105. štev.
V Ljubljani, v čeirtek 23. septembra 1880.
Letnik VIII.
Inseratl se «prejt rim j o in vel ji« ris'ouiia vrst«:
i kr., če se tiska lkrat,
I»	o
II II II II 4 II
• ^ II II II II 3 ,,
Pri večkratnem tiskanji se ce a primerno smanjša.
Rokopis
ie ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N roonino nrejema opravniStvo
(«an mistracija) in ekspedicija na Dnnajski cesti it. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod,
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
ta poileta	. . 5 — ,,
ta četrt ieta	. . 2 „ 50 „
V administraciji valj«:
Z a ceio leto . . 8 gl. 40 kr za poi leta . . 4 „ 20 „ za četrt ieta . , 2 „ 10 „
V Ljubljani na aom posiljan velii 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Poljanski nasip 21. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto
Mrzlo in tiho.
Ko so naši vrli poslanci vrnili se z Du naje, od koder smo o zadujem zborovanji dobivali neprenehoma vesela poročila, je bilo vse navdušeno, vsak je mislil, da zdaj nastopi tudi za nas re8 boljša doba, da nam „bodo vremena se zjasnila in milejše zvezde sijale". In res, po vsem, kar smo videli, je bila naša nada opravičena, posebno pa še, ko smo dobili nekoliko koncesij, med kterimi je bil poklic gospoda AVinklerja na predsedniško mesto dežele kranjske. Slavo smo peli vladi in poslancem, občine so slavile TaalTeja, Ilohenwarta in Win-klerja s častnimi meščanskimi in občinskimi diplomi, sploh — bili smo kakor vojaki pred kako trdnjavo, ki se ima ravno podati. Če smo 8e še kaki stvari čudili, je bilo le to, da naši nemškutarji niso kazali tako poplašenib obrazov , kakor bi jih bili po vsem tem morali imeti, marveč kar naravnost so nas posmehljivo gledali kakor prej, in rekli: „E* wird nichts so heiss gegessen, als es gekocht wird." Obnašali so se proti n&m še nepremenljivo ravno tako, kakor da bi na Duusji bila še vedno Auerspergova, a ne Taaffejevo vlada. „Ej , jim bo že Taaffe pokazal, kako gredo zdaj ure v Avstriji" — smo si mislili mi in čakali ter trpeli kakor prej.
Nekoliko nedolžnega veselja smo pa vendar imeli , kakoršnega bi nam Auerspergova vlada menda ne bila dovolila; jaz mislim namreč tiste shode in slovesnosti, kterih smo obhajali letos lepo število in izmed kterih to
nektere vendar pomenljive, posebno Bhodi z brati Hrvati, s kterimi Be je prijateljstvo raz. širilo iu vtrdilo, in pa Kopitarjeva ter Stanko Vrazova svečanost. Tudi rešitev gimnazije za gorenjsko stran v Kranji je velika dobrota
Ali po sijajnih vspehih in zmagah avto-nomične stranke v državnem zboru, b kteri spadajo tudi slovenski poslanci, in ker je Taaflejev sedež, kakor zdaj kaže posebno sijajno cesarjevo potovanje, popolnoma vtrjeu, je vse to veliko premalo, posebno ker so nam naši pošlanci prinesli z Dunaja tako lepih reči, kakor je resolucija o slovenskem jeziku v srednjih šolah in uradih. Da bi se to kar mahoma zgodilo, tega se še najnepotrpežljivejši niso uadjali, ker je težko brž obsejati njivo, na kteri sta se praprot in trnje vkoreninila; zato bi bili mi veseli že samo tega, če bi zdaj, po preteku celih 4 mesecev, vsaj videli, da se kje kake priprave delajo za to ali ono.
Toda šole so se pričele prav čisto tako, ko prej, deželni in drugi šolski sveti so še stari, ravno tako imamo vse prejšnje šolske nadzornike, profesorje, učne načrte, šolske kujige — sploh vse kakor ob ministru Stremajerju, znanem nasprotniku Slovanov. Tudi nikjer ni še čutiti prav nobenih priprav za izvršitev one resolucije, skoraj je človek zapeljan do misli, da je minister Konrad kar v koš vrgel jo ali dal , ad aeta."
Prav nič boljše ni po uradnijah. Tu se še zmiraj slovenskim strankam pošiljajo nem-Iška pisma in odloki še celo na slovenske vloge, I po Štajarskem in Koroškem še veliko več ko
po Kranjskem; so uradniki, ki ministerstvu očitno kljubujejo in propagando delajo za nemško šolstvo (deutscher Scbulverein) in sami še trdovratno verujejo v to, da je Taaffejeva vlada le prehodna, začasna, ki uradnike le skuša, da bi zvedela, kteri ne bi zvesti ostali .,liberalnim" načelom prejšnj h ministerstev, in te bi potem dobro okrcala.
Na Kranjskem imamo pač deželnega predsednika svoje stranke, a tudi b tem je tako, kakor da bi bil na križ pribit: vse upije va nj, zabavlja in ga nadleguje s prošnjami tako, da je svojega mesta težko vesel, če se za vse to toliko briga kakor nadlegovalci mislijo. Gotovo ima dobro voljo, odpraviti dosedanje stare krivice in nepristojnosti, ima pa li tudi od ministerstva dosti moči in podpore za to? Ne vidi se ne, brez te pa ue more stopiti na noge tako, kakor bi bilo treba proti nekterim osebam in narodom — s tako imenovanim „usta-voverskim" mahom že čisto obraščenim in na-sprotstva Slovenstvu popolnoma navdanim. Bog varuj, da bi mi njemu kaj očitali, nasprotno naravnost rečemo, da dozdaj še ne pomnimo tako marljivega , pravičnega iu vljudnega de-; želnega predsednika, kakor je gosp. Winkler zato naša pritožba o tem velja Taaffeju, ne njemu.
