličane; v drugih državah (Nemčija, ^ancija, Belgija) se katoličani ne zbirajo v Izrazito katoliških strankah, pač pa so **°silci programov, ki so odločno krščan-®ki in demokratski. Petnajst let razvoja evropske politike je v znaku te premoči modernih katoliških in krščanskodemo-kratskih strank. Poleg raznih prednosti, ki jih more katoličanom pomeniti tako stanje, pa se je treba zavedati velikih nevarnosti, ki se prožijo ob vsaki priliki. Stranke ne smejo ostati statične, ampak morajo stremeti v iskanje odgovorov za vsak obrat, za vsak trenutek. Ker so na vladi, so vedno podvržene kritiki in to kritiki predvsem iz lastnih vrst. Krščanska demokracija ima v Evropi, zlasti pa v Južni Ameriki največ protivnikov med katoliškimi krogi, ki menijo, da so njena pota zmotna. Ker je nacionalizem najmočnejši zlasti v romanskih državah, je ravno v Franciji, Španiji in deželah, ki so pod njunim vplivom, prejel največ opore in najstrašnejše zagovornike. V mnogih državah se ti nacionalisti imenujejo celo integralisti, da bi dokazali, kako globoko skušajo zasaditi svoje temelje. Cerkev sama je zlasti v našem stoletju ta ekstremna gibanja med sicer celo dobro mislečimi katoličani pogosto obsodila in zavrnila. Krščanska demokracija mora računati z delom teh nasprotnikov, ves svet pa se mora zavedati, kako ravno taka nacionalistična gibanja v krščanskem svetu izvajajo ali pa pripravljajo teren za totalitarizem, ki končno ne služi katoličanom, ampak odpira le vrata tistim, ki so za njim še bolj radikalni in brezobzirni — marksističnim režimom raznih smeri. (R. Jurčec, »Duh. življ.«, jebr. 1960) V torek popoldne je Tambroni v imenu svoje vlade podal ostavko. Državni predsednik je ostavko sprejel in takoj začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Po mnenju političnih krogov bi sedanja vladna kriza morala biti zelo kratka in bi moralo priti prav v kratkem do imenovanja nove vlade. Kako pa da je prišlo tako nenadoma do vladne krize, ko so Tam-bronijevi vladi napovedovali daljše življenje? Vsi se spominjamo težkih dogodkov, ki so se odigrali v Genovi in nato v Rimu, Palermu, Reggio Emiliji. Levičarske organizacije so šle na ulico na videz zato, da protestirajo zoper neofašistično gibanje MSI, v resnici pa zato, da pokažejo Hruščevu, ki se je takrat nahajal v Avstriji, da so pravzaprav oni gospodarji v Italiji in da lahko zamenjajo režim, kadar jih je volja. Omenjeni dogodki in še bolj cilji, ki so se za njimi skrivali, so streznili sredinske stranke. V parlamentarni debati, ki je sledila pretekli teden, se je pokazalo, da so voditelji demokratičnih parlamentarnih strank pripravljeni znova sodelovati v zaščito demokracije v Italiji. Da pa do tega pride, mora Tambronijeva V zadnjih desetih dneh se je mednarodni položaj nenadoma nevarno zaostril in zavzel tako vznemirljiv obseg, da so celo politični možje, ki imajo usodo človeštva v rokah, nekoliko zaskrbljeni. Po razbitju vrhunske konference v Parizu in one razoro-žitvene v Ženevi je bilo sicer pričakovati kakšnih novih zapeti j a-jev, vendar ne tako resnih, posebno ko je še Hruščev hitel zatrjevati, da ne bo Sovjetska zveza pred volitvami storila ničesar takega, kar bi poslabšalo napetost med Vzhodom in Zahodom. Toda dogodki so državnike prehiteli. V nekaj dneh so izbruhnila tri nevarna žarišča mednarodne napetosti na treh različnih kontinentih (Latinska Amerika, Afrika, Evropa). Sovjetska zveza je posegla v vse te tri krize (zadeva z ameriškim letalom RB-47, Kuba in Kongo) ter jih tako izkoristila za sprožitev svoje diplomatske, e-konomske in politične ofenzive na treh frontah naenkrat. ZADEVA Z LETALOM RB-47 11. julija je sovjetska vlada naznanila, da so sovjetske protiletalske sile pri polotoku Kola v Barentsovem morju 1. julija sestrelile ameriško letalo RB-47, češ vlada odstopiti ter na njeno mesto priti nova, sredinskim strankam bolj sprejemljiva vlada. KD je novi razvoj med demokratičnimi strankami ugodno sprejela ter začela z njimi pogajanja za novo zavezništvo v parlamentu. Tako so se ob koncu preteklega tedna zedinile štiri stranke sredine, da ustvarijo novo parlamentarno večino. Te stranke so: KD, liberalci, republikanci in socialni de-mokratje. Domenili so se, naj KD sestavi novo vlado in vse štiri o-menjene stranke bodo tako vlado Na kongresu demokratske stranke v Los Angelesu so pretekli teden izvolili za uradnega kandidata za predsedniško mesto ZDA Johna Kennedyja, ki je po veri katoličan. Kennedy si je zagotovil zmago že pri prvem glasovanju ; dobil je 806 glasov ali 45 več kot je bilo potrebno. Njegov tekmec Lindon Jonhson je odnesel 406, senator Symington 86 in A-dlai Stevenson 79 glasov. Za podpredsedniškega kandidata je Kennedy imenoval prote- da je kršilo sovjetske teritorialne vode. Od šestih članov posadke sta se rešila le dva, ki bosta postavljena pred sodišče, ostali štirje so pa utonili v morju. V zvezi s tem incidentom je Sovjetska zveza poslala vladam ZDA, Vel. Britanije in Norveške protestne note, v katerih jih solidarno obtožuje »kršenja sovjetske suverenosti«, ker dajejo na razpolago ameriškim letalom svoja oporišča. Združene države so na te sovjetske obtožbe odgovorile, da predstavlja sestrelitev njihovega letala grobo kršitev svobodne zračne plovbe. Letalo RB-47 ni šlo čez sovjetske teritorialne vode in -tudi ni imelo vohunskih nalog, kakor trdijo Sovjeti. ZDA zahtevajo vrnitev pilotov in povračilo škode. V naslednjih dneh je sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko zahteval sklicanje Varnostnega sveta ZN, da razpravlja o zadevi. Ameriška vlada je odgovorila, da bo prinesla dokaze, da je bilo o-menjeno letalo sestreljeno v mednarodnem zračnem prostoru. To je že drugo ameriško letalo, ki so ga Sovjeti sestrelili v dveh mesecih. 1. maja so sestrelili letalo U-2, ki je dvignilo toliko pra- v parlamentu solidarno podprle. Ne sme pa to biti kako odpiranje na levo, temveč le vlada za sedanji čas nuje. Zato naj bo enobarvna demokrščanska vlada, ki jo pa bodo podpirale v parlamentu vse omenjene štiri stranke; imela bo zato potrebno večino in bo lahko sprejela vse potrebne ukrepe za uspešno vladanje. Po tem dogovoru med strankami je Tambroni lojalno odstopil, da napravi mesto novi vladi, ki naj zopet poveže vse demokratično misleče Italijane. stanta Johna Jonhsona, ki je za njim prejel največ glasov (406). S tem je bilo vzpostavljeno ravnovesje med obema veroizpovedima. Vsekakor je značilno, da so pristaši demokratske stranke izredno zadovoljni s parom Kennedy-Jonhson, ki bo tekmoval z republikanskima kandidatoma. Tudi dejstvo, da je Kennedy katoliške vere, ni motilo ameriških volivcev in upati je, da jih ne bo motilo niti na volitvah v jeseni. Do pred nekaj meseci je bilo še negotovo, ali bo mladi Kenne-dy uspel na kongresu svoje stranke, da ga izbere za predsedniškega kandidata. Toda mednarodni dogodki so delali v njegov prid. Če bo tako naprej, ima precejšnje možnosti, da bo na novembrskih volitvah tudi izvoljen za predsednika ZDA. V tem primeru bo prvi katoliški predsednik Združenih držav in obenem najmlajši, saj ima komaj 43 let. Do pred kratkim mu je bilo to v škodo, toda sedaj na splošno prevladuje mnenje, da bo njegova mladost le v prid demokratski stranki, ki napram Nixonu in republikanski stranki sploh simbolizira novo mlado generacijo, ki hoče nove ljudi na krmilu države. hu. Točno po dveh mesecih, 1. julija, pa so sestrelili letalo RB-47. Toda Sovjeti se niso takoj izdali, ampak so se celih deset dni hlinili, da tudi oni pomagajo iskati izginulo letalo. 