te pnmik»i. A m* totrnitm ** HoUdvm. PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur«dnliki ta apravpllki prostori MA7 8. Lavndal« Avr Offtfl* of Puhli««(lun MAT tioulh Uvadal« in. Tftlaphoa«, Eockw«ll U)\H 'rm*0B •■■ ■ r r r —■ r-----rtfimoujjj. .tkak xxvtil llsta Js SMS CH1CAGO. II.L., TOREK, 9. JU1JJA (JULY 9), 1935. SuUcrtpUo« ».oo Taartj. STE V.—MMIIKK 132 Acc^taaos far malling »t p«dal t»f gf potUf prortt«! for ta »«ctlon 1108, AH of Od. t, 1H7, aothoriiod on j um 14, 19IS. Bankirji še ne vidijo gospo-f darskega izboljšanja ---mmmmmmmmm—mmmt—'--■" " ■ ----- K $o govoriti o potrebi znižanja delavskih [pUčf ki to po sodbi mogočne finančne institucije Nstional City Bank of New York se vedno "nenaravne" in "glavna ovira" ekonomskemu okrevanju Amerike. Vsi ti manevri velikih Lsgnatov na polju financ in industrij dokazujejo, da je kapitalistični red neozdravljiv York. — (FF*) — Amebi nkirj i, katere je Roose-; pred več ko d vem i leti priganjati iz templa" s tem, | jim je nametal velik kup re-pasov, so zopet zajahali starega konjička in se ivili na čelo velebiznisa. To je po svojem ustoličen ju predsednik Roosevelt, do-ga ni razsedlalo vrhovno i z razveljavljenjem NRA. se na svojem starem me-bankirji počutijo sigurni, znamenj. Največji oddih je prineslo razveljavljenje V tem vidijo nove u-«ti za velebiznis, ki se je sedanjo administracijo iz-i organiziral. Tudi se je v bjih dveh letih pod vodstvom naučil novih trikov, ki mu i prav prišli. «i so s političnim razvojem Kriški bankirji na splošno em zadovoljni, jim je več-| zagonetka industrijski polo-v katerem ne vidijo nobe-i izboljšanja. Po njih mne-i je glavna krivda za kronič-[itagnacijo v obstoječih pla- ior pravi junijski buletin ional City Bank of New je treba odpraviti "nena-i" plače, ki po zatrdilu te ne banke obstoje pred-v železniški in gradbeni jriji. Te "urpetno vzdr-Plače in pa umetne cene katerih slučajih so glavna okrevanju. Oboje, plače cene, mora biti podvrženo »nomskemu pritisku", lično piše tudi Leonard P. od Cleveland Trust Co. wtn bizniski prerokova-Kot pravi v buletinu te to i dne 15. junija, ne bo ga gospodarskega izbolj-U». dokler ne pride do "po-reorientacije biznisa v novih razmer." tone so te "nove razmere" "kina naj bo "potrebna re-Po mnenju tega Wkefa izvedenca je razve-"*nje NRA le en pogoj za *>P okrevanja". Drugi po-I* "potreba znižanja kon-■^»kih stroškov", kar po-Nižanje plač. Wnik Ayre« pa svari svo- v*lebizniške kolege pred . m optimizmom. Pra-l^o upoštevati sledeči ,t,ber obstoječega J< tl*oka produkcija industrije, ki vzdržuje na ^ V*Jfc levilo drugih in- .''ajrovni promet na želez- ir;,zJ' *<» ^ letom. , v gradi*?ni indu- Mr " 1(, prav rnal'> izboljšal. !U u 2i- ^ v maju d°- IAeu ",f r "rmala - uIK'*l«'nih delavcev 1rti n» "talni točki, to-"" ^'^poselnosti po-kkirr' 'tom akutnejši r***nj* mladine. Ta r ?r • < fttn K u'tno nad mili-»veeir, '•narnega pro-h )'' odtehtalo I"»meni, da se in torej pro- v i ozirom l"«ti izbolj. Jo, da naše čm. Domače vesti Olajšana kazen Ročk Springs, Wyo. — Rezultat druge sodnijske obravnave proti rojaku Johnu Parklu je bil, da ga je porota spoznala krivega uboja in priporočila mu je milostno kazen. Obsodba se je glasila osem do 16 let zapora s pravico pomiloščenja po enem letu, če se bo dobro obnašal v ječi. Afera izvira iz uboja Matha Oblaka in pri prvi obravnavi je bil Parkel obsojen v dosmrtno ječo. Parkel je pa trdil, da je Oblaka ustrelil v silobranu in pri drugi obravnavi je to njegovo trditev potrdila cela vrsta prič, kar je obtožencu olajšalo stališče. Smrt članice West Frankfort, 111. — Dne 29. junija je tu umrla Helena Smodila, stara 49 let in doma iz Lancovega pri Radovljici na Gorenjskem. Tu zapušča moža, dva sinova in hčer. Bila je članica društva »13 SNPJ. Star rojak umrl Hartwick, N. Y. — Tu je i*-mrl Jakob Potočar, star 70 let in doma od Novega Mesta. V A-meriki j« bil 30 let. — V Broo-klynu, N. Y., je Franku KreČu umrla sedem dni stara hčerka prvorojenka. Nesreče v Cleveland u Cleveland. — Henry Prijatelj, star 16 let, si je pri streljanju na "slavnega četrtega" težko ranil oko s pokalico. — Ana Brodnik, stara 18 let, je bila ubita, ko je avto, v katerem se je vozila, telebnil v obcestni drog. Neka druga ženska je bila pri tej nesreči ranjena. — Charles Godec, star 28 let, bi bil pri kopanju v jezeru skoro utonil; trije ribiči so mu rešili življenje. — Umrl je Fr. Svigelj, star 58 let in doma iz Sodražice. V A-merikl je bil 36 let in zapušča štiri odrasle otroke. — Dalje je umrla osemletna Dorothy Adamič, ki zapušča starše. Poroke Cleveland. — Louis CerniČ in Ann Zaje nta bila zadnje dni civilno poročena v Erieju, Pa. — V Buenos Airesu, Arg., sta bila zadnji mesec poročena Josip Novak iz Koritnic in Amalija Zadel iz Juršic na Pivki. Novi grobovi v ntarem kraju Girard, O. — John Rovan je prejel žalostno vest, da je bil v Idriji na Notranjskem dne 9. junija pokopan njegov oče Franc Petkoviek, star 66 let. Zadela ga je kap. Rojen je bil v Godoviču in v predvojni dobi je bil uposlen v gostilni Pri črnem orlu. V A-meriki zapušča sina in dve hčeri — ena omožena Selak v Girar-du in druga omožena Cuk v Po-wer Pointu, O. — v starem kraju pa eno hčer v GodoviČu in drugo v Gorici ter enega «ina v Borovnici in drugega v Franciji. Edenborn, Pa. — Mm. J. Račič je prejela žalostno vest, da je v stari domovini (v katerem kraju?) umrl njen oče Andrej Ger-lovič, ki je bival dolgo vrsto let v Amatiki. Tu zapušča sina in hčer. Volilna reforma v Sovjetski uniji Vodstvo 3. internacio-nale zapusti Rusijo? Moskva, 8. jul. — Odbor, imenovan na vseunijskem sovjetskem kongresu v zadnjem februarju, da pripravi revizijo ustave, kolikor se tiče sovjetskega volilnega sistema, se je včeraj prvič sešel pod predsedstvom Stalina. Predlog na kongresu je bil, da se sovjetski volilni sistem reformira toliko, da bodo volitve direktne in tajne in da vsi ljudski sloji dobe večje predstavništvo na kongresih. Predlagatelj je bil Mihael Kalinin, predsednik centralnega eksekutivnega odbora, ki je rekel, da mora sovjetski sistem objeti vse, kar je najboljšega v parlamentarnih sistemih. Pfcrte, 8. jul. — Tu se je raznesla nepotrjena vest, da ekse kutiva tretje (komunistične) in-ternacionale zapusti Rusijo in se preseli v Pariz. Vest bazira na nekem poročilu iz Prage, ki se glasi, da se je Jos. Stalin, tajnik ruske komunistične stranke, res no spri z voditelji internacionale. Francija se boji prihodnje nedelje Levičarji in fašisti pripravljajo demonstracije Pariz, 8. jul. — Prihodnjo nedeljo, 14. julija, je državni praznik padca Bastilje v veliki francoski revoluciji. Vlada je nemirna zaradi prihajajočih velikih demonstracij, ki jih pripravljajo množice levičarske fronte (socialisti in komunisti) in razne fašistične organizacije. Policija vseh večjh mest in vojaštvo je prejelo navodila, naj bo pripravljeno. Najarogantnejša je fašistična veteranska organizacija "Ognjeni križ", katero vodi polkovnik Francois de la Rocque, katerega francoski nacionalisti in razni drugi reakcionarji nazivajo bodočega diktatorja Francije. De la Rocque je včeraj v svojem govoru v Turcoingu napovedal mobilizacijo veteranov "vsak čas" z namenom, da "pogazi v prah gnili francoski parlamentarizem". Koncentracij »ko taboriščew za berače v Auštriji Dunaj, 8. jul. — Avstrijska klerofašistična vlada si je omislila sistem koncentracijskih ta-bankir jborišč za berače, ki so zdravi in nočejo delati. Tiškarji u t peli z dnevnikom Springfield, Mass. — S stavko tiskarjev pri meščanskih listih je to mesto dobilo nov dnevnik The Springfield Journal, ki je prvi teden dosegel cirkulacijo 22,000 izvodov. Izdajajo ga stavkarji. List prinaša tudi precej delavskega gradiva iz založbe Federated Pressa. Japonska namerava z invazijo Mongolije Poslala je ultimat mongolski vladi__ Moskva, 8. jiri. — Iz Urge, glavnega mesta neodvisne Mongolije, je prišlo uradno poročilo, ki obtožuje japonske militariste, da je v njihovem načrtu invazija mongolskega teritorija. Japonski militaristi, ki so na vzhodu Mongolije zasedli Mandžurijo ter jo spremenili v svojo vazalsko državo Mandžukuo in pravkar pritegnili pod svojo oblast severno Kitajsko juisovzhodno od Mongolije, so zdaj tačeli z manevrom, da se lotijo tudi zunanje Mongolije, ki meji s sovjetsko Sibirijo in katera i ima sovjetski sistem vlade. Japonski militafisti