6 VELIKI INTERVJU ZORAN POLJŠAK, PREDSEDNIK OOZ DOMŽALE 19 OBRAZI DOMŽAL JOŽE KARLOVŠEK, STAVBENIK, IZUMITELJ, RAZISKOVALEC IN ZBIRALEC 21 GLAS MLADIH KIKA SZOMI KRALJ, GLASBENICA SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 26. JULIJ 2019 | LETNIK LIX | ŠTEVILKA 7 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html V objemu zelenega srca Domžal Šumberk, ki s svojo gozdno površino predstavlja srce našega mesta, je v poletnih mesecih pravi kraj za oddih od poletne vročine. Vsakdo poletne počitnice preživlja drugače, večina od nas ne preživi celega poletja izven domačega kraja, zato je dobro, da najdemo aktivnosti tudi v svojem mestu - Domžalah. Pa ne gre le za poletne aktivnosti, pač pa za nekaj, kar v prostem času lahko počnemo skozi vse leto. In seveda prostor, kjer se bomo počutili prijetno, sproščeno in aktivno. Ob naši reki Kamniški Bistrici, ki lepo povezuje Domžale s sosednjimi občinami, se skoraj v središču mesta povzdigne tudi hrib, Šumberk, ki s svojo gozdno površino lahko predstavlja srce ali pljuča našega mesta. Kar potrebujemo - svež zrak ali le preprosto sprostitev v objemu dreves in zanimivih aktivnosti. Prav teh aktivnosti pa se v našem mestu, sploh ko govorimo o rekreaciji, najde kar nekaj. Veliko se jih dogaja ob poteh zelene osi naše regije, Kamniške Bistrice, kar nekaj pa jih ponuja tudi Šumberk v svojem objemu. Nekatere poznamo že vrsto let, kot sta trim steza in gozdna učna pot, ne smemo pa pozabiti niti na Čebelarsko učno pot, ki pelje tik ob Šumberku. Imamo pa tik pod Šumberkom še eno zanimivost - sončno uro, ki je v obliki okrogle betonske klopi, na kateri je plošča s kazalom, ki ob sončnih dnevih na številčnico meče senco in kaže čas. Sončna ura pod Šumberkom je horizontalna sončna ura, katere horizontalna plošča je usmerjena na sever, kazalo pa je poravnano z osjo Zemlje. Linija sence se ne spreminja enakomerno po številčnici, temveč so oznake ur medsebojno razmaknjene - glede na matematično pravilo. Meri Devetdeset let PGD Homec Na slovesnem praznovanju prevzeli tudi novo gasilsko vozilo GVM-1. PGD Homec je nedvomno zaznamovalo in soustvarjalo zgodovino kraja in tudi širše okolic. Stalno strmenje k razvoju, požrtvovalnost, delavnost in sodelovanje z društvi in organizacijami v kraju ter širše, sta tisti pravi recept, ki daje društvu pečat in mu prinaša uspehe. V devetih desetletjih delovanja se je nabralo veliko spominov in stkanih prijateljstev. Jubilejnih devetdeset let so homški gasilci konec junija obeležili s slovesnim praznovanjem. > 14 lokalni sončni čas točno na tisti poziciji, kjer je postavljena, ne glede na premikanje ure. A to ni edina zanimivost, ki jo prinašata okolica Šumberka in sam gozd sredi mesta. Kaj vse zajema in kakšne novosti se na Šumberku obetajo že to jesen, smo tokrat zapisali v Temi meseca, zato le prelistajte Slamnik, preverite kaj zanimivega lahko počnete in se prepustite objemu našega gozda. Že to poletje, pa jesen, zimo in pomlad ... Mateja A. Kegel > 8 ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZBZA VREDNOTENOB RADOMLJE vabita vse občane na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 78. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE ki bo v soboto, 27. julija 2019, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Kriškarjevih smrekicah. Slavnostni govornik bo Marjan Ravnikar, podžupan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek, pevka Silva Kosec Vabljeni in dobrodošli! AKTUALNO 23. etno rock festival Dva večera, dvakrat po štirje izvajalci, osem nastopajočih zasedb oziroma posameznikov in preselitev festivalskega odra v Češminov park v Domžalah - to so osnovne značilnosti letošnjega 23. etno rock festivala, ki bo v petek, 23. avgusta, in v soboto, 24. avgusta, obakrat z začetkom ob 18. uri. Na njem boste lahko prisluhnili tudi mladi in imenitni 13-letni klarinetistki Kiki Szomi Kralj, ki prinaša v program in skladbe Kontrabanta svojevrstno svežino. V pogovoru vam jo predstavljamo tudi v tem Slamniku. > 3 AKTUALNO Tridnevni filmski festival v Arboretumu Velikokrat je bilo zapisano, da je Arboretum Volčji Potok čudovit v vseh letnih časih, pa tudi, da prav vsako leto ponudijo kaj novega. Letos je bilo novosti veliko, skoraj vsak mesec kakšna, posebej pa so za vse ljubitelje parka in filma prijetno presenečenje pripravili v avgustu, ko bodo v parku pripravili tridnevni filmski festival s projekcijo filma Dolina miru, saj je bil Arboretum Volčji Potok s svojimi edinstvenimi parkovnimi prizori izbran za kuliso filmu Dolina miru (1956). > 3 AKTUALNO Park Martina Krpana Vsi tisti, ki se radi podate na zeleno os ob reki Kamniški Bistrici, ste zagotovo že opazili, da se travnik za Ten Tenom v Domžalah postopno in skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora spreminja v Park Martina Krpana, ki v Domžale prinesel bioenergijsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem. V parku so že nameščena nekatera igrala in športna orodja, mlada hrastova drevesa, umirjene oblikovane klopi in nadstrešnica, park pa bo v nadaljevanju še nastajal in rastel. > 9 NOVICE Zaključek projekta EVREKA Po 21 mesecih se je zaključil izobraževalni projekt EVREKA, na območju LAS za mesto in vas, ki ga je financiral Evropski sklad za regionalni razvoj. Zavod REVIVO, Javni zavod Medvode Sotočje in Center za mlade Domžale so izvedli številne zanimive izobraževalne dejavnosti na temo spoznavanja rečnih organizmov, poteka ekoloških procesov ter vpliva rečnih pregrad in tujerodnih invazivnih vrst na porečju Kamniške Bistrice. Večino projektnih aktivnosti so 25. maja zaključili z medgeneracijskim javnim dogodkom EkoReka. > 11 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 30. avgusta 2019. Rok za oddajo prispevkov je v petek, 16. avgusta 2019, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 2 | slamnik AKTUALNO številka 7 | julij 2019 | LETNIK Lix slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, poletje se je že izkazalo s svojimi visokimi temperaturami in marsikdo je začutil hvaležnost do dreves, ki s svojo senco omogočajo lažje preživljanje vročine. V Domžalah je Šumberk tisto zeleno srce mesta, ki predstavlja idilično lokacijo za vsakodnevni pobeg ali vsaj občasno rekreacijo. V bližnji prihodnosti pa se bo gozd ovil še v pravljično podobo. Kakšne novosti se na Šumberku obetajo že to jesen, smo tokrat zapisali v Temi meseca. Vročino pa blaži tudi hlad reke Kamniške Bistrice. Del travnika ob njej se skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora postopoma spreminja v Park Martina Krpana, ki bo v Domžale prinesel bioenergijsko učinkvit prostor za prijetno druženje in gibanje. Več o načrtih za razvoj parka nam je povedal direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Uroš Križanič. Poletni večeri so kot nalašč za obisk kulturnih dogodkov. Poleg že tradicionalnega Kina v parku prinaša letošnje poletje novost - tridnevni filmski festival s projekcijo filma Dolina miru v Arboretumu Volčji Potok. In to ni zgolj slučaj. Arboretum Volčji Potok je bil namreč s svojimi edinstvenimi parkovnimi prizori izbran za kuliso filmu Dolina miru (1956). In tako bo ob obeležju 100-letnice rojstva režiserja filma Franceta Štiglica ta film predvajan tam, kjer je nastajal. Vabljeni, da obiščete tudi Poletno gledališče Studenec, še posebej domačo predstavo, Lepo je biti muzikant, 2. del. In seveda, 23. etno rock festival: dva večera, dvakrat po štirje izvajalci in preselitev festivalskega odra v Češminov park v Domžalah - to so osnovne značilnosti letošnjega 23. EFR, ki bo potekal v petek, 23., in v soboto, 24. avgusta, obakrat z začetkom ob 18. uri. V okviru ERF boste lahko prisluhnili tudi 13-letni klarinetistki Kiki Szomi Kralj, s katero smo se pogovarjali v rubriki Glas mladih. Ker domžalska Območna obrtno-podjetniška zbornica letos praznuje 40-letnico ustanovitve, je gost velikega intervjuja njen predsednik Zoran Poljšak, ki je za Slamnik spregovoril o izzivih preteklih let in seveda željah za prihodnost. Ozirajoč se v preteklost, pa vam tokrat predstavljamo slovenskega stavbenika, izumitelja ter neutrudnega raziskovalca in zbiralca slovenske stavbne dediščine in umetnostne obrti Jožeta Karlovška. Izdal je več knjig o slovenski hiši in slovenskem ornamentu. Še danes velja, da je bil edini, ki je sistematično zbiral slovenske ornamente ter jih zapisoval in prerisoval. Ti ornamenti so zdaj odtisnjeni na nekaterih izdelkih, ki so na prodaj tudi v muzejski trgovini Slamni-karskega muzeja v Domžalah. Pogovarjali smo se z njegovo vnukinjo Katarino Karlovšek. Naj vam poletne dni, poleg sprehodov v blagodejni hlad narave ter kulturno obarvanih večerov, popestri tudi glasilo Slamnik. Špela Trškan, odgovorna urednica Država je naš dom, ki ga moramo skrbno varovati Ob 28-letnici samostojne Slovenije je pri pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu ter v Letnem gledališču Dob v torek, 25. junija 2019, potekala osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti, ki sta jo pripravili Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob. V uvodu prireditve je podžu-panja mag. Renata Kosec skupaj s predstavnikoma veteranskega policijskega in vojaškega združenja k pomniku državnosti položila venec, nato pa je nekaj besed zbranim namenila predsednica Krajevne skupnosti Dob Marija Ravnikar, ki je med drugim dejala, da se ji ob tej priložnosti zdi potrebno, da izrazimo podporo vsem državljanom, ki s svojim delom, trudom in zgledom ustvarjajo našo državo ter zagotavljajo njeno življenjsko moč in uspešnost: »Bodimo ponosni na uspehe in dosežke, ki jih imamo. Bodimo enotni. Enotnost naroda ne pomeni živeti brez razlik, temveč z razlikami ob zavedanju pomena skupnih vrednot. Ob dnevu države vam vsem skupaj čestitam. Položimo državi vsa naša upanja in ji zaželimo vse dobro. Država je naš dom, ki ga moramo skrbno varovati. Danes praznujmo skupaj z našo državo. Z našo Slovenijo.« V Letnem gledališču na Dobu je sledil kulturni program, ki ga je povezovala Marta Starbek Potočan, nastopili pa so Godba Domžale, duet Uroš in Tjaša, Domžalski komorni zbor, gledališki igralec Boris Kerč, Folklorna skupina Groblje, FD Groblje in Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Prireditve so se poleg predstavnikov veteranskih organizacij, občank in občanov udeležili podžupanja mag. Renata Kosec, podžupan mag. Tomaž Deželak in predsednica KS Dob Marija Ravnikar. »Nocoj se bomo spominjali razglasitve neodvisnosti naše države, naših takratnih upanj in hrepenenj, enotne in izjemno močne volje vstopiti v nov dan in boljši čas. Nocoj bomo preverili, v kakšnem stanju je država Slovenija in mi državljani, ali smo na tej demokratični poti v skoraj treh desetletjih uspeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili leta 1991, in verjeli, da jih bomo dosegli,« je v uvodu svojega govora dejala slavnostna govornica mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale. Po njenih besedah smo si državljani ob razglasitvi neodvisnosti želeli, da Slovenija postane močna demokratična država, ki si bo priborila pomemben status in vlogo na mednarodnem prizorišču in bo enakovredna razvitim državam, in ki bo s svojo mladostno energijo, zagnanostjo in samozavestjo pokazala, da je primerna sogovornica in partnerka na gospodarskem in drugih področjih mednarodne skupnosti. Slovenija nikoli ne bo pozabila na svoje ljudi, državljane, njihovo enakopravnost in pomembno vlogo pri nadaljnjem razvoju demokratičnosti ter pri soustvarjanju okolja, v katerem bomo državljani radi živeli in ga ne bomo želeli zapustiti. »Realnost pa je žal po mojem mnenju drugačna, kot smo si jo takrat zamislili in si prizadevali, da jo bomo dosegli. Naj začnem z nami, državljani, ljudmi, ki v državi živimo, jo predstavljamo in skupaj vodimo. Ne dolgo nazaj sem bila udeleženka dogodka, na katerem nam je večji slovenski podjetnik v svojem nagovoru omenil, da Slovenci nismo ravno najbolj delavni narod, ker ne želimo delati več kot 8 ur na dan. Po njegovem mnenju je namreč treba delati 9/9/6, torej od devetih zjutraj do devetih zvečer šest dni v tednu, če želimo uspeti. Moram priznati, da sem bila šokirana kot tudi drugi slušatelji, kajti na ljudi ne smemo nikoli gledati, kot da so stroji, ki jih lahko izkoristimo do onemoglosti, s ciljem, da se ustvarijo vrtoglavi dobički za peščico posameznikov. Izjava gospoda je znova potrdila, da živimo v časih in državi, kjer so kapital, zaslužki in osebne koristi prevladale nad ljudmi in vrednotami, za katere smo želeli, da se v novi državi ohranijo, to so - solidarnost, pravičnost, spoštovanje in strpnost,« je povedala podžupanja. V nadaljevanju je dodala, da je seveda prav, da so med nami ljudje, ki jim več kot osemurni delavnik ne predstavlja večjih težav, ljudje, ki imajo željo in že začrtano karierno pot. Za to pot so se zavestno odločili, in vedo, da se od njih pričakuje, da bodo pogosto delali v nemogočih razmerah. Vsem drugim posameznikom pa moramo po besedah podžupanje dovoliti in jim omogočiti, da delajo v normalnih delovnih pogojih, kjer bodo imeli občutek, da so ljudje in ne stroji, da so sprejeti in da soustvarjajo okolje, ki bo gradilo na dobrih medosebnih odnosih, sodelovanju, razumevanju in kjer kapital ter pohlep nikoli ne bosta prevladala nad človeškimi vrednotami. »Država je v marsikaterem pogledu podobna večjemu podjetju. Zato bodo morali vodilni predstavniki države v prihodnje bolj prisluhniti državljanom in jih slišati, predvsem pa prepoznati naše skupne potrebe, predloge in ideje o prihodnosti,« je v nadaljevanju o vlogi države dejala podžupanja. Po njenih besedah bomo morali skupaj doseči, da bo javni interes presegel zasebni interes ter željo po dobičku in kapitalu. Država smo ljudje. Med seboj smo si različni, mnogokrat imamo drugačna mnenja, želje in ideje, ampak če bomo zmogli toliko poguma in odločnosti, kot smo ga imeli leta 1991, bomo presegli trenutno stanje ter dobili samozavest in ponovni zagon, da pokažemo, da smo Slovenci še vedno sposobni narediti velike in dobre stvari. »Še vedno verjamem v Slovenijo, državljanke in državljane, in vem, da se tudi tokrat znamo in zmoremo soočiti z izzivi časa. To naj bo naša obljuba in ta obljuba bo najlepše darilo državi ob njenem in našem prazniku,« je svoj govor sklenila podžupanja. BEsEDILo IN Foto: MlRo PivAR Tržni prostor i: Domžale 6. september , , 1. Glasbeni nastop 5>a 10. ure aaije ^t na kvadrat SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, v sredo 14. 8. 2019 tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 3 AKTUALNO 23. etno rock festival se seli v Češminov park Dva večera, dvakrat po štirje izvajalci, osem nastopajočih zasedb oziroma posameznikov in preselitev festivalskega odra v Češminov park v Domžalah - to so osnovne značilnosti letošnjega 23. etno rock festivala, ki bo v petek, 23. avgusta, in v soboto, 24. avgusta, obakrat z začetkom ob 18. uri. Začnimo pri najbolj občutljivi temi, denarju. Čeprav festival še naprej podpirajo Občina Domžale in drugi dobri ljudje, pa so organizatorji - KUD Kontrabant - razočarani nad odločitvijo Ministrstva za kulturo. Na podlagi prijave na javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov so namreč izvedeli, da denarja ne morejo dobiti, češ da je (tudi) 23. etno rock festival komercialne narave. Tako so se obrisali pod nosom še za morebitna sredstva Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS, saj se na ta razpis niso mogli prijaviti, ker so se že na razpis kulturnega ministrstva. Le s trdno voljo in z zagnanim delom članov KUD Kontrabant festival torej bo, in sicer v petek, 23. avgusta, od 18.00 dalje in v soboto, 24. avgusta 2019, prav tako od 18. ure naprej. Najprej se bosta v petek zvečer predstavila brata Jernej (harmonika) in Tomaž Hostnik (klavir, vokal), ki sta leta 2015 kot zasedba Drajnarjuva Vampa brez kake večje medijske pozornosti in promocije pri založbi Sanje izdala prvenec samosvojega šansona Je pri nas od nekdaj znano. Na njem z vso hudomušnostjo, pikrostjo in obilico sarkazma zarežeta v družbeni vsakdan slovenskega življa, ki ga pesti nešteto težav, za katere si je sicer delno kriv sam ali pa po njem z nečloveškimi dekreti udriha sistem. Čeprav sta brata vesoljni slovenski publiki dokaj neznana, sta že prehodila bogato glasbeno pot. Oba sta akademsko izobražena glasbenika, skladatelja in aranžer-ja, ki sta sodelovala v številnih klasičnih in tudi bolj rockovskih zasedbah. Kika Szomi Kralj bo najmlajša glasbenica, ki bo nastopila na 23. ERF. Za bratoma Hostnik bo na odru v Češminovem parku s svojim sodobno obarvanim programom nastopila Mengeška godba (19.15-20.30). Kulturno društvo Mengeška godba je bilo ustanovljeno novembra 1884 in neprekinjeno deluje že 135 let. Trenutno šteje 65 aktivnih članov, ki pod vodstvom ka-pelnika Dimitrija Ledererja izvaja zelo bogat glasbeni repertoar. Poleg tradicionalne narodno-zabavne prireditve Pod mengeško marelo ima godba tudi tematski letni koncert. Zelo obiskan in priljubljen je božično-novoletni koncert, ki je klasično in zabavno obarvan, na njem pa se predstavijo različni domači solisti. Godba vsaj enkrat letno gostuje v tujini. Letno nastopijo na več kot 30 dogodkih oziroma koncertih. Tretje mesto že po tradiciji pripada domačim izvajalcem, tokrat pod imenom Kika in Kontrabant (20.45-22.15), kar pomeni, da se bodo tokrat na odru srečali kar trije člani družine Szomi, oče Bela s kitaro, harmoniko in petjem ter hči Kika Szomi Kralj s klarinetom in petjem ter Pal Szomi na bobnih in kitari. Prav gotovo bo program v dobršnem delu podrejen nastopu mlade in imenitne 13-letne klarinetistke Kike, ki prinaša v program in skladbe Kontrabanta svojevrstno svežino. Prvi festivalski večer bodo zaključili Haiku Garden (22.30-24.00). To je ljubljanska glasbena skupina, ki izvaja t. i. shoegazing glasbo v angleškem jeziku. Aktivni so od leta 2015, ko sta bili dve njihovi pesmi (Until Then in Homely) vključeni na kompilacijo Klub- ski maraton 2015 Radia Študent. Skupina je septembra 2018 izdala singl Hazel in naznanila, da namerava 25. oktobra izdati svoj prvi studijski album z naslovom Where If Not Now. Album je izšel in prejel izredno dobre ocene s strani kritikov. Sobotni festivalski večer bo začel Kontra-Kvartet (18.00-19.15). To je akustična slovenska etno skupina, ki izvaja tradicionalno judovsko glasbo -klezmer glasbo v najbolj pristni obliki. Kdor še ni doživel glasbe, polne strasti, dramatičnosti in melanholije, ki seže naravnost do srca, ta je prikrajšan za te užitke. Za nekatere je emocionalna, simpatična, pozitivna, topla, vedno sveža in nikoli staromodna glasba; spet jo drugi vidijo kot samosvojo prepoznavno drugačno, konceptualno, raziskovalno, sporočilno, celo alternativno glasbo. Kot drugi gost drugega večera bo nastopil slovenski kantavtor in pesnik Adi Smolar (19.25-20.45), ki ga ni tre- ba posebej predstavljati. Danes 60-le-tni glasbenik se je rodil v glasbeni družini. V mladosti je Adi igral klarinet in harmoniko in bil član pevskih zborov. Z osemnajstimi leti je začel igrati tudi na kitaro. Leta 1981 je imel prvi javni koncert v Cerknici, v 90. letih 20. stoletja pa je postal znan širši slovenski glasbeni sceni. Radio Mondo (21.00-22.15) je zasedba, ki jo vodi in usmerja Matej Mijato-vic, ki je okrog sebe zbral izvrstne glasbenike, ki znajo zaigrati in zapeti Matejeve zamisli. »Nismo samo glasba in zgodbe v rimah, smo še vse tisto okrog in to bi vam radi povedali. Glasba, ki se vali iz zvočnikov Radia Mondo, je mešanica pripovedk šansona, nagajivega kabareja in poskočne, včasih otožne popevke,« pravijo Radio Mondo. Del Tuha bodo sklenili 23. etno rock festival (22.30-24.00). Skupina je trenutno najbolj pristna in avtentična romska glasbena zasedba v Sloveniji. Sestavljajo jo odlični glasbeniki, ki prihajajo iz romskih naselij v Prekmurju, okoli njih pa je zbrana tudi preizkušena avtorska ekipa. Avtor večine skladb je Milan Ostojič, sicer tudi vodja nekoč uspešne skupine Halgato band, avtor besedil pa Feri Lainšček, ki je ob skupini Halgato band dolga leta sodeloval še z znano romsko skupino Langa. Gre za ekipo, ki jo navdihuje romski temperament, prepoznavni pa so tudi značilni panonski sentimenti. Skupina se torej navezuje na tradicijo znanih prekmur-sko-romskih zasedb in izvaja predvsem akustično glasbo. BESEDILO IN FOTO: PRIMOŽ HlENG Redko skupaj na odru: Matej Mijatovic (Radio Mondo) in Bela Szomi Kralj (Kontrabant) Odkritje spominskega obeležja na RTV Arboretum Volčji Potok oddajniku Domžale preseneča Drugega julija 2019 so veterani vojne za Slovenijo skupaj z Občino Domžale in RTV Tridnevni filmski festival s projekcijo filma Dolina miru Slovenija na Oddajnem centru v Domžalah postavili spominsko obeležje. Oddajni center Domžale 2. julija 2019 Natanko na isti poletni dan, 2. julija 1991, pred 28 leti so sovražna letala JA raketirala oddajnik. Napadeni in poškodovani so bili še oddajniki na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Pohorju in Boču. Namen sovražnega napada JA na oddajnike je bilo vnesti splošno zmedo med prebivalstvo naše, takrat že samostojne države Slovenije. Malce simbolike si je privoščila tudi narava, med osamosvojitveno vojno smo bili napadeni z bojnimi