11. julija so končno prišli z besedo na dan. Zakaj so toliko časa čakali? Hruščev je dejal, da so hoteli preskusiti ameriško reakcijo, v resnici pa so špekulirali. Zanimivo je vsekakor, da je njihova objava sovpadala s kongresom demokratske stranke v Los Angelesu, kjer so izbirali kandidata za Belo hišo. NAPETOST NA KUBI Drugo tako žarišče obnovljene hladne vojne med Vzhodom in Zahodom predstavlja zaostritev krize med Kubo in ZDA po zasegi ameriških čistilnic petroleja na Kubi. Odnošaji med njima niso bili še nikoli tako napeti. Sovjeti so se vtaknili tudi v to v bistvu notranjo napetost med ZDA in kubanskim diktatorjem Fidel Castrom, ker so v njej našli novo točko, na kateri skušajo omajati zahodno obrambo ter škoditi politiki Združenih držav. Castro je v začetku grmel proti Amerikancem samo z besedami. Po obisku Mikojana v Havani, letos februarja, pa je začel tudi z dejanji. Najprej je začel s podr-žavljenjem nekaterih ameriških podjetij, nato se je pa spravil na petrolejske čistilnice. Castro je namreč z Mikojanom sklenil pogodbo, da bo Sovjetska zveza kupila odslej po milijon in pol ton kubanskega sladkorja po znatno nižji ceni kakor pa ga kupuje A-merika, plačala pa ga bo s petrolejem. Čistilnice na otoku, ki so v lasti Amerikancev in Angležev, so se pa uprle predelovanju sovjetske nafte. Castro jih je zaradi tega zaplenil. SLADKORNA VOJNA Ameriški parlament je dal predsedniku proste roke, da odgovori na zasego ameriških čistilnic. Najbolj ranljiva točka Kube je sladkor, ki ga na otoku pridelajo pet milijonov ton letno in od katerega je odvisno vse kubansko gospodarstvo. Glavni kupec tega sladkorja so bile vedno Združene države, ki so ga kupile vsako leto po 3,119.000 ton po znatno višji ceni kot je na mednarodnem tržišču. Tako so ZDA Kubi vsako leto navrgle okrog 100 milijonov dolarjev. Castro je pa Sovjetski zvezi prodal sladkor po dumpiški ceni, t. j. brez dobička, oziroma je pri tem imel še zgubo. Ameriška vlada je na Castrovo ravnanje odgovorila z znižanjem nakupa kubanskega sladkorja 700 tisoč ton. Zaradi tega ameriškega ukrepa je vzkipel kubanski diktator Fidel Castro, ki je takoj dobil potuho v Moskvi. Sovjetska zveza je namreč obljubila, da bo ona odkupila ves sladkor, ki so ga odklonile ZDA. Obenem pa je Hruščev zagrozil, da bo poslal rakete nad ZDA, če bodo slednje napadle Kubo. Enako je dejal, da bo podprl vse dežele Latinske A-merike, ki se hočejo osvoboditi »imperializma« ZDA. Monroejeva doktrina da se je po njegovem preživela. Fidel Castro je položaj še zaostril s potezo, ki zna imeti daleko-sežne posledice: odklonil je posredovanje Organizacije ameriških držav, ki je pristojna za spore med ameriškimi državami, ter (Nadaljevanje na 3. strani) Tak je bil slovenski Narodni dom v Trstu, predno so ga fašisti požgali leta 1920. Še danes deni okratični Slovenci niso dobili za to krivico odškodnine. IHIMll S * mmm Tambronijeva vlada je odstopila KEMNEDY JE ZMAGAL NAŠ TEDEN V CERKVI Priprave za evharistični kongres v Miinchenu 24.7. nedelja, 7. pobink.: sv. Kristina, muc. 25.7. ponedeljek: sv. Jakob st., apostol 26.7. torek: sv. Ana, mati Device Marije 27. 7. sreda: sv. Sergij, muč. 28.7. četrtek: sv. Nazarij, m. 29. 7. petek: sv. Marta, devica 30.7. sobota: sv. Julita, m. * SV. KRISTINA (f 300) je že kot mlada deklica goreče širila sv. vero. Komaj 11-letna je zdrobila vse zlate in srebrne malike, ki jih je našla doma. Oče, ki je bil sodnik, jo je dal bičati in na razne načine mučiti. Ko je očeta nadomestil drug sodnik, je Kristino še hujše mučil. Dal ji je tudi odrezati jezik. Bila je doma iz Bolsene v Toskani. Njen grob so naši 1880. leta. V družine, ki se odtujujejo veri, sili dandanes bolj in bolj poganski duh, ki se kaže tudi v nedostojnih slikah in kipih na steni in mizi, ali tudi pohujšljivi ilustrirani listi. Da bi bilo dosti Kristin, ki bi te navleke odstranile v dober zgled staršem. 7. nedelja po Binkoštih Sv. maša nas svari pred grehom in pred lažnivimi preroki ter priporoča svetost. Glavne misli so sledeče: 1. Varujmo se lažnivih prerokov in ne nasedajmo jim! Lažnivi preroki so božji nasprotniki in zapeljivci nedolžnih ljudi. V Jezusovem času so bili to pismouki in farizeji. Danes so pa drugi, ki na eden ali drug način rovarijo proti Bogu in proti božjemu kraljestvu. Pomislimo, koliko zla povzročijo v svetu razni brezverci, komunisti, materialisti, marksisti in drugi! Ti ljudje hočejo na vsak način zatreti krščansko vero, uničiti našo moralo, porušiti katoliško Cerkev, odtrgati človeštvo od Boga in ga podvreči nečloveški diktaturi. Obljubljajo raj na zemlji, ustvarjajo pa strahotno suž-nost, trpljenje in obup. Odklanjajo Boga, zatirajo vero in moralo, de vaj o v grozno in neznosno suž-nost ljudi, teptajo človeško dostojanstvo, svobodo in pravico. Za dosego svojih podlih namenov so jim dobra vsa sredstva. Poslužujejo se neštetih laži in prevar. Znajo pa biti silno prijazni in ljubeznivi, da pridobijo naivne ljudi. Bodimo oprezni in previdni! Ne verujmo in ne nasedajmo brezvercem, komunistom in komunizmu ! V brezbožnem komunizmu ni nobene rešitve. Komunizem vodi v propast. Isto velja za materializem, marksizem in druge podobne zmote. Varujmo se vsakršnih protikrščanskih agentov, agitatorjev, poslancev, apostolov in propagandistov! Varujmo se pa tudi raznih lažnivih in nepoštenih kristjanov, ki ne marajo pravičnega in popolnega krščanstva! Tudi ti so namreč na krivi poti. Varujmo se vseh brezvercev in krivovercev, varujmo se nekr-ščanskih in nemoralnih ljudi! Držimo se Boga in ostanimo zvesti Bogu! Držimo se Njegovih naukov, zapovedi in Njegovih služabnikov! Držimo se dobrih voditeljev! Držimo se dobrih in poštenih ljudi! 2. Naš Vodnik in Učenik bodi Jezus Kristus! Edini, ki more o-srečiti ljudi in rešiti človeški rod, je naš Gospod Jezus Kristus. Bodimo trajno z Njim in odločno na Njegovi strani! Spoštujmo Njegove zapovedi in živimo po Njegovem evangeliju, ki je edina pot do sreče! Zveličar je naša Pot, Resnica in Življenje. Z Njim bomo našli vse, brez Njega ničesar. Z Njim bomo varni in vedno na pravi poti. Z Njim bomo gotovo prispeli do sreče in nebeškega cilja. Ljubimo ga z vsem srcem, poslušajmo in ubogajmo! 3. Ne služimo grehu, zmoti, laži in krivici, temveč Bogu, resnici in pravici! Obrodimo dolžni sad svetosti! Varujmo se vsega slabega : greha, zmote, laži in krivic. Naša rešitev namreč ni v grehu in zmoti, ampak v Bogu in resnici; ne v materializmu in komunizmu, marveč v popolnem krščanstvu. Zatorej bodimo globokoverni in popolni katoličani! Molimo in delajmo za skupno rešitev, za božje kraljestvo in za božjo zmago v svetu! življenja Ctr Naloge katoliških časnikarjev V Španskem mestu Santander se vrši v teh dneh VI. mednarodni kongres katoliških časnikarjev. Sv. oče, ki je v času svojega vladanja že večkrat pokazal, kako mu je pri srcu to področje kulturne dejavnosti, je zborovalcem poslal posebno pismo in povzel glavna načela glede časnikarske odgovornosti. Kongres vrši svoje delo pod geslom: katoliški tisk bodi most med narodi za medsebojno spoznanje in sodelovanje v miru. Umazani tisk pred parlamentom Udruženje bivših bojevnikov v Združenih državah Amerike je predložilo parlamentu protest proti umazanemu tisku v državi; zahtevjo nove zakonske odredbe proti kršiteljem moralnih načel. Vlogo na parlament je podpisalo čez milijon državljanov. Zbranih podpisov je bilo kar 12 škatel. Mehika zadoščuje V zadoščenje za zločine in nešteta svetoskrunstva, ki so jih zagrešili v Mehiki komunisti v času revolucije leta 1927-28, se je vršilo posebno narodno romanje k spomeniku Kristusa Kralja. Udeležilo se ga je 25 škofov, več tisoč duhovnikov in vernikov. Ob tej priliki so svetišču poklonili prekrasno