so poslali v Urgo ultimat, v katerem zahtevajo pravico, da smejo poslati svoje vojaške opazovalce v Mongolijo. Mongolska vlada smatra to zahtevo za docela ne-osnovano in nestrpljivo. Sovjetski vladni krogi, ki tudi smatrajo ta korak japonskih militari-stov za zelo resen in provokati-ven, so se za moment vzdržali vsakega komentarja. Naciji in katoliki v novem spopadu Kulturni minister napadel škofa Muenster, Nemčija, 8. jul. — Tukajšnji katoliški škof Klemen August je zadnjo soboto naslovil na governerja Westfalske o-ster protest proti napovedanemu govoru d rja. AlffMa Rosenber-ga, Hitlerjevega kulturnega ministra v Muensterju. ftkof je pisal governerju, da je Rosenber-gova novopaganska propaganda provokacija katoliškega prebivalstva Nemčije. Ko je dr. Ro-senberg potem prišel v Muen-ster, je porabil škofov protest za oster napad na katolicizem v splošnem in med drugim je rekel, da sta katolicizem in marksizem na "skupni fronti" proti tretjemu rajhu. Včeraj je pa dr. VVilhelm Frick, minister notranjih zadev, zagrozil, da je nacijskega toleri-ranja katoliških sabotistov v Nemčiji konec in odslej bodo na-cijski oblastniki poskrbeli, da se katoliški uradniki in njih organizacije, katoliški tisk in katoliške mladinske organizacije u-maknejo iz javnega življenja v Nemčiji. NOTRANJI BOJ OGRAŽA USTROJ FEDERACIJE Vprašanje industrijskega unionizma izzvalo spor OPOZICIJA HOČE NOVO FEDERACIJO Organiziranje uradniških nameščencev N«w York. — V zadnjih dveh tednih je neodvisna Office VVorkers unija podpisala pogodbo s treftii izdajatelji publikacij. Od teh sta dve knjižnji tvrdki — Vanguard Press in Dauber A Pine — ter revija Nation. Pogodile pokrivajo vse uradniško osobje ter določajo $21 minimalne tedenske plače, 36-urni tednik ter dva tedna plačanih počitnic na leto. Washington. D. €.. 8. jul. — Kakor vse kaže, bo boj med pristaši strokovnega unionizma in zagovorniki industrijskega unionizma prinesel razkol med članstvo Ameriške delavske federacije. Tukaj napovedujejo, da bo morala eksekutiva ADF revidirati svojo politiko, da ohrani sedanji ustroj federacije. V odgovornih delavskih krogih so se pojavile govorice, da opozicija te sestavlja načrte za ustanovitev nove federacije, v kateri naj bi bile včlanjene industrijske unije. Borba, ali naj se delavci organizirajo v strokovnih ali industrijskih unijah, se je v zadnjih letih poostrila. Dosegla jt višek zadnjo pomlad, ko je eksekutiv-ni svet ADF odločil, da mora več sto delavcev, uposlenlh i»rl Ana-conda Copper Co. v Montani, o-stati v strokovnih unijah. Te delavce si je lastila Amalgamated Assn. of Iron, 8teel & Tin Work-ers, ki je industrijska unija. Samo dva izmed 18 Članov eksekutivnega sveta ADF sta takrat podprla rudarsko unijo. To sta bila John L. Levvis, predsednik UMWA, in Georfe L. Berry od tiskarske unije. David Dubin-sky, tretji član eksekutive in predsednik International Ladies Garment VVorkers unij«, ki je zagovornik industrijskega unionizma, se tiste seje ni udeležil. Na svoji januarski seji Je večina eksekutive ADF zadala nadaljnji udarec industrijskemu u nionizmu, ko je izdala čarter organizaciji združenih avtnlh delavcev. Ta čarter je poudarjal, da se strojniki in nekateri dru gi izurjeni delavci ne smejo or ganizirati v industrijski uniji. Glavne industrijske unije, katere se bodo morda ločile od A meriške delavske federacije, so llnited Mine VVorkers, Amalga mated Clothing VVorkers, International Ladies Garment VVorkers, United Automobile VVorkers, Mine, MIH A Hmelter VVorkers in Amalgamated Assn. nt Iron, Steel & Tin VVorkers. Unija pivovarniških delavcev se tudi jezi, ker je eksekutiva ADF odločila, da morajo biti pivovarni-ški delavci organizirani v strokovnih* unijah. Kanada pred veliko volilno kampanjo Ottawa, Ont. Sedemnajsti kanadski'parlament je v soboti? zaključil svoje zasedanje In zvezni ministrnki predsednik Ki-chard II. Bennett je naznanil, da bo datum volitev poiriftnccv za novi parlament naznanjen v kratkem času, Volilna kampanfa v Kanadi bo zelo vro?a, kajti vršila se bo v znamenju raznih večjih reform. Slika kaže dr>.a*ne miličnike, ki m doMpell v Om«ho, Ndi., t la*u t*4mMa4 rwmm ita«ke ceMnth f.rle/.nlčarjr*. Tretja stranka na grampavih potih Razkol med sklicatelji; sedež v Washingtonu Chicago. — Konferenca za tretjo stranko, ki se je vršila v petek in soboto v Chicagu, je pustila za seboj le osnovno celico, ki je dobila ime "Ameritnn Commonwealth Political Federa-tion" in katera ima nalogo, da razvije iz sebe novo radikalno (progresivno ali liberalno) politično stranko. In še ta skromen začetek ni bil enoten. Takoj ob porodu je prišel razkol. Kon-gresnlk Marcantunio is New Yorka, ki je bil med petimi sklicatelji konference, ni bil zadovoljen z večino sklepov In je ra-EOČaran zapustil konferenco. Izvoljen je bil izvršni odbor, ki vodi vse priprave in gibanje za ustanovitev nove stranke. Sedež tega odbora bo v VVashing-tonu, D. C. Olani odbora so sledeči: progresivni kongresnik Amlie iz Wisconsina," predsednik; John Bosch iz Minnesote, ki je v zvezi s farmarsko organizacijo Farm Iloliday, podpredsednik ; Alfred Bingham, sin bivšega republikanskega senatorja Hirama Binghama iz Connecti-čuta, tajnik; Paul H. Douglas, profesor politične ekonomije na čikaški univerzi, blagajnik. Y soboto zjutraj je nepričakovano prišel na konferenco senator Nye Iz Severne Dakote in posvaril »borovalce, naj ne mislijo na nobeno |>olitično aktivnost v prihodnjem letu; računajo naj z novo stranko šele čez pet. deset ali dvajset let! Vsaka liberalna kampanja v prihodnjem letu pomeni razcep In zmago burboncev, je svaril senator Nye. Komunisti so izključeni iz te stranke. Na konferenco je prišel neki Alfred VVagenknecht U Mi* sourija, ki je odprto povedal, da je član komunistične stranke in dal je zborovalcem sledeči uiti mat: "Združili se boste s komunisti ali pa z VVall streetom in VValgroenom, tretje poti nI". Na to Je bil predlog, da se VVagenknecht izključi iz konference, a glasovanja ni bilo. Prof. Douglas, ki je predsedoval, je potolažil delegate, da platforma "tretje stranke", ki izključuje vsako nasilno akcijo in strogo določa le demokratični proces za dosego vseh zahtev, avtomatično izključuje komuni ste. Tesla naznanil novo iznajdbo Objavljena bo v sredo, na njegov rojstni dan New Vork. - Nifcola Tesla, veliki jugoslovanski elektrotehnik in i/najditelj, je |x>-vedal časnikarjem v nedeljo zvečer, da na mvoJ rostni dan v sredo — star I jo 7 U let — naznani svojo novo Iznajdbo, ki je največja med vsemi njegovimi Iznajdbami in /m katero učenjaki vsega sveta ue|>r**ta sto kilometrov v notranjo«ti Al*. Minij«- To pomeni, da no bili Italijuni napadalci in so oni opad Štirje dani arhitra/ne komi-sije no Imeli včeraj kratko Nejo in potem no /.apUNtili mesto, toda priirtkuje se, da odere zaradi tega. Njemu se mora ukloniti! On dobro ve, da lahko dobi prostorov v Chicagu za zborovanje, dobrih prostorov pod streho ali na prostem, kolikor jih hoče; nihče mu ne mor« zabraniti vseh teh prostorov v Chicagu In nihče ni tudi poskusil. Coughlin to ve, kljub temu demagogira o svobodi govora. V Chicagu je relativno Ae precej te svobode pod sedanjo mestno upravo. Celo komunisti, ateisti in drugj najhujši radikalcl se ne morejo dosti pritožiti. Kdor ima denar za dvorano ali kak vrt, lahko govori kolikor hoče. Seveda, lahko se dobi kdo. ki je trmast in zloben pa hoče nagajati. Kecimo, da pride danes v Chicago kak brezverec in si zabije v glavo, da mora imeti shod — v katedrali nadškofa in kardinala Mundeleina. HaA tam in nikjer drugje, čeprav ima sto dvoran na razpolago! Lahko si mislimo, kakAen krik protesta bi zagnali čikaAki katoliki, če bi brezverec tožil za pravico govora v cerkvi ria temelju svoje ustavne svobode govora. V tem primeru bi vse druguče govorili o tej svobodi I In ta akcija bi bila prav tako logična kakor je Coughllnova tožba za "Soldier field". V tem kakor onem slučaju si hoče nekdo izsiliti izbrani prostor. Mi ne bomo rekli Coughlinu, naj gre v cerkev, kamor spada in tam naj govori onim, ki ga hočejo poslušati. Ne, Coughlin ima pravico, kakor vsak drugi državljan, da sme govoriti povsod, kjer ima prostor na razpolago. Ce je treba plačati proator, ki je na razpolago, naj plača ceno, ako ga pa dobi zastonj, j« toliko lMilje zanj. Svoboda govora ne pomeni, da sme* podreti zaprta vrata in