letali in raketami, tokrat nam je po-nagajalo neurje z močnim vetrom in nam onemogočilo izvesti slovesnost na prostem. Vendar, ker smo še vedno uporni kot med vojno, smo vso stvar izvedli na rezervni lokaciji - v prostorih samega Oddajnega centra. Žal nismo dočakali predsednika vlade Marjana Šarca, ker so vsi šefi vlad v Bruslju na izrednem sklicu Sveta Evrope soustvarjali evropski povo- Odkrito obeležje lilni golaž, iz katerega naj bi nastala nova vodstvena ekipa EU. Po obvezni himni je predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič pozdravil vse prisotne, še posebno predsednika ZVVS Ladislava Lipiča, podžupana Občine Domžale Marjana Ravnikarja, poveljnika pokrajine Ljubljana v letu 1991 Miho Butaro in njegovega naslednika Janeza Lesjaka. Postavitev obeležja naj bo trajni spomin na dogodke iz leta 1991, ko smo bili pri-morani z orožjem v roki zavarovati neodvisnost naše komaj rojene države. Generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc je je izpostavil pomen vodilnega nacionalnega medija v vsesplošni poplavi raznih novic iz različnih, tudi nepreverjenih virov, in nas spomnil na predanost uslužbencev na oddajnih centrih, ki so kljub vojnim razmeram profesionalno opravili svoje naloge. Direktor direktorata za obrambne zadeve na obrambnem ministrstvu RS Srečko Zajc nas je opozoril na veliko količino lažnih novic, ki nam grenijo življenje. Pred skoraj tremi desetletji nam je bilo lažje zaupati posameznim medijem, zdaj je eden glavnih tudi internet, ki mu ne moremo v popolnosti slepo zaupati. Kulturni program je izvedla citrar-ska skupina Banda citrarska s solistom Klemenom Torkarjem in pevka Neža Drobnič Bogataj. Vse skupaj je povezoval Mitja Gregorič. Po končanem uradnem programu so si prisotni ogledali odkrito obeležje, ki so se mu poklonili tudi praporščaki veteranskih organizacij. Čisto za konec je večina v prijateljskem druženju podoživljala čas, ko smo iz naroda postali nacija in dobili svojo državo. Janez Gregorič Velikokrat je bilo zapisano, da je Arboretum Volčji Potok čudovit v vseh letnih časih, pa tudi, da prav vsako leto ponudijo kaj novega. Letos je bilo novosti veliko, skoraj vsak mesec kakšna, posebej pa so za vse ljubitelje parka in filma prijetno presenečenje pripravili v avgustu, ko bodo v parku pripravili tridnevni filmski festival s projekcijo filma Dolina miru, saj je bil Arboretum Volčji Potok s svojimi edinstvenimi parkovnimi prizori izbran za kuliso filmu Dolina miru (1956). Ob obeležju 100-letnice rojstva režiserja filma Franceta Štiglica bodo film predvajali prav na samem prizorišču, kjer je nastajal, hkrati pa si vse od 1. aprila do septembra 2019 lahko ogledate razstavo na prostem, ki je tudi del projekta 100 let Franceta Šti-glica in prinaša zanimive informacije o režiserju, filmu in snemanju. Del poklona režiserju Štiglicu ob bo tudi projekcija restavriranega filma Dolina miru s filmskim pogovorom v Ar-boretumu Volčji Potok. Film bodo pod krošnjami dreves predvajali v okviru Filmskih večerov v Arboretumu, pri njem sodeluje tudi Mestni kino KD Franca Bernika Domžale. Spored filmskih večerov med 29. in 31. avgustom 2019 bo objavljen naknadno na spletni strani. V primeru dežja bo dogodek prestavljen. Ob okrogli obletnici rojstva Ferryja Souvana, ki se je pred sto leti rodil v graščini sredi današnjega arboretuma in pozneje kot mnogostranski ustvarjalec močno vplival na slovensko zabavno glasbo druge polovice 20. stoletja, so prav tako pripravili razstavo, ki vas seznanja z njegovim življenjem in delom. Sicer pa avgust v arboretumu imenujejo mesec dalij, saj cvetlice z ra- znovrstnimi cvetovi najbolj zable-stijo prav v avgustu. V zadnjem počitniškem mesecu si še vedno lahko ogledate cvetlične iluzije, pa kaktuse in orhideje, balkonsko cvetje, še vedno posebno najmlajše razveseljujejo dinozavri in velikani morskih globin. dežela pravljičnih junakov, vašega obiska bodo veseli tropski metulji. Vabijo vas tudi v parkovni paviljon, kjer so skupaj z Umetnostno galerijo Maribor pripravili razstavo Hortenzi-je v Arboretumu Volčji Potok, razstavo reprodukcij umetniških del avtoric Avguste Šantel mlajše in Henrie-te Šantel. Seveda pa tudi v avgustu ne bo manjkalo delavnic, naštejmo jih nekaj: otroške delavnice: spoznavanje eksotičnih živali (10. avgusta), lutkovna delavnica (3. avgusta) ustvarjalna delavnica s štampiljkami, (17. avgusta). Dogodek Mantra Gajatri lahko obiščete v spodnjem angleškem parku 3., 10., 17., 24. in 31. avgusta; jogo v parku 4., 11., 18. in 25. avgusta; tapkanje po akupunkturnih točkah 11. avgusta in 8. septembra 2019 ter plese v krogu za naravo 4. in 11. avgusta. Če pa še ne veste, kako preživeti skoraj zadnje dni počitnic, vas ŠAD Mavrica vabi na naravoslovne počitnice, počitniško varstvo od 19. do 23. avgusta 2019 med 7. in 16. uro v arbore-tumu. Za konec pa še povabilo na Čarobni dan v nedeljo, 1. septembra 2019. Preživeli boste nepozaben dan ob najrazličnejših aktivnostih in se poslovili od brezskrbnih poletnih dni. Ampak do tedaj je še mesec, preživite ga brezskrbno, varno in s čim več obiski Ar-boretuma Volčji Potok. VERA VOJSKA 4 | slamnik ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX V I v iz urada župana | občinski svet slamnik@kd-domzale.si Investicije v juliju V juliju je vroče tudi na gradbiščih, cestah in v parkih. Nekaj investicij je že končanih, glavnina aktualnih poletnih bo zaključena konec avgusta. Štejejo tudi vaši predlogi Na zadnji, 5. seji občinskega sveta so svetniki po vsebinski razpravi sklenili, da je treba odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2020 in 2021 ustrezno dopolniti s predlogi svetnikov, krajevnih skupnosti in občanov, nato pa ju vrniti v prvo branje. V prejšnji številki Slamnika sem v ta namen pozval vse občanke in občane, naj mi pošljejo predloge, s katerimi lahko zvišajo kakovost življenja, krepijo družbeno participacijo in vključenost ter prispevajo h gradnji naše skupnosti. Cilj tega poziva je pridobiti projektne predloge na teritoriju občine Domžale. Na spletni strani www. domzale.si lahko najdete objavljen Poziv za oddajo projektnih predlogov občank in občanov. Rok za oddajo je 1. september, nekaj predlogov pa je med tem časom že prišlo v moj nabiralnik. Vse predloge bom skrbno preučil, ugotovil upravičenost in jih v največji meri poskušal tudi uresničiti v skladu s proračunskimi možnostmi. Na spletni strani Danes je nov dan, ki je pred volilno kampanjo zbirala kandidate, ki so se zaobljubili, da bodo omogočili svojim občanom odločati o delu javnega denarja, sem našel zapis, da so v skoraj 30 letih obstoja participativnega proračuna velike organizacije, kot so Svetovna banka, Organizacija združenih narodov, pa tudi večje število univerz in posamičnih raziskovalcev dodobra preučile in identificirale učinke izvajanja participativnega proračuna. Ker sem tudi sam želel, da soustvarjate prostor, v katerem živite, sem se odločil, da tudi Občina Domžale pristopi k sistemu participativnega proračuna. Verjamem, da z upoštevanjem vaših predlogov lahko povečamo učinkovitost porabe sredstev, ustvarimo hitrejšo gospodarsko rast, enako-merneje razvijamo občino, zmanjšamo socialne razlike, bolje ravnamo z infrastrukturo in se bolj identificiramo z njo, povečamo zaupanje v demokratične postopke ter povečamo aktivacijo vas, občank in občanov. Z mislijo na delovno jesen vas lepo pozdravljam ter vam želim prijeten in miren preostanek poletja. Župan Občine Domžale Toni Dragar Rekonstrukcija ceste Dob-Češenik-Turnše, 2. faza (1) Občina Domžale izvaja investicijsko vzdrževalna dela, celotna trasa 2. faze poteka skozi naselje Češenik. V sklopu rekonstrukcije ceste je predvidena obnova vodovoda in komunalnih vodov. Rekonstrukcija ceste se je začela v maju in bo zaključena predvidoma v avgustu. Breznikova cesta v Ihanu -preplastitev (2) Na Breznikovi cesti v Ihanu so od Krožne poti do križišča s Staro cesto izvedli vzdrževalna dela, ki so obsegala sledeča dela: zamenjava pokrovov fekalne, meteorne, elektro in telekomunikacijske kanalizacije; zamenjava spodnjega ustroja vozišča v debelini 60 cm, na manj poškodovanih delih zamenjava spodnjega ustroja v debelini 30 cm; izvedba razširitve ceste na 6,0 m v celotnem odseku; rušenje asfalta in ponovno asfaltiranje v debelini 8 cm nosilni sloj in obrabni sloj v debelini 4 cm, obnova najbolj poškodovanih delov hodnika za pešce in ureditev bankin. OŠ Venclja Perka - zunanja ureditev na vzhodni strani (3) Predmet projekta zunanje ureditve je menjava dotrajane zunanje kanalizacije ter delna preureditev zunanje ureditve na vzhodu OŠ Venclja Perka v Domžalah. Površine, namenjene prostemu prehodu pešcev in kolesarjev, asfaltirajo, površine ob šoli, namenjene učencem, pa tlakujejo z betonskimi ploščami večjega formata. Vzdolž telovadnice se zaradi višinske razlike izvede betonski zidec, ki bo hkrati klop. Obnovljena bo tudi kolesarnica. Obnova Kolodvorske ceste, 2. del (4) Na Kolodvorski cesti se izvajajo investicijsko vzdrževalna dela, trenutno je v fazi preureditve ceste v javno površino, ki bo tlakovana. Predvidena je nova urbana oprema, nov je načrt krajinske arhitekture, urejena je meteorna kanalizacija, prestavitev kanalizacije, načrt električnih inštalacij in javna razsvetljava ter obnovljen vodovod. Športni park Krtina Nakrtin (5) Na Krtini že stoji nov Športni park Krtina Nakrtin, za katerega bo Občina Domžale v avgustu pridobila uporabno dovoljenje in ga predala v upravljanje Zavodu za šport in rekreacijo Domžale. V sklopu novega športnega parka so bili zgrajeni oziroma postavljeni parkirišče, igrišča za nogomet, košarko in odbojko na mivki, steza za skok v daljino, fitnes v naravi, tekaška in kolesarska steza, plezalna stena, prostor za slac-kline in pitnik. Vhod v Športno dvorano Domžale (6) Namen rekonstrukcije prenove zahodnega dela Športne dvorane Domžale je zagotovitev kvalitetnega vhoda v dvorano, dopolnjevanje programa športno/kulturne dvorane in zadostnih površin za shranjevanje opreme. Pritlični del bo imel prenovljene sanitarije za invalide, prostor za čistila, prostor za prodajo vstopnic, bistro, večnamenski prostor in priročno skladišče. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek 5. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 20. junija 2019, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 5. seja Občinskega sveta Občine Domžale. Po ugotovljeni navzočnosti in sprejemu zapisnika 4. seje z dne 18. 4. 2019, je bil predlagan naslednji dnevni red: 1. Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2020 - prva obravnava 2. Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2021 - prva obravnava 3. Odlok o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov - druga obravnava 4. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja »Preserje ob Bistrici - jug« - skrajšani postopek 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Domžale - skrajšani postopek 6. Odlok o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Domžale - prva obravnava 7. Odlok o določitvi območja predkupne pravice na zemljiščih v Občini Domžale - prva obravnava 8. Odlok o načinu sprejema ter stroških lokacijske preveritve - prva obravnava 9. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 10. Letni program športa Občine Domžale za leto 2019 - nadaljevanje prekinjene točke 11. Delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2018 12. Program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2019 13. Vprašanja, pobude in predlogi Občinski svetniki so sejo začeli s prvim branjem in vsebinsko razpravo o predlaganih besedilih Odlokov o proračunu Občine Domžale za leti 2020 in 2021. Po razpravi so sklenili, da je treba Odloka o proračunu Občine Domžale za leti 2020 in 2021 ustrezno dopolniti s predlogi svetnikov, krajevnih skupnosti in občanov, nato pa ju vrniti v prvo branje. Svetniki so v nadaljevanju seje opravili drugo obravnavo Odloka o koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, vendar ga niso sprejeli. Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep o sprejemu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja »Preserje ob Bistrici - jug«. S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za območje »Preserje ob Bistrici jug«. Svetniki so v nadaljevanju sprejeli sklep o sprejemu Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovne šole Domžale. Skladno z omenjenim sklepom so najprej sprejeli amandma k zadevnemu odloku, nato pa še potrdili njegove spremembe in dopolnitve. V nadaljevanju seje so potekale prve obravnave Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Domžale, Odloka o določitvi območja predkupne pravice na zemljiščih v Občini Domžale in Odloka o načinu sprejema ter stroških lokacijske preveritve. Svetniki so sklenili, da so primerni za drugo obravnavo. Svetniki so sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, s katerim se šestim parcelam ukinja status javnega dobra. Občinski svetniki so nato nadaljevali z obravnavo na prejšnji seji prekinjene točke, Letnim programom športa Občine Domžale za leto 2019 in ga po opravljeni razpravi niso potrdili. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2018 in sprejeli sklep, na podlagi katerega je direktorica javnega zavoda Kulturni dom Franca Bernika upravičena do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2018. Občinski svet Občine Domžale je s sklepom sprejel program dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2019. Svetniki so sklenili še, da se za predstavnika Občine Domžale v svetu javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Dragomelj imenuje Nina Skube. Seja se je zaključila z vprašanji, pobudami in predlogi svetnikov. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 5 iz URADA ZUPANA Jubilantka Francka Urbanija iz Jarš: brez zaupanja Tradicionalni obisk domžalskih in spoštovanja ne gre tabornikov v Stavči vasi Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu O otroštvu in mladosti jubilantka Frančiška Urbanija, bolj znana kot Francka, s Čevljarske ulice v Spodnjih Jaršah govori s posebnim bleskom v očeh. Rada se spomni, kako sta bila prvega dekleta v družini s tremi fanti na Javoriščici pri družini Cerar, po domače Pr Jergan, vesela skrbna starša. O svojem življenju je jubilantka pripovedovala županu Toni-ju Dragarju, ki ji je zaželel predvsem veliko zdravja, enako kot možu Frančišku, s katerim sta lani praznovala 65-letnico poroke. O skrbnih starših je veliko lepega povedala hči Marjana. Jože, France in Stane so bili njeni starejši bratje, ki se jim je na srednje veliki kmetiji, kjer je oče čevljar s pridnim delom in skrbna mama družini skušala zagotoviti brezskrbno življenje, pridružila 3. junija 1929. Pridno so delali in bili zelo žalostni, ko je v letu 1940 nenadoma umrla zlata mama. Jubilantka je morala hitro odrasti in prevzeti gospodinjska dela. Radi so se imeli in pomagali drug drugemu. Januarja 1943 so Nemci družino odpeljali v izgnanstvo v Nemčijo, kjer jih je čakalo trpljenje in negotovost. Domov - na izropano domačijo ter požgano gospodarsko poslopje in kozolec, so se vrnili julija 1945 - iskreno veseli, da so le doma. Pomagali so sosedje, življenje je bilo polno prijaznih srečanj in vrišča mladih na velikem dvorišču. Oče Ignac je v KS opravljal številne pomembne funkcije, fantje so šli po službah, jubilantka je ostala doma in gospodinjila ter opravljala druga dela. Rada je šla pogledat tudi kakšno igro in na eni izmed njih srečala Frančiška Urbanijo. Ljubezen in leta 1953 poroka sta jubilantko, ki je v Jaršah podedovala po enem od stricev manjšo domačijo, odpeljala na nov dom, hkrati pa se je na očetovo željo, svoje edino dekle je imel neizmerno rad, vračala domov in pomagala, dokler k hiši ni prišla 'ta mlada'. Skupaj z možem sta skrbela za sina Franca in hči Marjano. Pridno delo, skromnost, zaupanje in spoštovanje so vrednote, ki njo in družino spremljajo vseh 65 let. Veseli se štirih vnukinj, pravnukinje, obletnic v družinskem krogu, med njimi posebno zlate in biserne poroke, ki sta jo z možem praznovala skupaj z njenim bratom Sta-netom in žal njegovo že pokojno ženo Ivanko, lepo je bilo tudi lani ob 65-le-tnici skupnega življenja, saj domači vedno pripravijo kakšno prijetno presenečenje, kot ga je sama pripravila s srečanjem nečakov. Prijetna so ponedeljkova in torkova srečanja, ko z bratom Sta-netom s prijatelji igrajo remi, hkrati pa Jubilant Drago Mrdjenovič: »Moje veselje so zdrave in pridne čebele« Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu »Čebelarstvo zahteva celega človeka in delo ni nikoli poplačano, razen z veseljem ob pogledu na zdrave in pridne čebele,« pravi jubilant Drago Mrdjenovič s Količevega, ki je 6. junija 2019 praznoval 90. rojstni dan. In kdo bi to bolje vedel kot gospod Drago, ki se s čebelarstvom ukvarja že od leta 1954, v vsem tem obdobju pa je opravljal vrsto pomembnih funkcij tako v Čebelarski družini Krtina kot Čebelarskem društvu Domžale ter Čebelarskem društvu Krtina Dob. Za dolgoletno prizadevno delo, pri katerem je treba omeniti tudi ženo Cilko, je dobil tako priznanje Občine Domžale kot Red Antona Janše I. stopnje - oboje na predlog ČD Krtina Dob, katerega častni član je. Ob jubileju ga je v spremstvu Marjana Kodermana, predsednika ČD Krtina Dob, obiskal župan Toni Dragar ter mu zaželel še veliko zdravja in pri- jetnih trenutkov z domačimi: ženo Cilko, uspešnima sinovoma in štirimi vnuki, predvsem pa s prijateljicami čebelicami. Njegova življenjska pot se je začela v Beogradu, kjer sta se srečala dekle iz Rafolč, ki je šlo v svet za boljšim kruhom, in strojnik, ki je služboval v av-stro-ogrski ter pozneje v kraljevski vojski, v mornarici. Družina se je veliko selila, ustalila pa na Količevem, kjer je mama kupila parcelo za hišo. Jubilant se je izučil za ključavničarja, nato pa vso delovno dobo preživel v Indupla-ti Jarše kot mojster vzdrževanja strojev. Še prej je bila pestra pot v JLA, srečanje z bodočo ženo Cilko, s katero sta poročena že 65 let, delo v sindikatu, v gasilskem društvu - tako v tovarni kot v PGD Vir, kjer so lepi spomini na gradnjo gasilskega doma. Bil je eden od začetnikov balinarskega športa v BŠK Budni-čar Količevo in še kaj bi se našlo. V sredo, 17. julija, so župan Občine Domžale Toni Dragar in ekipa predstavnikov Občinskega štaba za civilno zaščito obiskali 62 domžalskih tabornikov in 18 vodnikov ter pomočnikov iz Roda skalnih taborov na njihovem taborjenju, ki tudi letos poteka v dolenjski Stavči vasi blizu Žužemberka. izkoristijo prav vsako priložnost, da se imajo lepo. Lepa jesen življenja, ki se je jubilantka veseli in si želi le zdravja -zase in vse domače, poudarja pa, da sta z možem vse življenje delala skupaj, se spoštovala, si zaupala in pomagala. Potem je vse lahko. Z možem sta člana Društva izgnancev Domžale in borčevske organizacije, jubilantka je dolga leta pomagala v Rdečem križu. Rada se spominjata tudi dela v drugih društvih: pomagali smo drug drugemu, se spoštovali in bili radi skupaj, obuja spomine jubilantka, ki je za praznovanje pripravila imenitne lahke flancate, in se spomnila, kako dobre sta jih delala starša. Lepi spomini, ki ji lepšajo življenje. Iskrene čestitke in na-svidenje ob stoletnici - zakaj pa ne. Vera Vojska Foto: Vido Repanšek Prvih deset dni je tabor namenjen najstarejšim tabornikom, starih od 12 do 15 let, potem se jim za en teden pridružijo še najmlajši, stari od 6 do 12 let. Starešina tabora Karin Mezek in vodja tabora Kristina Sušnik sta županu in ekipi razkazali tabor z vso pripadajočo naravno infrastrukturo in naštela številne aktivnosti, ki so jih deležni tako mladi taborniki kot njihovi vodniki. Vsaka stvar v taboru ima svoje mesto, vse je lepo urejeno in pospravljeno. Sredi tabora plapola visoko dvignjena taborniška zastava in spodaj gori večni ogenj. Da ogenj nikoli ne ugasne, skrbijo najmlajši udeleženci tabora in nočna straža. Na stenčasu poleg štabca (to je večji šo- taboru velik tobogan oziroma vodna drča, ki so jo taborniki že preizkusili in se pri tem neizmerno zabavali. Mladi navdušenci nad naravo vsak dan telovadijo, raziskujejo gozd in bližnjo okolico, se vozijo s kanuji, se kopajo v Krki ter preživljajo nepozabne večere s pestrim programom ob zvokih kitare in tabornem ognju. Poseb- Njegova in ženina življenjska pot je prepletena s skrbjo za uspešna sinova, s pridnim delom na vrtu in v sadovnjaku, jubilant je strokovnjak za obrezovanje drevja in stiskanje jabolk ter majhnem vinogradu, veliko je cvetja, prijetna vrtna hišica pa je njun poletni dom. Na Račnem vrhu sta postavila čebelnjak - prijetno zavetišče zanju in čebele. Skupno delo, ki ga nikoli ne zmanjka, je eno samo veliko veselje, pravita jubilant in žena Cilka, Še vedno imata doma kar nekaj panjev, včasih jih je bilo blizu 50. Najraje imata cvetlični, gozdni in kostanjev med, vsi so pomemben del njune prehrane. Zaradi znanja, izkušenj ter pridnega dela so jubilantu in mu še čebelarji zaupajo. »Čebele moraš imeti rad, vseskozi se moraš strokovno izobraževati, pomembna sta prijateljstvo in izmenjava izkušenj s čebelarji. Nikoli ne smeš pozabiti, da čebelarstvo zahteva celega človeka, delo pa je poplačano z veseljem ob pogledu na zdrave in pridne čebele ter kvalitetni med,« pove jubilant, ki je bil vesel številnih priznanj za dolgoletno požrtvovalno delo. Zdaj z ženo pridno delata v ČD Krtina Dob, za katerega imata samo pohvalne besede. Prijetno praznovanje 90. rojstnega dne se je raztegnilo kar na cel mesec, saj so mu hvaležnost za prizadevno delo izkazala društva, številni prijatelji, predvsem pa domači. In kako do 90 sem ga vprašala. Odgovor je bil kratek, z njim pa se je strinjala tudi žena Cilka: »Z delom in še enkrat z delom.