monštranco, visoko tri metre. Katoliška Cerkev v številkah Statistični urad očetov Božje Besede, ki ga vodi pravkar imenovani pater Era-merich izkazuje tole stanje katoliške Cerkve v svetu: vseh katoličanov je nad 527 milijonov. V Evropi je 716 škofij, v Ameriki 665 (in sicer v Združenih držav 139 ter v vseh južno-ameriških deželah 354) 451 cerkvenih pokrajin je v Aziji, 274 v Afriki in končno 63 v Avstraliji in Oceaniji. Organizacija mednarodnih evharističnih kongresov je zaupana stolnemu odboru, ki ima svoj sedež v Rimu. Za pripravo in organizacijo vsakega kongresa ustanove na kraju, kjer se kongres vrši, krajevni odbor, kateremu pomaga narodni evharistični odbor, ki ima posvetovalno funkcijo. Za mednarodni evharistični kongres L 1960 je prevzel to posvetovalno funkcijo glavni odbor nemških katoličanov. Organizacijsko delo krajevnega odbora vrši glavno tajništvo. Kardinal Wendel je poveril to nalogo pomožnemu škofu msgr. Neuhauslerju. Vodstvo glavnega urada je v rokah jezuitskega patra von Tattenba-cha. Drugi izvršni organ je odbor mednarodnega evharističnega kongresa 1960, ki ga je izvolil krajevni odbor. Krajevni odbor je razdeljen v 23 komisij, ki izvajajo njegove odločitve. Predsedniki komisij tvorijo glavni odbor. Te komisije so: za prehrano, za stanovanja, za umetnost, dobrodelnost, kino, finance, za mladino, za liturgijo, za kraj proslav in prireditev, za prireditve, za posebne prireditve, za u-metnostno razstavo, za misijonsko razstavo, za glasbo, goste, programe, radio, za vzhodni obred, za javno zdravje, tisk, televizijo in promet. Oltar so postavili v središču Teresien-wiese. Je to okrogla ustvaritev, za katero je napravil načrt prof. dr. Brannekamper. Ima premer 84 m. Višina oltarja je 10 m, kar omogoča, da ga vidijo vsi kongresisti. Oltar je napravljen v obliki kocke, pod baldahinom, ki ima obliko zvezde v razsežnosti 34 m. Oltar je zgrajen tako trdno, da vsak m2 vzdrži težo 750 kg. Pod oltarjem so prostori za zakristijo, za električno napravo, za rdeči križ, za policijo in telefonske kabine. Za napravo oltarja so potrebovali 14.000 delovnih ur. Trg je razdeljen v področja, da bodo laže in bolje razdelili mesta udeležencem. Površina tribun znaša v dolžino 300 m. Na stopnicah okrog oltarja so pripravljeni sedeži za 600 kardinalov in škofov, ki bodo prišli iz vseh delov sveta. Prireditelji so pripravili pol milijona sedežev. Nadaljnjega pol milijona pa je stojišč. Po načrtih prometne komisije za mednarodni evharistični kongres bo lahko prišlo na Teresiemviese 320.000 oseb. Te bodo zbrali v 25 zbiralnih središčih, od koder bodo verniki razporejeni po dekanijah in župnijah prišli po raznih cestah na trg, in sicer po načrtu, ki je že vnaprej točno določen. Vsakih 20 minut pešhoje bo prostor za parkiranje 3 tisoč avtopulmanov in 30.000 zasebnih avtomobilov. Kroženje po dohodnih poteh bo urejevano s poseb- Rast krščanstva v Avstraliji Ena od mnogih dežel, kjer se krščanstvo posebno naglo razvija, je Avstralija. Po zadnji statistiki, ki so jo objavili avstralski škofje, je katoličanov čez 2 milijona in 51 tisoč. Škofij je 26 z 1.188 župnijami. Katoliških šol deluje 1.437 in jih obiskuje čez 409 tisoč gojencev. Pariz potrebuje 140 cerkva Da bi bilo vsaj delno zadoščeno potrebam pariškega prebivalstva, ki stalno narašča, bi morali takoj zgraditi 140 cerkva, je dejal pariški kardinal Feltin. Da bi zbrali potrebno vsoto, bodo razpisali posojilo med pariškimi verniki. Katoličani na Češkoslovaškem Vatikansko glasilo L’Osservatore Romano je predpretekli teden prineslo članek pod naslovom »Katoličani na Češkoslovaškem«, v katerem analizira nekatere spise, ki jih izdajajo tako zvani demokratični duhovniki na Češkem pod vodstvom izobčenega duhovnika in ministra za zdravje Plojharja. Iz objavljenih govorov in poročil o duhovniških sestankih je razvidno, kako je položaj za Cerkev v tej državi žalosten, kako državne oblasti z vsemi sredstvi pritiskajo na duhovščino, da bi jo vpregel v svoj komunistični voz. Pri tem pomagajo komunističnim voditeljem s posebno taktiko tudi ti tako zvani demokratični duhovniki. Novi ruski škof Sv. oče je imenoval za titalarnega škofa patra Ceslava Sipoviča bizantinskoslo vanskega obreda. Msgr. Sipovič se je rodil v Dzjenzinki v Belorusiji dne 8. decembra 1914. Na papeškem ateneu vzhodnega obreda je dovršil visokošolske študije in bil posvečen v duhovnika leta 1940. Bil je sprva tajnik marijanske kongregacije, nato so ga imenovali za predstojnika njihovega reda v Londonu. nega balona, ki bo krožil nad Teresien-\viese in bo v stalni radijski in telefonski povezavi s središči zborovanja. Teresiemviese bo razdeljena na 173 štirikotnih področij. V vsakem teh odsekov bo prišlo 2.500 do 4.000 oseb, ki bodo lahko sedele. Okrog oltarja bo 16 četverokotnikov, kjer bo prostor predvsem za kardinale in škofe in za druge cerkvene dostojanstvenike in odlične osebnosti javnega življenja. V nadaljnjih 104 četverokotnikih bo lahko stalo 3.000 do 7.000 o-seb. Na ta način bo dobilo prostor novih 600.000 kongresistov. V načrtu imajo razen tega pet velikih zakristij in deset šotorov rdečega križa, ki so nameščeni deloma na Teresiemviese, deloma v najbližji okolici. Za novinarje, kinematografske in televizijske operaterje so zgradili ob strani oltarja posebno tribuno. Ta je dolga 70 m in široka 7 m. Ima kabine iz stekla. Glavni tajnik kongresa se je pred enim letom obrnil na redovnice in njihove šole, naj bi poklonile paramente za kongres. Doslej je prišlo na tajništvo kongresa okrog 15.600 paramenten’. Razen tega tudi 600 kelihov, svečnikov, paten i. p. Tudi zasebniki so se udeležili te plemenite tekme in so številni darovali denar in dragocene predmete za nakup blaga in oltarne opreme. Tajništvo kongresa bo javno razstavilo to dragoceno zbirko paramentov, ki bo kasneje dana na razpolago misijonom onstran morja. Razen veličastnega oltarja sredi velikega trga je na razpolago še 732 oltarjev, na katerih v Monakovem redno darujejo sv. maše. Razen teh so postavili še 268 oltarjev, ki bodo na razpolago za čas kongresa. Skupno bo torej tisoč oltarjev, na katerih bo lahko 8.000 duhovnikov vsak dan darovalo sv. mašo. Skupina slepcev, ki je specializirana v pletenju, bo pripravila sto podstavkov, na katere bodo postavili ciborije, približno 1200, ki bodo stali v teku pontifikalne sv. maše na oltarju glavnega trga. Na ta na- čin bo mogoče posvetiti v teku pontifikalne sv. maše 450.000 hostij za obhajanje kongresistov. V majhni kapeli pod oltarjem pa bodo v 300 ciborijih hranili nadaljnjih 100.000 hostij. Kongres bo dosegel svoj višek s slovesno zaključno pontifikalno sv. mašo, ki jo bo daroval papeški legat zjutraj dne 7. avgusta. Izvajali bodo sv. mašo v gregorijanskem koralu, ki jo bodo peli vsi kongresisti. Prerok Emman se je uštel Novodobni prerok Emman, bivši milanski zdravnik Elio Bianca, je z gotovostjo napovedal konec sveta za 14. julij. Že več let preživlja s svojimi pristaši, zlasti poletne mesece v dolini Aosta v Courma-yerju na višini 2000 metrov. Tu si je sezi- , dal lepo kočo »Le Pavillon Gehovonise«, j kar bi značilo po naše »Gospodov šotor«.] Pridobil isi je mnogo pristašev, tudi med izobraženimi ljudmi, ki so slepo verovali J v njegove nauke v pričakovanju skorajš-1 njega sodnega dne. Zadnje noči pred 14. julijem so prebili v molitvi, ki jo je na--j rekoval njihov vodja. 