vlomiti v dvorano. Ce pa Coughlin ali kdo drugi v svoji mus-solinijsvski ali hitlerjevski trmi hoče priti na vsak način in za vsako ceno v zaklenjeno dvorano proti volji lastnika, tedaj to ni pošten boj za svobodo govora, temveč enostavno briga ndstvo. To je naše demokratično stališče in pojmovanju svobode govora. Kongres proti Rooseveltu ; 1» _ i •mmmmmm^^m. Kongres z absolutno demokratsko večino se je zadnje dni s|a«t uprl demokratskemu predsedniku Rooseveltu in zavrgel imglavitno klavzulo v njegovem zakonskem načrtu za reguliranje "hulding" kompanij. Mi smo ie pojas-nili čltateljem Proavete, kaj pomeni ta načrt. ' Holding" kompanlje mi slamnati možici, ki drže žakelj baronom elektrarskega truata, Roo*4 vel t bi pa rad preoblekel te možic«, da ne bodo tako grda strašila. Had bi jim prilepil na hrbet napis: "Mi Nmo dobri in pošten^', Nova reforma za "izboljšanje" privatnega kapitalizma, ki ae pa noče poboljšati, ker se ne more Volk o lune po «\oji naturl volk, pa naj mu h tako krpalo kožuh in lepijo angelj-»ke perutnice na ledja. Privatni kapitalizem j' volčji in tak ostane kljub v aem "newdeal-skim" reformam. Kaj pa u|Mirni demokratje v kongresu? Zakaj ne vozijo t Rooaeveltorn? Zakaj drage volje ne "iM.boljšuJejo" prl\.»tnih kapitalistov jhi začrtanem Ronseveltovem programu* Pojasnilo Je lahko. Demokrat Je pri večini amerlAkih d »mokra to v le lie» In; prav tako je republikanec pri večini republikancev le I*, seda. o kateri aaml ne vedo, kaj naj pomeni, ffemokratje v kongresu so večinoma naj prvo tlielje v laSnJi koloni.) Glasovi iz naselbin O tem in onem Milwaukee, Wls. — Prijatelj, ki je bil pri meni na stanovanju in hrani, mi je za kratek čas pustil pratiko; sklenil sem, da v naglici pregledam svetnike in svetnice božje, predvsem pa to, kdaj bodo hruške zrele. Radovednost me je gnala, da se na lastne oči prepričam, če je že ikof Baraga "notri" in če drži v roki križ ali nož. Na mojo veliko žalost ga nisem našel, kar me je prepričalo, da Ae ni svet- premalo darujejo vbogajme tej dolgotrajni krizi, veled tega bodo baragovci, zlasti pa Grdina, morali Ae jadikovati in pretakati hinavske krokodilove solze po "kulturnem vrtu" v Clevelandu. Pred kratkim se je v nemški cerkveni dvorani sv. Leona vr Šila slovenska nemška svatba. Povabljen sem bil tudi jaz, toda iz važnega vzroka mi ni bilo mogoče prisostvovati veseli družbi v teh svetih prostorih, kamor nosijo delavski trpini svoje pri-stradane prihranke. Dotičnega župnika osebno ne poznem, vsled tega mislim, da nisva medsebojna sovražnika ne prijatelja, toda vseeno me je dobro zastopal ta večer, ker je 'vzel" moj poklic, vlogo vratarja n redarja. Za najemnino od dvorane je dobil vsoto 26 dolarjev, in ko se je točno ob 11. 45 minut najedel in napil, je sloves no vstal, odprl vrata in spodil svate domov spat. Rekel je, da se približuje nedelja in da potrebuje počitka, predno se pripravi k službi Inižji. Svat je so se jezili — in se Ae jezijo — toda ne pomaga nič. Je pač tako, da župnik ima rad svoje, hudič pa svoje! Župnik ima popolnoma prav, zato mu čestitam in priporočam, da v bodoče, kadar bo še katera Slovenka ali Slovenec prinesel svoje grešne kosti v njegovo cerkev In dvorano, naj jih po glavi lopne, pa bova vedno prijatelja, ne glede na to, če on nosi črno barvo, jaz pa rdečo. VVestalllški farani so veseli in dobri ljudje. Veseli so zuto, ker jih je Škof rešil prejšnjega nepriljubljenega jim župnika in ga preselil v Shcrt)oygan, Wis., do-brl pa so zato, ker so na njegovo mesto dobili dobrega dušnega pastirja. I)a mu izkažejo uda-nost in simpatije, so sklenili, da mu kupijo novo posteljo. Začela se Je kolekta za župnikovo posteljo. Ker pa kolektarji ne pozna-jo nobene meje, so se zgubili in zaAli v našo naselbino. Kakšen uspeh so doHegli pri nas, ne vem, vem le toliko, da so neko ženo prav po krščansko "osnažill" za R dolarjev In nekega komunističnega simpatlčarja za 50 centov I Zadnji teden se je zgodila božja volja, da sva se skupaj znašla s kraljico A. S. Jaz sem si zaželel vrček ječmenovca, ona Je pa kolektala za slovensko cerkev. Ker živimo v slabih časih in ker imamo vedno več kolekt, nI s svojo milo prošnjo prodrla v globino trdosrčnih ljudi, zato je za-Ihtela: "Gsput župnik Ae zdaj nima |w>stolje, ker so kolektarji kolekto zapili pri nekem blagajniku krajevnega društva KSKJ." Tedaj sem se radostno nasmehnil in pogledal v kotu nupol *pe-čega prijatelja. kl7je Airok o zinil In rekel: "Prav so imeli!" Iz tega sklepam, da je njih objokovana Mica dobre in skrbne farane spravila že na beraško palico, ker v lastni fari ne zmorejo več za eno posteljo. Ob tej priliki sem se spomnil, da imam jaz še eno, ki je še v dobrem stanju in tako široka, da bo dosti prostora za dve osebi. Pripravljen sem jo podariti sosednji fari, če je že res prišla na boben. Po dolgem času sem zopet prejel pismo iz rojstne domovine. Pisala mi ga je sestra in prosi pomoči. Toži, da ji j® kruta smrt ugrabila moža, ki jo je z malimi otroci zapustil v pomanjsknju in bedi. Z otroci vred je molila in prosila Boga, da možu vrne zdravje in podaljša življenje, toda Bog je imel lesena ušesa. V spomladanski sezoni ji je slana uničila poljske pridelke, kar ni uničila slana, je uničila toča. Njive, na katere je polagala svoje upanje, skrb in žulje, je imela vse blagoslovljene In poškropljene z blagoslovljeno vodo. Toda zdaj jih zaliva s solzami in toži, da blagoslovi niso nič koristili. Kadar bo delavstvo spbfcrialo ljubo resnico, da liurgarski blagoslovi nič ne pomagajo, temveč škodijo, bo šlo na delo in osvojilo svet iz krempljev parazitov, ki so odgovorni za delavsko bedo. Sodruga Franka Novaka nI več med nami, med nami pa je njegov nauk, njegov trud in delo in socialni temelj, ki ga je u-trdil in olepšal bodoči človeški družbi. V življenju je najbolj sovražil kapitalizem, laž in hinav-Ačino. Blag mu spomin! Sestra One, članica društva Venera At. 192 SNPJ, se je podala na dolgo potovanje po državah Illinois, Ohio, Penna in W. Virginia, kjer bo obiskala Sorodnike, znance in prijatelje. Obiskala bo tudi našega starega sodruga Načeta Zlembergerja. Želim, da bi ga naAla pri najboljšem zdravju in veselega ter da bi se počutil kakor 18 letni mladenič, da bi v njenem spremstvu prišel na naš federacijski piknik, ki se bo vršil v nedeljo dne £1. julija v Sagadinovem parku na S. H8. in W. Burnham cesti. Gostom bomo nudili dobro pp-stržbo, plesalcem pa vesele po-skočnice. Zato pridite vsi, ki ljubite veselo razvedrilo in pravo domačo zabavo. L. Ambrozich, 747. tuje, je brezmiselno tam delo i-skati, ker ga ne dobil. Kljub vsej miaeriji se lasaU-iki Slovenci jako zanimajo za svoja društva in klitbsi Gospodinjski in gospodarski klub SND z vso vnemo deluje za napredek Slovenskega narodnega doma. Da je Gospodinjski klub, ki je bil organiziran prvi, mnogo storil za Dom, se; vidi rezultat v spodnjih prostorih SND. Pred letom so se pa tpdi skupaj zbrali moški in ustanovili gospodarski klub SND. Da j? tudi slednji požrtvovalen, se tudi vidi v spodnjih prostorih SND, katerega delo je bal sedaj v teku. Da bo mogoč; boljši uspeh, je Gospodarski kl?b sklenil prirs-ditl letošnji piknik 14« julija Shooting parku« Uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz La Salla in bližnje okolice, da se te prireditve v velikem številu udeležite. Da bo doqti aabave za stare in mlade, bo skrbel vesten ve-selični odbor. programu bodo tudi razne $gre, "ta srečni" pa dobe nagrade. Ne pozabite te prilike! i John Fnrar. — • I|t Novice iz ta Salla Ia Salle, III. — Lani smo imeli veliko vročino in sušo, letos pa se je obrnilo na mokro. Ni skoro dneva, da ne bi deževalo. Četudi nastane takoj za dežjem precej toplo, je vseeno letošnje poletje precej hladnejše od lanskega. Vse se s časom spreminja, le te depresije, ki čazsaja že šesto leto, noče biti konec. Običajno se v sedanjih časih v vsakem dopisu čita o delavskih razmerah, katere so v naši naselbini daleč pod ničlo. Cementarna, v kateri je zaposleno večje število naAih rojakov, je v tekočem letu pričela obratovati 1. marca in 15. je pa že za nedoločen čas zaprla vrata. Cinkarna, v kateri je tudi zaposlenih večje število Slovencev, še precej povoljno obratuje, le mezde so zelo nizke, tako da si ne moreš veliko pomagati kamor se obrneš. Dasiravno cinkarna obra- Qb drugI obletnici nesreče Cleveland. —. Danes, ko sem to