So še tri zelo važne skupščine, kterih 8premenitev je v prvi vrsti conditio, sine qua non", namreč deželni zbor kranjski, kupčijska zbornica in mestni zbor ljubljanski ; vsi trije so živi in najočitnejši dokazi krivice, ktera se je Slovencem zgodila pri zadnjih volitvah. Tako
Rostovski metropolit Dimitrij Tuptalo.
Obraz iz ruske cerkvene povesti.
Po Kostomarovu Bpisal J. S t c k 1 a s a.
(Dalje.)
V tej pridigi je zadel Dimitrij tudi na razkolnike. „Naša cerkev se je vsled razkola tako zmanjšala, da je težko najti iskrenega sina cerkve: kajti Bkoraj v vsakem mestu se skuje kaka nova, posebna vera. Priprosti možje in žene dogmatizujejo (govore) o zloženju treh prstov, da celo o tem, kteri križ je napravi in nov, a drugi ostanejo celo v cerkvi pa le prihlinjeno: v njih ni Kristusa, ni Boga. Ni ga tukaj I''
Razun mnogih boljih in slabš h pridig, zapustil je Dimitrij tudi mnogo pobožnih raz-matranj in podučnih seBtavkov *) napisal katekizem v vprašanjih in odgovorih, „Zrcalo pravoslavnega izpovedanja vere", „Letopis" — (cerkvena zgodovina 8 pobožnimi razmišljanji); delo to je nedokončano.
*) Na pr.: ,,Lck duhovni", Notrnji človek v kleti srca svojega osamljen, „Iiogovdahuejcni nauk krščanski", Apologija v olajšanje bolečin človeka; nekoliko razmišljanj pod raznimi naslovi odnosečih ee k naukam Kristusovim in dr.
Znamenito za povest svojega veka je naj-važneje delo Dimitrijevo brez dvojbe „Raziskovanje o brinskej veri" (brinsko je nazval on razkolno vero zavoljo tega, ker so razkolniki živeli večidel o brjanskih ali brinskih šumah.) Delo je razdeljeno na tri oddelke: 1) o raz-kolniškej veri, 2) o razkolnižkem učenju in 3) o razkolniških delih. V prvem delu, doka-zavši nepravičnost razkolniškim učiteljem, kako so oni v svojej nevednosti pisali o veri, da se je za Dimitrija razkol tako razdrobil, da se je štelo 22 posebnih strank. V drugem delu „Raziskovanja" dokazuje pisatelj kritično laž-Ijivost raznih naukov. Glavno zlo, po mnenju Dimitrijevem, je v tem , da razkolniki „komaj razumijo brati in pisati, a vendar mislijo o sebi, da so veliki bogoslovci in učitelji vere." Dimitrij razpravlja potanko o bradobritju, ter dokazuje, da brada nima nobenega značenja v pogledu religije, in da celo pravila, ktera so obstajala o nebritju brade, drži skova-nimi ob času kipoborstva. Dimitrij zameče razkolniško besedovanje ob antekristu, o približanju poslednjih dnij, ko bodo morali cerkve spremeniti Be v hleve a pravi kristjani reša-vati se v pustinjah , ter dokazuje krivo razu mevanje bv. pisma po razkolnikib , o neroko-
delamh hramih, o kterih razkolniki pripovedajo aamo radi tega, da ne bi hodili v cerkev. Dimitrij se bori tudi proti podoboborcem in onim ki Be nočejo klanjati sv. svetinjam ter tukaj brž ko ne ni imel pred očmi staroobrednike, nego take odpadnike od cerkve, ki niBO verovali enako s Btaroverci [v sv. pismo, nego so mislili popolnoma odpa3ti. Odpadniki te veBti niBO prenehali, kakor se vidi, v Rusiji v 16. veku ali pa še poprej. Tako se zna, da je v RoBtovu neki posadki (iz predmestja) človek po imenu Trofim, pozvan po Dimitriju, kakor neki pop pripoveduje, ne samo branil klanjati se podobam, nego začel naavoditi proti klanja-nju take dokaze, ktere so obično navajali lu-terani in kalodni. Tako govori Dimitrij tudi odnosno klanjanja sv. ostankom: „Jaz sem je tajno učil nečastiti bv. svetinje." Da opro-vrže taka učenja protivna pravoslavnej cerkvi, razpravlja Dimitrij obširno v Rozlisku o za-konosti čaščenja tega in drugega. Čudno je, da je Dimitrij naletel tudi na take razkolnike, ki bo držali povest evangelsko samo za pričo, a ne za pravo povestniško istino ter hoteli vsemu dati samo allegorično značanje: „Nikdar se ni dogodilo — govorili so oni — da bi bil Kristus s petimi hlebi in z dvema ribama
imajo gospodarstvo z deželnim io mestnim premoženjem v rokah tuji in domači naši nasprotniki, o čemer je bilo že toliko govorjenja in pisanja, da nam treba ni nobene besede več potratiti.
Nobena teh skupščin še ni razpuščena, da bi se po nepristranskih in pravičnih volitvah znovega sestavile tako, da bodo pravi zastopi dežele po uarodnosti njenih prebivalcev. Najbolj se mudi z deželnim zborom že zavoljo deželnega odbora; kajti če prav ministerstvo zborovih sklepov ne priporoča najvišji potrditvi, vendar deželni odbor lahko počenja, kar se mu zdi, ker v njem sede najhujši nemškutarji in najhuje zagrizeni nasprotniki vsega Slovanstva. Ta zbor in odbor sta ob sedanjih političnih razmerah politična sramota za nas Slovence, dokler se zbor ne razpusti — kdo nam bo zameril ali čudil se, če tudi Taaffe-jevemu ministerstvu ne moremo prav verjeti I
Vse te prikazni nam niso ravno proroki, ki bi nam oznanovali lepo vreme. Zato smo zdaj, ko so minule viharne slovesnosti, vrnili se nazaj v treznost in mislimo zopet bolj hladno. In če tako premišljujemo, spoznamo, da bo še mrzlo in bo nazaduje kožuh , kterega smo že hoteli tje vreči, vendar zopet dober.