14. julij je privabil na goro mnogo radovednežev, časnikarjev in fotoreporterjev. Milanski nagajivci so si privezali okrog vratu velikanske budilke, nastavljene na eno in tričetrt popoldne. Sodnega dne ob tej napovedani uri seveda ni bilo, pač pa so ure budilke povzročile tak hrup, da je prerok Emman zbežal. Pozneje, ko so ga zasledili, je priznal, da je možno, da ga je Bog hotel postaviti na preizkušnjo, kakor nekoč preroka Jona, toda njega ne bodo nikdar prestrašili neverni ljudje. Po mnenju preroka Emmana naj bi konec sveta povzročile silovite atomske eksplozije. Rešilo naj bi se samo 12.000 ljudi, ki bodo postavili nove temelje za lepši in boljši svet. — Bog daj norcem pamet! iiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiniiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn Optimističen govor sv. očeta mladini Sv. oče Janez XXIII. je sprejel v soboto 16. julija 200 škofijskih zastopnikov KA in 250 asistentk ženske KA. V svojem govoru je sv. oče poudaril zgrešeno mnenje mnogih, ki zelo pesimistično gledajo na današnjo mladino. Sam ima priliko opazovati mladino, ki tvori vedno pretežno večino pri vseh sprejemih. Ta mladina mu je pokazala, kako zna zdravo misliti in presojati sedanji položaj v svetu, naj si bo na literarnem, umetnostnem ali športnem področju, zlasti pa še na duhovnem področju, ki ostane za katoliško mladino vedno najvažnejše vprašanje. Proglasitev rimske sinode Na vigilijo praznika svetega Petra in Pavla je sveti oče v baziliki sv. Petra razglasil določbe rimske sinode. V veljavo bodo stopile s prvim novembrom in sicer za rimsko škofijo in za vatikansko mesto. Prebivalci Čila iščejo moči v rožnem vencu Prebivalci države Cile v Južni Ameriki so znani kot zelo verno in Mariji vdano ljudstvo. Da bi zvestobo do Boga in Marije še bolj poglobili med svojimi verniki, so čilenski škofje povabili znanega irskega patra Peytona v deželo za akcijo rožnega venca po družinah. Dne 15. maja, točno en teden pred strašnim potresom, se je v glavnem mestu Santiago zbralo čez pol milijona vernikov, ki so opravili skupno rožni venec. Prvo desetko je molil naprej in vodil premišljevanje zunanji minister, drugo skrivnost je molil član vrhovnega sodišča itd. Dežela se je tako ob rožnem vencu pripravila na strahote, ki so se razlile nad prebivalstvo po potresih in bruhanju kar 5. ognjenikov. Dasi so namreč prebivalci med seboj iz raznih razlogov zelo razdvojeni, so pa sedaj v izkazovanju pomoči vsem prizadetim zgledno povezani v delih ljubezni. Sad molitve rožnega venca je bil dosežen: mir v Kristusu ob skupnem trpljenju in v skupnih delih ljubezni! Kdor je večkrat bil na Sv. Višarjah, ve, da so tam zelo lepi sončni dnevi. Smo pač v visokih planinah, kjer sonce tako prijetno sije, kadar sije. In takrat je lepo, kot poje pesem: »Na planincah sončece sije, na planincah luštno je.« Toda obiskovalci Sv. Višarij vedo tudi prav dobro, da je vreme tam gori zelo nestanovitno. Kakor je znano višarsko sonce, tako in morda še bolj so znane sve-tovišarske nevihte. Pripodi se oblak v popoldanskih urah, ko si ga človek najmanj želi. Vrhovi Viša in Montaža ga ustavijo, da ne more dalje na jug. Tedaj enkrat, dvakrat zagrmi in že je nevihta tu. Strele udarjajo, ploha se uliva, bliska, grmi. Iz Zajzere odmeva, kot bi bil sodni dan. Toda Višarčani vedo, da so take nevihte kratkotrajne. Pol ure ali kaj in najhujše je mimo. Zopet zasije jasno sonce in gore so še lepše kot prej, bolj sveže, umite, čiste ... Kakor v naravi, tako imamo tudi v zgodovini Sv. Višarij lepe sončne dni in tudi žalostne, grozeče kot nevihte. Iz prvih stoletij svetovišarske božje poti nimamo trdnih in zanesljivih podatkov. Kako je bilo na Višarjah, ko so Turki prihrumeli na Koroško in požigali vsevprek? Na tako visoko goro gotovo niso šli, ker ni bilo upanja na bogat plen. Zato je cerkvica na Višarskem hribu le žalostno gledala na Kanalsko dolino pod sabo in na koroške ravnine, ko so tam gorele vasi in mesta. O enem teh napadov, iz leta 1473, na Koroško piše kronist tedanjega časa: »Otroci so brez staršev, revščina ljudstva je velikanska, ubiti ljudje leže po poljih in cestah, ozračje je nasičeno s smradom požganih vasi in hiš.« Najhujše je pa bilo za Koroško in kraje ob Sv. Višarjah leta 1478. Turki so to pot prihrumeli po Soški dolini čez Predil in se preko Trbiškega sedla razlili po Koroški. Bilo jih je kakih 20 tisoč mož in so vse poropali, kar so našli. Takrat, ko je koroško ljudstvo bilo od vseh zapu- ščeno, mu je ostala v tolažbo le Marija na Višarjah, da se je vsaj v molitvi moglo k njej zatekati. Ko so minili ti hudi časi, so se na obzorju že javljali drugi nič manj nevarni za obstoj Marijine božje poti na Sv. Višarjah. Tam preko Velikega Kleka in še dalje na Nemškem je vstal lažireformator Martin Luter, ki je o sebi slepo verjel, da je poklican za reformatorja katoliške vere. Menil je, da je rimski papaž Kristusovo vero pokvaril in izpridil pravi evangelij, on sam pa da mora vse vrniti v prvotno čistost. Menil je pa, da je čisti evangelij v tem, da med krščanskim ljudstvom zatrč češčenje svetnikov in Matere božje, češ da je vse to le malikovalstvo. Izpraznil je zato cerkve in odstranil vse podobe in kipe svetnikov ter začel oster boj zoper obisk božjih poti. Pri nas na Slovenskem je dobil vnetega pomočnika v Prlmažu Trubarju, ki je hotel vpeljati »čisti evangelij« med slovenske ljudi in zato zatreti češčenje svetnikov in Marije Device. V tem oziru Je Trubar leta 1575 v Katekizmu z dvema razlagama takole pisal: »Ti njih farji, kadar z njimi (z ljudmi) s križi hodijo ali v njih cerkvi, ne dopuste teh naših (protestantskih) pesem peti, temveč ličkake basni dopuste tem dečlom naprej peti, da vselej več na Devico Marijo in na svetnike kličejo* častijo in češče v misli imajo kakor Boga ali njegovega Sina Kristusa: zakaj oni od spredaj in za križem vedno glasno kriče: Kir Marija Boga rodi, aleluja, o Marija, v preproste plejne (plenice) povlje, aleluja, o Marija, preproste plejne, makov cvet, aleluja, o Marija.« Nato Trubar zaključuje: »Tukaj mi slišimo, da pri teh vboglh ljudeh vselej več velja Devica Marija in ti svetniki kakor sam Bog ali Jezus, njega Sin...« Ce bi Lutrovo in Trubarjevo prizadevanje zmagalo tudi na Slovenskem, bi bilo pač tudi Marijine božje poti na Sv. Višarjah konec. Ali prav tu pred Marljinln*1 nogami se je razbil val protestantizma. Saj so se edini protestantje na Slovenske'1' ohranili le v Ziljski dolini onkraj Ojstrnika in nekaj malega v Prekmurju. Marija Svetovišarska je torej pomagala, da se je ohranila prava vera me našim ljudstvom na Koroškem in v ostalih deželah. (Dalje prihodnjič) Dr. Josip Agneletto je umrl Preteklo soboto smo pospremili jja zadnji poti tržaškega odvetnica dr. Josipa Agneletta, občinske-svetovalca, predsednika Slovenske demokratske zveze, vodilno osebnost med demokratskimi Slovenci v Trstu. bil pobudnik in sodelavec mnogih pokretov: »Slovenske demokratske zveze«, »Slovenske prosvetne matice«, »Slovenskega dobrodelnega društva«, tiskarne »A-drije« in »Demokracije«, glasila »Slovenske demokratske zveze«. Štirikrat je bil izvoljen na »Slovenski listi« v tržaški mestni svet, kjer je od leta 1949. do svoje smrti zastopal tržaške demokratične Slovence. Do svoje smrti je neumorno izvrševal svoje poklicno delo, ki so ga cenili tudi italijanski somešča- ni. V javnem udejstvovanju je šlo njegovo delo do podrobnosti, bil ni le voditelj, temveč tudi dragocen sodelavec. Odlikoval se je po izredni marljivosti, srčni dobroti, poštenosti, načelnosti, vztrajnosti in pogumu. Njegovega pogreba so se udeležili ljudje vsakega političnega prepričanja in svetovnega nazora, Slovenci in Italijani, občinski svetovalci, sodniki, odvetniki, delavci, kmetovalci, obrtniki, uradniki, šolniki, duhovniki in mladina. Redkokdaj stopa tak veličasten žalni sprevod skozi mestno središče. Z njegovo smrtjo