napisal, je četrti julij, praz novanje ameriške neodvisnosti. Ampak jaz ne praznujem "četrtega" že 19. leto, kot tudi ne hodim k maši na velike praznike. Ko danes drugi praznujejo piknikovanjem, žogometom, plesom, vožnjami itd., mor,m kot uslužbenec ljudske naprave, četudi jo lastuje privatna družba, s t reč i ljudem, ki posečajo razne priredbe in se radujejo, da ložje pridejo do prostorov. In ravno tako je ob nedeljah. Na veliko noč je bila "moja street kara" enkrat polna bratov Hrvatov, ki so šli v cerkev in zame Boga molili! Dogotovil sem za danes in malo počivam na verandi. Slišim pokanje, vidim vžiganje raket v raznih barvah, ki Avigajo v zrak in se razpršijo s pokom. Nedrfleč je obcestna svetilka, na nebu sveti večernica, njej v bližini pa znak sovjetskega komunizma srp — bleda luna. Spomnil sem se nečesa. Jutri je petek. Leta 1903 na 7. julija bi se bila skoraj moja živ-ljenska usoda zapečatila. Da sem se domisli!, je varok, ker sem pobiral podpise za našega socialističnega županskega kandidata, Roberta D. Dujlea. Neka ženska me je opomnila takole: "Joško, zastopnik A. D., je dejal, 4 da bodo dali B. v norišnico, ker ne bo nikoli več za rabo.' Jaz pa sem mu rekla: 'Kaj to govoriš, ker niti sam ne veš, kaj se ti lahko pripeti ali pa vsakemu in povsod/ Ampak ti si le tukaj in me veseli!" — "Da," sem odgovoril. Tudi neki drugi rojak je dejal tako: on je mene sodil, u-soda pa njega in mrtev je. Nikoli in nikjer ne vemo, kje nas čaka Žena s koso! Ker mi je takrat nekdo pisal, da sem bil pijan, ko sem padel, in ker sem posneje primerjal pisavo k nekemu zapisniku, vem, kdo je dotični, ki ga je pisal — za drugo osebo. Ampak vse take stvari se lahko stotero povrnejo. Na to sem šel tudi v bolnišnico, da dobim pojasnilo, kako je moja poškodba vpisana v zapisniku. Tam nič ne vedo o kaki pijanosti. I)a Ae enkrat ponovim, ker se dobro spominjam: Tisti večer Hlad Yorku. —Fadaratod Filtufa. čistilec čevljev v New sem bil pri Mattu Zabukovcu čevljarju, do polenajstih zvečer Ižpil sem le eno čalo domačega piva. Predno sem prišel domov sem srečal mojega sina Franka ki se je vračal z igrišča (play-ground). On je del v svojo sobo, jaz pa na verando, kot sem ime navado v vročih večerih, in tam zaspal. Potem se ne spominjam nič Več, kaj se je godilo tri dni To ponavljam, da se lahko kaj naučite, ako bi prišli v tak slučaj, kot sem se naučil jaz. Mene so na tleh pobrali in me posadili, predno je došla ambulanca, kar b ne smeli. Pozneje, ko sem že bi pri zavesti, mi j£ zdravnik povedal tole: "Ko je tvoja glava u-darila ob tla, so se možgani na gnili naprej, zato moraš letati, da se nazaj uravnajo." In ležal sem dva meseca. Sedaj ne smem jesti kislih je di ne piti alkoholičnih pijač. A-ko bi, me drugi dan strašansko boli glava; ako se ne bi vzdrža-val, bi ne bil zmožen opravljati dela. To sem se naučil iz časopisa, kjer je neki zdravnik poročal, kaj povzroča glavobol človeku, ki je dobil kdaj udarec na glavo. Torej ako se kdaj sreča mo, nikar mi ne ponujajte kaj sličnega, Ako ste pa imeli kdaj tak slučaj, ne pijte, kar bo v vaš prid. Ker se večkrat oglasim v ča sopisih, imam sovražnike in nasprotnike, pa tudi precej prijateljev. In kar so oni iz nasprotne strani gobezdali in mi želeli pogin, so jih prijatelji zavračali in jim strigli jezike. Pozneje sem izvedel o njih in jih zapisal v album, posebno one, ki so se rogali. Pa naj se še sedaj smejejo, ker s?m še tukaj. Ako se bi kaj sličnega njim pripetilo, se jaz ne bom krohotal, ker vem, kaj so nesreče. So pa ljudje, ko-jim sem dolžan zahvala, ker oni so sočustvovali z menoj. Kadar sem v njihovi družbi, sem še vedno vesel, da živim. Možno pa je, da se še kdo drugi spominja 4. julija 193.3? Fr. Ilarbič, št. 68. UMIRANJE NI TEŽKO Skupina ruskih otrok po»l«iAa. ko jim vodja okolici Kirune, strašijo?!^ U»BiH dajo duhovnike. Ondin so na»l ^ ja starce. Nekatere udeležem! ' h,ril,» hovem početju, so odvedli v pri« Taka dejstva niso reikl t ?* Preglejmo skandinavsko knjiž^nJ^^ bomo, da so severnjaki kolikor?? ,n Jlu, drami. Bodisi po norvtf? švedskih šumah, oziroma no L ^ ljudstvo je dovzetno zaP v^T8kih « neUtinito, nadnaravno. ' kar * __ Podnebje in pokrajina vorni za takšno .tanje Nft niT'0 800d *nl Sončni dnevi, ki ^IZ^ ^ preskušnjo, na drugi pa noči, ki pogrezajo severnjake t T ^ v«a.l tudi v občutek groze mL \ 0t°No,t •ii odpira in Cra^^et^^r čistem nebu in ledenem zraku P hljaio te nasprotij, kjer se človeku nuinnTl^ 1 J..ti in le več piti, potem pHZ S? v otožnost ali obup. 111 ^ Taklna ubranost se opaža seveda izobražencih. Francoz J v rt ^ tudl duje, kako sta v Na^iku h Jab,e pri» il»J.m sedela v S ^f^ (smoerbroed) ob vijoličnem ^ ? doma se znoči. Moža sta pretrZI.T «e predmete življenja, Jn Ct l^ ga, čarovništvo, čudeč ae rukSia zarje, sta korakala proti domu ^ Je prešinila kriza nadčutnoM \m2 sebe prijemal sobesednika za rokav , ! ' jemal, govoreč besede no Ibs*n™ Razburjenje pa je ponehl o^SEL* in ob steklenici borovničevca ** K?,0 bi čxudil- da so laponaki kočevn, eno ični, zapuščeni, skoraj «iroma8ni pokr, m tako podvrženi tej razdraienosti. jZ so vselej živeli v strahu in grozi. Čeprav že davno pokristjanili, verujejo še ved nH«il "" P?Ša*tn* bitja' zdaJ velikane, pritlikavce, ki po navadi nastopajo kot vražniki ljudi. Veliko vlogo je imela v deželi lapoiuk« ska ločina, ki jo je zasnoval pastor lx*sUd Pristaši tolmačijo sv. piBmo dobesedno in n jo venomer apokaliptične privide pred ol Laponci so sanjavci, vidijo to, česar drugi vidimo, in slišijo glasove, ki jih navdajij bojaznijo in besnostjo. Chable je bil tudi pri obredu v njihovi k lici. Med propovedjo so verniki neprert vstajali, poklekali, celo legali in pridigarja gosto podžigali s krepkim "alelujt". Pr je bil smešen in obenem pretresljiv ... Ni so zasvirale še orgle milo, presunljivo, da človeka kar solze oblile. Ob določenih prilikah so ženske zarei _ rične. Plešejo okoli mrtvecev, v reke, »t čajo, napol omedlevajo. Potlej nekaj op" ter objemajo svoje sosede vse v joku. Po čanih obredih se oprimejo spet svojega tu jenja po^ hribih, nalik mesečnim krajina«, katerih se klati na tisoče dolgorogih aevr jelenov, šivajo obleko in obutev it kot, pravljajo slano kavo, popravljajo kožni 1 Jeseni se vrnejo v dolino z jeleni in prebi, šest mesecev v mraku ali v aivini. 0 vtliki či so dolge slavnosti, med katerimi kri otroke, praznujejo poroke, pokopavajo mi že v drugič ali v tretjič . . . Sonce tifi seda, obzorju in skoraj bodo brenčali nad Upoi požrešni komarji, oznanjajoč pomlad. I Vitamin proti okuženju Prof. Euler v Stockholmu je odkril nov tamin, ki ščiti človeka pred okuiitvijo stil ga je po abecednem redu doslej odk vitaminov za vitamin I. Vitamin A povzroča tam, kjer manjka, ostalost v rasti, degeneracijo sluznic in * slepoto. Pri normalni prehrani odpade zen za vsa ta obolenja, ker dobiva organ vitamin "A iz korenja, špinače in sebno bogato na vitaminu A pa je ribje * Vitamin B se pri današnjem niške vede in kemije deli ie v pet P«* kov. V glavnem je vitamin B antn*« in protinevritičen. Ts vitamin je sveži zelenjavi, gobah, orehih, J*JC1^ ™ in drugih živilih. Tudi v živalskih )^ stih, srcu In možganih ga najdemo. Vitamin C je najuspešnejši P^"*** ti skorbutu. Komur gs nsdoataj«. ^ di izpadanja zob, krvavitve dlesM " kosti. Tega vitamins je največ v ^ zeleni papriki, Vitamin D je antrahit. ^ tamin ter biva v ribjem eU« mK*fr ^ min E je zopet važen zaradi ^ jalovost in pospešuje rodovi" v salati, grahu, mleku in js^n.h r-Nekatere vitamine, zlasti drug. vitamina B ter vitamina C in i v dandanes tudi na umetenjis*^ * i« p™ kolri"' reskelonsrni ljudje, ki P" 'v" veri nič ne razlikujejo .si rep* ^ taki nssprotujejo vsakemu ^ pitalizms. Burbom»kega mi*)«1' , To pojasnjuje zaksj ima več nssprotnikov v lastni rtraB»> pristašev med progreiivci >> bijo igračkanje z'reformami bo Roosevelt v prihodnjem tah #VOj. <»' tbiikaf*** pot b«| Boo** vedse h »t Cit»l [Vesti iz Jugoslavije pa VI AHA. — HR. KORO-^KANJI MINISTER i, bržkone prehodnega £-1*. Maček še nI v j«vtič nI več v vladi, novimi volitvami? 