Ej, mrzlo je, mrzlo za Slovane, posebno nas Slovence, čeravno je Taaffejevo solnce na nebu. Če naši poslanci in vsi drugi podpirajo ministerstvo ter mu izrekajo zaupanje, morajo vendar vedeti, zakaj to delajo, in če se govori o tem, da bomo prešli do svojih pravic, bi vendar radi vedeli tudi glavno reč, namreč: Kdaj ?
š«m razvitku. Kar imamo, naredili smo si še le od leta 1848 sem ; v tem kratkem času pa nihče ne more čudežev delati, če bi se euemu vojaku 14 dni nič jesti ne dalo, potem je jasno, da ne bo mogel tako hitro marširati, ko oni, ki ima redno hrano. Tako so tudi centralisé nam odtegovali vso luč in vso mokroto, da se nismo mogli razvijati, in zdaj zahtevajo, da bi se mi v vseh strokah merili z Nemci, kteri so «e vedno greli na Bolnci vladne podpore. Kar ae je unim dalo na državne stroške, morali smo mi iz lastnega žepa plačati, gojitev slovenske literature je dolgo časa veljala za veleizdajalstvo. Izrinili so nam jezik iz šol in uradov in iz privatnega življenja, — kje bi se bil potem likal? Ali ni čudo da je še toliko bogat? Ker smo se pa dela že enkrat lotili, hočemo ga nadaljevati, hočemo dopolniti našo literaturo z vsem, kar jej še manjka. To je bil smisel našega članka. Lahko delo to ne bo, treba bo trudopolnega, vstraj nega dela, in vemo, da bomo pri tem navezani samo na svoje moči, med tem ko za Nemce vlada v obilni meri skrbi, tako da se nam potem lahko posmehujejo. Vendar ne smemo obupati, lotimo se dela energično, da bomo centraliste osramotili, ki nas zdaj za-sramujejo. Sicer pa na njih besede ni dosti držati, ker njim je že navada, čez vse narode zabavljati, ter Madjarom in Čehom ravno tako literarno revščino očitajo, ko nam. Počasi jim bodo ti narodi pa vendar čez glavo zrastli.
V prvi vrsti je treba , da slovenska Matica izda še tiste učne knjige, ki jih še nemarno, da nam tu ne bodo mogli nič očitati.
Potem pa ostane v vseh Birokah še dosti dela, ki ga bomo premagali, ako trdno hočemo. Opomniti pa je treba, da bi morali rodoljubi bolj požrtovalno podpirati naše slovstvo; kajti ako se bo vsaka knjiga založniku splačala, potem bo literatura hitro naraščala. Prevelika apatija do knjig je še važen zadržek razvitka uaše literature.
Politični pregled.
Avstrijske deiele. Te dni je izišla v Lipsiji zanimiva brošura z naslovom: „Nemškemu narodu v Av-
striji. Svarilna beseda od naprednjaka. Ta knjiga dokazuje, da stara ustavoverna stranka ni več zmožna za vladanje, ker bi nje gospodstvo moralo celo avstrijske Nemce v pogin tirati. Ta stranka je imela ljudstvo za neumno maso, rojeno le za pokorščino, in zato se je ljudstvo od nje odvrnilo. Časnike pišejo, in javno mnenje delajo le nekteri. Kar služi le stranki v korist, to se proglaša za državni interes. Dr. Ilerbst se je izkazal kot slabega generala, in bil na več bojišč h pobit, vendar hočejo avstrijske Nemce siliti, da bi ga še dalje za svojega gnerala obdržali.
Večina ustavoverne stranke je odgospo-darilu in prej ne bo bolje, dokler ti možje z nečistimi rokami ne zginejo s pozorišča. Nemški listi nečujo o narodni spravi nič vedeti, in vendar brez nje ne pridemo do miru. — Tako piše nemški naprednjak o ustavovercih 1
Zoper Iflatfjare se vzdigujejo zdaj že tudi brlinski listi. „Nat. Zeitung" piše, da Pešte ni treba germanizirati, ker je tako že nemška; da se bo pa Madjarom ujih prevzetnost še uazaj poplačala. Iz tega Madjari lthko razvidijo, kako dobre prijatelje imajo na Neme h.
Na Moravskcm so imeli svoj nemški „parteitag." Govoril je stmo dr. Sturm, da bi se pri vtči debati kaka nesloga ne pokazala. Sklenili so, oponirati vladi, kakor deslej.
Za volitev v Mariboru so se oglasili štirje kandidati: Schmiederer, Pieuter, Wies-ihaler in Bindlechner. Najbrž bo ožja volitev potrebna.
Cesarjev« potovanje je končano v veliko zadovoljnost vladarja. Prepričati se je mogel, da se sme na poljski živelj vsigdar zanašati. Potovanje pa pomeni tudi zmago Taaffe-jeve politike in kot prvi sad se bo pi kazal ustop rusinskih poslancev v klub desnega centra.
V Beljak jedošel princ »leroine Ho-naparte.
V nanje države.