je zadela tržaške Slovence težka izguba. Bog mu bodi večni plačnik! Nevarna žarišča hladne vojne Rodil se je 8. novembra 1884. Trseku v Koprščini kot sin Reckih staršev, srednje šole je o-llskoval v Pazinu in v Ljubljani, la dunajski univerzi je študiral £avo, se na ondotni ekspornti lj\ademiji izpopolnil v gospodaren vedah ter začel svoje poklic-lo delo v Pazinu. Eno leto pred > svetovno vojno že nastopi Trstu, a po dveh letih je vpo-lcan kot vojaški avditor v Sr-jj°, ki je takrat pod avstrijsko ^pačijo. Tu je mnogim srbskim poljubom rešil življenje. Med ’^go svetovno vojno so ga faši-internirali. Iz internacije ga Pot vedla najprej v Egipt in v ^iju 1945. se je spet vrnil v Trst. f£e kot dijak in pozneje kot a-demik je pokazal, da se v njem ipravlja bodoči narodni dela-\ V Pazinu je bil med vodilni-^ kulturnimi in političnimi o-^nostmi. V polni meri pa so se ^zile njegove sposobnosti v Tr-Že leta 1914. je bil izvoljen ? predsednika »Narodne delav-organizacije«. Leta 1919. je °stal predsednik »Slovenskega ^matičnega društva«, leta 1921. Ustanovil »Zadružno zvezo« in Načeloval do razpusta (1929.). .jOzi 17 let je bil podpredsednik '^žaške posojilnice in hranilni-Po drugi svetovni vojni je ;e« (Nadaljevanje s 1. strani) se obrnil naravnost na Združene narode in zahteval sklicanje Varnostnega sveta. ZDA je obtožil gospodarskega napada na Kubo. Po več kot enem stoletju je bila tako kršena Monroejeva doktrina in mnogi vidijo v tem Castrovem odmiku od nje konec dobe, ko so lahko ameriške države same med seboj reševale svoje spore. Odslej jih bodo, kot kaže, morale prepustiti drugim. ZMEDA V KONGU Evropejci še nadalje trumoma zapuščajo to deželo, ki so jo zajeli hudi rasni izbruhi, nemiri in notranji spori in upori. Najbolj bogata dežela, Katanga, se je proglasila za neodvisno od Konga in njen predsednik Čombe vztraja pri odcepitvi. Zaprosil je Belgijo, naj sodeluje z njim pri izkoriščanju njenih rudnikov in pri obrambi. Zaprosil je tudi več držav za diplomatsko priznanje, vendar zaenkrat se nihče noče prenagliti. V ostalem pa vlada v Kongu prava politična in vojaška zmeda. Skoro se niti ne ve več, kdo v tej afriški državi sploh ukazuje. Skozi ves teden so prihajale najbolj protislovne vesti. Kongoška vlada pod vodstvom Lumumbe, ki absolutno ni kos položaju, je najprej zaprosila za pomoč v vojaštvu Ameriko, nato pa se je obrnila na Združene narode (OZN). Medtem so posegli vmes belgijski padalci, da omogočijo odhod belega prebivalstva, ki so ga uporniški vojaki nadlegovali in ovirali pri pripravljanju za odhod. Zmeda se je še povečala, ko je kongoška vlada zahtevala, da mo Spoštovani rojaki in rojakinje! V počastitev in spomin na najpomembnejšega povojnega tržaškega Slovenca in voditelja slovenskega demokratskega gibanja na Tržaškem, pokojnega Dr. JOSIPA AGNELETTA Predsednika Slovenske demokratske zveze in občinskega svetovalca »Slovenske liste«, vljudno vabimo na ŽALNO SVEČANOST ki bo v nedeljo 24. t. m. ob llh dopoldne v ul. Machiavelli 22/11. Prepričani smo, da želite tudi Vi s svojo prisotnostjo izraziti pogumnemu branitelju slovenskih narodnih pravic in požrtvovalnemu zaščitniku potrebnih svojo dolžno priznanje. V Trstu, dne 20. julija 1960. SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA rajo belgijske čete nemudoma zapustiti Kongo. V nasprotnem primeru da bo zaprosila za poseg Sovjetske zveze. Te vesti so pozneje zanikali, ker jih parlament ni odobril. Kongoška vlada je prekinila diplomatske odnose z Belgijo zaradi prisotnosti njenih padalcev v deželi. Hruščev je izjavil, da bo Sovjetska zveza podprla kongoško vlado v borbi proti zahodnim »imperialistom« z vsemi sredstvi, če bo potrebno. Predsednik vlade Lumumba potuje kot zmeden zdaj sem, zdaj tja, da bi pomiril uporniške vojaške oddelke. Hotel je tudi v Ka-tango, ki se je ločila, a mu niso dovolili pristanka na letališču v Elisabethvillu. Medtem grozijo tudi druge dežele, da se bodo ločile od centralne vlade v Leopoldvillu. POSEG OZN Združeni narodi so takoj odgovorili na prošnjo kongoške vlade. Prvi vojaški oddelki pod vodstvom OZN so že prispeli v Kongo; sestavljajo jih v glavnem vojaki in častniki afriških držav Ghane in Tunizije. Glavni tajnik Hammarskjoeld je zaprosil še druge države za vojaško, tehnično in drugo pomoč. Letala za prevoz vojaštva in živil so dale na razpolago ZDA. Naloga teh mednarodnih oddelkov ne bo lahka, ker kongoška kriza ni le vojaškega značaja. Deželi manjkajo izurjeni državniki, strokovno, tehnično in upravno osebje, zdravniki, inženirji itd. Država, ki ima 14 milijonov prebivalcev, ima vsega skupaj morda 30 akademsko izobraženih ljudi. Za to nepripravljenost domačinov so delno krivi tudi Belgijci sami, ker se niso dovolj pobrigali, da bi vzgojili vodilni politični razred po vzgledu Angležev. Belgijci so domače črnce učili samo brati in pisati, več pa jim niso dovolili. Tudi v vojaški karieri niso mogli črnci napredovati več kot do podčastnikov. Prav ti podčastniki, ki bi po proglasitvi neodvisnosti morali držati varnost države pokonci, so se prvi obrnili z orožjem proti belgijskim častnikom in generalom. Pomanjkanje sposobnih vodilnih kadrov je glavni vzrok politične anarhije v Kongu. Za vladanje neke države v današnjih razmerah ne zadostuje znati pisati in brati. Treba je imeti vse višjo izobrazbo in lastnosti; in tudi prehod od pragozda do praga univerze in predsedniških palač zahteva svoj čas. Predsednik sedanje vlade Lumumba je bil n. pr. prej poštni uradnik, predsednik republike Ka-savubu navaden nižji uradnik, in Čombe, voditelj uporne Katange, pa bolničar. Kakšen razvoj bodo zavzeli dogodki v Kongu, bomo videli v prihodnjih tednih. SOVJETSKA OFENZIVA Nikita Hruščev vodi trenutno politično ofenzivo na vseh treh frontah. Grozi na desno in na levo in obljublja pomoč vsem, ki hočejo voditi politiko njemu po volji, ne glede na to, če bo mogel obljube izpolniti ali ne. Glavni cilj je, da uspe propagandistično. Z ustvarjanjem podobnih incidentov, kot je sestrelitev letala RB-47, hoče: 1) zastraševati ameriške zaveznike, da bi odpovedali vojaška oporišča in tako ošibeli zahodno obrambo; 2) mobilizirati svetovno javno mnenje proti Združenim državam Amerike; 3) brezpogojno podpreti nacionalistična gibanja na Kubi in v Kongu v njihovih gospodarskih in političnih sporih z ZDA. — V tem smislu je obljubil vojaško pomoč Fi-del Castru in kongoški vladi v njenem boju proti Belgiji in o-stalim drugim zahodnim imperialistom. S tako ostrim protizahodnim zadržanjem pa hoče Hruščev doseči še nek drug cilj: utrditi svoj položaj doma pred stalinovci in pred kitajskimi voditelji. Zato vsakokrat, ko napade ZDA in zahodni svet, ne pozabi spomniti tiste, katerim je namenjeno (kitajske komuniste), da vojna ni neizbežna in zato zmaga komunizma brez vojne mogoča. — Te besede so namenjene nasprotnikom njegove politike tako v Pekingu kot v Moskvi. Olimpijske igre 1960 PREGLED MODERNIH OLIMPIJSKIH IGER V prejšnjih dveh številkah KG smo videli okoliščine, v katerih so moderne o-limpijske igre videle luč sveta v Atenah v letu 1896 ter popularnost, ki si jo je kmalu pridobil ta sedaj najbolj znani dogodek. Poglejmo sedaj etape modemih olimpijad. V PARIZU Let* 1900 so bile olimpijske igre v Parizu. Kljub popolnemu nezanimanju, ki ga kaže novoizvoljeni predsednik olimpijskega komiteja La Rochefoucauld in ob absolutni tehnični nepripravljenosti pariškega mesta za sprejem teh iger, tekmovalci izboljšajo kar enajst olimpijskih rekordov. Med vsemi se najbolj izkažejo Američani. V ST. LOUISU (ZDA) Leto 1904, St. Louis, USA: tretja edicija olimpijskih iger. Glavno mesto Lui-zijane