« Iskrene čestitke ob visokem življenjskem jubileju, spoštovani jubilant Drago, in še veliko prijetnih in zdravih dni, obema z ženo Cilko, vama želimo. Vera Vojska Foto: TEJA HAupTMAN tor, v katerem so spravljeni pisarniški material, pripomočki za ustvarjanje in izgubljeni predmeti) visi dnevni red, naloge dežurnega voda, seznam za poroke, jedilnik in tabela o ocenjevanju šotorov. V kuhinji se je pripravljalo kosilo (riba na suhem - paniran oslič in pire krompir), v pokriti jedilnici pa so otroci izdelovali sodobno orodje, podobno frači, ki jim bo služilo za zabavo in veselje. Pomembna pridobitev zadnjih let so solarne celice, ki pomagajo pri dobavi dodatne električne energije. Letos je novost v na dogodivščina pa je vsekakor noč, preživeta pod milim nebom na bivaku, ko si taborniki uredijo prenočišče in skuhajo večerjo na odprtem ognju. Župan in ekipa so otroke pohvalili, saj hitro priskočijo na pomoč pri pomivanju posode, pospravljanju ali nabiranju vejevja. Pohvale vredni so tudi vodniki, ki s svojim delom in trudom otrokom pričarajo nepozabne taborniške dni, v katerih ni prostora za telefone in računalniške igrice. Foto: Vido Repanšek in Andraž Lovšin Pobrodošl i i/ Pomitd^ls Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinariko, kulturo, dogodki, sejmi... VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo! OBČINA DOMŽALE 6 | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX slamnik@kd-domzale.si GOSPODARSTVO JE DANES BOLJ PRIPRAVLJENO NA NOVO KRIZO ZORAN POLJŠAK, PREDSEDNIK OBMOČNE OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE DOMŽALE Domžalska Območna obrtno-podjetniška zbornica (v nadaljevanju Obrtna zbornica Domžale) v letošnjem letu praznuje visoki jubilej, 40 let od ustanovitve, čeprav na tem področju delujejo še kakšno leto dlje. Jubilej so pred kratkim obeležili s slavnostno akademijo. S predsednikom zbornice Zoranom Poljšakom pa smo tokrat spregovorili o izzivih preteklih let, spremembah, ki so zbornico zbudile v preteklih letih ter seveda željah za prihodnost. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc Naj vam zaupamo - zbornica si želi še več projektov, ki bodo v prid ne le podjetnikom, ampak vsem Domžalčanom. Kakšne ideje imajo in kako bi jih realizirali, pa si lahko preberete v nadaljevanju. Obrtna zbornica Domžale v letošnjem letu praznuje 40-letnico obstoja, običajno začnemo na začetku, pa dajva tokrat na koncu. Kaj je zaznamovalo zadnje leto na OOZ Domžale? Za zadnje leto bi težko veliko povedal, saj smo vse sile uperili v organizacijo obletnice, na kateri je bilo več kot 800 ljudi, in slavnostno akademijo. Ob tem smo skrbeli tudi, da delo na zbornici poteka normalno, delamo na VEM točki, SPOT-u in drugih projektih, saj če ne bi delali na projektih, bi zbornica težko poslovala. Težave so se namreč začele takrat, ko smo izgubili obvezno članarino, saj smo bili do takrat četrta največja območna obrtno-pod-jetniška zbornica v Sloveniji, s približno dva tisoč člani, danes pa jih imamo manj kot tisoč in to se pozna na finančnem področju. Sicer pa je zadnje obdobje zaznamovala tudi prodaja naše stare zbornice, poslopja, ki ga, čeprav nam je nekdaj tako dobro služilo, hkrati z novo stavbo, v kateri smo danes, nismo več potrebovali. Ne smemo pa pozabiti niti 10-letnice zgradbe zbornice, v kateri smo danes. Tudi ta obletnica je letos. Če se ozrete po Sloveniji, kako bi danes, v primerjavi z ostalimi zbornicam, pozicionirali domžalsko? Mogoče smo bolj aktivni na projektih, a je težko ocenjevati vsako zbornico, saj jih je kar 62 in še ljubljanska, ki je, glede na število zaposlenih, najaktivnejša. Prav ljubljanska je tista, ki tudi največ sodeluje z vlado in odbori. Ostale zbornice pa bi težko ocenil, saj je vsaka specifična, manjše so recimo bolj vpete v lokalno okolje, ker se ljudje bolj poznajo. Večje zbornice, med katere spadamo tudi mi, pa se trudimo, da bi ustregle čim več občanom, tudi v okviru VEM točke, ki je namenjena vsem. Lahko pa rečem, da smo še vedno med prvih 10 zbornic v Sloveniji. Vrniva se v zgodovino, na sam začetek. Katere so bile prelomnice, ki jih na zbornici beležite kot pomembnejše v času od ustanovitve pa do danes? Prvi mejnik je bila zagotovo ustanovitev. Sicer nismo najstarejša zbornica, večina zbornic je letos praznovala že 50 let, tudi naša krovna organizacija, mi pa smo na začetku sodelovali s SZDL, kjer smo imeli svoj odbor, ki ga je vodil gospod Vedeti moramo, da je gospodarska rast danes sicer visoka, a govori se, da prihaja nova kriza. Zagotovo pa smo tako gospodarstvo kot vlada bolj pripravljeni na prihod krize. Obrtniki sicer sami po sebi ne čutimo toliko krize, ker delujemo kot manjše organizacije in običajno gledamo na to, da imamo nekaj rezerve, prihrankov za čas krize. Obnašamo se kot dobri kmetje, ki morajo preživeti, saj nikoli ne vedo, kaj se bo zgodilo, toča, poplave ali kaj drugega. Mušič. Sam sem se zbornici pridružil leta 1983. Sicer pa so od ustanovitve živi še trije ustanovni člani, gospod Smolnikar, gospa Retelj in gospod Počivavšek. Je bilo pa to obdobje, ko se je ustanovila zbornica, prav tako pa smo takrat zgradili oziroma obnovili našo staro hišo. Vmes so bila tudi obdobja, ki so bila težka za obrt. Je bila pa naša prednost, ker smo imeli za seboj Občino Domžale, ki je imela več posluha za obrt kot ostale občine, zato smo se močneje razvijali, pa ne le v okviru Slovenije, ampak tudi Jugoslavije. Ljudje so k nam hodili gledat, zakaj smo bolj uspešni. Drugo največje obdobje je bilo v času izgube obveznega članstva. Sam sem bil zelo nezadovoljen, da se je to zgodilo. To je enako, kot če bi dali občanom na voljo, ali bodo plačevali davek ali ga ne bodo plačevali. Normalno, da bodo vsi rekli, da ne, kar tudi ni prav. Težava je, da se večina ne zaveda, da zbornica predstavlja sindikat delodajalcev, in če je prej 60.000 članov plačevalo članarino, jih danes samo še 25.000, naši usposobljeni kadri pa urejajo z vlado in ostalimi zakonodajo in vse. Če je kaj pozitivnega ali negativnega, pa koristijo vsi. Borimo se, da bi dobili prispevek za zastopanje, ki bi ga morali plačevati vsi. Zaznamovala pa nas je tudi ustanovitev VEM točk po Sloveniji, na katerih bi težko delali tako kvalitetno, kot delamo, če ne bi bilo velike podpore s strani Občine Domžale. Financiramo se namreč iz članarine, na VEM točkah pa vsi lahko urejajo ali ustanovitev podjetja ali popravke. VEM točka je oskrbovana z našimi kadri, našimi resursi. Za nami pa je tudi izgradnja novega doma pred desetimi leti, s čimer smo res odlašali, a smo uspeli izpeljati še pred krizo s pomočjo rezervnih sredstev in nekaj kreditov. Projekt izgradnje je trajal dve leti, kar pomeni, da je šlo hitro in vidi se, če so obrtniki složni, uredijo stvari. Pred leti, ko sva že imela pogovor, ste dejali, da če je veliko gospodarstvo v krizi, je tudi malo gospodarstvo v krizi. Kakšni časi so danes za domžalsko gospodarstvo? Boljši so, kot so bili takrat. Vedeti moramo, da je gospodarska rast danes sicer visoka, a govori se, da prihaja nova kriza. Zagotovo pa smo tako gospodarstvo kot vlada bolj pripravljeni na prihod krize. Obrtniki sicer sami po sebi ne čutimo toliko krize, ker delujemo kot manjše organizacije in obi- čajno gledamo na to, da imamo nekaj rezerve, prihrankov za čas krize. Obnašamo se kot dobri kmetje, ki morajo preživeti, saj nikoli ne vedo, kaj se bo zgodilo, toča, poplave ali kaj drugega. Tako se večina obrtnikov tudi obnaša. Vsaj tisti moje generacije. Mlajši imajo pač drugačne poglede. Je pa veliko naših obrtnikov kooperantov, vključeni so v gospodarske verige in čutijo predvsem pomanjkanje na področju delovne sile. Starejši gredo namreč v pokoj, mlajši pa se odpravljajo v druge posle, računalništvo, pravo, ekonomijo, medtem ko delovne sile v obrtništvu, kot je zidarstvo, gradbeništvo in podobne storitve, manjka. Omenili ste, da je število članov po ukinitvi obveznega članstva padlo, a menda v zadnji letih raste? Članstvo, glede na številko, ki smo jo dosegli dve, tri leta po razpadu sistema plačevanja članarin, kaže na to, da se danes nekaj več ljudi včlani kot izstopi. Pa tudi razlog za izstope ni več članarina, ampak odhod v pokoj, bolezen in podobno. Podjetnik, ki sprejme članstvo, ima številne ugodnosti s koriščenjem kartice Mozaik podjetnih, od izobraževanj do zavarovanj, goriva in podobno, tako da denar, ki ga nameni za članarino, zagotovo dobi nazaj. Žal pa ljudje ne sodelujejo v organih zbornice, saj večina ne samo, da noče, niti nima časa, ampak skrbijo samo za poslovanje svojega podjetja. Mi bi si želeli več sodelovanja. S prihodom direktorice Karoline Vrtačnik je zavel nov veter. Kako ocenjujete vajino sodelovanje? Je bilo uvedenih veliko sprememb in kako se na te spremembe odzivajo člani? Odziv je pozitiven, Karolina je po duši topla ženska, podjetnica in nekdanja novinarka, delala je v medijski hiši Delo, je tudi pisateljica. Njen pristop je drugačen, ni toliko direktorica v pisar- ni, ampak je več na terenu. Veliko truda vloži v projekte, kar je razlika glede na prejšnjo direktorico, ki je bila bolj pisarniška in je skrbela za krog obrtnikov, ki so prihajali sem, sama pa ni bila toliko na terenu. Če se vrnem h Karolini, je torej drug tip direktorice, rada vsakomur ustreže, nima težave iti na teren, do župana, ministra, kamorkoli. Ima veliko volje za delo na več programih, kar je sicer težko, a uspešno usklajuje, na račun tega pa seveda največ trpi družina. Najini odnosi so zelo v redu, ravno zato, ker je ona tako aktivna, sem lahko jaz malo manj, saj vem, da je vse narejeno. Tudi z občino ima zelo dobre odnose. Z domžalsko občino so odnosi dobri, kaj pa ostale občine? Smo jih že povabili k sodelovanju, pa se ne odzivajo toliko. Mi delamo za vse, želimo si več sodelovanja, a nekako ne pridemo na skupno pot, saj z njihove strani ni volje. Prav nasprotno pa je v Domžalah, kjer smo našli stik in skupaj delamo na projektih, nam prisluhnejo, dobimo njihovo pomoč, če jo potrebujemo. Če bi vse občine sodelovale na takem nivoju, bi bilo dosti bolje za njih in za nas. Ljudje se moramo pogovarjati, delati za skupne cilje. Pri nas se ne ločujemo na leve in desne, zanima nas samo, kje lahko pomagamo, da se bodo stvari uredile v korist vseh. Niti ne moremo biti opredeljeni, saj smo neprofitna organizacija in delamo za vse - naše člane in druge. Kako pa se odpiranje zbornice navzven odraža med članstvom? Člani so še vedno zadržani, čeprav bi mi želeli čim več sodelovanja, da dajo pripombe, predloge, da nam prenesejo svoje potrebe. Nam ni težko organizirati nekega izobraževanja, težava pa je, da moramo imeti vsaj 10 udeležencev. Če jih ni, se potem združujemo z ostalimi člani gorenjske regije, Kamnikom, Kranjem, Škofjo Loko, Tr-žičem, Radovljico in Jesenicami, kjer skupaj organiziramo izobraževanja, ki se jih naši člani udeležujejo brezplačno, ostali pa plačajo. Ne moreva mimo projektov, kot je Štartaj Domžale. Spodbujanje mladih k vključevanju v podjetništvo in realizaciji idej, jih pri tem mentorirati in usmerjati ter jim dati sredstva za zagon njihove podjetniške poti, je vsekakor pozitivna aktivnost k pospeševanju gospodarstva. Morda več o tem? Za Štartaj Domžale je prišla pobuda z naše strani, predstavili smo jo županu in občinskemu svetu ter dobili pozitiven odziv. Seveda so tudi tukaj izzivi, kot je ogromno prijav iz vse Slovenije, mi pa bi jih seveda želeli čim več iz domačega okolja, da lahko res izluščimo najboljše. Projekt sicer predstavlja prvi korak v podjetništvo, pri nas dobiš informacije, kako se podjetništvo razvija, pa ne samo iz delovnega, ampak tudi pravnega vidika. Pri nas dobijo podporo tako zaposlenih kot zunanjih članov. Moram omeniti, da smo letos naredili korak naprej, saj smo se z dvema ekipama predstavili v Bolgariji, ena ekipa je prejela tudi LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 7 VELIKI INTERVJU mednarodno priznanje. Napredek je očiten, stik med zbornico in občino daje pozitivne rezultate. Mlade je treba usmerjati, saj ideje imajo, le potegniti jih je treba na plan in temu so namenjeni takšni projekti. Sicer pa smo nasploh odprti tudi za druge projekte, četudi je s tem veliko dela. Lepo je zaživel tudi coworking prostor - na kakšen način se vanj vključujejo mladi podjetniki? V tem projektu sodelujejo člani programa Štartaj Domžale, ki pa lahko povabijo tudi svoje prijatelje, da se jim pridružijo in morda v nadaljevanju tudi sami postanejo del programa. Še naprej se bomo poskušali odpirati predvsem mladim. S tem namenom tudi naše sodelavke obiskujejo šole, predstavljajo pogled na obrtništvo. Domžale so bile vedno poznane kot obrtniško mesto. A kot sva že omenila, je za nami gospodarska kriza, pa potem spet zagon gospodarstva... Smo danes še vedno obrtniško, podjetniško mesto? Mislim, da smo še vedno podjetniško mesto. Imamo obrtne cone, in čeprav nam je Trzin vzel največjo, pa imamo eno polno v Jaršah. Kakšnega večjega prostora za gradnjo novih sicer ni, je pa res, da danes mladi podjetniki ne potrebujejo več proizvodnih dejavnosti, ampak so bolj storitvene, največ je računalniške dejavnosti. Želja po velikih projektih je veliko manjša. Se pa še vedno stvari pri gradnji podjetja, obrti pogosto začenjajo v garaži, dnevni sobi ... Omeniti pa velja, da danes ni več toliko spodbud za ustanavljanje novih podjetij, kot so bile pred nekaj leti. Pa še takrat je od 100 ustanovljenih podjetij preživelo morda 10, vsi ostali pa so jih zaprli. Če nimaš želje, nekega konkretnega cilja, tudi ni uspeha. Dejstvo pa je, da obrtništvo vedno niha, enkrat imaš več možno- sti, spet drugič manj. Je pa še vedno najlepša počasna rast. Kolikšen izziv ob vsem tem predstavlja bližina glavnega mesta - je to prednost ali slabost? Vsekakor je to prednost. Ljubljana je veliko mesto, ogromno Domžalčanov dela v Ljubljani. Včasih smo rekli, da so Domžale spalno mesto, ker so se pri nas gradila stanovanja, delalo pa se je v Ljubljani. Glavne operacije se dogajajo v tej smeri, velike industrije, veliko možnosti za sodelovanje, predelava hrane, proizvodnja, gostinski lokali ... Bližina Ljubljane pritegne, ljudje iz mesta hočejo na deželo. Mi res nismo dežela, a smo predmestje. Tudi kupna moč je v Ljubljani večja kot drugod, in glavno mesto v času krize ni izgubilo toliko kot recimo Maribor, ki je izgubil veliko industrije. Sodelujete tudi z nacionalno zbornico. Kako ocenjujete sodelovanje države z gospodarstvom v zadnjih letih? Ima politika posluh za razvoj gospodarstva? Politika ima posluh za razvoj gospodarstva pred volitvami, iskreno povedano. Sicer je naša krovna organizacije prisotna v pogovorih, tudi sam sem bil dva mandata v izvršnem odboru skupščine v Ljubljani in imam vpogled v njihovo delo. Je pa tako, da lahko vse uskladimo z vlado, a ko pride do parlamenta, lahko en amandma vse poruši. In to na koncu, ko nimaš več vpliva. Četudi se trudiš od samega začetka sodelovati, je na koncu pomembno le, ali imaš dovolj politične podpore ali ne. Tam argumenti ne zdržijo, pač pa svoje naredi politika, čeprav delamo za istega človeka. Sodelovanje je, sodelovanje bo, a z našimi predlogi gremo vedno 'skozi Ljubljano'. Za vsako podporo moraš imeti za sabo veliko podporo ljudi, 25.000, kot jih ima v obliki članstva vsa Slovenija, je že nekaj. Se pa pozna večji posluh, saj se je od stotih včasih izpolnilo le nekaj naših obljub, tri, štiri, pet, danes pa se zagotovo kakšna več. Naše pobude ne škodijo državi, koristijo pa obrtnikom, gre predvsem za ureditev lažjega poslovanja podjetnikom. Kaj pa mednarodno poslovanje? Tudi v okviru zbornice organizirate mednarodna srečanja, koliko se člani odzivajo na to? Vsako leto boljše. Na srečanja prihajajo zlasti tisti, ki so v upravnem odboru, skupščini, ali pa če sami zaznajo priložnost za posel. Vsakega podjetnika pa še posebej pokličemo po telefonu in stimuliramo, mu predstavimo prednosti. Na nas je, da damo predlog, oni pa ga morajo potem izkoristiti ali pa ne. 40 let delovanja zbornice je torej za vami. Kakšni so cilji in usmeritve za naprej? Nuditi čim več pomoči našim obrtnikom, čim boljše sodelovanje z občinami, želja je tudi, da bi dobili prispevek za zastopanje, ki bi ga plačevali tudi obrtniki, ki niso člani. S tem bi dobili stabilno finančno ozadje, na račun katerega bi lahko dodatno zaposlili ljudi in nudili pomoč še več ljudem -ne samo podjetnikom, ampak tudi občanom. Naredili bi lahko tudi še kakšen projekt več skupaj z občino, ki bo koristen za vse, ki bo sledil skupni ideji. Mi si ne želimo samo finančne pomoči, ampak da dobimo delo, projekte, ki jih naredimo v soglasju z občino in njihovimi interesi ter na podlagi izvedbe dobimo sofinanciranje. Prav tako je naša želja ponuditi čim več pomoči vsem občanom in če vse to uresničimo, bo dela za nas več kot dovolj. Gre namreč za to, da si želimo, da bi se ljudje za splošne stvari obrnili na nas kot infotočko, kjer lahko vprašajo vse, od tega, kako priti do vodovodarja, pogrebnih storitev in podobno. Je pa vse to stvar pogovora, volje in sodelovanja ter seveda financiranja. □ Filmski večeri V ARBORETUMU " • h' - ./-■ • ■ ~ fenfi i * m , « , ,, . ... ,, 8, pavarotti i zadnji konectedna v avgustu Mestni Domžale b n -. j . www.kd-domzale.si volčji potok www.arboretum.si K 8 | slamnik ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX TEMA MESECA AKTIVNO POLETJE V OBJEMU ZELENEGA SRCA DOMŽAL Šumberk je tisto zeleno srce našega mesta, ki je oddaljeno le nekaj minut sprehoda od samega centra na eni in nekaj deset metrov od avtoceste na drugi strani. Idilična lokacija za vsakodnevni pobeg ali pa vsaj občasno rekreacijo, bo kmalu dobila še svojo pravljično podobo. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc in Karin Božič V Domžalah se marsikaj dogaja, a poletje je vendarle čas, ko iščemo alternativne načine preživljanja prostega časa. Marsikdaj imamo nekaj pred seboj, pa to kar spregledamo, preprosto ne opazimo, da se najboljše ideje in prostočasne aktivnosti lahko odvijajo takorekoč na pragu našega doma. Verjetno ni domžalskega osnovnošolca ali osnovnošolke, ki se ne bi kdaj, vsaj v okviru šolskih aktivnosti, sprehodil čez trim stezo, morda raziskoval Lisičkino pot ali se drugače udeležil številnih aktivnosti, ki jih ponuja Šumberk. Ker pogosto pozabimo in potrebujemo 'aha trenutek', da se ponovno spomnimo, v čem vse smo nekoč uživali, smo tokrat zbrali nekaj aktivnosti, ki nam jih že danes ponuja srce našega mesta. Prav tako pa smo preverili, kaj se že pripravlja in kakšna je dolgoročna strategija razvoja Šumberka. Gozd s posebnim namenom Šumberk je osamel predel gozda s površino 31,52 ha, ki ga na severu omejuje reka Rača, na zahodu Kamniška Bistrica, na južnem priključek na avtocesto iz smeri Domžal in na vzhodnem priključek na avtocesto iz smeri Vir pri Domžalah. Na zahodni strani se ob sam gozdni rob naslanja še del naselja Zaboršt z individualnimi stanovanjskimi objekti, si lahko opredelitev, od kod do kod se razteza Šumberk, preberemo o odloku o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom, ki ga je Občinski svet Občine Domžale sprejel leta 2007. Več o tem v nadaljevanju. Domžalski Šumberk ima oznako gozda s posebnim namenom in spada med gozdove, ki so to oznako prejeli, ker varujejo zemljišča usadov, izpiranja in krušenja, so gozdovi na strmih obronkih ali bregovih voda, so gozdovi, ki so izpostavljeni močnemu vetru, so gozdovi, ki v hudourniških območjih zadržujejo prenaglo odtekanje vode in zato varujejo zemljišča pred erozijo in plazovi, gozdni pasovi, ki varujejo gozdove in zemljišča pred vetrom, vodo, zameti in plazovi, gozdovi v kmetijski in primestni krajini z izjemno poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti ter gozdovi na zgornji meji gozdne vegetacije. Gozdovi s posebnim namenom z izjemno poudarjeno raziskovalno funkcijo so gozdni rezervati, to pa so gozdovi, ki so zaradi svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomembni za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov, biotske raznovrstnosti ter varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine. Od rekreacije do biotske raznovrstnosti Razlogi za razglasitev Šumberka za gozd s posebnim pomenom so naslednje socialne funkcije gozda: rekreacijska, poučna, estetska, zaščitna, higiensko zdravstvena, funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter funkcija varovanja kulturne dediščine. Funkcija varovanja naravnih vrednot se nanaša na varstvo naslednjih naravnih vrednot: Dolga jama v Šum- berku, ki predstavlja biospeleološko pomembno jamo zvrsti podzemeljska geomorfološka ter zoološka naravna vrednota državnega pomena; Podre-ška jama, ki predstavlja jamo z bogato jamsko favno, zvrst je podzemeljska geomorfološka in zoološka naravna vrednota državnega pomena; Dolga jama v pobočju Šumberka, ki je prezimovališče netopirjev in predstavlja ekološko pomembno območje. Funkcija varovanja kulturne dediščine zajema naslednje enote in objekte: Zaboršt - prazgodovinska naselbina Šumberk; Zaboršt - spomenik aktivistom pod Šumberkom. Druge funkcije, ki jih ima območje razglasitve: izjemno poudarjene funkcije, ki so ekološke, kot je klimatska, funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev ter hidrološka funkcija in pa poudarjene funkcije, kot je biotopska funkcija. Sicer pa se na območju Šumberka ne le ne spodobi, ampak tudi ne splača izvajati prekrškov, kot so obsekova-nje, lomljenje, zarezovanje ali drugač- no nasilno uničevanje ali poškodovanje drevja in grmovja ali uničevati opremo in ureditev na tem območju. Pravne osebe so kaznovane z globo 800 evrov, še dodatnih 200 evrov globe pa prejme odgovorna oseba ali posameznik, ki stori katero od kršitev. Prostor za prijetno rekreacijo Šumberk predstavlja tako prostor za rekreacijo kot kratek počitek od vsakodnevnih skrbi. Na vrhu Šumberka je razgledna točka, od koder se razprostira čudovit pogled na mesto in bližnja naselja. Ponuja se možnost za prijetna srečanja, počitek in rekreacijo, ki jo že vrsto let ponuja urejena trim steza. Rekreativne poti v obliki trim steze nam omogočajo hitro in enostavno rekreacijo, če si želimo le sprehoda, pa tega lahko naredimo tudi okoli in okoli Šumberka, saj vse naokrog poteka pot. Šumberk se med drugim priključuje k sklopu rekreativnih površin, ki jih nudi Kamniška Bistrica. »Pred leti je bila urejena naravna plezalna ste- na Knezove skale, brežina kot mestna plaža ter prostor za počitek s kuriščem na rekreacijski poti ob Rači. Zavod za šport in rekreacijo Domžale in TVD Partizan stalno vzdržujeta trim stezo na Šumberku,« o vzpetini povedo na Občini Domžale. Prihaja pravljični Šumberk Kot omenjeno, je občina že pred nekaj leti na Šumberku uredila prijetno in manj zahtevno Lisičkino pot - Gozdno učno pot Šumberk. Ob poti so table z naravoslovno vsebino, dodatne zanimivosti pa si obiskovalci lahko preberejo v vodniku po Gozdni učni poti Šumberk. Po poti nas, kot omenjeno, popelje lisička, ki jo srečate na tablah, ki so postavljene na vsaki učni točki, od koder vam bo lisička pokazala pot naprej. Domžalski otroci se po učni poti običajno sprehodijo z učiteljicami ali vzgojiteljicami, da pogledajo v največjo odprto knjigo, ki pripoveduje o gozdnih tleh, kjer se zgodba o gozdu sploh začne, kakšni so in kako se imenujejo najpomembnejši prebivalci gozda, kako si človek po svoje predstavlja gozd, kako veliko je zeleno ogrinjalo gozda, ki daje človeškim bivališčem varnost in udobje, kje se skrivajo čudežna bitja, drugačna od nas, pa naj vanje verjamemo ali ne, o skrivnostnih kraških tleh, o tem, katera drevesa se najraje družijo in zakaj, o življenju drevesa od male kali do orjaško neme mogočnosti, o drevesnih nadlogah, ki sploh niso nadloge, ampak del večnega kroga življenja in še kaj. Seveda pa se z otroki lahko sprehodite tudi starši in iz tega naredite družinski izlet. »Obstoječo traso Lisičkine poti bomo nadgradili z novo vsebino. Učna pot bo še vedno ostala v polni funkciji, na njeni osnovi pa bo nastal nov turistični produkt, pravljično-doživljajska pot Pravljični Šumberk. Produkt bo z izvirno, avtorsko in z lokalnim okoljem povezano zgodbo vzpostavil nov celovit turistič-no-kulturno-športni produkt, namenjen v prvi vrsti družinam, šolam in vrtcem. Pot bo povezala ključne identitetne točke lokalnega okolja in na inovativen način prezentirala naravno in kulturno dediščino Domžal (slamnik-hrošček Si-mon-kraški svet Šumberka z jamami-mlinščice-prazgodovinske najdbe na domžalskem območju),« so nam povedali na Občini Domžale. Naročnik projekta Pravljični Šumberk je sicer služba za turizem Občine Domžale. Za pokušino kratek odstavek iz avtorske pravljice Izgubljeni slamnik, ki nas vodi na poti: »Na ravnici, ob modro-zeleni reki stoji prav poseben kraj. Ni dolgo tega, ko je bil v tem kraju slamnik nadvse pomembna in imenitna reč. In slamnikov je bilo tu res mnogo! Majhnih, velikih, olepšanih s pisanimi svilenimi trakovi, rožicami ali gumbi, pa pokončnih in okroglih. Slamnik je bil tu oh in sploh, krasil je velike in majhne glave, pa dame in gospode ter bil poznan daleč naokoli.« Več o poti, o pravljici in tudi to, kaj imajo skupnega slamnik, Lisička in hrošček Simon, boste izvedeli na 2. hroščkovem festivalu, ki bo v soboto, 14. septembra. V okviru projekta je načrtovana tudi prenova vstopne točke ob vznožju Šumberka in razgledišča, kjer se nam odpre čudovit razgled na Kamniško Bistrico in ravnico pod Kamniškimi planinami. Šumberk že jutri dobiva ... In kaj se na Šumberku obeta v bližnji in morda tudi nekoliko daljni prihodnosti? Vsekakor prihajajo dodatne aktivnosti že to jesen, še več pa tudi v prihodnje. V prostor Šumberka bo namreč kmalu, s čim manj posegi, kot so nam zaupali na občini, umeščeno novo vadbišče za gorske kolesarje. »Kmalu pa bo na vrsti tudi gradnja novega mostu čez Kamniško Bistrico pri Šumberku. Občina Domžale bo v prihodnje nadaljevala z odkupi zemljišč na Šumberku z namenom, da uredimo razgledni stolp,« pa so še dodatne, večje investicije, ki se obetajo v gozdnem osrčju našega mesta. Za konec pa še izziv za vas -Šumberka je 'dovolj' za vse občane, zakaj si ne bi zadali, da ga boste v avgustu obiskali vsaj enkrat in uživali ali v rekreativnem duhu ali pa se z najmlajšimi prepustili raziskovanju gozdne učne poti. Jeseni pa potem skupaj zakorakamo na pravljično šumberško popotovanje ... □ LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik | 9 AKTUALNO Park Martina Krpana, bioenergijsko učinkovit prostor Vsi tisti, ki se radi podate na Zeleno os ob reki Kamniški Bistrici, ste zagotovo že opazili spremljajočo podobo travnika za Ten Tenom v Domžalah, ki se postopno in skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora spreminja v Park Martina Krpana, ki bo vsem občankam in občanom Domžal prinesel bioenergijsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem. Miha Ulčar Foto: arhiv Zavoda za šport in rekreacijo Domžale Foto iz zraka: Primož Krisper Za šport in rekreacijo imamo v občini Domžale na voljo veliko površin, med njimi je zagotovo najbolj priljubljena zelena rekreacijska os ob reki Kamniški Bistrici, kjer se lahko sprehodimo v objemu narave, tečemo, kolesarimo, se poslužujemo športnih rekvizitov in igral ter fitnes naprav ali pa samo sanjarimo na klopci. Prav tako lahko rečemo, da v občini skorajda ni kraja, da ne bi imel na voljo kakšnega igrišča, na katerem se lahko sprostimo z žogo ali kakšno drugo obliko športa, najmlajši pa se lahko podajo na otroška igrala. V Parku Martina Krpana, v katerem poti razigrano vijugajo po zelenici in se združijo v centru parka, kjer se nahaja veliko kurišče, so že nekatera igrala in športna orodja, mlada hrastova drevesa, umirjene dizajnirane klopi in nad-strešnica, park pa bo v nadaljevanju še nastajal in rastel. Na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale se zavedajo, da se urbana okolja z veliko hitrostjo širijo in zapolnjujejo vedno več površin. Javne zelene površine so nepogrešljivi del mest in igrajo osrednjo vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja, saj omogočajo prostor za šport, rekreacijo ter vse prostočasne dejavnosti, hkrati pa so odličen kraj za odnosno druženje in skupno preživljanje časa na prostem. Zelene površine povečujejo ekološko raznolikost mesta, spodbudno vplivajo na zdravje prebivalcev in ustvarjajo urbano okolje, ki je prijetnejše za bivanje. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da so zelene javne površine dostopne prav vsem prebivalcem in to brezplačno. Park poimenovali po epskem junaku Zgodbo o Martinu Krpanu poznamo vsi, ne pa tudi tega, kako je prišlo do poimenovanja novega domžalskega parka po tem epskem junaku. Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, nam je povedal, da je ravno epski motiv o Krpanu vodilo. Osnove ležijo v ljudskem izročilu o junakih, kot so Kre-snik, Hudi Kljukec in Jože Štempihar; tako se Kresnik oziroma Lambergar s troglavim nasprotnikom bojuje na dunajskem viteškem turnirju, Jože Štempihar pa je za šalo prestavljal vozove, skale ali strešno kritino, kot je Krpan prestavil kobilico s tovorom soli. Zgodba o Martinu Krpanu se navezuje na poročila iz leta 1610 o uporu srednjeveških tovornikov proti okrutnim in krivičnim najemniškim carinsko-mitninskim nadzornikom (iblajtarjem). »Železo in ogenj sta močna elementa, ki sovpadata z zgodbo Martina Krpana, ki je močna osebnost. Določil sem ga sam, imel sem še nekaj predlogov, pa sem na jesenskem šolskem krosu izvedel anketo med otroki in dobil potrditev imena Martin Krpan. Gre za prostor, ki ga ne gledam le kot športno-rekreativno površino, ampak je odnosni prostor do ljudi in prostora. Dodatna znanja pa poiščem v sodelovanju s stroko. Tudi ime se je že prijelo, ob dodatnih razlagah in panojih bo to zaokrožena celota,« o odločitvi, da park poimenujejo po Martinu Krpanu, pojasni Križanič. Bolj pristen stik z naravo in samim seboj Park Martina Krpana vsebuje geo-mantsko zaokrožene poti, veliko kurišče s prostorom za sedenje v krogu, nove mlade hraste, umirjeno oblikovane klopi, pajkovo mrežo in nad-strešnico. V prihodnosti bodo po besedah Križaniča park še nadgradili z nekaterimi zanimivimi stvarmi, in sicer v ravno pravšnji meri, da prostor ne bo prenasičen in da bo tako stik z naravo in samim seboj veliko bolj pristen. Prav tako bodo na veliki travnati površini, ki je odlična tudi za družinske piknike, ležanje na odejah, igranje frizbija in vseh vrst iger, v prihodnosti posadili še nekaj primernih dreves, ki bodo obiskovalcem parka v vročih poletnih dneh nudila senco. Že v kratkem bo park pridobil toaletne prostore, ki jih ob rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici primanjkuje. In ravno slednje so obiskovalci parka ter rekreacijske osi tudi najbolj pogrešali. Kar nekaj občank in občanov, ki smo jih povprašali v zvezi z novim parkom, je poleg navdušenja nad novim parkom izpostavilo potrebo po toaletnem prostoru ter tudi pitnikih za vodo. Skladnost z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora Pri nastajanju parka sodeluje tudi stroka, saj park nastaja postopno in skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora, ki bo vsem občankam in občanom Domžal prinesel bioenergijsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem. »Geomantija je ekološka veščina celostne obravnave prostora za zdravje človeka, narave in prostora. Izhaja iz ljudskega izročila in življenja v sožitju z naravo naših prednikov. Po tradiciji znana kot bajaličarstvo in staroverstvo, iz obdobij najstarejših arhitekturnih stvaritev. Danes znana kot geobiologija in holistična medicina okolja,« nam pojasni Robi Lavin, ki sodeluje pri razvoju prostora v občini Domžale z načeli geomantije, s katero se poklicno ukvarja od leta 1999. Vedenje o življenjski energiji Zemlje, narave in prostora domovanja skupnosti »Geomantija prostor obravnava kot živ organizem. Življenjsko okolje in prebivalce kot ekosistem. Uporablja se v pregledih zdravja bivanja, raziskavah prostora, izdelavi geomantijskih študij - strokovnih podlag za urbanistično projektiranje, reševanju bivalnih bolezni, ekološkemu varovanju okolja, zelenemu geo turizmu in trajnostnemu načrtovanju,« nam o geomatiji pove Lavin, ki je v Sloveniji uresničil prvi geomantijski OPPN. Dodana vrednost za izboljšanje kvalitete življenja Posebnost parka v bio/energijski funkciji je blagodejna interakcija med naravnim okoljem in mestom. S primarno vpetostjo v obrečni prostor vodne hrbtenice Kamniške Bistrice. Zasnovan je v skladu z geomantičnimi načeli upoštevanja življenjske energije za zdravje prostora in ljudi. Poživlja ritem pretokov biopolja med mestom in širšo geografsko regijo, ob dinamiki naravne osi reke. Z aktivnim obiskom parka si obiskovalec krepi vitalni stik z Zemljo in krajinsko identiteto Domžal. Prostor parka so vrata za Domžale. Vstopanje in izstopanje v bioritmu organizma okolja. Občani so park že posvojili Križanič je povedal, da jih veseli, da so park Domžalčani že posvojili: »Odzivi so iskreno zelo hvaležni in ljudje so ponosni, da v našem okolju nastaja takšna površina. Prostor že dobro služi svojemu namenu, to je igri, sproščenem sprehodu, branju knjig, kurjenju ognja, predvsem ob obeleževanju dni, kot so sončevi obrati/solisticij ...« Da je temu res tako, smo se prepričali tudi sami, odzivi občank in občanov, ki smo jih povprašali po novi pridobitvi, pa so bili v vseh primerih pozitivni, in sicer, da gre za lep in umirjen park in da je nova pridobitev dobrodošla. In ravno to potrjuje, da se ljudje zavedamo, da je kvalitetno preživljanje prostega časa izredno pomembno. Park so za svoje aktivnosti posvojila že tudi nekatera društva, ki tam izvajajo svoje aktivnosti, med drugim tam vsako jutro poteka telovadba društva Šole zdravja, v parku se odvijajo tudi taichi in qi gon, šola teka ... Redni obiskovalci parka so tudi otroci iz vrtcev. Trenutno tam potekajo počitniške dejavnosti za otroke, ki jih izvajajo nekatera domžalska športna društva. Če ga še niste obiskali, ga ob priliki le obiščite in se iz prve roke prepričajte, da gre za prostor, ki Domžalam prinaša dodano vrednost. □ io | slamnik številka 7 | julij 2019 | letnik lix NOVICE slamnik@kd-domzale.si CZMl V CENTRU ZA MLADE AVGUSTA DOGAJA center za mlade domžale domžale lili UČNA POMOČ ZA OSNOVNO- IN srednješolce Prehiti težave v šoli! Da bo letošnje šolsko leto bolj prijetno, se že jeseni vključi v učno pomoč in se sooči z izzivi še preden ti postanejo težava. Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest. SVETOVALNICA ZA MLADE Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja. Predhodna rezervacija termina je obvezna. CZM STROKOVNA KNJIŽNICA Iščete strokovno literaturo, vendar jo težko dobite? Imamo rešitev za vas - MALO STROKOVNO KNJIŽNICO CENTRA ZA MLADE DOMŽALE. Pri nas si lahko izposodite knjige z različnih področij - vzgoja in razumevanje otrok in mladostnikov, spopadanje z odvisnostmi in depresijo pri mladostnikih, psihologija, preživljanje prostega časa... Seznam literature si lahko ogledate na spletni strani Centra za mlade Domžale. TOPLO HLADNO N iE KAJ VMES »k. JJ ■ VSL • s 4! if 31 f, 1 ,-_ = , 1 m ut i \. w w w. k n r! z ni to -d o m 1 o I e, s i LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 23 kultura MestniKino Domžale romantična komedija / L'Homme fidèle / režija: Louis Garrel / scenarij: Jean-Claude Carrière / igrajo: Louis Garrel, Laetitia Casta, Lily-Rose Depp, Joseph Engel/2018, Francija/75' Osem let po njunem razhodu Abel sreča Marianne na Paulovem pogrebu. Tragični dogodek vidi kot dobro znamenje. Paulova smrt je priložnost, da spet osvoji njeno srce. A stvari so se medtem spremenile: Marianne ima sina Josepha in Paulova mlajša sestra Eve je zrasla v mlado žensko. Poleg tega začnejo na dan prihajati skrivnosti ... Drugi celovečerec igralca Louisa Garrela je sodobna komedija nravi, romantična dramedija s ščepcem suspenza, ki je prejela nagrado za najboljši scenarij v San Sebastiânu. komična drama / Once Upon a Time ... in Hollywood / režija: Quentin Tarantino / scenarij: Quentin Tarantino / igrajo: Leonardo DiCaprio, Brad Pitt, Margot Robbie, Al Patino, Kurt Russell, Timothy Olyphant Dakota Fanning Luke Perry, Margaret Qualley / 2019, ZDA Velika Britanija / distribucija: Con film /161' Los Angeles leta 1969; na vrhuncu hipijevskega Hollywooda. Bivši zvezdnik kavbo-jske TV-serije Rick Dalton in njegov dolgoletni kaskaderski dvojnik Cliff Booth iščeta svoje mesto v industriji, ki je ne prepoznata več. A Rick ima zelo slavno sosedo: Sharon Tate ... Najnovejši film Quentina Tarantina je poklon zadnjim trenutkom hollywoodske zlate dobe in režiserjevo najbolj osebno delo doslej. Eden najtežje pričakovanih filmov nedavnega festivala v Cannesu. glasbena komedija / Yesterday / režija: Danny Boyle / scenarij: Richard Curtis / Igrajo: Himesh Patel, Lily James, Ana de Armas, Kate McKinnon, Lamorne Morris, Ed Sheeran, Sophia Di Martino, Joel Fry /2019, Velika Britanija / distribucija: Karantanija /116' Kaj bi naredili, če nihče na svetu ne bi slišal za eno najbolj priljubljenih skupin vseh časov, vi pa bi znali zaigrati vse njihove največje uspešnice? To se po spletu nepredvidenih okoliščin zgodi mlademu umetniku Jacku Maliku, ki se skuša uveljaviti kot pevec in se čez noč znajde v svetu, v katerem skupina The Beatles sploh ni obstajala. S pomočjo agentke Debre se nastopi, v katerih Jack zapoje skladbe ene največjih skupin vseh časov, kijih nihče še nikoli ni slišal, karvrstijo. Potem kose njegova slava strmo vzpenja, pa tvega, da bo Izgubil svojo najboljšo prijateljico iz otroštva Ellie, ki ga je vedno podpirala in bila edina, ki je verjela vanj. Jack se znajde pred veliko dilemo - ali naj postane svetovno slaven ali naj razkrije, da skladbe niso njegove... animirana pustolovščina /The Angry Birds Movie 2 / režija: Thurop Van Orman / scenarij: Peter Ackerman, Eyal Podeli, Jonathon f. Stewart / slovenski glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Štefan Kušar, Andrej Murenc, Sebastijan Cavazza, Mojca Funkl /2019, ZDA Finska / distribucija: Con film / 96' / sinhronizirano, 6+ Zabavni jezni ptiči, ki so najprej osvojili mobilne telefone in računalnike, nato pa leta 2016 še velika platna, se vračajo v kino in obljubljajo še eno divjo pustolovščino. Ampak tokrat se bo sovraštvo med ptiči in pujsi zaradi nepredvidenih okoliščin korenito spremenilo - morali bodo skleniti zelo krhko (in smešno ...) zavezništvo. knjige za odrasle Samo Rugelj Resnica ima tvoje oči Litera, 2018 Romaneskni prvenec Sama Ruglja je prežet z Istanbulom. Najprej v romantičnem smislu, nato žal v tragičnem. Je zelo realističen vpogled v sodobno (slovensko) vsakdanjost različnih generacij. Osrednji junak je Miha, ki se pred novim letom upokoji in se ob tem sooča z dilemami, ki jih ta življenjska prelomnica neizogibno prinese. Avtor nam ne prizanaša z grenkobo zavedanja minevanja, ki človeka v teh letih ob takih prelomnicah doleti. Miha tolažbo najde v novem cilju, branju. Odloči se, da bo končno prebral vseh sto romanov iz zbirke 100 romanov, ki se je spominja iz otroških let, ker jo je imela v lasti njegova družina. Še prej pa morata z ženo Mijo čez novoletne praznike paziti vnuke, ker gre njun edini sin, ki je plod njune spontane istanbulske ljubezni in vročega seksa na strehi hotela, s partnerko v Istanbul. Tudi o vlogi dedka ima Miha nekaj pomislekov, ki pa pri ženi Miji ne naletijo na dober odziv. Ampak življenje radikalno preseka vse Mihove dileme in pomisleke, saj se zaradi tragičnega dogodka v Istanbulu vse čez noč spremeni in podre ... Odličen roman, ki se sicer ni prebil iz širšega kroga desetih nominirancev za kresnika med prvih pet, bi si pa to vsekakor zaslužil. Ghada Karmi Vrnitev: spomini Palestinke SOPHIA, 2018 m Ghada Karmi je zdravnica, predavateljica in pisateljica. Od leta 1972 borka za Palestino. Rodila se je v palestinsko-sirski družini v Jeruzalemu, vse od okupacije leta 1948 živi v Londonu. »Tudi bojevnik kot sem jaz, se na koncu utrudi,« je dejala, vendar še vedno vztraja in opozarja na večni izraelsko-palestinski konflikt. V knjigi na podroben način osvetljuje vlogo, ki jo imajo po svetu razseljeni Palestinci. Rojena je bila v današnjem Jeruzalemu, kjer so do ustanovitve izraelske države v miru živeli palestinski kristjani in muslimani. Ko so prišli Izraelci, so bili Palestinci iz te četrti pregnani, njihovo premoženje in hiše zaplenjene. Izgnancem se je rodilo nekaj milijonov otrok, ki še danes ne vedo, kje stoji dom njihovih babic in dedkov, od katerih še danes mnogi hranijo ključe svojih ukradenih domov. V knjigi opozarja tudi na palestinsko oblast, ki izvaja tisto, kar od njih zahteva okupator. Kot kaže zid med Izraelom in Zahodnim bregom ni bil zgrajen le zato, da bi ločil Izraelce od Palestincev, ampak da bi ločil Palestino od Palestincev. Ciril Kosmač Pomladni dan DZS, Ljubljana 2001 Idrijca teče, se peni in razliva, ■ /?m-ilj4ji,i hrumi, divja in poplavlja, a se tudi umiri in je tiha in klokotajoča kot tiktakanje ure, ki je ne slišimo več. Ta reka govori in pripoveduje o časih, ki so bili; ko so njeno strugo umazali vojaški škornji soških bitk, ko se je prateško zaledje ustavilo, ko so ukaze sprejemali na njenih bregovih in kuhali živež za tiste, ki še niso padli. Nato so prišli časi preimenovanja, časi, ki so bili tuji in divji v jemanju primorske zemlje. In za takimi časi je prihrumel nov škorenj vojaka. Bila so streljanja in izseljevanja, a bil je tudi boj in upor in reka je postala simbol hrumenja prihajajoče svobode. Penila se je in glasno besnela in udarjala in spreminjala strugo svoje ujetosti, dokler se ni razlila in pokazala svojo moč tujcu in izdajalcu in prijatelju in domačinu in ljubimcu in gošarju. Bili so časi, ki so zaznamovali ta trenutek in ta zdaj že trasira in določa tistega, ki šele prihaja. Kot nova voda, ki počaka, da se stara odteče. Življenje je zato reka, ki teče samo navzdol in nikoli navzgor in nazaj. Yuval Noah Harari 21 nasvetov za 21. stoletje Mladinska knjiga, 2019 Hararijevi