Na Francoskem so dali svojo ostavko ministri Freycinet, Ferry, C jnstans, Cazot, Tirard, Fare, Magnin in Cocbery. Pravijo, da postane marquis de Noailles minister zunainih zadev, Sadi Carnot pa za javna dela. Nekteri od starih ministrov bodo najbiž še ostal'.
Perfidno orožje.
Tisti mladi nemškutar, ki iz Ljubljane v dunajske liste piše, potreboval je zopet nekai krajcarjev, za to je šel in pogrel še enkrat neljubi prepir med „Slovencem" in „Nar dom", ter iz našega članka še enkrat orožje kuje zoper Slovence. Čeravno smo od teh listov že vsake perfidije navajeni, vendar se nam žolč na novo vzdiguje, če jih vidimo kazati na si-romašnost našega jezika, ter nam zato ravnopravnost odrekati, ko so vendar le nemškutarji in centralisti najbolj ovirali na3 pri na-
nasitil pet tisoč ljudij v pustinji. Le to je priča. Pustinja — le to je prebivališče poganov, h kterim je Kristus prišel, zapustivši Jude. Pet hlebov — pet čuvstev, dve ribi — dve knjigi: Evangeliji in apostolsko dejanje. La-zarjevo vstajenje se ni v istini dogodilo; to je priča. Bolni Lazar — leto je um; sestri La-zarevi , Marta — polt, Marija — duša; grob — posvetne skrbi; kamen na grobu — srčna okamnelost; vstajenje Lazarjevo — pokora za grehe. Vhod Kristusov v Jeruzalem je tudi priča. Oslica — židovski rod; žrebe — pogani; Kristus zapušča Žide ter prehaja k poganom in dr. Pa tudi druge čudeže Kristusove, govori Dimitr.j — popisane v evangel-skej povesti, smatrajo bezumni razkoluiki za pričo , a ne resničnimi dogodjaji; oni razsevajo med prostim narodom svoj plevel ter lažejo ob evangelskej povesti." Vse to se more od-nositi na staroobreduike, nego dokazalo se protivno, da so se skupaj s staroobredstvom v ruskem narodu davno poprej razvijala racijo-ualna umstvovanja, iz kterega so se javile različne sekte, kot Molokani, duhoborci in dr.
Tretji del „lioziska" je važen posebno radi tega, ker so v njem zbiana razna izvestja iz povesti razkola, in med drugim tudi o raz-
kolniškem samosežiganju. Neki dogodjaji so bili poznati Dimitriju iz bližnje dobe. ,,Javil mu je," — piše Dimitrij — neki star mnih Ignacij, da je bilo sežganih v Pošehonskem okrožju , kjer je bil on poprej za popa, vkup 1920 ljudij, po nauku bojarskega kmeta Ivaua Desjatine. Sožigateiji postavljejo v šumah velike lesene izbe ter jih napolnijo z ljudmi pa sto, dve sto duš, a malim otrokom pribijejo obleko z železom na klopi , na ktere jih po-sade , potem oblože izbo s slamo in dračjem ter zažgo. Druga tej podobna strašna sledba se je nazvala morilci. Sožigateiji nagovarjajo ljudi k sožiganju, a morilci pa uče ta le nauk: „Kakšna korist ostaje v tem življenju? Prave vere na zimlji ni več. Očetov duhovnov ni. Arhiereji in svečenici so — volki; cerkve — hlevi; antikrist že vlada na svetu; strašna sodba nastopa. Kdor se hoče v istini spasiti, ta mora posnemati mučenike in spozuavalce prave vere ter skoučati se od glada in žeje, da bi zamogel rešiti se večnih muk inzediniti se s Kristusom. Potrpimo malo tukaj, da ne bi morali pristopiti k tem, ki so zapustili pravo vero ter naa za njo gonijo in mučč. Le ti morilci imajo po šumah izbe z malimi vrati, a večkrat tudi brez vrat, in tudi podzemne; —
nagovorili so bedake tih zatvorili včasi po enega, včasi po dva ali po tri, pa tudi več — na smrt od lakote. Siromaki posedajo dva tri dni, potem kriče, prosijo, da bi jih izpustili, ali nobeden jih ne posuša; oni se v brezumju vržejo eden na drugega in kteri je močneji ta drugega zgrize."
Za D.m trija se je dogodilo glavno raz-delenje razkola na popovščino in brezpopov-ščino: popovščina nasledniki Abakuma; oni so sprejemali samo one svečenike , ki so bili posvečeni do časa, ko so se knjge popravljale, ali pa, če so bili duhovni, pa se obrnili od pravoslavne cerkve k popovščini > prekrščivali so one, ki so pristopili k njim; brezpopovščina — se je že takrat delila na razne stranke (volosatovščina , andrejevščina, ilarijovščina, stefanovščina , kozminiščina, 8e-rapijonovščina, in dr.). Vsi brezpopovci so se v tem zastopili, da ni treba nobenega svečeu-stva, odkar so knjige popravljene, ter da se more posvetnjakom samim dozvoliti objavljanje takih obredov in službo božjo. Oni so zavrgli zakon ter učili, da je bolje živeti brez ven-čauja, nego se dati venčati po heretički. Iz njih so se pojavili tudi sožigateiji. Znamenita sledba je po svojej nenavadnosti takozvana
Knez AlekBauder bolgarski se pričakuje v Belgradu. Vladui srbski list „Istok" 6e vedno piše proti kupčijski pogodbi z Avstrijo.
V Rimu praznujejo Ijnlii desetletnico, odkar so papežu Rim vzeli. Posebnega veselja pa ni zapaziti, ker se prostim ljudem še slabše godi, ko prej.
Evropsko brodovje še ni ničesar storilo; pravijo, da se bodo zdaj pomaknili proti Dulcignu. Turčija hoče stvar zavleči in je prosila za odlok, pa evropske vlasti niso pri volji, ga jej dovoliti.