ravno to leto praznuje stoletnico priključitve k Združenim državam. Nji- hovo navdušenje nad tem dogodkom je tako veliko, da dosežejo pri tedanjem predsedniku Rooseveltu, da se olimpijske igre prenesejo iz Chicaga, kamor so bite najprej namenjene, v St. Louis. Na tem. srečanju se najbolj proslavijo Amerikan-ci. Zelo važen dogodek teh iger je udeležba prvega črnskega atleta, ki se plasira tretji v teku na 200 m in 400 m z zaprekami. V LONDONU Vletu 1908 se za olimpijado potegujeta Rim in London. De Coubertin sam bi bit za to, da se olimpijska bakla prenese v Rim, absolutna indiferentnost Giolittijeve vlade pa potisne zmago v roke Angležem. Tako vidimo četrto izdajo olimpijskih iger v Londonu. Udeležijo se jih skoraj vse države in ob odlični tehnični organizaciji se najbolj proslavijo Angleži. Tudi Italijani s svojim Dorandom Petrijem odnesejo dve zlati kolajni. NA ŠVEDSKEM Leto 1912 pomeni dokončno uveljavitev olimpijskih iger. Smo v Stockholmu, kjer olimpijada, odigrana v 24 dneh, doživi velikanski uspeh. Med atleti je letos, prvič, v zgodovini, zastopan tudi ženski spoL Tako pomenijo stockholmske igre tudi vzpon ženskega športnega udejstvovanja. Ladi Vodopivec Radio Trst A Teden: od 24. do 30. julija 1960 Nedelja: 8.30 Poslušali boste... od nedelje do nedelje na našem valu. — 9.30 Slovenske narodne pesmi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Vera in naš čas. — 15.40 Vokalni kvartet iz Ljubljane. — 18.00 Turistični razgledi. — 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »France Balantič«. — 21.30 »Antonio Illersberg« -izvedbe z zaključnega koncerta na Videmskem gradu dne 29. maja 1960. Ponedeljek: 18.00 Predavanje: »Tihotapstvo od Istanbula do Ria de Janeira«. — 19.00 Oddaja za najmlajše: »Janko in Metka«; igrajo člani RO, — 20.30 Verdi: »FALSTAFF«, opera v treh dej. Torek: 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 19.20 Skladbe B. Smetane in A. Dvoraka. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba; igrajo člani RO. — 22.00 Umetnost in življenje - Jože Peterlin: »France Stele in njegovo delo Umetnost v Primorju«. — 22.15 Uroš Krek: Koncert za violino in orkester. Sreda: 18.00 Z začarane police: »Zaklad«. — 19.00 Nove afriške države - Franc Jeza:. (3) »Ghana«. — 19.15 Iz italijanskega glasbenega sveta. — 21.00 »Somrak junaka«, enodejanka; igrajo člani RO. — 21.55 Zbor »Bojan« iz Dornberga. — 22.45 Čajkovski: Serenada za godala, op. 48. Četrtek: 18.00 Radijska univerza (10) »Na pragu Novega veka«. — 19.00 Evropa-stop! Iz popotne beležnice mladega rodu. — 21.00 »125-letnica rojstva Giosueja Car-duccija. — 21.15 V spomin Friderika Chopina - četrta oddaja. — 22.00 Iz sodobne književnosti: »Letošnja zbirka Slovenske Matice«. — 22.45 Vokalni kvintet »Niko Štritof«. Petek: 19.00 Mirko Javornik: (10) »Luter proti Rimu, Rim proti Lutru«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Znanost in tehnika - Mario Kalin: »Jedrska goriva«. — 22.15 Koncert violinista Roka Klopčiča. Sobota: 10.00 Koncert operne glasbe. — 16.00 Znamenita dela Starega veka: (2) »Stvaritve staroeg i p tov ski h vodnih tehnikov«. — 18.00 Žena in dom. — 19.00 Slovenski književniki v pismih: (3) »Ksaver Meško«. — 20.40 Zbor Slovenske filharmonije. — 21.00 »Potovanje na Mars«, radijska zgodba; igrajo člani RO. — 22.00 Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90. i^ohun iz Vatikana11 >0 s„- Pisu o. Petra Leonija ‘Mariza Perat ŠKOF SERGIJ V svetlobi in senci Ta. V K°j za rdečimi četami je na obisk l^0 škofijo v Odesi prišel neki duhovit« red°vnik. Poslal ga je moskovski pa-? Sergij. takoj v začetku sem se trudil, da bi poslanikom, ki je prihajal narav-Moskve, navezal prijateljske stike ’ako podrobneje zvedel, kakšen je po- V Cerkve v ruski prestolnici. Hotel \ . ludi izvedeti, ali je že kaj upanja preobrnitev Rusije, kot je to napoje ?.a Marija v Fatimi. Položaj v Rusiji namreč tedaj zelo zamotan in ne-Slišal 'sem celo, da je že pred <5^. bila obnovljena neka cerkvena hie-■ ki pa da je sramotno prešla v komunistične vrste. Ravno tako sem slišal, ko sem bil še vojaški kaplan v Ukrajini, da so se malo zatem, ko je bila Poljska razdeljena med Hitlerjem in Stalinom, pojavili na ozemlju, ki so ga zasedli Sovjeti, tajni agenti NKVD, preoblečeni v škofe.. Zato je razumljivo, da sem bil zdaj zelo zadovoljen, da sem osebno spoznal poslanca moskovskega patriarha. Pa tudi ta je bil srečen, da je videl duhovnika, ki je bil poslan naravnost od sv. očeta. Sprejel me je zelo prisrčno, rekoč, da zelo rad vidi predstavnika katoliške Cerkve, saj je kat. vera v vsem tako blizu pravoslavni. Tudi do papeža je bil zelo naklonjen. Priznal je, da je on pravi poglavar Cerkve in da bi bilo zelo prav, če bi se obe cerkvi (katoliška in pravoslavna) združili. Bilo je na četrtek 17. maja .leta 1944, ko je bil ta redovnik pri nas na kosilu. Bil je v resnici praznik za nas vse. Zdelo se je naravnost, da se razkol bliža koncu in da se zopet prebuja sveta Rusija bi z njo njeni svetniki: sv. Olga, sv. Vladimir, kardinal Izidor iz Kijeva. (Ta nadškof iz Kijeva je na cerkvenem koncilu v Firencah 1. 1439 podpisal v imenu ruske cerkve zvezo z Rimom.) Na kratko rečeno, bilo je vse skupaj nekaj tako lepega in prazničnega, da je v resnici bilo nekaj posebnega. Poleg tega je Sergij Larin (tako se je imenoval naš gost) izredno navdušeno hvalil vero rdečih vojakov in častnikov. Pravil je celo, da se je med njimi zelo dosti vojakov, in to izobraženih, odločilo in vstopilo v duhovniški stan. Lahko rečem, da je bila ta trditev edina, ki me je pri vsem tem navdušenju malo motila: to poveličevanje rdeče armade mi nikakor ni šlo v račune, saj vendar sovjetska vojska in Cerkev nista nikoli soglašali. Tako smo s tem odposlancem ostali kar v dobrih odnošajih, in to tudi takrat, ko se je po enomesečnni odsotnosti zopet vrnil, tokrat pa že kot škof mesta Kirov-grada in Odese, kjer si je tudi izbral svoj sedež. P. Nikolaj in jaz sva seveda takoj šla k njemu ter mu čestitala, nato pa sva ga povabila k nama na dom kot najinega častnega gosta. Sedaj nama je govoril o otvoritvi nekega novega semenišča v Moskvi ter nama pokazal tudi časopis »Revija moskovskega patriarhata«, ke je sedaj začel zopet izhajati, razen tega pa še kup fotografij, ki so prikazovale že stare škofe, ki so sedaj zopet prišli na svoja mesta, in pa celo vrsto mlajših. Bile so nedvomno vse zelo lepe stvari, samo da bi res povsod vladal ta novi duh. In tako je prišlo skoro samo od sebe, da so se mi začeli porajati dvomi, kajti kmalu je prišlo na dan, kakšna je ta »Cerkev«. V zgoraj omenjeni reviji je bil Stalin naravnost češčen kot »božji poslanik, rešitelj ljudstva, oče revnih in zatiranih, učitelj narodov itd. In te hvale Stalinu so se pojavljale celo v liturgičnih molitvah. Poleg tega mi je še v istem letu (1944) meseca oktobra neki ruski duhovnik izrazil svoj sum glede škofa Sergija Larina, ki naj bi bil po njegovem vohun NKVD in katerega naloga naj bi obstojala v tem, da bi NKVD javil tiste duhovnike, katere bi bilo treba spraviti v kraj. Pozneje se je to tudi jasno pokazalo; tokrat je pa ostal le čisto navaden, čeprav strašen sum. Ena stvar je bila jasna: drug za drugim so izginjali najboljši pravoslavni duhovniki. To so mi potrdili tudi verniki, ki so se često zaradi tega zelo pritoževali. Prišla je nato obletnica oktobrske revolucije. Neki pravoslavni duhovnik, ki je služboval blizu nas, me je prišel vprašat, ali mislim to obletnico proslaviti tudi v cerkvi. Odgovoril sem mu odkrito in jasno, da tega ne mislim storiti, bom pa lahko imel slovesen žalni obred za vse padle v tej revoluciji. Toda škof