20. t7m. je Jevtičeva nenadoma odstopila. V j]e bil takoj nato pozvan j voditelj dr. Maček, ki je v avdijenco k re-1 Hkrati ao bili kkneiu »ti v , avdijenco vai ostali y, opozicije, bivši vladni Inik Uiunovič, bivši pred-Jevtič itd. Mandat za i vlade je dobil dosedanji ,i minister dr. Stojadino-Dr. Maček, ki ga je v Beo-pričakala na kolodvoru , množica ljudstva, se je it Beograda v Zagreb, kjer pričakalo več tisoč ljudi. ,„ je. da delo za pomirjenje napreduje, tujim časnikarju, je izjavil, da v vlado ne dokler obstoji ta skupin da zahteva nove, svo-„ volitve. > Stojadinovič je nato da-[astavil vlado, ki je pozno Ine že prisegla. V vladi so lini nove osebe. Največje lečenje je, da je notranji (r postal voditelj bivše Ine stranke dr. Anton ki se je še pred dobrega nahajal v internaciji, v vladi tudi zastopniki lanske stranke, njen vodi-Spaho in dr. Behmen, lanjih ministrov pa je v vladi le dvoje, troje Vladni predsednik je dr. linovič, kLje hkrati pre-li zunanje ministrstvo, di so torej zastopane do ije skupine, zastopane pa i skoraj vse opozicijonal pine razen havaških radi-v, ki pojdejo v skupščino rlido šele po novih volitvah drugih važnih izpremem-ki se tičejo hrvaškega ija. Tudi bi bilo preveč tljivo, Če bi kar čez noč Jevtid ter prišel v vlado Ta vlada pa ima prehodne vlade in ravno i. da je notranji minister ■omt kaže, da se priprav-»premembe v notranji po-S padcem Jevtičeve vlade vladno izpremembo je do-meščanska opozicija že zmago. Jugoslovanih in kmet pa bosta šele »li bo tudi njima kaj od- (Isvima peročila is Jugoslavije.) do, posebno ie, ko je bilo razmerje med glasovi za vlado in za opozicijo nevarno: za vlado 1,700,000, za opozicijo kljub vsemu nasilju nad 1 milijon. Spričo vsega tega je bilo jasno, da bo Beograd skušal kakorkoli skleniti premirje z Zagrebom, napetost je postajala prenevarna. Da pa bo vlada Jev t i če v a tako iznenada padla, tega se nihče ni nadejal. Kako je prišlo do tega? Kamen, za katerim je šel plaz je sprožil poslanec Banič s Su-šaka. Nastopil je v skupščini ter hudo, žaljivo napadel hrvaško opozicijo ter zagrebškega nadškofa. Dejal je, da zadnja leta ni bila diktatura v Jugoslaviji, kajti če bi bila, bi mora Maček in njegovi izpiti vsak najmanj četrt litra ricinovega olja. Najmanj to! ZagrebŠk nadškof pa je bil pred prevra tom manjši od makovega zrna Ker je bil prosvetni minister dr. Cirič izvoljen za predsednika skupščine, je 20. t. m. demi-sijoniral. Presednik vlade je na njegovo mesto imenoval dr. Ma-rušiča, na Marušičevo mesto ministra za socialno politiko pa je imenoval Hasanbegoviča. Toda hkrati so takoj nato demisijoni-rali prav zaradi Baničevega govora vsi hrvaški ministri, pa tudi Stojadinovič in baje tudi general Živkovič iz protesta, da predsednik zasedanja ni vzel besede poslancu Baniču, ki je žalil ves hrvaški narod. Tako je iznenada nastopila kriza, vladni predsednik je ostal brez ministrov, moral je podati demisijo cele vlade. Vladna kriza je nastopila tako nenadoma, da je vsa javnost bila presenečena. Dan ali dva nato bi se morala vršiti seja zunanjih ministrov Male antante, pa niti dotlej ni bilo mogoče odložiti vladne demisijfc. Takoj po demisiji so se zače-e vrstiti avdijence pri knezu-regentu Pavlu: pozvani so bili vsi voditelji meščanskih opozi-cijonalnih skupin, dalje tudi bivši predsednik vlade Uzunovič, iz Zagreba pa se je prav k avdi , enci pripeljal dr. Maček, o katerem je še dva dni poprej govoril poslanec Banič v skupščini, da bi moral izpiti 250 gra mov ricinovega olja. Dr. Maček je vsekakor povedal pogoje hrvaške opozicije za vstop v skupščino in morebiti v vlado. Med temi pogoji je gotovo največji: razpust sedanje, nasiljem izvoljene skupščine n razpis novih, svobodnih oz. "7 notranje politike svobodnejših volitev. Njegova fflemlK, vlade je bilo pri- pot je bila že vnaprej namenje-/M>rt v svoje roke. Saj je njihov ,rn j '»'mu vodja notranji minister! In baš -t) evo- v njegov resor spadajo torej " plenili, da stvari, ki si jih klerikalci 4ele jšnjo noče ■ ».,t, K .. "Orla." Seveda je vprašanje, ali pride do tega. Zanimivo pa bi bilo, če bi zdaj znova dovolil Orla prav isti človek, ki je leta 1929 sedel v vladi, ki je razpu stila klerikalno stranko in "Or la." Ne 1« zanimivo, tudi značilno za klerikalno politiko! Seveda ni pričakovati, da bi se kar v naglici, kar čez noč prevrglo vse na glavo o«, spet na tiste noge, na katerih je stalo vse pred ieatimi leti. Gotovo pa je, da je postavljena sa notranjega ministra oseba iz zmerne dosedanje opoclcije. Prehod je treba isvrftiti počasi, polagoma, da ne pride Bpet do novih napetosti. Ce •e ne motimo, smo ravno na tem mestu že pred meseci zapisali, da bo evharistični kongres v Ljubljani od 28. do 30. junija nekakšen svečan uvod v klerikalni režim v Sloveniji. Nismo se motili.. Do vstopa klerikalcev v vlado j« prišlo celo teden dni pred evharističnim kongresom, in bodo torej lahko ie kar slavili svojo zmago, za katero pa se jim ni bilo treba bog ve kako boriti. Slovenci smo po revijah in listih zadnja leta naštevali oelo vrsto perečih vprašanj, ki nam jih Beograd doslej ni hotel rešiti. Za celo vrsto teh vprašanj so bili tudi klerikalci s svojimi listi, revijami in zborovanji najglasnejši zahtevalci. Zgraditev vseučiliške knjižnice, ustanovitev akademije znanosti in umetnosti, večje podpiranje ljubljanske univerze—te zahteve ponavljamo Slovenci že več let. Videli bomo, kakšne odgovore bomo prejemali zdaj na te zahteve. Delavec in kmet pa bosta šele videla, ali pomeni nova vlada tudi za nju kaj novega. Krvnik Hart v Mariboru Februarja je bil zadnjič ra-belj Hart v Mariboru, kjer je obesil na smrt obsojena Ivana ^aknerja in Stanka Pančurja, ci sta kot kaznjenca v kaznilnici ubila nekega ječarja in ime-a več vlomov in Lakner umor na vesti. Zdaj je krvnik Hart spet prišel v Maribor in postavil vešala ter obesil Juhanta. Juhant je bil doma iz Mlake pri Komendi, znan vlomilec in tat. Kot se je lani vrnil iz kaznilnice, je nadaljeval z vlamlja-njem, oktobra pa je v mariborski okolici s sekiro ubil kroš-njarja Stanka Hacina, rojaka iz iste vasi. Hacin ga je povabil, da bi mu vozil voziček, na katerem je imel svojo robo, kr tače. Ko pa sta prenočevala pri nekem kmetu, je spečega Hacina ubil. Zdaj 33 let stari Viktor Juhant je bil zaradi tega obsojen na smrt, ministrstvo je obsodbo potrdilo in v nedeljo 23. junija je že prispel rabelj s svojim pomočnikom v Maribor. Naslednje jutro Je stopil Juhant pod vešala. Upor v niški kaznilnici. — Kakor uradno poročajo, so se v Nišu v kaznilnici kaznjenci u-prli paznikom. Sodeč po tem poročilu so trajali izgredi v kaznilnici dva dni, 17. in 18. junija. Jetniki so napadli ječar-je. Ko Je prišla stražarjem pomoč od zunaj, je prišlo v spo-spadu do streljanja in sta bila dva kaznjenca ubita, trije ranjeni. Posebni odposlanec ministrstva pravde vodi preiskavo, zakaj je prišlo do upora. U-radno poročilo nič ne navaja vzrokov, zakaj so se kaznjenci uprli, morda radi hrane, morda radi slabega ravnanja z njimi. Vesti iz Primor ja 28,000 oseb obiakaki postojnsko Jamo Trst, junija 1936. — Za bin-koštne praznike je prispelo v Postojno mnogo ljudi, posebno pa iz Trsta in drugih italijanskih mest, kjer je vlada dala na raz polago posebne vlake z izredno nizkimi tarifami. Razen tega pa je tudi izredno lepo vreme v veliki meri pripomoglo, da je tako veliko število obiskovalo svetov no znano Postojnsko jamo. Ka kor poročajo je veliko obiskovalcev prišlo tudi is-Jugoslavije z vlakom in sicer okrog 3,000 Tudi iz Avstrije jih je prišlo okrog 1000, večina z velikimi avtobusi iz Celovca, Innsbrucku in Dunaja. Siatem asimilizatorne akcije , Podbrdo, jtinija 1936. — V nekaterih vaseh okrog Grahovega se vrši vztrajna gonja proti mladini, ki je končala ljudsko šolo. Zlasti učitelji, pa tudi drugi priseljenci se trudijo, da bi mladino, posebno fante zlepa ali zgrda prisilili, da se vpišejo v fašistične organizacije. Včasih se za fanti \*rši pravi lov po vaseh. Itoftijtfhom pomagajo pri tem delu podkupljene!, pa tudi ti s svojo zvijačo ne opravijo ničesar. Najvztrajnejša delavka v tem pogledu je učiteljica Rrnestina Luzoni, hči fašističnega kapitana. Ze prošlo zimo se je na vso moč trudila, da bi vse fante zbrala v fašistični organizaciji. Ker se pa ni nihče odzval na tozadevno vabilo, jih je skušala pridobiti z ustanovitvijo tečaja za smučanje. Mladina je sicer prUla na sestanek, ko pa je uvidela, kakšne namene ima učiteljica, je odšla. Na isti način je okušala z vabilom na neko predavanje, dalje na veselico itd. Končno ji je le uspelo, da je dobila nekaj o-sebnih podatkov in tako "pisaja! brez vsakega dovoljenja posameznikov fartte v Organizacijo. Pa ji je tudi ta p6izkus spodletel, ker ko je zahtevala od vsakega posameznika, da ji plača pristojbino, nl hotel te nobeden plačati. Tako je bil njen trud skozi vse leto brez vsakega u-speha. Ko bi ta vžtrajria učiteljic« pokazala tudi toliko volje pri pouku v šoli, bi naši otroci poznali, ko zaključijo obisk šole vsaj abecedo in bi znali Čitati! 