nasveti so opis stanja sveta in nagovor, kako osmisliti bivanje v njem, ko nas stare zgodbe harari Cr različnih ideologij in religij ne prepričajo več, novih pa ne vidimo. Zgodovina, osebna vera, tehnološke inovacije, pridelava hrane so teme, ki se jih loteva na bolj ali manj originalen način. Kritiki bi se lahko zapodili vanj, češ da so časi polihistorjev davno mimo, a prepriča s samokritičnostjo in nebahavim slogom človeka, ki verjame v težo argumenta, moč razuma in empatijo. knjige za otroke in mladino Gaja Kos Migiji migajo Miš, 2019 Knjiga Migiji migajo izpod peresa Gaje Kos nosi podnaslov zgodbarski vodnik za aktivno preživljanje prostega časa. Migiji so ata Migi, mami Migi, Cene Migi in Špelca Migi. Živijo v Ljubljani in vsi radi migajo, tečejo, hribolazijo, kolesarijo, rolajo .V knjigi Migije spoznamo skozi kratke zabavne zgodbe iz njihovega aktivnega življenja. Spremljamo jih na njihovih potepih po Ljubljani in okolici ter izletih po vsej Sloveniji. Zgodbicam so dodane tudi informacije o opremi, ki jo potrebujemo za določene aktivnosti. Knjigo imenitno dopolnjujejo ilustracije Igorja Šinkovca. Knjiga je dobrodošla za vse aktivne družine, ki rade berejo, migajo in spoznavajo Slovenijo, in tiste, ki jih bo morda ravno ta knjiga spodbudila k 'miganju'. Annie Silvestro Prvi šolski dan Grafenauer, 2019 Knjižnica je priljubljen prostor zajčka in njegovih prijateljev. Tam se vsako soboto srečujejo, ogledujejo in zbirajo knjige, se kratkočasijo ... Zajček nekega dne spozna deklico Katjo. Spoprijateljita se. Zaupa mu, da bo začela hoditi v šolo. Zelo jo skrbi, ali si bo našla prijatelje. Zajček se kot pravi prijatelj odloči, da jo bo spremljal v šolo. Na poti se mu pridružijo tudi druge gozdne živali. Ko živali pridejo v mesto, zagledajo veliko šolo. Bo zajčku in njegovi druščini uspelo najti Katjo in nove prijatelje? Suzanne Lang Tečna opica Epistola, 2019 Nekega jutra se je opičnjak Jon zbudil in zazdelo se mu je, da je vse narobe. Premočno sonce, premodro nebo, preslad-ke banane. Ni mu bilo jasno, kaj se dogaja, odpravil se je na sprehod po gozdu, da bi dognal, zakaj je tako, ampak situacija se je še slabšala. Ob živce so ga spravljali tudi prijatelji, sploh ker so namigovali, da je vse narobe, ker je Jon tečen. Močno se je uprl temu očitku in se začel truditi, da ne bi deloval tečen in jezen. Slabo mu je uspevalo in počasi si je moral priznati, da je mogoče res krivo zgolj njegovo dojemanje tega dneva in ne zunanje okoliščine, ki so bile navsezadnje zelo podobne tudi dan prej. Tako si le prizna, da je res tečen in se medtem, ko tolaži gorilo, ki se je usedla na ježevca, s tem dejstvom pomiri in se zave, da ga bo tečnost verjetno podobno, kot ga je doletela, tudi minila . medioteka DVD Sodnica (The Children act) Go Partner, 2019 Film je bil posnet po scenariju Iana Mc Ewana, angleškega avtorja knjižne uspešnice V imenu otroka iz 2015. Gre za kompleksen trk različnih verskih prepričanj, dveh generacij ter čustev in razuma. Soočenje je nadvse boleče za vse strani. Vrhovna sodnica, ki ji je tudi mar, dobi zahteven primer etično občutljive tematike. Kakokoli bo razsodila, ne bo dobro! Vse to po malem načne ne le njen mir, ampak tudi zasebnost. Film odpira neskončen niz vprašanj, s katerimi se smrtniki v življenju poklicno in zasebno srečujemo. MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61 1230 Domžale rezervacije: t. 722 50 50 blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si/kino 24 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX slamnik@kd-domzale.si kolumna • odtis človečnosti O KNJIGI IN DROGI Nedavno sem se sestal z urednikom mojega zadnjega romana, Mariborčanom Orlandom Uršičem ... LENART ZAJC Dobila sva se ob domžalskem izvozu z avtoceste, pred klubom Vaških Boysev. Precej 'šlampasto' sva drug ob drugem parkirala najini vozili in priznam, da precej otežila prevoznost ceste, ki od tu pelje proti Ihanu, oziroma konkretneje proti gostilni Mngan. Pač, ustavila sva se le, ker sva morala preložiti vročo robo iz prtljažnika v prtljažnik. Konkretneje: šlo je za dva paketa mojih zadnjih romanov Delci svetlobe, ki so junija izšli pri mariborski založbi Litera. Naj najino 'šlam-pavost' opravičim s tem, da v tistem trenutku dejansko ni bilo kakega posebnega prometa in da ves opravek ni zahteval ne vem koliko časa. Skratka, načrtovano je bilo, da preloživa pakete, si stisneva roke, nato bi šel Orlando naprej po svojih načrtih, jaz pa domov v Žeje, ko se je pripeljal mimo sam domžalski župan Toni Dragar. Pač, tako običajno to gre, ko načrtuješ, da boš neko dejanje speljal hitro in neopazno, te ob tem zasači sama najvišja oblast. »Kaj pa vidva, pretovarjata drogo ali kaj?« naju je v hecu vprašal župan, obenem pa še okrcal za 'šlamparijo' na cesti. »Pa menda res,« mu je takrat odvrnil Orlando, »knjige prekladava in knjige so ena vrsta droge.« Po izmenjavi teh besed smo se poslovili in odšli vsak po svoje. Pozneje sem kar nekaj časa razmišljal o Orlandovi primerjavi knjig z drogo, pri čemer pa moram priznati, da za resno primerjavo nisem opol-nomočen, saj z drogami in njihovim učinkovanjem v bistvu nisem najbolje seznanjen. Vsaj ne v praksi, v teoriji pač nekoliko bolje. Torej vem, da droga, oziroma vsaj določene med njimi, odpirajo halucinacijska videnja, podprta z domišljijo, spreminjajo pogled na svet in odpirajo vrata novim percepcijam, ter intenzivirajo ali pa otopijo senzibilnost čutil, pač odvisno od izbrane droge in verjetno tudi posameznika. Nekdo ima občutek, da so ga popeljale v nebesa, spet drugi, da v pekel. Nekaj v tem smislu sem pred desetletji še kot najstnik bral v romanih Carlosa Castanede. Verjetno bi vse te lastnosti droge, z izjemo ha-lucinogenosti, pripisal tudi knjigam oziroma literarni fikciji. Namreč tudi branje nam odpira pogled v drugačno realnost, spreminja pogled na svet, odpira vrata novim percepcijam ter se poigrava z našimi čustvi in čutili. Vendar za razliko od drog branje vzpodbuja razmislek o prebranem, medtem ko ob svojem poznavanju drog težko trdim, da droga vzpodbuja kakršenkoli razmislek. Seveda ob knjigi odpadejo tudi druge negativne lastnosti drog, recimo bolezenska stanja, ki jih povzroča fizična odvisnost od določenih drog. Moram pa tu opozoriti, da dober roman lahko povzroči neko vrsto adiktivnosti. Namreč, ko 'padeš vanj', se težko odmakneš od njega, ali prekineš branje. Knjigo nosiš s seboj, kot maček vlači naokrog svoje mlade. Bereš v postelji, na stranišču, celo ob rdeči luči v avtomobilu in ko prideš do konca, kamor si ves čas branja tako bezljal, ti je žal, da je že konec, ob čemer občutiš obliko praznine. Kar ne veš, kaj bi sam s seboj počel zdaj, ter v obupu posežeš po novem romanu bodisi istega avtorja bodisi nečem podobnem. Na vsak način hočeš podoživeti bralni 'šus', prejet ob branju neke zgodbe, pa vendar iste ponovitve ni nikoli. Nekoč, pozabil sem že kje, sem bral, da je doživetje uživalca heroina Glasba, navdih družine Kozjek Dne 18. junija je bil v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika glasbeni dogodek, napovedan kot zaključni koncert Blaža Kozjeka, učenca pozavne, pod mentorstvom prof. Damjana Tomažina v Glasbeni šoli Domžale. ob prvem stiku z omenjenim mamilom fantastično, nekaj najboljšega in najlepšega, kar lahko doživi. Vse nadaljnje ponovitve so iskanje tega prvega doživetja, včasih se mu približajo, pa vendar niso nikoli tako intenzivne, kot je bila tista prva omama. No, za knjigo bi težko trdil, da bralec nikoli ne presega ugodja doživetega ob branju najljubše knjige, lahko pa bi rekel, da branje dobrih knjig vodi v vedno novo iskanje doživetja v zgodbi, kar je seveda daleč od heroinske, fizične odvisnosti, pri knjigah gre pač bolj za intelektualno hedonistično odvisnost od užitka branja. ... tudi branje nam odpira pogled v drugačno realnost, spreminja pogled na svet, odpira vrata novim percepcijam ter se poigrava z našimi čustvi in čutili. Vendar za razliko od drog branje vzpodbuja razmislek o prebranem, medtem ko ob svojem poznavanju drog težko trdim, da droga vzpodbuja kakršenkoli razmislek. V ospredju sta bili energija in predanost glasbi družine Kozjek. Ta družina je dala domžalski glasbi nekaj nepogrešljivih akterjev, bodisi v Godbi Domžale, v Simfoničnem orkestru ali pri liturgič-nem sodelovanju. Uvodna skladba iz Handlove baročne glasbe na vodi, prirejene za trobilni kvartet, so izvedli Anže na trobenti, Blaž na pozavni, Mihael na rogu in Dominik na evfoniju. Naslednje delo je pripadalo solistu večera. Predstavil se je v skladbi J. Guyja Ropartza Piece ob spremljavi prof. Neže Žgur. V samospevu Huga Wolfa je zablestel pevec Martin Kozjek, ki je zaključil izobraževanje na KGBL in je sprejet na AG v razred prof. Matjaža Robavsa. Na klavirju ga je spremljala Teja Komar. Zanimivo priredbo arije iz suite 3 J. S. Bacha sta izvedla Blaž in Katarina, ki je letos zaključila študij na Akademiji za glasbo in je že do zdaj pogosto sodelovala z radijskim in filharmoničnim orkestrom. Po Blaževem izboru sta bili tudi deli E. Sachse (Concertino) in Garnerjeva Misty. V obeh je pokazal, da dobro obvlada tehniko, z občutkom za fraziranje in lepim tonom. Večer je še enkrat popestril trobilni kvartet. Posebnost večera pa je bila country skladba Nelsona Blue Eyes Crying. Ob spremljavi dveh kitar in medigro orglic sta zapela mati Ksenija in oče Janez, ki sta vsem že v zibko položila ljubezen do glasbe in vsem sedmim otrokom stala ob strani v njihovem glasbenem razvoju. Zaključek večera je izzvenel vokalno. Vsa družina se je izkazala v Ipavčevi zborovski pesmi: Ej, tedaj in Venturinijevi Nocoj pa, oh, nocoj. Navdušenemu aplavzu je sledil dodatek polke na pozavni in zborovske Ave Marije rodiškega skladatelja Lojzeta Mava. Večer je bil praznik dobre glasbe, hkrati pa velik praznik družine Kozjek, katere najmlajši član se je podal na pot glasbe, ki je bogatila in še bo vezi družine Kozjek. Tomaž Habe Čudovito glasbeno doživetje Devetega junija je v njihovi domicilni dvorani Kulturno društvo Mlin Radomlje z izvajalci Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik priredilo koncert glasbe iz muzikalov, ki sta jih napisala skladatelj Richard Rogers ter scenarist in avtor pesmi Oscar Hammerstein II. Visokokvalitetne melodije z odlično instrumentacijo so bile ob operetni glasbi v šestdesetih letih kar redno na programih radia, mesta pa so prevzele popevke in sodobnejši pop muzikali. Iz te zakladnice je povezovalec in idejni vodja projekta Nejc Lisjak izbral skladbe petih izmed enajstih najpopularnejših muzikalov. Najprej smo v izvedbi orkestra z dirigentom Slavenom Kule-novičem slišali uverturo iz muzikala Oklahoma, pozneje pa še iz muzikala Carusel. Vrtiljak, za katerega je skladatelj menil, da je njegov najboljši, Južni pacifik 1949 s havajskim pridihom, Kralj in jaz 1951 z rahlo eksotiko in njun najpopularnejši Moje pesmi, moje sanje, oziroma v originalnem naslovu The Sound of Music (1959). Slednji je bil na Slovenskem kar nekajkrat uprizorjen, v letu 2013 tudi v izvedbi KD Mlin Radomlje v režiji in tekstovni obdelavi Nejca Lisjaka. Žal tudi razpoznaven naslov DO - RE - MI ni privabil v zgodnjem večernem terminu toliko publike, kolikor bi si ga odlični izvajalci želeli. To sicer ni pokvarilo odličnega razpoloženja ter dobrih izvedb pevcev, Petre Čebulj, ki je bolj blestela v igralski prepričljivosti in zelo živimi karakternimi izvedbami poleg skladb I Can't Say No še I'm in Love in del vloge iz Moje pesmi, moje sanje. Moške vloge je iz vseh naštetih muzika-lov interpretiral Klemen Torkar, za katerega menim, da se kot karakterni operni pevec odlično izkaže s prodornim in spevnim in mikrofonu všečnim tenorjem v specifični vlogi pevca muzikalov. V ljubezenskem songu If I Loved You se je odlično izkazala Gaja Sori, prav tako v solističnih Mr. Snow, pozneje še Hello Young Lovers in v zaključku še v vlogi Marije. Z lepoto glasu in interpretacijami je večer obogatila še Zala Hodnik v pesmih Balei Hali, Somthing Wonderful ter v Climb Every Mountain. Orkestru je ob zaključku sezone 2018/19 ta program nudil kar nekaj novih izzivov. Odličnega vtisa niso pokvarili redki drobni spodrsljaji, ki so jih z dirigentovo pomočjo, ki je tenkočutno spremljal vokalne izvedbe, hkrati pa dopustil tudi orkestru, da predstavi bogato paleto Rogersove instrumentacije, dobro izvedli. Moram pohvaliti kar vse instrumentaliste, ki so že kar v dopustniškem času ob odličnem sodelovanju obeh prvih violinistov - predstavila sta se z orkestralnimi soli Karel Žužek in Branka Bečaj -, izkazali, da obvladajo tudi to zvrst glasbe. Pohvala velja seveda tudi predsedniku orkestra Mihi Kozjeku. Upam, da bo orkester ta koncert ponovil v jesenskem času ob polni dvorani navdušenih poslušalcev. Tomaž Habe Se pa ob knjigah pojavlja še druga odvisnost, ne bralčeva, ampak avtorjeva. Kot pisatelj lahko rečem, da sem odvisen od kreiranja zgodb, ustvarjanja novih ljudi in svetov, v katerih živijo. Tu pač nimam v mislih materialne odvisnosti, saj bi, če bi se zanašal le na knjižni dohodek, verjetno že zdavnaj umrl v revščini. Govorim o odvisnosti od kreativnosti. Že ko zaključujem nek roman, se mi začnejo porajati ideje za naslednjega, izrisovati novi ljudje, ki hočejo zaživeti v njem. In včasih začutim neznosno fizično napetost, če se novega pisanja ne lotim. Lotim se ga pa seveda ne vse do momenta, ko vse skupaj domislim in, ko v meni dozori do mere, da si zasluži biti prelito na papir. Je pa ta napetost, ki včasih, še zlasti, ko se v moj kreativni proces vmešavajo na videz nepomembne nujnosti vsakodnevnega življenja, vodi tudi v razdražljivost in nepotrpežljivost do drugih ljudi. Lahko bi rekel, da so mi v takšnih stanjih drugi ljudje popolnoma odveč, in sem najbolj srečen, če sem sam s seboj, podobno kot so odvisniki najraje sami s seboj. Če na tem mestu potegnem črto, bi lahko rekel, da je imel Orlando kar prav, da je knjiga neke vrste droga. Sicer ne takšna, ki bi uživalca pahnila v pogubo, prej obratno: omogoči mu širši pogled na svet, nova spoznanja in skoznje osebno rast. Celo več, če prava droga jemlje razum in ubije uživalca, obenem pa njen proizvajalec z njeno pomočjo gradi svoja narko--kraljsetsva, je pri knjigi ravno obratno: bralec s pomočjo knjig gradi svoje notranje kraljestvo, medtem ko se njen avtor trudi ohraniti zdrav razum in zdrav stik z realnostjo. □ S pesmijo v poletje Koncert Moškega pevskega zbora CZR Domžale s prijatelji MOŠKI PEVSKI ZBOR CZR DOMŽALE Vsi smo za enega, eden za vse, je delček uvodne pesmi, s katero je Moški pevski zbor Centra za zaščito in reševanje Domžale pod naslovom S pesmijo v poletje prav na prvi poletni dan začel letošnji koncert. Pevci so z gosti pripravili prijeten poletni glasbeni večer, ki ga je povezovala Romana Božič, ki je ob predstavitvi zbora povedala, da pevci ob opravljanju vseh odgovornih profesionalnih nalog najdejo tudi prostor in čas za druge dejavnosti, med njimi tudi za petje v edinstvenem zboru v Sloveniji, za katerega je dal pobudo Bogdan Potočnik leta 2010. Zbor vodi umetniški vodja Primož Leskovec. Ob 20-letnici nekdanjega Centra požarne varnosti Domžale so fantje uradno prvič pokazali svoje pevske zmogljivosti, od tedaj pa jim vsako leto lahko prisluhnemo na dobrodelnem koncertu Gasilske zveze Domžale. Pesem je ostala njihova zvesta spremljevalka tudi po reorganizaciji v letu 2014, saj tudi v okviru javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Domžale fantje uspešno prepevajo - v svoje veselje in v veselje vseh, ki jim radi prisluhnemo. V zboru pojejo poklicni gasilci Matjaž Korošec, Herman Šlibar, Matjaž Hribar, Jernej Kovač, Luka Pušnik, Robert Ko-ščak, Jani Jeraj, Marjan Bolhar, Robert Hrovat in Matija Korošec. Vrtec ogradila bodem, Pod to goro zeleno, V dolini tihi, Tri planike so le nekatere od pesmi, ki so jih pevci za- peli v prvem skoraj polurnem delu koncerta. S petjem so obiskovalcem povedali, da imajo najraje slovenske pesmi. Za njimi je zapela ženska kla-pa Kamelije. Dekleta prepevajo že tri leta, vodi pa jih Primož Leskovec. Za njimi je že več koncertov, med njimi tudi samostojni koncert. V pesmih se prepletajo kombinacije dekliških glasov in citer ter drugih glasbenih instrumentov, najdemo pa tudi kombinacije tradicionalnega in svežega, kar vedno znova navdušuje. V drugem delu koncerta so poslušalci še enkrat prisluhnili gostiteljem - Moškemu pevskemu zboru CZR, za njimi pa Tamburaškemu orkestru Vrh-polje, ki igra in poje že 33 let. Glasbenike druži veselje do glasbe in igranje na tamburice. Zdaj že vrsto let orkester vodi Milan Kontarček, ki je z orkestrom nastopal na številnih prireditvah, tudi širše po Sloveniji. Zaigrali so tri skladbe Oliverja Dragojevica, skupaj s kla- po pa so se nam predstavili tudi z eno najbolj znanih slovenskih skladb, Poletno nočjo. Navdušili so tudi z znanima dalmatinskima Samo simpatija ter Vino in kitare. Pred koncem je zbranim na najdaljši poletni dan spregovoril Andrej Jarc, direktor javnega zavoda, in izpostavil pogum gasilcev, ki so vedno pripravljeni pomagati, ki se stalno strokovno izobražujejo in sodelujejo z vsemi, ki skrbijo za zaščito in reševanje, saj brez sodelovanja ne bi šlo. Zahvalil se je za prijeten večer in vsem zaželel še naprej prijeten poletni večer ter brezskrbno poletje. Gostitelji so goste razveselili s cvetjem, vse s prijetnim druženjem, za konec pa vse v dolgo, vroče in prijazno poletje pospremili s skupno zapeto Ružo crveno in prepričanjem, da bo tudi zaradi naših profesionalnih in vseh gasilcev poletje varnejše. Vera Vojska Foto: Miro Pivar LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 25 KULTURA • • • 1 • v • 1 1 • 22. junijski večeri pod zvezdami Najbolj vztrajni obiskovalci gledaliških predstav tako v letnem gledališču kot v kulturnem domu v Dobu se zanesljivo radi spominjamo srečanj gorenjskih komedijantov. KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK dob Kar dve desetletji je številne amaterske gledališke skupine v Dobu gostilo Kulturno društvo Jožef Virk Dob, ki že več kot sto let bogati kulturno življenje v Dobu in okolici. Omenjena kulturna srečanja so nadomestili junijski večeri omogočiti zaljubljencem brezmejno srečo. Obiskovalci smo se prisrčno nasmejali ob množici komičnih situacij, ob koncu pa eno najbolj inteligentnih in najbolj učinkovitih situacijskih komedij vseh časov nagradili z gromkim aplavzom. pod zvezdami, ki so tudi v letošnjem začetku poletja v Dob prinesli veliko smeha in prijetnih trenutkov. Vikend komedije med 21. in 23. junijem 2019 se je kar malce podaljšal, saj je bila 25. junija 2019 v letnem gledališču, še prej pa pri pomniku državnosti v parku pod Močilnikom, osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti, ki je bila tudi letos zelo dobro obiskana. Prvi večer komedije, vsi trije so bili zaradi slabih vremenskih napovedi v fflilturnem domu, je v Dob pripeljal Gledališko društvo Kontrada Kanal, ki se je na prijetnem primorskem prizorišču pod režiserskim vodstvom Petra Harla predstavilo z eno najbolj znanih Molierovih komedij Skapinove zvijače. V glavni vlogi prebrisanega služabnika je nastopil Radovan Pušnar, ki so mu zvesto sledili junaki tipične komedije s številnimi komičnimi situacijami in srečnim koncem. Prijeten večer, poln smeha ob obilici zvijač, s katerimi Skapin rešuje situacije in z njimi pravzaprav doseže oba cilja: kaznovati gospode, ki si domišljajo, da jim pritiče neomejena oblast, in Ljubezen na predzadnji pogled so, po napovedi vsebine komedije, najbrž z večjim zanimanjem kot predstavniki moškega spola, pričakovale predstavnice lepšega spola, saj je obetala izkušnje iz iskanja novega moža. Najbrž je bila večina po končani predstavi, v kateri je glavna junakinja obljubljala kar nekaj izkušenj iz prizadevanja - kako deset let po smrti moža najti novo 'žrtev', zadovoljna. S predstavo KD Domovina, pred leti razglašeno kot naj ljubiteljsko gledališko skupino na Primorskem, zanesljivo, malo manj pa najbrž s ponujeno izbiro. Ampak nasmejali smo se vsi. Režiserka Edita Frančeškin nam je, skupaj z Darjo Krkoč, Matjažem Skončni-kom in Mitjo Cunja pripravila uro in pol smeha, k čemur so prispevali predvsem čisto resni snubci v različnih preoblekah, s svojim navdušenjem nad imenitnimi kandidati, ki si ga je delila s pokojnim možem, pa tudi vdova Nineta. Ob bučnem aplavzu smo ji vsi privoščili pravo srečo z zaljubljenim sosedom, ki naredi prav vse, da pride do cilja. Tretji večer pod zvezdami je bil posebno težko pričakovan, saj se je s ko- Nov zlati rog Letošnje mednarodno tekmovanje lovskih rogistov v organizaciji Spodnjeavstrijske lovske zveze je potekalo v kraju Wieselburg v gradu Weinzierl 21. in 22. junija 2019. KD DOMŽALSKI ROGISTI Kot vsa zadnja leta smo se Domžalski rogisti, ki igramo na Es rogove, prijavili in tekmovali v težki težavnostni skupini in s 494 točkami osvojili zlati rog, na katerega smo zelo ponosni, saj je odsev skrbnih priprav pod vodstvom dirigenta Daniela Savnika, od prijave na tekmovanje v mesecu februarju 2019. Vsako leto se za mesto ali dve povzpnemo na mednarodni lestvici najboljših skupin lovskih rogistov in občutek ob povratku domov je vsako leto odličen. Na tekmovanje smo odšli, po našem prepričanju, zelo dobro pripravljeni, tudi