Sergij Larin je dal ukaz za proslavitev revolucije v vseh cerkvah Odese. In tako se je tudi zgodilo v vseh cerkvah razen v naših katoliških. (Se nadaljuje) Dve zlati maši na Goriškem ROMANJE V MUENCHEN NA SVETOVNI EVHAR. KONGRES SPORED ROMANJA PETEK, 5. AVGUSTA: Odhod iz Trsta ob 6.45. Vlak se bo ustavil tudi' Nabrežini, Tržiču in Gorici. Spotoma je daljši postanek v Bagdensteinu in v Sak burgu. Prihod v Altotting ob 18.57. SOBOTA, 6. AVGUSTA: Ob osmih zjutraj skupna sv. maša v krasni bazi® sv. Ane. Ogled kraja in raznih zanimivosti. V kinodvorani film o nastanku božj* poti. Popoldne ob štirih skupna ura češčenja v cerkvi kapucinskega brata sv. Kos rada. Po večerji procesija z lučkami. NEDELJA, 7. AVGUSTA: Ob 5.15 zajtrk. Ob 6.14 odhod z vlakom v Munche# kamor prispemo ob 8.15. Prisostvujemo kongresnim slovesnostim na kongresne# trgu. Popoldne skupna pobožnost v eni miinchenskih cerkva za vse Slovence, ki # bodo zbrali za kongres v Miinchenu iz raznih delov sveta. V prostem času ogle' mesta v skupinah. Odhod iz Miinchena ob 19.25. V Altottingu večerja in počitek. PONEDELJEK, 8. AVGUSTA: Ob šestih in šestih in pol poslovilni sveti m#** v božjepotni cerkvici M. B. (v dveh skupinah zato, ker je cerkev premajhna, dal* sprejela celo našo skupino). Odhod ob 9.54. V Salzburgu bo kosilo v restavraciji #* glavni postaji. Popoldne je ogled mesta v avtobusih in z vodiči. Nato do večeri* prosto. Večerja bo zopet v restavraciji na postaji, in sicer ob 20.30. Ob 22h odi«** proti Trstu, kamor dospemo v torek zjutraj ob šestih. OPOZORILA 1. Ponovno opozarjamo, da poskrbite za potni list ali za veljavnost osebtf izkaznice za prehod čez mejo. 2. Nemški denar — marke — lahko kupite pri CIT na Glavnem trgu (Pia# Unita). Za eno nemško marko boste dali 148 do 150 lir. Avstrijskih šilingov ni trd* kupovati, ker povsod v Avstriji zelo radi vzamejo nemški denar. — Goriški romal) naj si nemške marke nabavijo v goriških bankah. 3. Romarsko knjižico boste dobili v nedeljo 31. julija tam, kjer ste se vpisal Stane 100 lir. V knjižici bo natančen spored romanja, vsa navodila, imena romar]# in tloris mesta Miinchen. 4. Priporočamo vam molitev za uspeh evharističnega kongresa. Romarski odb1 RAZNE NOVICE" — |, H1HI [■■■MMUniTMMMMl ■ III IT ll»MW—IU II III ■■■IIHIIII m.. M- __ Zlata maša ni pogost pojav; dve naenkrat pa še redkejši. In vendar smo doživeli tudi to. Prihodnji teden na praznik sv. Jakoba, 25. jul., bosta obhajala 50-letni jubilej mašniškega posvečenja dva zaslužna duhovnika naše nadškofije, č. g. Anton Rutar, župnik v Pevmi, ter msgr. Hektor Carlet, kanonik v Gorici. Č. g. Anton Rutar C. g. Anton Rutar se je rodil leta 1886 v Drežnici, vasi pod Krnom, ki slovi danes tudi kot božja pot Srca Jezusovega, ker so zgradili tam čudovito lepo cerkev 'M čast Srcu Jezusovemu. V tej vasi, ki je še vedno ostala zelo verna, je vzbrstelo večje število duhovniških poklicev, ujed njimi tudi današnji jubilant č. g. Rutar. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Gorici, nakar ga je nadškof Sedej posvetil v mašnika 25. jul, 1910. Prve službe njegove so bile v gorah, in sicer v Tolminu ter na Bukovem. Toda kmalu so ga predstojniki poklicali v Gorico, da vodi ekonomijo v bogoslovnem semenišču. Postal je tako krušni oče številnim bogoslovcem in mašnikom, saj je na tem mestu ostal dolgo let. Z bogoslovci je leta 1915 odšel v begunstvo in tudi v •težkih letih med prvo vojno v Stični na Dolenjskem skrbel po najboljših močeh, da so bogoslovci imeli vsaj najpotrebnejše. Po končani vojni se je vrnil v Gorico in zopet prevzel prejšnje mesto v bogoslovnim. Istočasno je bil več let za kaplana na Travniku. Mimo je preživel v tej službi nekaj let in se udejstvoval tudi v javnem življenju kot odbornik raznih naših ustanov, zlasti KTD in Mohorjeve družbe. Toda časi so bili težki, posebno po odstopu in smrti nadškofa Sedeja, ko je prišel v Gorico za apostolskega administratorja msgr. Sirotti (1. 1932). Fašizem se je z vso silo vrgel v boj zoper Slovence in se v ta namen posluževal zlasti tržaškega dnevnika Piccola. Žrtev te krivične gonje je postal tudi semeniški ekonom č. g. Rutar, ki je moral v konfinacijo v južno Italijo. Te krivice mu pa niso vzele veselja do dela, kajti po vrnitvi iz kon-finacije je 1. 1938 prevzel mesto župnika v Pevmi po smrti župnika Jožeta Abrama. V Pevmi se je ustavil najdlje časa in tam je še danes, kjer se trudi v cerkvi in izven cerkve za blagor izročenih mu duš. Naj slavljenca ohrani dobri Bog še tmnoga leta v zdravju in moči! Msgr. Hektor Carlet Drugi jubilant, ki smo tudi dolžni, da se ga spomnimo, je goriški stolni kanonik msgr. Hektor Carlet. Kdo v Gorici ne pozna tega preprostega duhovnika, ki je •tolik del svojega življenja preživel v našem mestu? Po očetu je Furlan iz Aiella v Furlaniji, po materi je pa Slovenec. V družini je bilo menda deset otrok, zato so starši malega Hektorja poslali k stari materi v Vipolže. Tu je živel z vaškimi otroki in tu je tudi obiskoval prve razrede ljudske šole in se popolnoma naučil slovenskega jezika. Nato se je šolal v Gorici in postal duhovnik. Novo mašo je imel na materinem domu v Vipolžah. S tem je pokazal, kako zelo se je navzel na kraj svoje matere, kjer je preživel naj- lepša otroška leta. Prvo službo je dobil v Ročinju, nato v Srednjem. Po vojni je bil za župnika na Placuti. Ker je bila cerkev med vojno porušena, je imel nemalo truda, da jo je znova pozidal. Toda odkrit in dobrodušen po značaju ni bil pogodu tedanjim oblastnikom, ki so zahtevali od njega, naj se izseli iz mesta. Odšel je v Brazzano pri Krminu. Od tu pa so ga predstojniki poslali za dekana v Idrijo po smrti msgr. Mihaela Arka. V Idriji je ostal 4 leta, nato ga je nadškof 1. 1943 znova premestil in sicer v Oglej. To slavno župnijo je vodil do leta 1955, ko je dobil imenovanje za stolnega kanonika v Gorici. To je zunanja pot jubilanta msgr. Car-leta. Pisana je. Kot vidimo, je služboval z enako lahkoto med Italijani in Slovenci ter povsod kazal razumevanje za vse brez vsakršne narodne nestrpnosti. Prav to ga je napravilo za nezaželenega med narodnimi nestrpneži, ki ga niso hoteli imeti v Gorici. No, pa se je le vrnil v Gorico, kjer sedaj uživa zasluženi pokoj med stolnimi kanoniki še vedno čvrst in zdrav. Rad se še vedno odzove na pomoč v dušnem pastirstvu tudi po goriških slovenskih župnijah. — Gospoda jubilanta naj Bog živi še dolgo let! Novi doktor Na turinski univerzi je prejšnji teden dosegel doktorat iz medicine g. Mitja Bregant,. sin prerano umrlega goriškega Zrelostni izpiti v Trstu Izpitna komisija v Trstu je pretekli teden zaključila svoje delo v poletnem roku. Na znanstvenem liceju so izdelali: Cher-si, Emili, Hmeljak, Lupine, Rakar. Deset kandidatov ima popravne izpite, devet je bilo zavrnjenih. Na klasičnem liceju so izdelali: iz Trsta: Bole Franc, Colja Marija, Kacin Marjetica, Pierazzi, Uršič Tatjana, Zlobec Marija. — Iz Gorice: Bednarik Marjan, Kerševan Silvan, Kleindienst Ksaverij, Komac Lučka, Vižintin Franka. — 14 kandidatov ima popravne izpite, devet je bilo odklonjenih, med njimi trije privatisti. — Vsem, ki so izdelali, naše čestitke, ostalim voščila, da bi bili jeseni srečnejši. Dvojezičnost v Miramaru V Miramarskem parku je, kot že lani, tudi letos na sporedu predstava z naslovom »Luci e suoni«, Luči in zvoki. Število obiskovalcev je precej visoko, saj je Miramar že sam na sebi ena naj-privlačnejših točk na Tržaškem, predvsem zaradi romantične lege in krasnega parka, ki ga obdaja, in drugič zaradi z njim povezanih zgodovinskih dogodkov. Turist, ki pride v Trst, si šteje v dolžnost, da si ga ogleda. Ker so