16 miličnikov ustreljenih? Ljubljana, junija 19UT>.—Znani antifašistični tednik "Giusti-zia e Liberta", ki izhaja v Parizu, je prinesel v zadnji številki vest, da je bilo v vsej naglici obsojenih od vojaškega sodišča in takoj ustreljenih 16 miličnikov. Vest nl še nikakor potrjena, toda Je prav lahko resnična glede na položaj, ki vladu v Italiji. Politične oblasti nikakor ne morejo mirno prenašati številne vojaške upore, pa tudi upore miličnikov, ki so se izvršili v zadnjem času. Ti dogodki in veliko raz^ burjenje italijanskega ljudstva, ki se izražava v številnih demonstracijah in o katerih smo žc poročali, so najboljši barometer za presojanje težkih razmer. Kot smo £e poročali, je vlada vojaške upore v začetku zatrla na precej miren način in tudi ni^ bilo izrečenih posebnih obsodb, i Toda še ne potrjena vest'da je! bilo ustreljenih 16 miličnikov, nam kaže, da je italljanaka vlada opustila mirni način reševanja uporov, ki niao gotovo imHi kakšnih pomembnejših učinkov, in se je zato morala zateči k ostrejšim postopkom. Stavkujoči radiooperatorjl plketirajo parnlk "Manhattan." r*odar skih razmerah." Ampak s priporočano blzni-ško "reorlentacijo", to Je z re-dukcijo produkcijskih stroškov na račun delavatva, tudi ne bo prišlo do "okrevanja", Te "medicine" poskušajo že celih pet let. NRA jih je sicer nekoliko ustavila, dasi ni zvišala kupne sile delovnega ljudstva, ker je mujhno zvišanje plač požrla draginja. 4 Kapitalistični zdravniki nikakor ne morejo prodreti glolmke-je v vzroke krize in gospodarske stagnacije. Nikakor ne morejo sapopasti dejstva, dn je sedanja kriza simptom dozorelostl sedanjega družabnega reda In da vsled tega ne more priti do "o-krevanja". - Kapitalistično gospodarstvo, sloneče na profltnem motivu, se je razvijali) le toliko časa, dokler Je bil prostor za ekspanzije v domačih In tujih mejah. H "cl-vilizlranjem" zaostalih detel in kolonij, kamor do kapitalisti in veatirali odvišne prof I te ter gradili rudnike In tovarne, so se pa te prilike skrčile. Kolikor je še teh prilik, se zanje tepejo nove kapitalistične države, na Daljnem vzhodu Japonska, k postaja z vsakim letom večj konkurent zapadnemu kapitalizmu. V takih razmerah postaja go spodarska kriza običaj in "okrevanje" — izjema. V dobi kapitalistične ekspanzije je bilo narolie: depresije so bile začasna bolezen, "dobri časi" pa gospodarska normalnost. In kolikor manj bodo kapitalisti imeli prilik do dobičkonosnega investiranja kapitala — profltov - toliko bolj kronična bo kriza. Podjarmi Jen jt* in zasužnjenje tujih narodov z vojno pa tudi ni noben izhod. Prvič Je vojna zelo draga stvar, ki prej ali alej upropasti tudi zmagovalca. Drugič si pa tudi nobena država ne more biti svesta zmage. Kapitalizem Je prišel v stadij, v katerem je gosjiodarako hiranje in upropaščanje širokih delovnih mas pa tudi šibkejših kapitalistov naravni pojav, Pomniti je treba, da moderna industrija lahko funkcionira le, če ima dovolj velik trg, da lahko absorbira produkte. Slednje je pa odvisno od prilik do dela in stalnega, dobrega zaslužka Oboje pa onernogoču gospodarska stagnacija kriza. V svoji kratkovidnoati kapitalisti ne vidijo drugega "izhoda kakor v znižavanju produkcijskih stroškov na ralun delavstva. Ob praznih jaslih bi radi molzli kravo, oziroma imeli "paj" m ga obenem Jedli. Proti ztišaoju pla< in skrajšanju delovnika nastopajo a policijo in rniliro 1 ta ker "zdravijo" krizo na ta rialin, je naravno, da se "okrevanje" ftoče prikazati izza ogla. Hvetovna kriza, ki se vleče že šeato lelo, je najve/ji dokaz o ■ »krahiraiiju sedanjega družab ; Omag« nega reda H površnimi refor- dne 7. jul mami ga h* bodo |#ostavili na avtnih n* noge, na formiranje temeljnih snano v p sprememb, ki so v sd katerim bi komisija Izdajala dovoljenja uključujejo prepoved o-troškega dela; enake mezde za ženske in moške, ki opravljajo enak a delu; kolektivno pogajs-nje ta eno t zvišanjem mezd In skrajšanjem delovnlka, da ss uravnovesi produkcija s kupno silo; prepoved nepoštene konkurence in posebne provizije gleda ohranitve narodnega bogastva Komisija naj bi tudi določevala mlnmalne mezde zs neizur-jene delavce in odrejala sestanke med delodajalci ln delavci v svrbo sklenitve kolektivnih pogodb. Dogovori, za katere-se bi izrekla večina delavcev In delodajalcev, bi bili obvetnl za vsa in komisija bi morala skrbeti za točno Izvajanje, Poleg tegs osnutek ADF predviduje* ustanovitev splošnega svetu ca načrtno gospodarstvo. Ta svet naj bi tvorilo pet članov, ki naj bi Izvajali program koordinacije, stabilizacije u nadzirali smotren razvoj temeljnih arnerlAkih Industrij. Produkti firm, katere n« bi hotele sprejeti v načrtu ometi jenih pogojev, bi bili izključeni it meddržavne trgovine. Federalna dovoljenja bi v smislu načrta dobili le koneornl, ki se bi savezali, da bodo izpolnovalj vse pogoje. HS onfb ubitih na ctBtah v 21 driavah v nedeljo Zadnja nedelja, Ija, je po/*le rekord v «recah, Kolikor Ja biki »ndeljelt /jultaj, je bi- MATI SOCIALEN KOMAM Ne brezpotrebne vihravosti, ne nostl ni videla v tem človeku, ki la raje od vseh drugih. Za vse zoren, enako ljubezniv, je vznemirjena je i meti na ko poza vse ostal tak kakor prej in je ti vel svoje akrivnoatno notranje življenje. Ali vedela je, da se ji je bolj približal nego drugim in ljubila ga je z oprezno, plaho nežnostjo. Sedaj ae ji je neizrečeno smilil, vendar je zadrževala svoje čuvstvo ve-doč, da ga zbega in zmede, če mu pokaže svoje čuvstvo; a tega ni hotela. Zopet je odšla v izbo. Nikolaj pa je stls-nil Saši roko in dejal: , _Čudno! Prepričan sem, da je to prav lepo zanj in za vas. Malo oaebne sreče ne škodi . . . ampak malo, da ji ne pokvarite cene ,.. Ali ste že gotovi, Nilovna? Stopil je k njej, nasmehnil se in si popravil očala. _ Torej na svidenje . . . upam, da po treh, štirih mesecih . ; . najpozneje čez pol leta! Pol leta Je mnogo ... V pol leta se da opraviti cela kopica del . . . Varujte se, prosim vas! Dajte, da vas objamem . . . Suh in tenak je oklenil njen vrat s. svojimi krepkimi rokami, pogledal jI v oči in se zasmejal rekoč: — Zdi se mi, da sem zaljubljen v vas . . . Vseeno vas objamam! Mati je molčala, poljubila ga na čelo in na lica, a roke so ji trepetale. Da bi Nikolaj ne opazil, jih je razklenila.' - — Ali greste? . . . U! Glejte, bodite jutri oprezni! Pošljite jutri zjutraj dečka — pri. Ljudmili biva eden —, da pogleda ... Na svidenje, sodružice! Na cesti je Saša tiho zašepetala materi: — Prav tako preprosto pojde v smrt, če bo treba ... in bo prav tako miren ... In če mu smrt pogleda v obraz, si popravi očala, reče: Čudno! in umre. — Močno ga ljubim! — je zašepetala mati. — Občudujem ga ... a ljubiti ... ne! Spoštujem ga visoko. Nekam luh je, dasi dober in časih nežen, ali vse to ne zadošča človeku ... Zdi se mi, da gredo za nami? Pojdiva narazen . . . Ne zavijte k Ljudmili, če čutite za seboj vohuna .. . — Vem I — je dejala mati. AH Saša je dostavila: — Ne zavijte k njej . . . Pridite k meni! Dotlej zbogom! Urno se je obrnila in se vrnila. Mati je zaklicala za njo: — Zbogom! XXVUI. In čez nekaj minut je sedela v mali izbi pri Ljudmili in se grela pri peči. Gospodinja v črni obleki, prepasa z jermenom, se je medlo sprehajala po sobi, napolnjujoč jo s šumečim zvokom svojega ukazovalnega glasu. — Ljudje so bolj neumni kot zlobni. Vidijo le, kar je pred nosom, kar lahko zagrabijo. .... A vse, kar je blizu, je ceno, drago je le, kar je daleč. V resnici bi bilo vsem ugodno in prijetno, če bi se življenje predrugačilo, če bi postalo lažje, ljudje pa razumnejši. Zato pa se Je treba vznemirjati sedaj . . . , Končno se jo ustavila nasproti matere in bolj potiho je dejala kakor v opravičen je: — Redkokdaj vidim ljudi ... in če me kdo obišče, začenjam govoriti ... Ali ni smešno? — Zakaj? — Je odgovorila mati. Uganila bi bila rada, kje ženska tiska, pa ni opazila nič neobičajnega. V izbi, s tremi okni na ulico, je stal divan in polica ** knjige, miza, stoli, ob steni