Črnogorci so na vse pripravljeni, in najbrž bo prišlo do boja.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega 20. sept. Te dni nas je bila neravno velika, pa vendar izbrana družba skup in pogovarjali smo se o raznih zadevah, tudi o političnih, o naših vrlih poslancih in njihovi dobri volji!, o častitem našem deželnem predsedniku, o kterem bi želeli, da bi tudi nas enkrat obiskal, o počasnosti TaaffVjeve vlade gledč izpeljave §. 19 v šoli in uradu , in marsičem drugem, kar se nikakor ne strinja z blagimi nameni Bedanjega ministerstva , ker ni prav nič drugače, kakor je bilo pod prejšnjim Auerspergovim.
Pa tega čeravno živahnega razgovora Vam ne bom nadrobneje popisaval, saj se kaj ena-cega bere skoro po vseh slovanskih listih. Nekaj druzega je, kar mi je stisnilo danes pero v roko, in to zato, ker so me moji tovarš; nekako naprosili, da bi Vam vsaj ob kratkem Bporočil, ker zadeva Vaš dragi mi list „Slovenca."
Kako smo bil nevoljni zavoljo hudega in kolikor toliko neopravičenega napada v listu „Narodne tiskarne", še bolj pa po nagli obsodbi „Slovenca" na ogenj v čitalnici, to si lahko mislite. Ne maram pa govoriti o tem, ker tako surovo početje se sumo sodi, marveč pisal bom le, kam nas je ta pogovor napeljal.
Da vidne in nevidne roke „Slovencu" že od ujegovega spočetka sem neprenehoma po življeuji strežejo, to se je prejšnja leta poka
zalo skoro vsaki dan, od časa „sprave" (?) pa vsaj vsako četrtletje. Že to edino, če bi druzega ne bilo, nam jasno kaže, kako potreben je ta list in da se mora na vsak način obraniti, bodi si s še tako velikimi duševnimi in materijelnimi žrtvami. V svoji obrambi je pač „Slovenec" izrekel, da ni vstanovljen za večne čase in da lahko neha, kedar ne bo več potreben; toda ta čas še ni prišel in — kakor bliski in treski v listu „Narodne tiskarne" pogosto pričajo — tudi še ne bo tako kmalu prišel. Kar bi bilo najbolje, namreč da bi se oba lista združila in stopiia v enega, je menda ob sedanjih razmerah tudi nemogoče, ako bi se ne hoteli podati z zvezanimi rokami. Toraj ostane le še to, da „Slovenec" izhaja tudi naprej še, kakor do zdaj, ne le zato, ker so se ga ljudje, posebno priprosto ljudstvo, že navadili, marveč ker je res potreben za brambo naše stvari in kontrolo nas napadajočih domačih in tujih listov, ker če ga pustimo, damo V8e orožje z rok, po drugih listih se ne bomo mogli dosti krepko in naglo braniti, pa tudi Bvoj h pritožeb in želj ne razodevati. Če bi prenehal, bi se le prekmalu zopetpokazala potreba njegova, in kako težko bi ga potem vnovič na noge spravili!
Pa ne le nehati ne sme, razširiti Be mora, veči mora biti, postane naj dnevnik !
Res Be ne smejo prezirati težave, ki se na prvi hip pokažejo. „E'n grosses Wort gelassen ausgesprochen" je rekel eden izmed naše družbe, in ne da tajiti, da ima z več ozirov prav. Kakor za vsako reč, bo tudi tu treba v prvi vrsti denarja, vsaj tako dolgo, da list dobi zadosti trdne stebre v naročnikih. Tu pa velja zopet le „viribus unitis" in vsak po svoji moči. Saj se reB strmenja vredne reči napravijo z združenimi močmi, da posameznega skoro nič ne boli.
Jaz in več mojih tovarišev smo o tem te misli, da bi se v to združilo več rodoljubov s primernimi deleži (akcijami) po kakih 50 gl., kakor je to že bilo, če se ne motim, pri ,,Tri glavu". Zneska bi ne bilo treba šteti naprej, tudi vsega menda nikoli ne, bil bi le poroštvo za kako eventuelno zgubo ali primanjkljej ob koncu leta in prišlo bi na vsak delež le po par odstotkov. Ko bi se list vkoreninil, bi stal
na svojih nogah, in če bi bilo kaj dobička, bi bil v prid deležnikom ali porokom. Veliko deležev bi za to ne bilo treba, k večemu kakih 100 ali 150 — vsaj meni se to število do-voljno zdi.
„Pa bi potem list zgubil naročnikov, ker bi moral dražji biti", bo morda kdo ugovarjal. O ne, ravno nasprotno bo. Svet — in to vsi stanovi — se je zdaj že tako navadil na branje, da hoče vsak dan kaj novega brati, zato je po naših deželah nemških dnevnikov veliko več, ko vseh slovenskih listov skup; mnogo je takih, ki „Slovenca" do zdaj le zato ue naroče, ker ni dnevnik , imajo rajši kak nemški list, ki jim vsak dan kaj novega prinese, dveh ali treh pa ne zmore pičla moš-njica. Če bi „Slovenec" dnevnik postal, bi — dobro vredovan in z dopisi z raznih krajev podpiran — lahko nadomestoval vse druge politične liste, izvzemši Btrokovnjaške in strogo cerkvene, in ni skrbi, da bi ljudje ue segali po njem; še zelo vstreženo jim bo, če bodo v njem našli vse, kar morajo zdaj nabirati in iskati po več listih. Morda bi šlo le eno leto nekoliko težavneje, ker vsak začetek je težak, z drugim letom pa bi bilo za vzdržavanje njegovo že dosti naročnikov, če bi bil dobro vredovan.