prireditelji (Ustanova za turizem) opazili, da prihajajo zlasti Nemci zdravnika dr. Marjana Breganta. S prof. Dogliotti-jem je zagovarjal naslednjo tezo: »Indikacije in uspehi radiokirurgične terapije esofagičnih karcinomov v desetletni izkušnji turinske kirurgične šole«. — Mlademu zdravniku iskreno čestitamo! Otvoritev razstave dragocenih predmetov V palači Attems na Kornu so v soboto 16. julija ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti odprli razstavo dragocenih predmetov. Poleg slik najdemo na razstavi še najrazličnejše predmete in pohištvo iz zadnjih štirih stoletij. Razstava bo odprta do jeseni. Požar v Marjanu V Marjanu na posestvu, ki je last cerkve iz Gradiške, je v soboto 16. julija izbruhnil požar, ki je uničil tri senike, dva hleva ter del strehe stanovanjskega poslopja. Vodo so morali gasilci na kraj požara dovažati s avtocistemami, kar je njihovo delo zelo otežkočilo. Škodo cenijo na 4.5 milijone lir in je delno krita z zavarovalnino. Važno odkritje mozaika iz V. stoletja Tržaški in goriški študentje arheologije so pretekli teden začeli z raziskavanjem ostankov nekdanje cerkve sv. Prota v Št. Kancijanu. Njihov trud ni bil zaman. Naleteli so na dobro ohranjen del mozaičnega tlaka iz V. stoletja. Ostanke te cerkve je odkril pred desetimi leti msgr. Timoteo. Od takrat se raziskovalna dela stalno nadaljujejo, tako da so mogli izdelati že jasen načrt tedanje cerkve, ki je bila enaka bazilikam v Ogleju, Čedadu in Kopru. in Avstrijci, so poskrbeli, da je predstava dvojezična: v italijanščini in nemščini. Vsak večer ob devetih (če dopušča vreme) zaživi pred nami romantična zgodba Maximiljana Habsburškega in njegove žene Karlote. Pričenja se s prihodom Maxi-miljana v Miramarski portič, ko še ni bilo gradu. Dogodki se naglo razvijajo do tragičnega zaključka: Maximiljana so v Mehiki ubili in Karlota, ki se ji je od žalosti zmešalo, tava zbegana po parku in ga kliče. Glavno vlogo imajo pri tej predstavi luči, ki nam s spretno igro in s pomočjo glasbe na originalen način prikazujejo dogodke, kot bi bili resnični. G. P. Požar uničil tovarno DILFI V nedeljo ponoči je velik požar uničil tovarno DILFI pri Sv. Soboti. Po izbruhu se je požar razširil s tako bliskovito naglico, da je bila vsa protipožarna obramba zaman. Gasilcem so vrhu tega delale težave še cevi zaradi prešibkega pritiska vode. Iz tovarne se je ogenj razširil na skladišče suhega lesa in vse uničil. Gorelo je vso noč in šele v poznem nedeljskem jutru se je gasilcem posrečilo, da so požar pogasili. Škodo cenijo na več kot 200 milijonov lir, ki pa je krita z zavarovalnino. Prepoved javnih zborovanj na Tržaškem Vladni generalni komisar dr. Palamara je zaradi sedanjega političnega položaja izdal ukrep o prepovedi vseh javnih zborovanj. Nekatere je ta odlok zelo začudil, toda če pomislimo na dogodke pred leti pred cerkvijo Sv. Antona, bomo pač razumeli, da imajo tudi Tržačani gorko kri in je prav, da so oblasti v sedanjem kritičnem trenutku previdne. Nova doktorja Pretekli teden sta na tržaški univerzi z uspehom napravila doktorski izpit iz splošne kemije g. Aleš Lokar in g. Aldo Stefančič, oba iz Trsta. — Novima doktorjema čestitajo prijatelji, katerim se pridružuje tudi KG. Umrl je maršal Kesselring V Bad Nauheimu v Zahodni Nemčiji je dne 16. julija umrl vojni zločinec maršal Albert Kesselring. Obtožen je pokola 335 talcev v rimskih ardeatinskih jamah leta 1944. Beneško sodišče ga je zaradi tega obsodilo na smrt. Pozneje so smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo, nato na 20 let zapora. Leta 1952 je bil zaradi operacije izpuščen na začasno svobodo. Angleška vlada pa je pozneje začasno svobodo spremenila v dokončno. Otvoritev avtoceste Turin-Ivrea V nedeljo 17. julija je minister Togni otvoril novo avtocesto, ki bo vezala glavno piemontsko mesto Turin z Ivreo. Bila sta navzoča tudi turinski nadškof kardinal Fossati in škof iz Ivreje msgr. Mensa. Ognjenik Etna je začel bruhati Točno opoldne v nedeljo 17. julija je med močnim podzemskim bobnenjem nenadoma začel bruhati ognjenik Etna na Siciliji. Zdelo se je, kot da bi eksplodirala atomska bomba. Ogromni skladi pare v obliki gobe so se dvignili deset tisoč metrov visoko in otemneli sonce. Nato je ognjenik bruhnil iz sebe velike mase lave, pepela in kamenja, ki je padlo do 30 km daleč. Prebivalci ob vznožju Etne so v strahu zapustili svoje domove. Vendar se je čez četrt ure bruhanje pomirilo in razen nekaj gozdnih požarov ni bilo hujših nesreč. Prvo potovanje »Leonardo da Vinci« Italijanska admiralna ladja »Leonardo da Vinci«, ki je odplula na svoje prvo potovanje dne 30. junija, je 9. julija srečno prispela v newyorško luko. Ameriške o-blasti in občinstvo ji je priredilo veličasten in navdušen sprejem. Newyorška lu- Nova maša v Parizu Ne zgodi se z lepa, da bi Slovenec pel novo mašo v Parizu. In vendar so Parižani doživeli tudi to. V nedeljo 3. julija je imel novo mašo slovenski lazarist č. g. France Rode iz Ljubljane. Nova maša je bila v kapeli M. B. čudodelne svetinje in se je zbralo tam veliko število rojakov. Pevski zbor iz Pariza je čudovito lepo prepeval med mašo. Po maši je bilo novomašniško kosilo po slovenski navadi. Za to se je potrudila č. s. Rozalija, ki je desna roka pri vsaki prireditvi za Slovence. Pri kosilu se je novomašnik zahvalil pevcem in vsem o-stalim. Dejal je, da ni mislil, da znajo v Parizu tako lepo slovensko peti. Novomašniškega slavja se je udeležil tudi č. g. Ladislav Lenček, lazarist iz Argentine, ki je iz Buenos Airesa prihitel, da počasti sobrata novomašnika. Zvečer je isti gospod imel predavanje o Slovencih v Argentini ter zavrtel tudi film o življenju v slovenski vasi Lanusu. Pokazal je tudi zanimive slike iz misijonskega dela našega misijonskega zdravnika dr. Janeža na Formozi. Videli smo, kako dela ta zdravnik skoro prava čuda v zdravljenju vsakovrstnih strašnih bolezni. Povejmo še to, da smo pariški Slovenci bili na velikonočni ponedeljek na romanju v Lisieuxu pri sv. Mali Tereziki. Z nami je bil tudi naš sedanji novi mašnik, ki je po drugi vojni odšel s starši v Argentino. Tam je doštudiral in stopil k lazaristom. Ti so ga poslali najprej v Rim, nato v Pariz, da je dokončal bogoslovne študije. Pariška Slovenka Op. ured.: V nedeljo 21. avgusta bo č. g. Ladislav Lenček naš gost v Gorici ter bo tudi goriškim rojakom pokazal film iz življenja v Lanusu in dr. Janeža na Formozi. ka je bila v zastavah, sirene vseh lad so ji priredile edinstveni koncert, prot požarne ladje pa so jo pozdravile s tiso curki vode iz svojih cevi. Na obali se I zbralo ogromno ljudstva, ki so navd' šeno pozdravljali veličastno italijans® ladjo. Novi ladji je poveljeval kapetan A mando Pinelli, ki bo letos zaključil sv°) dolgoletno službo preko morskih glob* Z ladjo »Leonardo da Vinci« je dopo'' valo na ameriško celino 1222 potnikov, pretežnem številu Američanov. Stopil je v veljavo novi cestni $ kon V soboto 16. julija je dokončno stol v veljavo novi cestni zakon, ki dol^ trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. Odgovami urednik: msgr. dr. Fr. mA Tiska tiskarna Budin v Gorici Dijaki in predstojniki slovenskega Aiojzijevišča v Gorici pozdravljajo svoje dobrotnike in znance. Prav lepo se jim zahvaljujejo za vso njihovo pomoč in zanimanje, katero so Jim nudili tekom šolskega leta. Bog jim povrni stotero! Priporočajo se prav toplo še za nadaljnjo pomoč. OBVESTILO. Od 1. avgusta dalje bo v zavodu na razpolago inštruktor (prof. Ivo Bolčina), ki bo pripravljal dijake na jesenske popravne izpite. Dijaki, ki bi radi izkoristili to priliko, naj se čimprej javijo pri vodstvu Aiojzijevišča.