postelj, v kotu poleg nje umivalnik, v drugem kotu peč, na stenah fotografije. Vse je bilo novo, krepko, čisto, in na vse je meta- Prekinjen pogovor Nspisal Valentina Guvi bert Ventura na ležalniku dam-sko rokavico; Nehote jo je pobral in dejal smehljaje se: "Zdaj šele razumem . . . Nočem ti biti dalje v nadlego." "Razumi me vendar, fant, saj me ne motiš!" . "Ali morda že odhaja?" "Da." "Vrni ji rokavico. Počakal te bom." Vidno olajšan je vzel Aldo Mauri rokavico in stopil proti vratom. Toda prijatelj ga je zadržal z besedo: "Pozdravi jo — v mojem imenu!" "Kogar "Njo .... lepo Nino Ijintcro- Hnpnm la menišja podoba gospodinje hladno senco. Čutilo se je nekaj pritajenega, nekaj prikritega, ne da bi Človek vedel odkod. Mati je ogledovala duri — skozi ene je prišla iz male predsobe, poleg peči so bile druge duri, ozke in visoke. — Zaradi dela sem prišla k vam! — ja v zadregi dejala mati opazivši, da jo gospodinja ogleduje. — Vem! Nihče ne pride k meni sicer . . . Nekam čuden se je zazdel materi Ljudmilin glas, pogledala jo je v obraz; ta se je nasmehnila v kotičkih tenkih usten, za steklom očal so blestele medle oči. V stran se je obrnila mati in ji izročila Pavlov govor. — Tu, pa va.4 prosijo, da natisnete čim prej . . . Pripovedovala je o Nikolajevih pripravah za aretacijo. Ljudmila je molče zataknila papirje za pas, sedla na stol, na steklu njenih očal je odseval rdeči žar ognja, njegovi goreči nasmehi so zaigrali na nepremičnem obličju. — Ce pridejo k meni — jih postrelim! — je neglasno, ampak odločno pripomnila k materini povesti. — Pravico imam, da se branim pred nasiljem, boriti se moram ž njim, če pozivam druge na boj. Tega miru ne razumem. In ne ljubim ga! Odsev ognja ji je spolzel z obličja, spet je postalo strogo, nekoliko ošabno. — Ni lahko tvoje življenje! — si je mislila mati otožno. Ljudmila je začela čitati Pavlov govor nehote, potem se je sklanjala vse bližje pod papir, polagajoč prebrane listke na stran; pre-bravši je vstala, »e vzravnala in stopila k materi. — To je lepo! Tako mi je všeč! Vse jasno .. . Pomislila je sklonlvši glavo za trenutek. — Nisem hotela govoriti z vami o vašem sinu — ne poznam ga in žalostnih razgovorov ne maram . . . Vem, kako je, če gre bližnji sorodnik v pregnanstvo! Ampak vprašala bi vas: ali je lepo imeti takega sina? . . . — Da, lepo! — je odgovorila mati. — In — strašno, kajne? Mirno se je nasmejala, mati je odgovorila: — Sedaj ni več strašno . . . Ljudmila si je popravila z rjavo roko gladko počesane lase in se obrnila k oknu. Lehka senca je trepetala na njenih licih, nemara senca pritajenega smeha. — 'Pa natisnemo to . . . Ali mi pomagate? — Seveda! — Urno postavim rokopis ... Vi pa ležite, težak dan je za vami, utrujena ste. Ležite aem, na postelj; ne bom spala, a ponoči vas zbudim, da mi pomagate ... Ko ležete, ugasnite luč. Naložila je v peč dve poleni in odšla skozi ozke duri pri peči, ki jih je trdno zaprla za seboj. Mati se je ozrla za njo in se slačila, nehote razmišljajoč o gospodinji. — Stroga je . . . nekaj jo žalosti . . . Od utrujenosti je omahovala glava, a v duši je bil čuden mir, in v očeh je bilo vse obrobljeno z mehkim, ljubeznivim svitom, napolnju-jočim prsi. Poznala je ta mir, pojavljal se je vselej po hujšem vznemirjenju. Ugasnila je luč, legla v hladno postelj, skrčila se pod odejo in kmalu prav krepko zaspala . . . A ko je odprla oči, je napolnjeval izbo hladen, bel svit jasnega zimskega dne; gospodinja je ležala s knjigo v rokah na divanu in gledala smeje na materin obraz. —- Moj bog! — je vzkliknila mati v zadregi. — Kako dolgo ... ali je že pozno. CPalje prihodnji«.) Že dve njeni prednici Aldo Mauri je bil oblečen v domačo obleko. Robertu Ven-turju je bilo nekam nerodno, ko je opazil, da Je njegov prijatelj v zadregi Dejal mu je: "Zdi se mi, da sem te obiskal ob nepravem času . . ." "Zakaj neki," ga je zavrnil Aldo, ga potrepljal po rami in mu prijateljski šepnil na uho: "No, tega menda ne misliš resno. Kar sedi, prosim." "Ob tej uri navadno ne sprejema* . . . deset je komaj." "Saj Je vse. no; ti si mi vedno dobro došel. Ne zameri, dajJ*vo" še nisem oblečen; pravkar aem' Ves preplašen seje vrnil Aldo vstal." I Mauri k svojemu prijatelju in ."Razumljivo; |w> tvoji snočnji mu sočutno stisnil roko: zmagi si seveda malo pokrokal."' "Oprosti mi! Nisem vedel . . . "Ob štirih sem prišel domov." ftele kasneje sem izvedel . . . "Slišal *em, tla si s svojo n<» Takoj se vrnem in ti bom vse vo veseloigro prekosil vse svoje povedal. Vraga, kako si pa u-prejšnje Odkrito se veselim s ganil?" "Kar pojdi, ne daj, da te bo čakala, Tudi jaz ti bom kasneje (»ojasnil . . Aldo Mauri je odšel iz sobe in »e vrnil te čez nekaj minut ves |»otrt in *ke«an k prijatelju. "Nikar! Kaj se tako držiš, kakor da bi ti premoženje u-j kradli'" k s je zasmehoval Ro- teboj! i*) mi je. da nisem snočl utegnil priti h krstni predstavi ; . . Kolikokrat so te pa poklicali pred zastorT* "Morda osemkrat, morda desetkrat po vsakem dejanju. Zadovoljen sem!" sem dejal Aido Mauri, toda na glasu se mu i«. I*ornalo. da jr nekam nemiren Prav tisti hip je opazil Ko. i bet t. Saj nu ■m prav niC hud nate . si si bil osvojil, zato se prav nič ne čudim, da je tudi ona . . . Tvoja snočnja zmaga jo je premotila." "Cuj, Robert: tvoj stari prijatelj sem . . ." "Vem, toda ne prekinjaj me. Že dve leti sva si najboljša prijatelja. Tebi je menda tri in štirideset let, toda leta niso važna. Jaz sem pet in dvajset . . ." Prijel ga je pod pazduho in ga od vedel pred ogledalo: "Poglej sebe, |H»tlej pa mene: nI dvoma, da aem prikupnejši, pa še bogat sem in eleganten ... Ti pa, stari prijatelj, si slaven pisatelj! In ta tvoja slava zatemni vse moje prednosti . . ." "Ze vidim, da mi ne boš odpustil Ni ni ne nezvestobe . . ." "Smešno! Zdi se ml samo po-trel mo, da ti preti odhodom povem, kako in kaj!" "Mar nameravaš odpotovati?" "Da Spočiti se hočem, vsaj mesec dni in daleč proč od tebe. Po dveletni borbi se vdam. Premisliva malo: preti dvema letoma sva se spoznala. Pred dvema letoma sva postala prijatelja. odkritosrčna prijatelja. Vendar sem ti bil ves ta čas zavidljiv in zmerom sem te aku-sal prekositi. Saj ve*, napisal atm vctcloigro in • tvojim po- fiOIVf'1^1 sredovanjem ao jo uprizorili. Kako je pogorela, itak veš." "Napiši drugo!" "Bog me varuj! Potlej sem te hotel prekositi pri dekletih. Prepričan aem bil, da bom to zmogel. Hotel sem ti postati vsaj v tem kos. Tebi uspehe v gledališču, meni ženska srca! Ostalo je pa samo pri tvojem u-spehu. Tvojim prijateljicam sem dvoril: zaman! Vse so bile samo vate zaljubljene. Seznanjal sem te s svojimi prijateljicami: in vse so me sleparile s teboj. Zdaj mi je vsega dovolj! Premagan sem, zato odhajam in pojdem v gore. Prepričan sem, da bom tam, kjer tebe ne bo, vsaj nekaj veljal!" "Otrok ai, Robert!" "Čeprav! Objemi tega otroka in mu privošči malo oddiha!" "Prav rad, prijatelj! Pa brez zamere?" "Brez zamere!" • Robertu Venturiju tudi v gorah ni bilo sojeno, da bi užival mir. Ko je nekega dopoldneva stopil v razkošno predsobje gorskega hotela, je opazil, da so dekleta in gospe'stikale glavo in si nekaj šušljale. Se za mar ga nis6 imele. ! Približal- ae jim je In vprašal neko staro prijateljico, kaj se je neki zgodilo. Vse hkratu so dvignile glave in v eni sapi izblebetale veliko skrivnost: "Skozi vas se je peljal razkošen avtomobil. Sofiralo je mlado dekle in poleg nje je sedel , . pisatelj Aldo Mauri!" "Mlado dekle, pravite?" "Zdi se nam, da smo jo spoznale. Menda je v sosednji vasi, dva kilometra od tod, na počitnicah . . . "Dekle . . ." je dehnil Robert Ventura. "Moje počitnice so pri kraju," si je dejal, "toda tokrat moram zmagati!" Se isti popoldan je odšel v sosednjo vas in izvedel, da je tam res neko mlado dekle, prav tako, kakor so mu jo popisale hotelske dame. Bila je tam v spremstvu sobarice. Toda avtomobila ni imela, in tudi noben gospod je dotlej še ni obiskal. Toliko in nič več ni izvedel. Povedali so mu, da je lepa in mlada. On je bil pa prepričan, da mora biti dekle samo goljufiva svetnica. Prav gotovo ima z Maurijem razmerje. Spet ga je obšlo poželenje, da bi svojega slavnega prijatelja potolkel. Drugo jutro je spet odkorakal v sosednjo vas. Našel je lepo neznanko na teniškem prostoru in naprosil nekega znanca, da ga je seznanil z njo. Pri obedu jo je vnovič srečal. Nasmehnila se mu je in si ga prav prijazno ogledovala. Zdelo se mu je celo, da ga gleda z zanimanjem. Zatopljen je bil sam s seboj. Dejal si je: "Ugaja mi. Ne morem verjeti, da bi bila Maurije-va prijateljica. In če je, jo bom odvrnil od njega. Ce je pa pošteno dekle, se bom oženil z njo. Odpeljal se bom z njo na Kitajsko. Ne verjamem, da bi se Mauri kdaj pripeljal na Kitajsko za menoj, zakaj njegovih veseloiger Še živ krst ni prevedel v kitajščino . . ." 