s potrdilom Lovske zveze Slovenije, da predstavljamo slovensko lovsko glasbeno kulturo v mednarodnem prostoru. Od prijave do tekmovanja smo imeli petnajst intenzivnih vaj, na katerih smo se poglabljali v detajle tekmovalnih skladb. Poleg dveh obveznih skladb, to je lovskega signala Damjak je mrtev in Avstrijska lovska koračnica, smo po našem izboru zaigrali še težavnostni stopnji primerno Lackenhofer lovsko polko, s katero smo poželi velik aplavz prisotnih poslušalcev in tekmovalcev. Seveda smo bili na nastopu tudi pražnje oblečeni v novih lovskih uniformah, ki so nam jih omogočili nabaviti zvesti donatorji, med njimi Občina Domžale, Krajevni skupnosti Simona Jenka in Slavka Šlandra, NK Domžale, Sam Jarše in CČN Domžale - Kamnik. Celotno izvedbo projekta tekmovanja v Avstriji (stroške prijavnine, prevoza in nočitev) pa smo lahko prek odobrene prijave na razpisu uresničili s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), za kar se jim, kakor tudi vsem donatorjem, najlepše zahvaljujemo. Če se primerjamo z drugimi tekmovalnimi skupinami, ugotavljamo, da smo relativno maloštevilni, ker veči- Lepo je biti muzikant, 2. del Veselje, radost, srečo vam želimo... medijo Komet prihaja predstavila Odrasla gledališka skupina Kulturnega društva Jožef Virk Dob in tako nadaljevala s tradicijo komedij, ki vselej navdušujejo obiskovalce. Le malokrat se zgodi, da je dvorana kulturnega doma na Močilniku premajhna za vse obi- skovalce, željne ljubiteljske kulture in smeha. Tokrat se je, saj je bila dvorana napolnjena zvrha in čez, obiskovalci pa po dobri uri in pol nasmejani, navdušeni nad predstavo Komet prihaja. Kometa sicer nismo pričakali, smo pa odlično igro domačih gleda-liščnikov, ki so nas zabavali in velikokrat povzročali salve smeha. Zgodbice in zgodbe so se med seboj prepletale in zapletale v pričakovanju kometa. Ta je povzročil bistvene notranje in zunanje spremembe nastopajočih oseb, ki si so ob koncu predstave zaželele še več kometov, srečni konec brez kometa pa je povzročil prave ovacije in navdušenje nad predstavo v režiji Miloša Starbka. Tako Odrasli gledališki skupini Kulturnega društva Jožef Virk, ki za predstavo zasluži vse čestitke, kakor tudi vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi letošnjih Junijskih gledaliških večerov pod zvezdami hvala lepa. Bilo je veselo, bilo je odlično zaigrano, sodobno in navdušujoče. Nasvidenje pod zvezdami v juniju 2020! Vera Vojska Foto: KD Jožef Virk Dob ... tako igra in poje v eni od številnih skladb Ansambel bratov Avsenik s pevci in pesem še kako izraža voščilo, ki ga Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki letos praznuje prvih sedem desetletij ustvarjanja, podarja obiskovalcem letošnje domače predstave na Studencu. Čeprav s skoraj enakim naslovom kot lanska, ima letos drugačne junake, ostaja pa zgodba o ansamblu, ki je neizbrisno zapisan v zgodovini slovenske narodno zabavne glasbe, pravzaprav bi lahko zapisala, ki postavlja spomenik vsem, ki so se, se in se bodo ukvarjali s slovensko narodno-zabavno glasbo. To v predstavi čudovito predstavlja ansambel Fantov pet, enako pa so bili aplavza deležni tudi vsi drugi, ki so na studen-škem odru zapeli katero od poznanih Avsenikovih melodij. In če je bil v lanski igri z glasbo Slavka in Vilka Avsenika, obakrat je glasbeni producent Slavko Avsenik ml., v ospredju zgodba ansambla Fantov pet - drugi del predstavlja življenjske zgodbe posameznikov, ki so različno povezani z glasbeniki. To so: gostilničar Karel (Konrad Pižorn - Kondi), ki nasmeje, pa naj bo v zakonski posredovalnici, gostilni, pri telovadbi, učenju plesa ali pri osvajanju tete Mici, njegov sin (Gregor Rihar), župan (Jure Sešek), teta Mici (predvidena Brigita Hrovat - bravo Urša Sešek, ki je igralko zaradi slabega počutja na premieri zamenjala zadnji hip) in drugi, ki so znali razvedriti občinstvo, željno humorja in vedrih melodij. Nadaljevala se je tudi zgodba vodje ansambla Mihe (Jernej Gašper-lin) in njegove družine: žene Andreje (Ana Plahutnik), hčerke (Eva Majdič), očeta (Jože Vunšek) in mame (Pia Brodnik), pa tudi članov ansambla in pevcev: Grega Čepon, Klemen Brečko, Blaž Prašnikar in Matej Kravcar ter Lidija Križnik, Tone Habjan in Tina Debevec), ki so v pripravah na podelitev velike Avsenikove nagrade pridno vadili ter predstavili vrsto nepozabnih Avseniko- vih melodij. Te smo lahko slišali tudi v vokalni izvedbi (Komorni pevski zbor Šutna Kamnik, Peški oktet - zborovodja Karel Leskovec). Salve smeha je vzbujal francoski kuhar (Primož Krt), zaploskali smo ob poroki gostilničarja Karla s teto Mici in se kar malo ustrašili, ko ga je - morda tudi zaradi prevelike sreče, 'zadela kap', ki jo je pravzaprav pregnal ansambel s čudovito zaigrano in zapeto Veter nosi pesem mojo. Sploh se nismo čudili, da ga je pesem 'prebudila', da je ob koncu skoraj vstal od mrtvih in bil skupaj z vsemi prijatelji navdušen nad slovesno podelitvijo Avseni-kove nagrade. Igra je uspela, konec je bil srečen in srečna bo tudi prihodnost, dokler bo živela Avsenikova glasba, posebno še, če bomo vedeli in se zavedali, da za srečo človek ne potrebuje denarja, temveč razumevajoče in ljubeče ljudi okoli sebe. Ob koncu premiere so zadovoljni obiskovalci z glasnim aplavzom ob zvokih Golice pozdravili še preostalo vrsto igralcev, pevcev in plesalcev, med njimi mnogo mladih: avtorja domače gledališke predstave An-dreasa Brandstatterja, režiserja Lojzeta Stražarja, vodjo predstav in akvizi-terja Franceta Stražarja, pa tudi vrsto ostalih sodelavcev, ki so že desetletje ali celo precej več nepogrešljivi pri domačih gledaliških predstavah. Seveda ne gre brez pohvale glasbenikom, ki so s svojim igranjem popestrili odmore med prizori, pa tudi brez iskrene pohvale vsem ostalim, ki so kakorkoli prispevali k še eni uspešni domači gledališki predstavi, s katero Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan tudi v jubilejnem letu navdušuje tisoče obiskovalcev, ki vsi po vrsti pritrjujejo, da bo tudi zaradi obeh predstav Lepo je biti muzikant Avsenikova glasba živela večno. Čestitke vsem, ki so tudi letošnje poletje prinesli veselje, radost in srečo na Studenec, kjer si želimo: Naj povsod bo sonce, naj povsod žari, veselje naj budi! Vera Vojska no skupin sestavlja od deset do dvanajst nastopajočih, ki imajo tako lahko močnejši in polnejši 'sound'. Nas pa je v najboljšem primeru le sedem. Zato si nadalje želimo pridobiti še nekaj mladih rogistov, ki bi dopolnili naš sestav in ne nazadnje pomladili naše vrste. Pred nami so zaslužene počitnice, misli pa nam že uhajajo, ohrabrene z lanskega drugega evropskega prvenstva na Slovaškem, na tretje evropsko tekmovanje na Poljskem prihodnje leto. Vendar je vmes še nekaj če-jev, za katere bomo morali, ob podpori naših donatorjev, še poskrbeti. Seveda pa naš cilj ni samo udeleževati se tekmovanj, saj nastopamo tudi na prireditvah v organizaciji Lovske zveze Slovenije, lovskih društev, poskrbimo za dobro razpoloženje starostnikov po domovih za ostarele, z najmlajšimi po vrtcih zapojemo tudi kakšno pesem o zviti lisički, pa da mi smo lovci, zgodaj vstali, vsak svoj rog na ramco djali in še kaj bi se našlo. Povsod smo lepo sprejeti, kar nam daje nove energije za naše delo. Tine Pavli tajnik KD Domžalski rogisti 19 Studenec kulturni poletni festival M* Kulturno I društvo iranJarc Škocjan pri Domžalah Krstna izvedba domače gledališke predstave Andreas Brandstätter Igra z glasbo Slavka in Vilka Avsenika n» % »i' s Ponovitve: ^ 3., 4., ^ 8., 9., 11., 15., 16. avgust, vse predstave ob 21. uri Bedrich Smetana ' ' PRODANA NEVESTA . LJ"'LJ*''A..........Komična opera v treh dejanjih j jm a tm«M r ' * i fi'1 lin ■ petek, 30. avgust ob 20. uri Poletno gledališče Studenec © poletno.gledalisce.studenec www.studenec.net Info: 051 61 61 51 in 051 61 41 41 26 | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX slamnik@kd-domzale.si Zapeli so nam Z letnim koncertom je sezono 2018/1916. junija v dvorani Kulturnega doma Franca Bernika zaokrožil Domžalski komorni zbor. domžalski komorni zbor Letošnje delovanje je že kar utečeno po Božičnem projektu skupaj s kamniškim zborom Cantemus. Oba zbora vodi zborovodja Gregor Klančič. Dvorano so napolnili predvsem tisti poslušalci, ki so željni dobrega, kvalitetnega in zvokovno polnega zborovskega zvoka. V želji, da bi program čim uspešneje predstavili, kajti dela so bila kar zahtevna, so izvedli manj skladb, kakor so jih za ta koncert študirali. Zato sta se v koncept koncerta lepo vklopila gosta večera, Duo Cla-ripiano s Tatjano Kaučič in Dušanom Sodjo z izborom dveh del, ki sta tudi na njuni zgoščenki in s katerima sta se predstavljala tudi evropskemu občinstvu. Program je dobro in tenkočutno napovedovala in povezova- la Helena Urbanija. Prve tri pesmi iz ustvarjalne mape skladatelja Tomaža Habeta so obdelave ljudskih. Pesmi spadajo med tehtnejša skladateljeva vokalna dela. Zbor se jih je zavzeto lotil, saj je bilo v petju čutiti veselje in željo do perfekcije, ki pa jo dirigent v prihodnjem delu lahko doseže, saj imata tako zbor kot on vse kvalitete za dosego zastavljenega cilja. Slišali smo po belokranjskih motivih kom-ponirano Hod te k nam na kres, po napevu iz Medimurja Vsako jutro, vsako noč in prekmursko Ne de mi več rasla travica zelena. Na slednjo je bila vezana tudi rapsodija Zeleno, ki te ljubim zeleno v izvedbi Dua Clari-piano, ki je v krasni interpretaciji in odlični akustiki dvorane polno zaživela. Drugi del koncerta je bil namenjen ustvarjalnosti Janija Goloba. Krstno so predstavili Balado o repici na zahtevno v dialektu napisano besedilo Vlada Žabota. Ob odlični klavirski spremljavi Tatjane Kaučič in Nataše Štokelj je dirigent novo delo uspešno predstavil publiki. Golobovo glasbo sta v Treh prekmurskih pesmih ponovno predstavila v vseh dinamičnih in agogičnih ni-ansah odlična muzika Tatjana Kaučič in Dušan Sodja. Slišali smo: Pojmi poj, poj mi droubna ftica, Ne ouri, ne sejej in Gnes je en lepi den. Zaključek je ponovno pripadal zboru, ki je v dobrem ritmu in pulzu, ujetemu v jazzovskih harmonijah, poustvaril mašo Boba Chilotta. Iskrene čestitke zboru in dirigentu za lep koncertni večer. Tomaž Habe Zgodbe iz Kofutnikove domačije (16. del) Dopolnitev prispevka o sorodnikih, ki so delali v slamnikarskih tovarnah po svetu Češminov park £ Kopališče Domžale ^ Vir /bar Sahara/ ¿p Vir /pri leseei skulpturi v p arku/ £ Šumberk /ob Orvi te z Kamniško Bistrico/ Homec /počivališče ob fieš brv/i/ Dob /parkMočilnik/ £ Domžalsk1 dom/na /Moli Planini/ § Ihan /igr išče/^? Ze dobro leto pišemo zgodbe iz Kofutnikove domačije iz Srednjih Jarš, ki so vam - vsaj upamo tako - ilustrirale življenje nekoč na obrobju Domžal konec 19. in v začetku 20. stoletja z osebno pripovedjo prebivalcev te hiše - družine Giovanelli. Namreč, v okviru priprav za ohranitev ene izmed redkih najstarejših lesenih hiš na domžalskem območju smo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale pripravili interpretacijski načrt z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, v katerem osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija, ki pa je močno povezana tudi s slamni-karstvom. V njegovi ožji družini je bilo kar pet družinskih članov, ki so delali v slamnikarskih tovarnah v Domžalah, po Evropi in v New Yorku. Zapisali smo že, da se je v družini Johana Giovanellija starejšega in Marjane Habjan rodilo sedem otrok, od katerih jih je preživelo le pet. Mati Marjana je delala kot sezonska slamnikarica v evropskih mestih. Trije otroci - Franca, France in Lovrenc so odšli delat slamnike v Ameriko, Franca in France leta 1906, Lovrenc pa leta 1920. Vsi trije so bili poročeni, imeli so družine in nihče se ni vrnil domov. Iz pisem, ki so jih sorodniki in prijatelji v letih 1922-1929 pisali v Srednje Jarše, razberemo, da je bila družina zelo povezana, skrbeli so drug za drugega tako z nasveti in navodili, kot materialno - iz Amerike so v Jarše redno pošiljali denar in stvari (predvsem obleke), v nasprotno smer pa kaj malega, kar je spominjalo na domače kraje - lipov čaj, posušene gobe ... Zelo zanimiva so poročila o tamkajšnjem socialnem življenju, tudi o tem, da je bila domžalska skupnost na tujem močno povezana. V pismih spregovorijo tudi o časih, ko je bilo težko dobiti delo in da življenje v Ameriki ni bilo tako enostavno, kot so si predstavljali doma. Ameriška pisma s Kofutnikove domačije nam odstirajo le majhno nišo iz življenja Kofutnikovih tako v Ameriki kot doma v relativno kratkem obdobju, a so za raziskovanje zelo dragocena. Poslane fotografije so ohranjale žive podobe ljudi, ki so si bili blizu, sporočale so o pomembnih dogodkih ter tudi prinašale podobe preživljanja prostega časa in okolja, v katerem so živeli. Ker nam danes slamnikarji ne morejo sami pripovedovati svojih življenjskih zgodb, so pisma edini dokumenti, skozi katera lahko dobimo vpogled v njihovo življenje, njihov način razmišljanja in medsebojne odnose, kot so jih opisali sami. Fotografije pa ostajajo dokument o tem, kaj jim je bilo pomembno, da pokažejo svojcem. Kofutnikovi izseljenci v Ameriki - Franca, France in Lovrenc, okoli leta 1922. (Arhiv KDFBD) Otroci Lovrenca Giovanellija z inštrumenti okoli leta 1926. (Vir: Arhiv KDFBD) Tri leta pozneje, maja 1923, sta starša poskrbela, da se je družina spet združila. Dokumente za hčerki je urejal Lovrenčev brat Johan Giovanelli. Tako beremo iz uradnega pisma iz leta 1923: »Po naročilu g. Lovrenc Giovanelli, 151 Harman St. Brooklyn, N. Y, vam priloženo pošiljamo listine, s katerimi skušajte dobiti dovoljenje za potovanje v Ameriko za njegove dve hčerk Frančiško in Valentino Giovanelli in Nežo Yokan, katera jih bo spremljala, čim bodo tamošnje oblasti pričele sprejemati prošnje za potne liste. S slovenskimi izjavami vložite prošnje za potne liste pri domačem županstvu ali okrajnem glavarstvu. Ko dobijo potne liste, naj gre Neža Yokan z istimi in dvema angleškima listinama osebno k amerikanskemu konzulu ter vzame potrebne slike seboj, da tudi on njih potne liste podpiše in potrdi. Ostali 2 listini, na katerih je naša opazka, pa naj prinese seboj, da jih bo za - mogla pre- nam še ni blo in hvala Bogu, toda delat moramo zmeraj in doma imam deklo, da mi otroke merka. Neža mi malo pomaga v gospodinjstvu. Angleškega jezika sem se popolnoma privadila, toda otroci morajo pa tudi vsi kranjsko govoriti.« Z leti so otroci odrasli in ju redno obiskovali - na ohranjenih fotografijah jih lahko opazujemo, kako so bili razvrščeni po velikosti. Lovrenc je imel težave s srcem. Kdaj je umrl, ni znano, po ohranjenih fotografijah lahko sklepamo po letu 1948. Otroci so se poročili, imeli otroke, stanovanja, službe in situirano življenje. Johan je potoval po vsem svetu, saj je delal v tobačni industriji. V pismu iz leta 1969 Francka piše, da živi sama v štirisobnem stanovanju. Strah jo je kriminala, ki ga je mnogo v Ameriki. Omenja, da ji je 75 let in da je upokojena že enajst let. Zapisala je še: »Pri slamnikih ni več dela, vsi nosijo rute Odraščajoči otroci. (Vir: osebni arhiv M. Urankar in J. Jerman). Zakonca Francka in Lovrenc Giovanelli s sinom Edijem leta 1946 na strehi stanovanjske hiše v New Yorku. (Vir: osebni arhiv M. Urankar in J. Jerman). Zgodba o življenju Kofutnikovih sla-mnikarjev v Ameriki pa je v zadnjem času dobila svoj epilog. Pri branju zgodb, objavljenih v Slamniku, sta se na nas prijazno obrnili bralki, ki želita dopolniti pomanjkljivosti v povezavi z družino Lovrenca Giovanellija, ki je odšla 's trebuhom za kruhom' v New York. Bralki sta potomki Lovrenčeve žene Francke Kralj in v družinski zapuščini hranita nekaj pisem in fotografij, s katerimi vam skupaj razgrinjamo do zdaj nenapisano nadaljevanje 'ameriške' zgodbe domžalskih slamnikarjev. Lovrenc Giovanelli se je rodil 10. 8. 1891 kot šesti otrok po vrsti. V mladosti je delal kot mlinar in slamnikar. S Fran-čiško (Francko) Kralj iz Zgornjih Domžal se je poročil 9. 1. 1915. V Ameriko sta odšla pet let pozneje, pri Franckini sestri Ani pa sta pustila dve hčerki, Frančiško (rojena leta 1916) in Valentino. V ohra- njenem pismu iz zapuščine Kofutnikovih beremo Franckino poročanje o delu in življenju v New Yorku (Brooklyn, 12. 5. 1922): »Midva se imava po navadi, zdrava sva, delava oba, od jutra do noči sva v fabrki. Zvečer pa doma delava in tako nama gre hitro čas naprej, zato pa ne smete zameriti, ker bolj malo piševa. Saj smo sami Kranjci skupaj v fabrki, nas je gotov kakih 60, tako da nam ni dolgčas. Ob nedeljah pa smo največ s Franco in Mihom (Lovrenčeva starejša sestra in njen nož) skupaj, se malo na travo peljemo ali pa v kako gmajno, posebno sedaj, ker je že tukaj v mestu zelo vroče, da se malo pofrišamo. Druge zabave tako ni v Ameriki ... Po otrocih nama je pa čez-dalje bolj dolgčas, naj raje bi jih kar sem vzela, pa malo morava še počakat. Ali kaj v Jarše pridejo z njima? Jaz sem jim že pisala, ker vem, da imate sedaj veliko dela, da vam bojo prišli pomagat...« dložiti naselniški oblasti dospevši v New York. Vas vljudno pozdravljajoč ostajamo s spoštovanjem, Frank Sakser State Bank.« Z naslednjim pismom sta Johanu poslala 340 dolarjev za dve ladijski karti za hčerki in njuno spremljevalko ter zapisala: »Nežiki pa le povej, da jo oba prav lepo pozdraviva in da že komaj čakava, da nama bode punčke sem pripeljala, saj tukaj ji bode dobro in vem, da bode prav zadovoljna, ko bode tukaj.« V Ameriki so se zakoncema rodili še trije sinovi: Edi, Henrik in Johan (tudi Janezek in Žan). Valentino (Tinco) pa je še kot deklico povozil avto. Iz Francinega pisma leta 1935 beremo: »Hčerka Fani je dopolnila 9. marca 19 leto ... ubogo Tinco smo zgubili, ki še danes žalostujemo zanjo in starejši fant je star 12 let, drugi 9, tretji 5 let, tako da sem vsa srečna, ko jih pogledam. Fani gre z menoj delat, in fantje grejo vsi v klošter v šolo. Hudega ali lasulje, poleti pa nič...« To je zadnja ohranjena sled iz življenja zakoncev Francke in Lovrenca Giova-nelli v Ameriki. Za dopolnitev njihove zgodbe se zahvaljujemo Marjeti Urankar iz Domžal in Janki Jerman iz Radomelj. Delovna skupina za vsebinski načrt KOFUTNIKOVA DOMAČIJA KOT EKOMUZEJ Literatura: - Prajs, M., Ferlič, Ž., 2016. Ameriška pisma iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah iz prve polovice 20. - stoletja: Raziskovalna naloga s področja etnologije. Osnovna šola Rodica, Domžale; - Prajs, M., Prajs, Š., 2018. Fotografije iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah: Raziskovalna naloga s področja zgodovine. Osnovna šola Rodica, Domžale. LETNIK LIx | JuLIJ 2019 | ŠTEvILKA 7 slamnik | 27 slamnik@kd-domzale.si OKOLJE | PISMA BRALCEV KOLUMNA • KAM GREŠ, ČLOVEK? ANTON KOMAT KO GOSPODAR UNIČUJE SVOJ EDINI DOM Ko ljudem povem, da nam grozi katastrofa, se zavedajo, da se bo to morda res zgodilo, toda ko zapustijo predavanje in gredo ven, se hitro pomirijo. Rečejo si: »Saj je vse v redu, trgovine so polne blaga, promet teče, imamo elektriko in vodo, komunala deluje, zdravstvo in šolstvo opravljata svoje naloge, celo država je še znosna. Seveda so problemi, kdaj pa jih ni bilo.« In ne verjamejo več. Ne morejo verjeti, da lahko vse, kar vidijo, propade in žive po starem naprej. Še naprej služijo iluziji zidanja gradov v oblakih in se vmes tolažijo z utvaro ravnovesja, ki naj bi ga v naravi ponovno vzpostavili ljudje s svojo tehnologijo. Zaverovani v tehnološko moč pozabljajo, da je narava vedno v dinamičnem ravnovesju, da se sprehaja po fraktalnem robu, kjer je življenje evolucijsko najbolj inovativno. Če z močjo tehnike izzovemo rušenje krhkega ravnovesja, bo narava prek fraktalnega roba zdrsnila v kaotično stanje in našla neko novo ravnovesje. Spremembo bomo zaznali kot naravno katastrofo, kot naključno, nenadno katastrofo. Če prej ne, se bo takrat zmagoslavno vpitje o napredku spremenilo v krike groze in strahu. Najbrž se bomo šele takrat zavedali, da bi človek lahko pametneje uporabil svoj razum. Stara modrost nas uči: »Razum je kot ogenj, je dober služabnik in slab gospodar.« Rešitev za človeške težave ne more biti razumska, saj je prav razum izvor velike večine težav. Razum s svojimi plodovi, kot so tehnologije in ideologije, zanika vsakršen pomen čustev in intuicije in deluje zgolj v zunanjem svetu. Razum stoji za cinično krutostjo ekonomije, ki revnim vzbuja vero, da utegnejo nekega dne obogateti. Pisatelj John Steinbeck je na vprašanje, zakaj v ZDA ni uspel socializem, hudomušno odgovoril: »Pri nas so vsi reveži zgolj milijonarji v trenutnih težavah.