No in za vredovanje bomo imeli že dosti sposobnih in voljnih mož, če se dosedanje število sodelavcev nekoliko pomnoži. Kako bi se to zgodilo, ne spada sem, to bi bilo prihranjeno posebnemu shodu, ki bi se imel v ta namen sniti v Ljubljani, ko bi bila vsa druga vprašanja že rešena. Tudi število vnanjih dopisovalcev bi se gotovo drage volje pomnožilo, po važnejžib krajih bi se jim lahko dajala kaka odškodnina. Sploh ljudje rajši dopisujejo listom, ktere po večkrat vidijo, če se tudi domoljubje in požrtvovalnost v poštev ne jemlje.
Bodijo toraj podani 8 tem kratki načrti o tej važni zadevi. Vem, da niso še popolni, sprožil sem to reč le zato, da bi se še od drugih krajev oglasil kdo ali njih več, da se ta misel na vse strani pretrese, dokler je še čas. Akoravno bi se z nami morda kdo ne vjemal, vendar sem si gotov, da eno prepri-jčanje nam je vsem enako in to je: „S 1 o-
bristovščina, prikazavši se na Oki v Belu Pav-lovem-Perevozu : nekdo se! je imenoval KriBtus, izbral si lepo devico iz sela Landjuha ter jo imenoval Bogorodico — pa hodil ž njo po vaseh. Neki mnih Pahomij ga je videl ter pripovedoval Dimitriju, kako se je v vasi Rabotki na Volgi, štirdeset vrst niže od Novgoroda, zbrala množica naroda v pustej in starej cerkvi. Takozvani Kristus je stopil od altarja k ljudem; na njegovej glavi je bilo obv to nekaj vencu podobnega, kakor se slika na podobah božjih a na vencu so bili privezani pahlji papirnati s podobami kerubinov („a mogoče , da so to bili — kako prostodušno pristavlja Dimitrij — pravi besi"). Ljudje so pred njim padali na kolena ter vpili: „Gospod! po-miluj nas! Stvarnik naš, pomiluj I' „Nedavno — govori dalje Dimitrij — so se pojavili ue kakšni rogozniki ali caparji, ki so hodili po svetu v rogozu zaviti ter se izdajali za svet nike...'; Končema — pravi Dimitrij — pa so tudi take sledbe, ki ne spadajo niti k popov-ščini niti k brezpopovščini , ter neprimajo nobenega krsta; žive brez venčanja a krščanstva ne poznajo : pa kakšno more biti tam krist-janstvo, kjer ni krsta!" Razun teh pa so se nahajali tudi — po besedah Dimitrijevih , so-botniki, ki so se na soboto postili. Dimitrij
misli, da je to obnovljenje sekte židovstvoječih, ktere so našli v Novgorodu za veiikega kneza Ivana Vasiljev.čp,-
„Znajte, pravoverni — govori Dimitrij pri zaključku Roziska" —, da je vsaki, ki obči z razkolniki ter jih podpira, sovražnik Kristusov... Sin, ki ljubi sovražnika očeta svojega ne ljubi svojega očeta ter je zato nevreden, da bi ga oče ljubil. Tako tudi kristjan, če ljubi sovražnike Kristusove, razkolnike in heretike, ne ljubi Kristusa in Kristus ne ljubi njega... če tedaj ti iskreno Kristusa ljubiš, oddali se od teh, ki grde cerkev, lajajo na njo kakor psi, vojujejo kot volki ter jo na dele trgajo ...
Po dokazih sovremenikov je pisal Dimitrij tudi dramatične igre, zajemajoč predmete iz cerkvene povesti. Njemu pripisujejo šest dram, od kterih je izdana (Let. ruj. lit. 1. IV.) tako zvaua „Itoždestvenskaja drama ali komedija." Kakor se vidi, ona je bila med ostalimi najbolj razširjena in sploh more služiti za obrazec božičnih iger v obliku čina in razgovorov. Tukaj so pomešane simbolične predstave raznih umskih pojmov z evangelj-skimi dogodjaji rojstva Jezusa Kristusa. Drama ima predgovor in zagovor. V predgovoru je člo veška natura žalostna radi svojega pada, radi zatemnjenja svojih duševnih sposobnosti, in
zavoljo smrti, ki jo čaka. Nada jo uteši, obe-čajoča nastop zlatega veka, a z upanjem skupaj se javlja Ljubezen, Krotkost, Dobrota in Ra dost; ali nato se vzdigne Presodek ter prego govori, da človeško naturo ne čaka zlati čas, nego železni vek, a skup z razsodkom so se urotili, Prepir, Zavist, Jeza, Zloba, Jok. Natura v zdvojnosti ki če Smrt. Smrt se prikaže ter se ponaša z oblastjo nad človeškim redom. Smrt se hoče vsesti na prestol, ali Življenje jej ne pusti, obečaje človeškej naturi brez-smrtnost. *) Sama drama se začne b simboličnim razgovorom medZemljom in nebom. Zemlja se toži o svojem zlu: „Oj, oj! za greh Adamia in Eve sem obsojena roditi osad mesto lepih cvetlic. Jaz sem bila prekrasna, dobro-plodna, rodila sem neorana, a sedaj pa sem neplodna, polita od pota. Nikdar več mi se ni mogoče vrniti k prvemu stanju, niti rešiti se prokletstva." „Ne žalosti se Zemlja", govori jej Nebo, „tebe čaka boljši del nego poprej." Milost božja potrjuje obečanje Neba.
*) Kratki proslov obsega ob onem razsodba o kratkotrajnosti življenja.