1 Ko je tako premišljeval, so začeli gostje dvigati glave: vratar je bil prišel s šopom pisem v roki. Morda bo tudi ona do-blia kakšno pismo. Kako se že piše? Ime si je bil zapominl, "Ana," je bila rekla, ko so ji ga predstavili. A priimek? Vprašal je natakarja. "Ana Vada-la," mu je pojasnil. Vratar je pristopil tudi k njeni mizi in ji ponudil pismo. Vraga! Bilo je pismo od Mau-rija. Poznal je njegov pisem-! ski papir, prav gotovo se ne mo-| ti. Zdelo te mu je, da je v tistem hipu zasovražil prijatelja. I Cez nekaj Časa je deklica vstala in mu z nasmeškom priki-| mala. Bila je prekrasna. Dvaj-I set ji je menda? Ne bi rekel, da je sta rej Aa! Sloka je, pepelka- 1 sto plave. dekliško ostrižene lase ima. lepo zarisane obrvi, dolge trepalnice, čreAnjevordeče ust-! niče! -"Strela! — to bi bilo nekaj I zame,' ai je dejal. "Jutri Jo moram s|*-t videti, in vsak dan.i in govoriti moram z njo." Ves teden je h«>dil v sosednjo' vas. Vsako jutro je stal ns teniškem prostoru in iskal priložnosti, da bi se ji izpovedal Ispega jutra je imel srečo: "Nt morete si misliti, gospodič- torek, JUH Prizor iz pohoda brezposelnih kanadskih delavcev iz zapadnih provinc - Hietum v Klavno mesto. na, kako težko mi je, ker poznam vašo skrivnost . . ." "Skrivnost?" Pogledala ga je z velikimi otroškimi očmi. "Ne zamerite; povejte mi, ali poznate pisatelja Alda Mauri-ja?" Vsa zbegana je pobesila oči in po tihem vprašala: "Zakaj bi to radi vedeli?" "Ves sem zmeden . . . čez ušesa sem zaljubljen v vas!" Potlej ji je pripovedoval, da jo je videl z Maurijem v avtomobilu. Zvonko se je zasmejala: "Ne morem vam pojasniti tega . . ." Ponudila mu je roko v slovo. Robert se je zbal, da je ni u-žalil, zato ji je dejal z neprikrito trpkostjo v glasu: "Saj vas menda nisem užalil r "Ne, ne, niti najmanj. Samo prekiniti morava najin razgovor. Pogovoriva se kdaj drugič .. . Pravite, da me ljubite?" "Brezumno!" "Bi se poročili z menoj?" ga je šaljivo vprašala. "Pri priči!" "Le počasi, le počasi," ga je zasmehovala. "Cez nekaj |dni se vrnem v mesto. Tudi jaz stanujem v Milanu. Dajte mi svoj naslov. Uredila bom tako, da se bova še videla. Več vam za zdaj ne morem povedati." "Nič več? Ali smem vsaj u-pati?" "Hm . . . simpatični ste mi zelo!" In zbežala je. Ko se je prihodnji dan Robert vrnil v vasico, je zvedel, da se je deklica že zarana odpeljala z vlakom. Žalosten jn pobit je odšel nazaj v svoj hotel. Čutil je v sebi sovraštvo in ljubezen. Sovražil je Alda Maurija, Ano Vadalovo je pa ljubil. Prihodnji dan se je odpeljal še sam domov. Komaj je stopil iz vlaka, se je odpeljal s taksijem k Mauriju. Spet je prišel dopoldne. In spet okrog desete. Tudi tokrat ga je sprejel Mauri v domači obleki. Robert ga je nekam hladno pozdravil, zato ga je Mauri vprašal: "Kaj si še hud name?" "Pusti to! Zdi se mi, da sem ti spet v nadlego," se je umek-nil Robert. "Kaj se le tebi zmerom zdi? Sedi vendar . . ." Robert je sedel, a tisti mah je skočil pokonci in iz njega je udarilo: "Ne . . ." Srepo je strmel v sliko na Maurijevi mizi. Ana Vadalova! "Tega ti pa ne morem oprostiti!" je zavpil hripavo. "Zverina si!" e Takrat je nekdo odprl vrata in vstopila je — Ana. Smeje se mu je podala roko: "Dobro do-šli, gospod Ventura." Osuplo ji je pogleda! v oči. I Niti besede ni mogel izdaviti. Tedaj je stopil k njemu Aldo Mauri in ga prisrčno potrepljal po rami: "Vse vem! Tokrat se ti je res posrečilo, da si mi izneveril dekle!" Robert Ventura ga je osuplo pogledal. Mauri je pa kar nadaljeval : "Saj ti je prav, da te seznanim s svojo hčerjo?" "Zlomka! Tvoja hči je to?" "Alije mar to tako strašno?" "Gospodična Ana! Saj ni res. saj ni mogoče! Vi imate vendar drugačen priimek „ . ." "Mojega pravega! Aldo Mauri je samo moje umetniško ime." mu je pojasnil pisatelj. Robert od same sret*e ni vedel, kaj bi počel. Cel nekaj tre- nutkov se je zbral vsaj toliko, SE da je zajecljal: ----- ««'ulv w "Potlej pa lahko nadaljujeva najin pogovor, ki sva ga prekinila v gorah." "Seveda," se je nasmehnila deklica. "Saj dovoliš, papa?" Aldo je prikimal, zakaj prav takrat je pozvonil telefon. Mlada dva sta posnela po njegovem glasu, da že spet govori z neko žensko. Pomilovalno sta se nasmehnila in spogledala. Ana je stopila k oknu in vprašala Roberta: "Kje sva pa obtičala, ali se še spomnite?" "O, da, še prav dobro. Dejali ste . . ." Ona ga je prijela za roko: "Dejala sem vam: Simpatični ste mi zelo . . ." Ali ste že naročili Pi on veto ali Mladinski list svojemu prijatc Iju aH sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti ki ga za mal denar lahko pofilje te svojcem v domovino. NERJKVETFX)R1JE . Avstrijska polarna eksp ja 1932.33 si je uredila Janko na -otoku Jan Mav Grumantih, točno v prvem nem letu 1882-83. Našli kamen, ki je služil prvi vi za določitev zemljepis taborišča. Primerjava ki so jih napravili 1933 ki jih je izvedla prvi pred 50 leti, je pokazak je med tem časom prema! tok za 1270 m proti zapadi je nov dokaz za pravilnost generjeve teorije o premi kontinentov. H n« SLOVENSKA NARODNA P0| na jednota izdala svoje publikacije la it no list Prosveta za koriati, trebno agitacijo svojih dr članstva In ca propaganda dej. Nikskor pa ne u prt„ drugih podpornih orfaniiadj. ka organizacija ima običaja« glasilo. Torej agitatoritai i naznanila drugih podpornik • eij in njih društev naj ae ac 1 liato Prosveta. NANO&TE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 10. rsdne konvencije se lahko naroči na list Premeti šteje eden. dva, tri, fttlri sli pet članov is ene družine k eni narohH. Prosveta stane ta vse enako, ss člane ali nečlane $6.00 ia eno letai 1 nino. Ker pa člani is plačajo pri asesmentu f 1.20 za tednik, m jia 1 šteje k naročnini. Torej sedsj ni vzroka, reči, da je list predrac a S. N. P. J. List Prosveta je vaša lastnina in gotovo Je v vsaki draiUi ki bi rad čitsl list vsak dan. Cena liatn Prosveta Je: Za Zdruš. države Is Kanado $6.00 1 tednik in................4.80 S tednika In...............8.00 8 tednike in........./.....2.40 4 tednika In............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Zs Evropo je..............$9.09 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja aH Order v pismu in si naročite Prosveto, Ust, Id Je vala laatniaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti Ani ali če se preseli proč od družin« in bo zahteval tam svoj list tednik, moral tisti član iz dotične družina, ki je tako akupno naročena u i Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplafetii vsoto llatu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvi datum za to vsoto naročniku. Za Cieero in Chicai« Je ... 1 tednik in............... 2 tednika ia......... S tednike in......... 4 tednike in......... 5 tednikov in........ PROSVETA, SNPJ, 2057 80. Lavrndale Ave., Chica*«, ID. Priloženo pošiljam naročnino sa Hat Prosveto vsoto $.....•• 1) Ime.........................................ČL društva št..... Naslov ....................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od alsdcfih /l»ae» družine: 2) .............................................čl. droštva 8) .................................*..........Čl. društva 4) ............................................čl. društva št. 5) ............................................ČL drsštva ŠL Mest« ................................Drlsva ................ Nov naročnik.........................Star ssročslk........... TISKARNA S.N.P. »PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoč* Tiska rabila za veselice in shode, ,ri*itnic*' knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, nrnj slovaškem, češkem, nemškem, sngleškem j VODSTVO TISKARNE APELIRA NA S.N.PJU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ruM Vas pojasnila daj. sodstvo Usk«^ Cen« smerne, snijsko delo prvs vrt«« Pilita po informacij« na S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDALF A^> Telefon R<*kwHI CH1CAGO. nx. Tast se Oofce as AaU*