« Ker mislimo, da nam bosta razum in znanost pomagala iz katastrofe, še naprej neustrašeno sekamo gozdove, reguliramo reke in ubijamo prst, izsušujemo močvirja in zastrupljamo oceane, kajti vse to - tako nam govorijo ekonomisti - proizvaja dobiček, ki naj bi ljudstvu prinašal večjo srečo. Iskanje take sreče pa nas zagotovo onesreči in to se ta čas dogaja vsem ljudem. Nenehno nam prodajajo upanje, kajti kdor prodaja upanje, ima vedno kupce. In če se na koncu kupci spremenijo v žrtve, je to njihov problem. Sami so si krivi, saj so svobodno izbirali. Lahkotnost, s katero horoskopi družbenega napredka operirajo s 'konkurenčnostjo', 'družbo znanja', 'človeškimi viri' in 'multikul-turnostjo' govori sama zase. Skrajna tolažba za vse zgube je, da so si sami krivi za bedno življenje. So pač žrtve slabih genov in kolateralna škoda boja za obstanek, nakladajo preroki socialnega darvinizma, ki za potrebe elit zlorabljajo nauk Charlesa Darwina. Ob tem je nesporno dejstvo, da ljudje zelo slabo gospodarimo z naravo. Bolj pravilno bi zapisal, da to, kar počnemo, ni sploh gospodarjenje, ampak uničevanje. Dober gospodar vzdržuje svoj dom, tako kot skrben obrtnik skrbi za svoje stroje in orodja ali pameten kmet za rodnost svojih njiv. Kajti uničevanje bi bilo, če gospodar ne bi popravil dotrajane kritine na strehi, če bi obrtnik z macolo razbil svoja orodja ali če bi kmet s pesticidi uničil rodnost prsti. Če bi jih opozorili na njihovo nespametno držo, bi seveda tvegali enoznačne odgovore: »Brigaj se zase, na svojem delam, kar hočem, saj je hiša moja, orodja so moja in njiva je moja!« Moje, moje, moje! »Vse zlo v zgodovini človeštva se je začelo z izjavo, to je moje!« je že dolgo tega zapisal prof. dr. France Avčin, prvi slovenski naravovarstvenik. Prepričanje, da je narava na svetu zaradi nas, je odraz človeške prakse prilaščanja. Osvetlimo to izjavo v sprehodu skozi čas. Filozof Ernst Junger piše: »V primerjavi z našo dobo je bila kamena doba verjetno zlata doba človeštva. Človek se je počutil mnogo bolj svobodnega. Tedaj ni bilo kraljestev niti polisov niti držav in politike. Vsakdo je imel svoj lovski revir s poudarkom, da lov pozna le smeri, ne pa meja.« Lovci in nabiralci so se pravočasno premaknili na novo ozemlje in prepustili naravi, da vzpostavi porušeno ravnovesje. Takrat je bilo neskončno prostora za premike malih skupin. Veljalo je železno pravilo, nihče ni lačen, dokler niso lačni vsi. Potem se je začela neolitska revolucija. Prinesla je poljedelstvo in živinorejo, s tem pa stalna bivališča, naselja, zaloge hrane, hiter porast števila prebivalstva, delitev dela ter pojav prvih državnih ureditev. Hkrati pa je pomenila vstop v dobo kovin in rodil se je Homo faber - človek kovač. Kovač pa je koval tako pluge kot meče. S plugi je odpiral nedrja zemlje, z meči pa prsi sočloveka. Zakaj? S kmetijstvom se je namreč uveljavil pojem lastnine, to je moja zemlja, moja hiša, moj pridelek, moja živina, moje kraljestvo! Postavile so se meje, meje zasebne posesti, meje vladarjev, meje prvih držav. Pra- 46 Zaverovani v tehnološko moč pozabljajo, da je narava vedno v dinamičnem ravnovesju, da se sprehaja po fraktalnem robu, kjer je življenje evolucijsko najbolj inovativno. Če z močjo tehnike izzovemo rušenje krhkega ravnovesja, bo narava preko fraktalnega roba zdrsnila v kaotično stanje in našla neko novo ravnovesje. ksa prilaščanja pa je ponujala hude skomine plenilcem tuje lastnine. Ker pa sta si meja in vojna že od nekdaj sorodni, je človeštvo vstopilo v čas nenehnih vojn, ki traja še danes. S pomembno razliko, da danes v globalizi-ranem svetu ni več praznega prostora, ki bi ga bilo moč izkoriščati. Pozabimo na preselitev na druge planete, saj nimamo primerne tehnologije, sicer pa bi s sedanjo miselnostjo uničili še te. Torej globalizacija sedanje ekonomije vodi naravnost v globalno vojno za omejene planetarne vire. Neolitska revolucija je torej tisti preobrat, ki mu tako Jared Diamond kot Yuval Noah Harari (njune knjige imamo prevedene) pravita največja napaka v zgodovini človeštva. Diamond je zapisal: »Prisiljeni v izbiro med omejeno številčnostjo populacije in povečanjem pridelave hrane, smo izbrali zadnjo, s tem pa dobili lakoto, vojskovanje in tiranijo.« Taka izbira se izraža tudi v besedilu Biblije, ki je odraz takratnega časa. Tam piše (Geneza 1/28): »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« Ker je Biblija v svetovnem merilu že dolgo največkrat tiskana knjiga, je bila naloga vsakokratnih prevajalcev izjemno odgovorna. Po eni strani so se zavedali, da mora besedilo ostati nepotvorjeno, po drugi strani pa, da mora biti prevod čim bolj razumljiv. Zato najstarejši prevodi Stare zaveze v grščino in aramejščino v celoti gledano ne veljajo kot prevod, temveč kot interpretacija v prevodu. Načelo prevajanja torej ni pomenilo popolne zvestobe izvirnemu besedilu. Zaželeno je bilo, da vsak prevajalec za hebrejske, aramejske in grške besede poišče čim ustreznejšo rešitev v svojem jeziku. In prav v tej interpretacijski svobodi sta se pojavili besedi 'podvrzita si' in 'gospodujta', ki sta celotno zahodno civilizacijo skrenili v današnje stanje. 'Gospodovati' namreč ni isto kot 'gospodariti'. Brezobzirnost gospoda je daleč od skrbnosti dobrega gospodarja. Tako je Dominum terrae na osnovi napake v prevodu knjige knjig začel svoj uničevalni pohod. Podoba propada sveta, ki je v rokah človeka in je odvisen od njegove odločitve, je nekaj povsem novega. Prej so bile te zadeve rezervirane za bogove; to je bil ogenj, ki je prihajal od zgoraj in ne od spodaj. Zrenje iz oči v oči lastni končnosti je najbolj dramatično soočenje sodobnega človeka. Ali boste še vedno brezbrižno gledali proč? □ PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Javno komunalno podjetje Prodnik s svojim ravnanjem povzroča škodo porabnikom vode Z dnem 28. 1. 2019 je vsem lastnikom stanovanj in lokalov na Ulica Ivana Pengova 22 Javno komunalno podjetje Prodnik enostransko odpovedalo Pogodbe o zaračunavanju storitev dobave vode, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, na podlagi katere vsak prejema račun za porabljeno vodo. Vsako stanovanje in lokal ima svoj odštevalni vodomer vključno z opremo za daljinsko odčitavanje (vodomer in sistem za odčitavanje je bil seveda investicija lastnikov in je naša last), zato so razlogi za odpoved s strani JKP Prodnik skrajno nerazumljivi. Od 1. 3. 2019 JKP Prodnik pošilja račun upravniku za porabljeno vodo na glavnem vodomeru in ne uporablja več odčitavanja odštevalnih vodomerov ter ne izvede razdelitve stroškov po enotah, kot je to počel dosedanjih 12 let. Iz vsega tega se lastniki stanovanj in lokalov sprašujemo naslednje: kdo od vodilnih, ki sprejemajo takšne odločitve, ki so v škodo podjetju in občinam lastnicam, bo odgovarjal, in sicer kako (finančno) in komu. In nadalje, ali občina podpira taka dejanja in takšno vodstvo in ne terja nobenih pojasnil in rezultatov dela. Lastniki se moramo trdo boriti za svoje pravice, ker smo glede na javno komunalno podjetje v podrejenem položaju, ob tem da v našem primeru JKP Prodnik ne izvaja svojega poslanstva v interesu ustanovitve javnega komunalnega ponudnika (neustrezna komunikacija, ignoranca, nestrokovno izvajanje tržnih storitev menjave vo- domerov, ki niso del javnega omrežja, grožnje z odpovedjo dobave vode ...). Lastniki želimo le ustrezen dogovor, želimo imeti urejene razmere in korekten odnos. Lastniki Ulica Ivana Pengova 22, Domžale Odgovor etažnim lastnikom na naslovu Ulica Ivana Pengova 22 Ker pogodbe z upravnikom nima in tudi stanovalci nasprotujemo, da nam vodo deli in zaračunava upravnik, so vsi računi zavrnjeni. Tisti stanovalci, ki so sami svoj delež poravnali direktno JKP Prodnik, so prejeli sredstva vrnjena. Glede na enostransko odpoved pogodb kar vsem stanovalcem in trmasto vztrajanje na svojih okopih in nekooperativnost skleniti kakršen dogovor, vodstvo s svojim ravnanjem podjetju JKP Prodnik povzroča lastnikom stanovanj in lokalov denarno in moralno škodo, posredno pa tudi ekonomsko škodo občinam ustanoviteljicam in občanom le-teh. Od 1. 3. 2019 JKP Prodnik za porabljeno vodo v višini približno 6000 evrov ni prejel plačil, kar je bilo vsa leta, ko smo prejemali individualne račune, to zagotovljeno in urejeno. Javno komunalno podjetje Prodnik storitve oskrbe s pitno vodo uporabnikom na naslovu Ulica Ivana Pengova 22, Domžale obračunava v skladu z 41. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Domžale. Tako kot večini večstanovanjskih objektov se računi za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode izstavljajo na podlagi stanja skupnega obračunskega vodomera in so mesečno posredovani upravniku bloka, ki je dolžan stroške razdeliti med etažne lastnike in poravnati račune. Do marca 2019 je podjetje Prodnik upravniku bloka na navedenem naslovu pošiljajo račun le za storitev ravnanja z odpadki, za obračun oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode pa so bile z etažnimi lastniki sklenjene individualne pogodbe, ki so omogočale obračunavanje storitev vsakemu posameznemu uporabniku/etažnemu lastniku v objektu individualno. Zaradi stalnih sporov z nekaterimi etažnimi lastniki, ki so se od leta 2017 dalje stopnjevali, posledičnih sodnih postopkov, nespoštovanja pogodbenih zavez s strani posameznih etažnih lastnikov ter prijav podjetja Prodnik Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije in Agenciji za varstvo konkurence, ki sta ugotovila, da so bile pri- jave zoper podjetje Prodnik neutemeljene, je bila sprejeta odločitev, da se odstopi od navedenih pogodb. Na takšen način namreč ni bilo več možno zagotavljati enotnosti, kom-patibilnosti in pravilnega delovanja sistema daljinskega odčitavanja. Zato so bile individualne pogodbe odpovedane, vse komunalne storitve pa se od takrat naprej zaračunavajo v skladu z zgoraj navedenim odlokom in stanovanjskim zakonom upravniku bloka, ki je pristojen za delitev stroškov med uporabnike oziroma etažne lastnike. Javno komunalno podjetje Prodnik POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE 28 | slamnik ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX politične stranke slamnik@kd-domzale.si sds / mag. tomaž deželak, podžupan Pozor, prihajajo Projekti Na zadnji seji občinskega sveta žal ni bil sprejet proračun za leti 2020 in 2021. Vprašanje, ki se zastavlja, je: zakaj? Ali ni bil sprejet, ker ni vseboval t. i. razvojnih projektov ali preprosto zato, ker ni bilo zadosti predhodnega usklajevanja. Pošteno povedano, ne vem. Verjetno bi znalo biti malo vsega. Verjetno se boste strinjali, da vsem vedno ni mogoče ugoditi in da bodo nekateri vedno nezadovoljni. Vendar pa je treba strmeti k cilju, da je večina zadovoljna. Tako naj bi naša skupnost funkcionirala. In zdaj nazaj na proračun. To je temeljni dokument, na podlagi katerega se zagotovijo sredstva za posamezne investicije, transferje ... Zakon o javnih financah v 32. členu med drugim določa, da če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto. Brez sprejetega proračuna imamo torej začasno financiranje. Tak način financiranja ne predstavlja večjih težav pri samem delovanju občine kot institucije, pomeni pa kar lista reza / rok ucakar grašic, generalni sekretar Trd matematični oreh (4 Brez sprejetega proračuna imamo torej začasno financiranje. Tak način financiranja ne predstavlja večjih težav pri samem delovanju občine kot institucije, pomeni pa kar nekaj težav za delovanje društev in pa izvajanje postopkov novih investicij. nekaj težav za delovanje društev in pa izvajanje postopkov novih investicij. Enostavneje, brez proračuna društva ne dobijo sredstev v rokih, kot so to predvidevala, nove investicije pa se ne morejo izvajati po predvidenih načrtih (saj jih ne more biti). Zakasnitev pri izvajanju investicij pa lahko posledično pomeni tudi finančno nestabilnost pri posameznih izvajalcih in morebitnih podizvajalcih obrtniških in gradbenih del. Navedeno ne pomeni, da občina nima sredstev, ampak da preprosto lahko razpolaga le z omejenimi sredstvi, kot to določa zakon. Zato 'lubi prjatli', pamet v roke! Letos sem matematiko dal na stran. In zato sem imel dopolnilni izpit. Verjetno naj bi bila to lekcija, da se v prihodnje več in bolj redno učim. No, šolstvo, tule ste gotovo pihnili vstran. Še manj rad jo bom imel in bolj jo bom zanemarjal. Edino dognanje, do katerega sem prišel med mučnim učenjem matematike, pa je bilo, da si ne morem zamisliti situacije, v kateri bi mi deljenje in množenje polinomov, računanje površine te-traedra in operiranje z logaritmi prišli vsaj približno prav. Žal, matematiki, ne razumem. Jaz ne. Imamo pa vsi verjetno tak predmet, kakršen je zame matematika. Kdo drug pač sovraži angleščino. Ali zgodovino. In če človek nečesa ne mara, se tega težko in nerad uči. V to pa ga sili neizbežno ocenjevanje. Številčenje nečesa, česar noče razumeti. Edino, kar se s tem doseže, je to, da tak predmet še bolj zasovraži. Je to torej cilj našega šolstva? Če je, smo zadeli žebljico na glavico, sicer pa le želvo v njen neprebojni oklep. Ravno zato si ne znam razložiti materije slovenskega šolstva. V zadnjih dneh se je dostikrat slišalo, da je slovenska šola kvalitetna šola. Pa še kaj! Sistem, ki temelji na iskanju neznanja in podcenjevanju talentov in spretnosti, naj bi bil uspešen? Kdor to trdi, si meče grob pesek v oči. Radi rečemo, da je nekdo, ki je 'strokovnjak' 44 V zadnjih dneh se je dostikrat slišalo, da je slovenska šola kvalitetna šola. Pa še kaj! Sistem, ki temelji na iskanju neznanja in podcenjevanju talentov in spretnosti, naj bi bil uspešen? Kdor to trdi, si meče grob pesek v oči. na več področjih, v vsakem izmed njih povprečen. Zakaj bi potemtakem katerikoli sistem temeljil na ustvarjanju povprečnežev? Zakaj bi morali vsi znati vse? Zakaj ne bi dali otrokom in mladostnikom izbire? Da se učijo določenih predmetov temeljiteje, iz drugih pa zgolj osnove. Zame je npr. množenje, poznavanje odstotkov in ulomkov pri matematiki zadosti, pri slovenščini bi pa z veseljem vedel več, kolikor mi nudi šola. Zakaj, dragi moji, potemtakem silimo z glavo skozi zid? Imam odgovor: ker je tako najlažje. Najlažje je reči, vsi boste znali vse. V enaki meri, z enakim načrtom, po enakem postopku, z enakim kriterijem ocenjevanja. Ampak najlažja pot povečini ni tudi najboljša. Razen, kadar gre za Slovenijo. zeleni slovenije / gregor horvatic, vodja svetniške skupine Prestavitev sprejetja proračunov za leti 2020 in 2021 Prestavitev sprejetja proračunov za leti 2020 in 2021 na jesen je priložnost za uveljavitev par-ticipativnega proračuna in začetek koriščenja evropskih sredstev. Občanke in občani Občine Domžale si zaslužijo, da poleg sodelovanja pri odločitvah dobijo tudi priložnost predlaganja projektov, s katerimi se bo izboljšala kakovost bivanja v njihovi najožji lokalni skupnosti. Proračuna za leti 2020 in 2021 na junijski seji nista bila sprejeta, saj nas je večina svetnic in svetnikov Občinskega sveta Občine Domžale menila, da je treba dodati v predloge razvojne projekte. Ničelno koriščenje evropskih sredstev, prenova ('muzej Univerzale') kulturne dediščine, nič proračunskih sredstev za nove vrtce, nič o sanaciji okoljskih bremen na vodozbirnih območjih in nič o odstranjevanju divjih odlagališč ter spremljanju okolja je le del številnih pripomb na predlagana proračuna. Oba predloga proračuna je zavrnil tudi odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja Občine Domžale. Ker v stranki Zelenih Slovenije menimo, da je treba vključiti v predloge tudi zainteresirano javnost, v prestavitvi sprejetja proračuna vidimo lmm / ivan pšag Bo kdaj nekdo odgovarjal za zgrešene občinske projekte? Na zadnji seji občinskega sveta sta bila zavrnjena predloga proračuna za leto 2020 in 2021. Kar nekaj nas je svetnikov, ki smo nastopili prvi mandat, že takoj pa smo dobili gradivo za potrditev proračuna za leto 2019 - drugo branje, pa čeprav sploh nismo še vedeli, kako zadeva poteka. Znesek proračuna je določen, lahko se vlagajo amandmaji, kar pomeni, da se mora navesti, kje se bodo vzela sredstva in katero postavko se bo zmanjšalo na ta račun. Ker je bilo veliko predlogov, pripomb in amandmajev, je seja zaradi dolžine potekala v dveh delih. Zdaj smo dobili predloge za nove proračune, ki pa so naravnani samo na vzdrževanje obstoječega stanja, nikakor pa niso razvojno naravnani. Domžale so bile nekoč, žal nekoč, pojem uspešne občine na vsem Balkanu, danes pa smo daleč od tistih časov. Svetniki liste LMM bomo vztrajali na razvoju, uspešnosti in čim boljših pogojih za življenje. Naposled: tako smo obljubili našim volivcem! Zahtevali smo prevetritev delovanja JKP Prodnik in zmanjšanje zneskov na položnicah. Predlagali in poskušali smo v predlog proračuna vnesti razvojno naravnane projekte, kot so prometna študija s celostno zasnovo centra in okolice Domžal, zgraditev obljubljene pokrite lmš / oo domžale PO LET NA LMŠ 44 Ker v stranki Zelenih Slovenije menimo, da je treba vključiti v predloge tudi zainteresirano javnost, v prestavitvi sprejetja proračuna vidimo priložnost za uveljavitev participativnega proračuna, s katerim se bo del proračunskega denarja sistematično razporedil in porabil za projekte, ki jih bodo predlagali prebivalci in prebivalke naše občine. priložnost za uveljavitev participativnega proračuna, s katerim se bo del proračunskega denarja sistematično razporedil in porabil za projekte, ki jih bodo predlagali prebivalci in prebivalke naše občine. S tem bodo v krajevnih skupnostih lahko lažje zaživeli tisti projekti, ki so za najmanjše lokalne skupnosti najpomembnejši. Ker se je pri zadnjem sprejetem proračunu izkazal proračunski presežek, Zeleni verjamemo, da razporeditev omenjenih sredstev ne bo težavno. Želimo si, da svoja družinska počitniška doživetja popestrite s članicami, člani, podpornicami in podporniki stranke LMŠ, zato vljudno vabljeni na dogodek PO LET NA LMŠ, ki bo v soboto, 24. avgusta 2019, v Arboretumu Volčji Potok od 11. ure naprej. Zbrane bo nagovoril predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec, pridružili pa se nam bodo tudi poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije ter na novoizvoljena evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj. Družili se bomo ob športnih igrah, za dodatno dobro voljo bosta poskrbela Tanja Žagar in skupina Avantura. Ker stranka LMŠ združuje tako mlade kot tudi mlade po srcu, bomo poskrbeli za otroško animacijo, delavnice, vožnjo z vlakcem po parku ter za hrano in pijačo. V skrbi za okolje vam priporočamo, da dogodek obiščete s kolesom, peš ali s skirojem. Želimo poskrbeti, da bo sobotni dan okolju prijazen, z manj odpadki in škodljivimi materiali. Prosimo vas, da dvojo udeležbo sporočite v glavno pisarno LMŠ, in sicer na elektronski naslov: info@strankalms.si ali po telefonu na številko 08 160 11 05. Vaših prijav bomo veseli do 10. avgusta 2019. 