(Konec prih.)
t e n e c" n a m je potreben vsaj tako dolgo, dokler potrebujemo političnega lista, če ne za drugo, vsaj za obrambo.
Te vrste sklenem z željo, da bi se ne zgubile v samoti, marveč našle odmev — tak ali tak.	Submontanus.
Iz Slavim», 20. sept. (Suša, toča, moča, vojska, ogenj. Pomagajte!) Leto 1880 bodo Pivčani pomnili, vzlasti Ma-tenjci. Poročil sem Vnm bil že v naglici, da je pogorelo včeraj popoldne v Matenji vasi 13 gospodarjev; desetim je pogorelo vse, dvema bišijin enemu blev. Nekterim je zgorela še tudi vsa obleka in orodje; živine eno tele in eno praeč. Jelo je goreti okoli pol dveb, ko so bili ljudje ravno odšli k popoldanski Božji službi. Kolikor Be more dozdaj vedeti, so zažgali otroci s patroir, ktere so dobili od vojakov. Čudno se nam zdi, da poveljuiki vojaški ne pazijo bolj ojstro, naj bi vojaki patrone ali postre-Ijali ali nazaj oddali. Vse križem jih puščajo in trosijo; otroci pokajo še zdaj po vaseh ž njimi kakor vojska. Lani si je eden v Grobi-žčah roko razstrelil in letos so požgali lepo vas.
Na pomoč so prihiteli z gasilnicami Po-stojnci, iz Prestranskega grada in s postaje; dalje veliko ljudi iz bližnjih vasi, ki so pridno pomsgali gasiti in braniti. Priganjali in za red skrbeli so žandarji, kteri so ostali vso noč na pogorišči, da se ogenj ni dalje zatrosil. Ilvala vsem, ki so pomagali I Velika Breča, dani bilo vetra, in je bilo toraj mogoče, ostale hiše ubraniti.
Škoda je cenjena na 15.000 gld. Zavarovani so bili, toda vsi skupaj le za 5500 gl. Lepa pomoč bo to, veudar pa kaže nekterim pogorel" cem silna revščina. Letina je bila že tako jako slaba. Pomladi je pritiskala huda suša, da se ni mogla trava zgostiti ter je bilo le malo sena, ki je tukaj poglavitni in skoraj edini pridelek, za kterega se dobiva denar za davke in druge opravke. Konec junija je pobila toča. Nismo ne glasili takrat za pomoč po časnikih, ker je bilo slišati iz vseh krajev enakih nesreč, in smo si mislili: bomo potrpeli, kakor bomo mogli. A kasneje je prišla spet moča. Pivka je vdarila iz vseh virov in globin ter zalila veliko travnikov, drugod je seno in snopje po polji gojilo; in zdaj Be ravno tako godf otavi. Prišli bo potem vojaki na vaje, ki bo od 1. avgusta do 16. t. m. veliko pohodili in potlačili po polji in senožetih, a le malo poplačali. In zdaj še ogenj, ki je pokoEČal še to malokar so ljudje Bpraviti mogli pod streho. Ne bo kaj sejati na jesen, ne kaj jesti pozimi in pomladi, če ne bodo pomagali dobri ljudje. Zato se obračamo do dobrih usmiljenih src ter prosimo: pomagajte! Vsak dar bo b hvaležnostjo Bprejel in nesrečnim pogorelcem od dal podpisani.
Prosimo tudi Blavni vredništvi „Zgodnje Danice" in „Novic", naj drage volje to našo prošnjo ponatisnete ali vsaj posnamete ter sprejemate darove, kteri bi jim utegnili dohajati. Bog povrni stotero vsako dobroto!*) Janez Sajovic, župnik v Slavini, pošta Prestranek.
Domače novice.
V Ljubljani, 21. septembra. (Včerajšnji „Narod") je res mikaven ali čuden, kakor si ga kdo pogleda. V podlistku ima pisma in pesmi — ne Preširna, Stritarja,
*) Mi smo drage volje pripravljeni sprejemati darove in jih brez odloga pošiljati na namenjeno mesto.	Vrcdn.
Cimpermana ali kterega še novejših pesniških malikov, marveč — čujte I pesmi in piBma štajarskega „Graseljua", predkratkem ubitega tolovaja Fr. Guzeja. In da se prvo nadstropje lista spodobno napolni, Bede sam Jurčič na svojo kljuso iu se zažene v „Slovenca", „Brenceljna" in g. Aldšovca , kterega goni po polovici lista. Nam se ta boj tako resnega lista, kakor hoče „Narod" biti, s šaljivim listom „Brenceljnom" zdi kakor boj Don Quixota z mlini na veter, tudi Jurčič, ki se pod člankom sam podpiše, ne povd ničesar, kar on in Cimperman nista že povedala. Vse je le ,.pogreta rihta", ni bilo treba še posebej narediti dolge polivke in staviti je na prvo mesto, ker taka reč 8e lahko opravi na zadnji strani. Jurčič očita „Brenceljnu", „Slovencu" in g. Alešovcu, koliko oseb je že on pičil in dregnil; mi lahko povemo njegovemu „Narodu", da on in dr. Vošnjakov „Tednik" nista Bploh nobenega narodnjaka pri miru puščala, če ni v njuni rog trobil; vedno je bil na cigalci dr. Toman, dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Poklukar, Svetec, Marn, Lesar, Jeran, stari gop. So van, pozneje dr. Jarc, dr. Jeglič in veliko drugih — kdo vč imena vseh I Kako so pisali o duhovnikih, ve novomeški g. vikar in raški g. župnik, razen tega pa je bil ves „Narod" dolgo časa poln najpohujšljivejših spisov zoper duhovščino. Da se je zadnja leta potuhnil in umollnil, se je zgodilo iz previdnosti; sprevidel je namreč, da proti duhovščini nič ne opravi in da zasramujoč fjo le sam sebi jamo koplje. Vsa jeza Jurčičeva in njegovega „Na roda" gre pa na „Slovenca" in „Brenceljna", rad bi ju pokopal, ker misli po njuni smrti pridobiti si par naročnikov. Ilinc illae lacrimae. Tako delajo branjevke in mešetarji, ne pa možaki. Zato tudi na Jurčičeve surove in pr. vzetne druge razloge tega članka ne odgovar jamo nič, ker z razsajalci Be ne dii pametne beseda govoriti.
(F Ljubljano) dobimo zdaj vendar vojake in to iz Bosne polek ,,Veliki knez Nikolaj.' Sestavljen je iz Ogrov in Slovakov. Nam bode dobro došel. Nemški listi tudi to porabijo za hujskanje zoper Slovence in ljubljansko pre bivalstvo.
Razne reči.
— Svarilo. 10. ali 11. avgusta pride k meni iz Ljubljane vojak, že sam ne vem, ali je bil korporal ali vodja. Bil je ves prepa-den, oči so mu plašno in grozno štrlele , glas se mu je tresel in mu je nekako obstajal v grlu. Vse njegovo vedenje je razodevalo tak strah, tako preplašenost, kakor da bo zdaj zdaj obešen na vislice ali pa ustreljen od vo jaških pušek. — No, vprašam ga, kaj pa je?
—	in začel se je sledeči pogovor: Vojak: „Prosim, ko bi mi posodili 1 gold
80 kr."
Jaz: „Kako to?;<
Vojak: „Imeli smo fastag, denar za man-šaft sem dobil, pa sem ga zapravil, če ga hitro ne dobim na posodo, bo Blabo z menoj." Jaz: „Zakaj Bte ga pa zapravili?' Vojak: „Kupil sem handšu in druge klajni kajt, zdaj pa nimam denarja."
Jaz: „Če ste ga zapravili, pa ga dobite na posodo od kakega prijatelja v Ljubljani; gotovo imate kterega."
Vojak: „Soldat ne sme posojevati soldatu
—	Upal sem, da mi sestra pošlje denarja, pa mi ga še ni. — Prosim , posodite mi, v 25 dneh si bom že toliko pritrgal na lenungi, da bom povrnil."
Jaz : „Od kod ste?"
Vojak: „Iz Trebnjega, Treffen, nutnero 17. Pišem se Alojzij Lušin."
Vse njegovo vedenje in govorjenje zdelo Se mi je nekako neresnično naučeno. Dal sem. Zatrjeval mi je, da bo precej prihodno nedeljo vrnil nekoliko, Odšel je. — Zdaj je že preteklo več kakor 25 dni, in gosp. Luš ua (?) le še n'.
To storico sem pripovedoval svojemu prijatelju, in ta mi je rekel, da se je nekaj takega zgodilo tudi v farovžu sosedne fare. —• Kadar bode v kakem ljubljanskem gledišču primanjkovalo kakega dramaturga, kazalo bode najbolje, obrniti Be v kako ljubljansko kasarno, kjer se lahko dobodo sposobni ljudje. — Če pa pride k tebi kaki vojak prosit na posodo, povej mu storico, ki sem jo popisal v tem svarilu. Tudi posodiš mu lahko, če Be ti zdi.
Duhoven iz ljubljansko okolico.
Svojemu prijatelja Jurčiča!
Čast Tvojemu poštenju! V zadnjem listu svojem si mene na prvem mestu na vislice obesil in zajabal Sancho-Panzovega osla in ga zagnal proti meni s tako silo, da se res bojim, da bi Te memo mene ne nesel na — Studenec. Rajši splezaj z njega in stopi k „Slonu" tje, kjer vidiš napis „Douche-Bad." Boš videl, da bo to dobro delo Tebi in Tvojemu listu. Meni bi bilo prav žal, če bi Ti kri zavrela in se Ti možgani zmešali. V drugem pa Ti v tolažbo še enkrat povem, da me Tvoje trske nič ne bolč in da Te ne bom lasal — še zdaj ne. Le vdrihaj, Bog Ti daj zdravje I Ves Tvoj
J. AleAovcc.
Vabilo k naročevanja
„SLOVENCA".
„Slovenec" velja kakor dozdaj: Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl. — kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „ 50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „ 30 „ „ „ „ „ en mesec 80 „ V administraciji sprejeman:
Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;.
„ pol leta.....4 „ 20 „
„ četrt leta ...... 2 „ 10 „
„ en mesec.....— „ 70 „
posamezne številke . . . — „ 7 „
Po pošti:
Za celo leto.....10 gl.	— kr.£
„ pol leta.....5 „	- „
„ Četrt leta.....2 „	50 „
„ en mesec.....— „	90 „
posamezne številke . . .	— „	8 „
Za bogoslovce, dijake in učitelje:
Za celo leto.....6 gl. — kr.;
„ pol leta.....3 „ — „
„ četrt leta .... 1 „ 50 „
List pošljemo vsem dosedanjim naročnikom. Kdor se ne misli naročiti, naj ga pošlje nazaj, ker ga sicer smatramo kot naročnika. Tudi prosimo tiste gospode, ki naročnine še niso poravnali, da bi to storili prej ko mogoče, da tudi mi poravnamo račun v tiskarni.
Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah (Postanweisungen.)
opravništvu,
na dunajski cesti št. 15 v Medijatovi hiši.
V večo kupčljsko liifto
se ponuja za učcnca H letni deček, ki je ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršil ter je prav čednega zadržanja, zdrav in čvrst.
Kaj v. č se izvč pri opravništvu „Slovenca".	(2)
J. Illii/.tiikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.