44 Želimo si, da svoja družinska počitniška doživetja popestrite s članicami, člani, podpornicami in podporniki stranke LMŠ, zato vljudno vabljeni na dogodek PO LET NA LMŠ, ki bo v soboto, 24. avgusta 2019, v Arboretumu Volčji Potok, od 11. ure naprej. nsi /peregrin stegnar Zbiranje predlogov za proračuna 2020 in 2021 je pred nami 44 Svetniki liste LMM bomo vztrajali na razvoju, uspešnosti in čim boljših pogojih za življenje. Naposled: tako smo obljubili našim volivcem! železniške postaje, navsezadnje tudi pričakovano in obljubljeno krožno avtobusno progo po Domžalah in bližnji okolici, ki bi omogočala dostop do Domžal vsem občanom. Prav tako ni nikjer omenjena širitev, obnova ali izgradnja novega zdravstvenega doma, kar bi bilo že res nujno potrebno. Poskrbeti moramo tudi za starejše občane, ki potrebujejo tako dnevno varstvo kot kakovostno oskrbo na domu, vendar za precej nižji znesek. Domžale z okolico potrebujejo pokriti bazen s terapevtsko-vadbenim bazenom ob njem. Vztrajali bomo, da se rešitve vnesejo že v proračuna za leti 2020 in 2021. Hkrati v naši listi LMM menimo, da je zadnji čas, da tudi kdo iz občinske uprave odgovarja za zgrešene (nasedle) projekte, ki jih v naši občini - žal - ni malo. Na zadnji seji občinskega sveta Domžale smo zavrnili predlog proračuna za leti 2020 in 2021, ker želimo, da se v proračun vključi čim več dejavnikov, ki bi podali več pravih projektov in potreb ter želja občanov. Pred nami je zdaj faza zbiranja predlogov za proračuna 2020 in 2021. V NSi smo na zadnji seji občinskega sveta podali predloge in pripombe na predlog proračuna za dve leti, ker pa smo ta predlog proračuna zavrnili v prvem branju, imamo še možnosti za posredovanje novih predlogov. Rezultat te zavrnitve je tudi poziv v Slamniku Moja pobuda - participativni proračun v občini Domžale za oddajo projektnih predlogov občanov, ki ga je podal župan. Tako smo z zavrnitvijo proračuna v prvem branju dosegli, da se bo nabralo več dobrih projektov, ki bodo zadovoljili naše potrebe in želje. Tako je zdaj odprta boljša ureditev centra Domžal, za kar potrebujemo dobrega urbanista. V NSi smo, kot sem že omenil, podali predloge že na zadnji seji Občinskega sveta Občine Domžale. Ob tem bi rad poudaril našo pripombo o zagotavljanju sredstev za pomoč pri obnovi in vzdrževanju kulturnih spomenikov, kot so to naši gradovi Črnelo, Češenik in Krumperk, da pomagamo lastnikom k hitrejši obnovi in 44 Rezultat te zavrnitve je tudi poziv v Slamniku Moja pobuda -participativni proračun v občini Domžale za oddajo projektnih predlogov občanov, ki ga je podal župan. Tako smo z zavrnitvijo proračuna v prvem branju dosegli, da se bo nabralo več dobrih projektov, ki bodo zadovoljili naše potrebe in želje. uporabi teh spomenikov zgodovine na našem območju in tako pripomoremo tudi k bogatejši turistični privlačnosti naše občine. Prav tako je treba povečati sredstva za spodbujanje razvoja turizma in gostinstva ter okolja. Še posebno pozornost moramo zagotoviti spodbujanju gospodarstva v naši občini ter predvideti več sredstev za dodeljevanje pomoči pri ohranjanju in razvoju kmetijstva ter podeželja v naši občini. S pravim pristopom pri zbiranju predlogov in njihovo strokovno obravnavo in pravilno vključitvijo v proračun bomo najbližje željam občanov. LETNIK LIX | aprIL 2019 I ŠTEVILKA 4 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 29 V 1 v POLITIČNE STRANKE | ŠPORT Nsi / TADEJA šušTAR, posLANKA v Dz Rs Prvi vtisi iz parlamenta 9. julij 2019. Ura je 11.55, stojim pred veliko dvorano Državnega zbora in dobivam še zadnje informacije, kako bo potekala 10. redna seja DZ. Pred dvorano so za rdečo vrvico novinarji, ki želijo fotografije novih dveh poslancev, ki ju bodo potrdili na seji. Na balkonu čakajo nekateri družinski člani, predsednik občinskega odbora NSi Domžale Peregrin Stegnar in generalni sekretar Mlade Slovenije. Sodelavka iz protokola me opozori, da zdaj poteka glasovanje o potrditvi mandata in da se bova kmalu odpravili do sedeža v poslanskih klopeh. Vse je potekalo prav. Aktualni poslanci so novima dvema sodelavcema zaploskali, predsednik NSi in vodja poslanske skupine NSi sta mi čestitala in delo se je začelo. Prvi dan redne seje DZ je vedno namenjen poslanskim vprašanjem predsedniku vlade in ministrom. Tisti dan nismo glasovali, se je pa v prihodnjih dneh odvila vroča razprava o predlogu zakona o organizaciji in financiranju osnovnošolskih programov, ki je najbolj odmeval v javnosti. Danes že lahko rečem, da sem vesela, da je predlog zavrnjen. Ker sem zdaj članica v odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino, sem, čeprav sem šele en teden poslanka, že imela možnost razpravljati na odboru in pred celotno Slovenijo podati stališče poslanske skupine NSi. | 46 Ponosna sem, da mi je uspelo priti v hram demokracije. Delo je zelo odgovorno, in vesela sem, da sem obdana z ljudmi, ki jim zaupam in se lahko na njih zanesem. Ponosna sem, da mi je uspelo priti v hram demokracije. Delo je zelo odgovorno, in vesela sem, da sem obdana z ljudmi, ki jim zaupam in se lahko na njih zanesem. Veliko ljudi se zanima, kako se zdaj počutim, ali se znajdem v parlamentu, kako poteka dan poslanca oziroma zakaj je velika dvorana videti tako prazna, kadar spremljajo seje DZ po televiziji. Zaradi omejenega števila znakov v Slamniku tokrat tega žal ne morem odgovoriti. Obljubim pa, da se vam oglasim v naslednji številki. Do takrat pa mi lahko kakšno vaše vprašanje tudi zastavite v poslanski pisarni (vsak ponedeljek od 9.00 do 10.00 na Ljubljanski 58 v Domžalah) ali na e-naslov: Tadeja.Sustar@dz-rs.si in bom nanj odgovorila. sd / oo domžale O strankarskih alpinistih Vplivnosti, moč, prestiž, odločanje ali vsaj soodločanje so univerzalne človeške ambicije, ne glede na to, da način njihovega udejanjanja variira od človeka do človeka. Ker pa uresničevanje posameznikovih ambicij oziroma idej znotraj skupnosti presega njegove omejitve, je edino smiselno, da se podobno misleči ljudje, ki delimo podobne vidike družbenega razvoja in sobi-vanja, in imamo v življenju podobne vrednote, povezujemo. Oblika takšnega povezovanja so zlasti v demokratičnih družbah tudi politične stranke. Socialne demokrate druži volja do demokratičnega dialoga z vsemi ter skrb za družbo in družbeno in skozi slednjo tudi za najšibkejše člene te družbe. Težava nastopi, ko se začnejo v stranke vključevati posamezniki, ki v stranki vidijo le orodje za uresničevanje lastnih ambicij, ob čemer jih niti malo ne moti izkoriščanje dela svojih kolegov in ob tem brezsramno spletkarijo proti vsem, so gluhi za kakršne koli nasprotne argumente, vse le z namenom streči ciljem lastnih ambicij, ki jih sami nikakor ne bi bilo sposobni udejanjiti. Takšni politični alpinisti so seveda v vseh strankah tega sveta, ne glede na to ali gre za stare stranke, kot smo Socialni demokrati, ali pa novo sestavljene politične liste, ki komaj zače- « Politični alpinisti ne izbirajo strank zaradi strankinih političnih idej ali vrednot, pač pa le in izključno po tem, kakšno korist v stranki prepoznajo zase. V trenutku pa, ko se politični alpinist sooči z dejstvom, da znotraj izbrane stranke njegov karierni načrt ne bo deloval, jo zapustijo, ustanavljajo nove stranke ali se pridružujejo obstoječim. njajo svojo življenjsko pot. Ker smo Socialni demokrati stara, izkušena stranka, se zavedamo, da je tu in tam treba stranko prevetriti: preveriti ali so ljudje z nami v resnici zato, ker verjamejo v napredne socialno demokratske ideje, ali pa le zato, da bi stranka služila njihovim osebnim interesom. Takšno prenovo hočemo speljati tudi Socialni demokrati v Domžalah ob čemer vabimo k sodelovanju vse zainteresirane, ki jim je mar socialno demokratskih vrednot. Oglasite se nam na: domzalesocialnidemokrati@gmail.com Čim hitreje strniti vrste in odpraviti napake Domžalski nogometaši so v prvem krogu kvalifikacij za Evropsko ligo potrdili vlogo favoritov in s skupnim izidom 5:3 izločili malteškega predstavnika Balzan. Reprezentančno poletje za domžalske košarkarje v polnem teku Poletni meseci ne prinašajo samo počitnic, ampak za najboljše igralce Košarkarskega kluba Helios Suns številne reprezentančne obveznosti, za tiste najmlajše pa je klub v Savudriji organiziral tradicionalni poletni tabor. nk domžale A v oči bode ogromno število zadetkov, ki so jih Domžal-čani v svojo mrežo prejeli v uvodnih štirih tekmah sezone. Skupno kar devet, če prištejemo še tistega razveljavljenega Olimpijinega, kar 10. Preveč. Težava, s katero se zagotovo ubada celotna strokovna ekipa, ki bo morala hitro najti rešitve, drugače se lahko ponovi zgodba zadnjih let, tista o medlem začetku, s katerim so si Domžalčani sami pristrigli krila o visokoletečih ciljih. Na uvodnem prvenstvenem srečanju sezone so rumeni doma remizira-li z Rudarjem z 2:2. Obakrat so uspeli izničiti prednost tekmeca, a skrbi šah Odigrali so devet kol, vsak je imel 15 minut za razmislek. Zanesljivo je zmagal Dušan Čepon, ŠD Podpeč, 7,5, pred mojstrom Francem Sorčni-kom, ŠK Impol Slovenska Bistrica, in Francem Pešcem, Celjski ŠK, oba po 7. Četrti je bil fm Marjan Črepan, 7, peti pa Evald Ule, 6,5, oba ŠD Postojna, na odličnem šestem mestu pa Marjan Karnar, ŠD Domžale Tajfun, 6,5, ki pa ni obranil lanskega tretjega mesta. Klubski kolega Jože Skok je dejstvo, da so Domžalčani oba zadetka prejeli po napakah izkušenih igralcev. Prvi prvem je žogo izgubil Seni-jad Ibričic, njegovo neodločno igro v obrambi pa je z zadetkom kaznoval Žiga Škoflek. Slednji je unovčil še darilo novincev v rumenem dresu, izkušenih Branka Iliča in Grega Sorčana, in dosegel drugi zadetek na tekmi. Za Domžalčane sta zadela najprej Gregor Sikošek in nato z bele točke še Ibri-čic, ki je stresel tudi vratnico. Priložnost tekme je v zaključku zapravil še Shamar Nicholson, ki se je sam znašel pred vratarjem gostov, a izgubil dvoboj 'iz oči v oči'. Dokaz, da je manjkalo nekaj zbranosti v celotni ekipi. turnir začel katastrofalno in iz prvih štirih kol zbral le točko, izgubil je celo dve dobljeni partiji, naposled se je uspel zbrati in je preostalih pet partij zmagal ter s šestimi točkami pristal na 19. mestu. Brat Boris, ŠK Komenda, je s 5,5 točke osvojil 23. mesto. Zelo soliden je bil Domžalčan Jožef Brežan, ŠD Železničar, ki je s polovico možnih točk, 4,5, zasedel 39. mesto, Mirko Čo-kan, ŠD Domžale Tajfun pa z enakim številom točk 56. mesto. Proti Olimpiji v 2. krogu so Domžal-čani na tekmi polni tempa hitro pove-dli z 2:0, najprej je zadel Ibričic v 19. minuti, prvenec pa je nato dosegel še Sven Šoštarič Karic štiri minute pozneje. A sledili sta dve napaki, nesrečni avtogol Gabra Dobrovoljca in slabo posredovanje Tilna Klemenčiča v obrambi, ki sta Olimpijo vrnila v igro (2:2). Slednja je v drugem delu še dvakrat zatresla mrežo Sorčana, ki je bil pri prvem zadetku brez moči, pri drugem pa je premedlo svoje obrambne naloge izpolnjeval Ibričic, kar so Ljubljančani znali izkoristiti. Evropsko sezono so varovanci Simona Rožmana začeli na Malti in na dobesedno vročem gostovanju pri Bal-zanu slavili s 4:3, potem ko je domača ekipa po uri igre vodila s 3:2. A Si-košek in Matej Podlogar sta poskrbela za odlično izhodišče pred povratnim srečanjem v Domžalah. Slednjega so domači rutinirano dobili z 1:0, edini zadetek na tekmi je dosegel Slobodan Vuk. A v drugem krogu kvalifikacij Domžalčane zdaj čaka evropsko izkušenejši, bogatejši švedski Malmo, ki je že v polnem tekmovalnem pogonu (članek je bil napisan pred prvim četrtkovim srečanjem op. a.). Po že 17 odigranih krogih švedskega prvenstva trenutno zaseda prvo mesto. Dokaz ali opozorilo, da bodo morali biti Domžal-čani v svoji najboljši izvedbi, če želijo nadaljevati evropsko zgodbo. Napake so na takšnem nivoju prepovedane. Domen Jarc Foto: NK Domžale Trije prvouvrščeni so prejeli zelo lepe pokale, tokrat prvič tudi tri najboljše ženske, in sicer mednarodna mojstrica Francka Petek, ŠD Gorenj-ka Lesce, Vera Jazbinšek, ŠD Šentjur, tretje mesto pa je pripadlo domžalski mojstrici Pavli Košir, 3,5, zasedla je 72. mesto. Turnir je tudi tokrat organiziralo Turistično društvo Viničar z neumornim organizatorjem Silvom Kreb-som. Jože Skok kk helios suns Kar trije domžalski košarkarji in tudi dva trenerja so bili vpeti v pravkar končano evropsko prvenstvo do 20 let, ki ga je slovenska izbrana vrsta pod vodstvom trenerja Heliosa Dejana Jakare končala na 11. mestu. Ena zmaga v skupinskem delu je Sloveniji v osmini finala namenila Špance, ki so se izkazali za prevelik zalogaj (53:71), nato pa so slovenski košarkarji v boju za končno razvrstitev najprej ugnali Italijane (74:64), izgubili proti Grkom (80:89) in na koncu še tesno premagali Črno Goro (75:73). Med najvidnejšimi igralci na parketu je bil tudi domžalski košarkar Nejc Klavžar, ki je bil na treh srečanjih tudi najboljši strelec Slovenije. Slovenske barve sta branila še Jaka Strel in Adrian Jogan. Konec julija in na začetku avgusta pa slovensko reprezentanco fantov do 18 let čaka nastop na evropskem prvenstvu v Grčiji, kjer bo slovenski dres nosil član Sunsov Bine Prepelič. Uspešen strelski večer na predzadnji pripravljalni tekmi ob zmagi proti Bosni in Hercegovini (18 točk) ter raznovrstna predstava na zadnjem srečanju pred odhodom v Grčijo proti Hrvaški (10 točk, pet skokov in štiri podaje) pričajo o tem, da bo Bine pomemben člen Slovenije na prvenstvu stare celine do 18 let. Pestro je tudi v pisarnah kluba, kjer se že pripravljalo na novo sezono 2019/20. Tudi v tej bo Helios Suns nastopal v Ligi ABA 2, tako da bo tudi novo tekmovalno obdobje mednarodno obarvano. Da bodo 'barvarji' naredili še korak naprej, so v svoje vrste iz KK Šentjur pripeljali Hrvata Davorja Konjevica, ki je bil v minuli sezoni prvi strelec, drugi skakalec ter po indeksu tudi najboljši košarkar Lige Nova KBM. Oranžni dres Heliosa bo tudi v prihodnji sezoni še naprej nosil Blaž Mah-kovic, eden nosilcev in s 16,5 točkami na tekmo tudi najuspešnejši domžalski strelec v državnem prvenstvu. Se pa od Domžal poslavlja mladi, 14-le-tni Jan Vide, ki odhaja po poti Urbana Klavžarja, in se tako seli k madridskemu Realu. Nova potrditev, da se v Domžalah odlično dela z mladimi igralci. Domen Jarc Čepon zmagal na festivalu veteranov V Zgornji Polskavi je v gostišču Golob junija potekal že 21. odprti šahovski festival veterank in veteranov nad 50 let, odzvalo se je 99 ljubiteljev šaha. 30 I slamnik številka 7 | julij 2019 | letnik lix ŠPORT slamnik@kd-domzale.si Nuša najhitrejša Slovenka na EP v gorskih tekih Julij je prinesel številne atletske nastope na mednarodnem prizorišču. S16. mestom na evropskem prvenstvu v gorskih tekih v švicarskem Zermattu se je najbolj izkazala Nuša Mali. ATLETSKI KLUB DOMŽALE štirje člani Atletskega kluba Domžale so v zadnjih tednih oblekli reprezentančni dres. Najpomembnejši julijski nastop je čakal gorsko tekačico Nušo Mali, ki je v švicarskem smučarskem središču posegla po najboljši slovenski uvrstitvi na 18. evropskem prvenstvu v gorskih tekih. Mladinka je na šest kilometrov dolgi progi, na kateri je bilo treba premagati 440 metrov višinske razlike, s časom 37:28 osvojila 16. mesto. Tako kot lani na svetovnem prvenstvu v Andori, ko je kot najhitrejša slovenska mladinka posegla po 24. mestu, je dokazala, da ji visoka nadmorska višina - cilj je bil tokrat na 2579 metrih - ne pride do živega. Zmaga je odšla na Češko, razred zase je bila Barbora Havlickova. Slovenske mladinke so ekipno osvojile osmo mesto. Na četveroboju reprezentanc Madžarske, Češke, Slovenije in Slovaške sta Slovenijo 7. julija zastopala Jakob Mali in Jan Emberšič. V madžarskem Gyoru je na 3000 metrov z zaprekami Jakob Mali, aktualni državni prvak na tej razdalji, osvojil četrto mesto v teku s časom 9:49,42. Boj za medaljo, ki se Danilo in Jan Emberšič - družinski par, ki na domačih tleh ne pozna poraza. Tandem, ki ima najvišje cilje. mu je izmuznila za pet sekund, je zapravil v začetnih krogih, ko se je tekme v močnem vetru lotil preveč zadržano. Jan, daleč najmlajši tekmovalec, ki se je na Madžarskem meril tudi s tri leta starejšimi tekmeci, je v metu šest kilogramov težkega kladiva posegel po osmem mestu z osebnim rekordom 59,74 metra. Teden dni pozneje se je nato serijski zmagovalec v metu kladiva med mlajšimi mladinci Jan udeležil še četveroboja reprezentanc mlajših mladincev Češke, Madžarske, Slovenije in Slovaške, kjer mu je družbo delala še ena varovanka trenerja Danila Emberšiča Janina Drolc. Jan, ki ga konec julija čaka vrhunec sezone, nastop na evropskem festivalu evropske mladine v Bakuju, je tokrat kilogram lažje kladivo kot na Madžarskem zalučal 65,91 metra. To je bilo dovolj za četrto mesto. Janina je z osebnim rekordom 48,65 metra posegla po šestem mestu. Julij je prinesel tudi prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke, ki je štelo kot izbirna tekma za reprezentančni četveroboj. Janina in Jan sta se okitila z naslovom državnega prvaka, prva je kladivo za zmago vrgla 46,49, drugi pa 66,69 metra daleč. Po medalji, vsi po bronu, so posegli še Matic Križman v suvanju krogle, Maja Per v teku na 2000 metrov z zaprekami in Alenka Pirnat tudi v metu kladiva. Bron in nov osebni rekord je na zadnji oviri v teku na 400 metrov z zaprekami zapravila Nika Levičnik, ki je svoj tek končala na nehvaležnem četrtem mestu. Domen Jarc Na državnem prvenstvu osvojili kar 18 pokalov V Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu je od 25. do 30. junija potekalo državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. plesni klub miki Plesalci so se pomerili v različnih disciplinah in kategorijah ter predstavili koreografije, ki so jih skupaj s trenerji vadili več mesecev. Izvrstno so se odrezali Mikijevi tekmovalci, ki so domov ponovno odnesli številna odličja in rangirali PK Miki na 4. mesto po osvojenih odličjih izmed 60 plesnih klubov, članic sekcije za moderne tekmovalne plese. Tekmovalci so dosegli kar 11 zlatih pokalov v različnih zvrsteh - pet tekmovalnih točk koreografskega tandema Anje Jurič in Andraža Mraka: mladinska street show formacija Monopoly Show, otroška street show formacija Dimnikarji, članska 2 street show mala skupina Back in Time, članski street show par Maša Sko-čaj in Žiga Farkaš, mladinski street show solist Valentin Trobevšek. V mladinskem hip hop battleu je blestel Anai Erce, njegov brat Neo Erce pa je pometel s konkurenco dečkov s hip hop solo nastopom. Zlato grafiji Mance Čuček, Erce Anai med mladinskimi plesalci electric boogi-eja, pod vodstvom Andraža, ter njegov brat Neo Erce v betlanju s hip hop solisti otroci, pod vodstvom Andraža in Nastje Horvat. V članski disciplini orient solistk je pod vodstvom Andree na drugo stopničko stopila Ester Hribar. Bronaste pokale so osvojile plesalke pod vodstvom Maje Vidonja, in sicer mladinska show formacija Does He ...? ter Klara Majdič med modern solo deklicami. Erce Anai je svojo tretjo medaljo v solo nastopih osvojil v konkurenci hip hop mladincev, pod vodstvom Andraža in Nastje. Še 10 tekmovalnih točk se je uvrstilo v finale državnega prvenstva. Takoj pod stopničke so stopili plesalci članske street dance show formacije Fashion Show v koreografiji Nastje, mladinske street dance show male skupine Titanic v koreografiji Anje in Andraža, članski street dance show duo Ana Terčič in Nika Sa- Z leve: članska street foramcija Fashio Show; Neo in Anai ter Nastja in Andraž; orientalske plesalke so osvojile tudi orientalske plesalke pod okriljem Andree Zanardi, in sicer orientalska show mix mala skupina Metulji, članski orientalski par Karin Remec in Ajda Križman. Slednja je zlato osvojila tudi z nastopom v konkurenci članskih orient solistk, njeni mlajši kolegici Erika Bajde in Kim Crnkovič pa med mladinskimi orient show pari. Srebrne pokale so osvojile štiri tekmovalne točke. Otroška jazz balet formacija Visit Scotland v koreo- lajko v koreografiji Nastje, otroški hip hop duo Lana Tomažin in Neo Erce, hip hop deklica Lana Tomažin. Peto mesto so osvojili: mladinski street dance show par Aneja Pirš in Valentin Trobevšek v koreografiji Anje in Andraža, otroški show dance par Tiara Čolic in Eva Bolta Blejec v koreografiji Mance in Katje Škofic. Njuna otroška show dance mala skupina Reševalke iz vode so priplavale na 7. mesto, ulovila jih je mladinska street dance show solistka Aneja Pirueti kar 15 stopničk na državnem prvenstvu V dneh od 21. do 23. junija je potekalo državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju v Renčah, ki je štelo tudi za pokal Slovenije. kk pirueta Udeležili so se ga tudi tekmovalci iz domžalskega kotalkar-skega kluba Pirueta. Doletel jih je kar neverjeten uspeh, saj se je na zmagovalnih stopničkah znašlo kar 15 njihovih tekmovalcev v različnih disciplinah in kategorijah. Od tega jih je bilo šest na prvih mestih, pet na drugih mestih in štirje na tretjih mestih. Tako so prva mesta osvojile Taja Ce-rar, Klara Kaplan, Janja Blaž, Eva Peter-lin in Mina Švajger. druge so bile Izabe-la Deisinger, Nika Uzelac, Klara Kaplan, Alja Smrekar in Ana Marija Divovič, tretje pa Katarina Hribar, Ela Strohmaier Tavčar in Tamara Golmajer. Tekmovanje je potekalo v dveh disciplinah, in sicer v obveznih likih in prostem programu. Prav v obeh disci- Pirš z Nastjino koreografijo. Mladinska show dance mala skupina Hunting in the Woods v koreografiji Eve Gorjup je osvojila 6. mesto. Letošnjega državnega prvenstva smo se udeležili s kar 45 tekmovalnimi točkami. Ponosni smo prav na vsakega plesalca in plesalko, ki se je čez leto pridno udeleževal pokalnih turnirjev in se z nastopom maksimalno potrudil ter izkazal tudi na državnem prvenstvu. Prav tako na vse tiste, ki so se vse leto pripravljali za nastop z velikimi skupinami, formacijami. Za ogled vseh uspehov vabljeni na našo spletno stran www. mikiples.com. Prav tako smo ponosni in se zahvaljujemo trenerjem, ki vedno znova prihajajo na plan z novimi idejami, spodbujajo plesalce in jih motivirajo, tako tiste vrhunske kot tiste, ki so še na poti do kvalitetnega nivoja športnega plesa. Najlepša hvala staršem za podporo, zaupanje trenerjem in navijanje, ki je plesal- plinah so bili tekmovalci KK Pirueta izredno suvereni in tako tudi osvajali dobra mesta drugega za drugim. To prvenstvo je bilo eno od boljših v zgodovini kluba, čeprav so bile v klubu že tekmovalke, ki so osvajale medalje tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Vsi tekmovalci so si zdaj zaslužili nekaj odmora, po krajših počitni- cah pa jih čakajo že naporni, vendar pestri treningi. V letošnjem poletju se bodo tekmovalke odpravile na kondi-cijske priprave na Roglo, potekale pa bodo tudi priprave vseh tistih tekmovalcev, ki se bodo priključili reprezentančnim kolegom in komaj čakajo na svoje nastope na evropskem nivoju. KK Pirueta Priprave na novo namiznoteniško sezono Kljub počitnicam potekajo številna mednarodna tekmovanja. ce še dodatno spodbudilo h kvalitetnim nastopom. Hvala za celoletno podporo športnega programa Občini Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo Domžale in medijsko podporo portalu domžalec.si. Tako, mi se veselimo navijanja na mednarodnih tekmah, ki se jih bodo plesalci udeležili jeseni. Pred tem si bomo privoščili še zaslužene počitnice. Plesni pozdrav! Za Plesni klub Miki Saša Eminic Cimperman namizni tenis Ravno v času pisanja tega prispevka poteka letošnje evropsko prvenstvo v namiznem tenisu, tokrat v Ostravi na Češkem. V slovensko mladinsko namiznoteniško reprezentanco so bili vpoklicani tudi tekmovalci in tekmovalke iz našega kluba: Aljaž Goltnik igra v kadetski, Rok Trtnik in Katarina Stražar pa v mladinski konkurenci. Več o rezultatih in uspehih v naslednji številki. V Pajulahtiju na Finskem (ura vožnje iz Helsinkov in samo 15 minut stran od svetovno znanega Lahtija) so potekale letošnje 5. evropske paraigre mladih, kjer se je v namiznem tenisu z najboljšimi iz Evrope pomeril naš Luka Trtnik, ki je zastopal slovensko reprezentanco. Nastopil je odlično, v posamični konkurenci je v njegovi kategoriji v polfinalu premagal Šveda Gustafssona, v finalu pa sicer izgubil proti Slovaku Valachu, a na koncu osvojil odlično drugo mesto in srebrno medaljo. Enak rezultat je dosegel tudi v ekipnem delu, kjer je s sotekmoval-cem Gustafssonom postal evropski vi-ceprvak tudi v tej konkurenci. Po krajšem julijskem počitku zdaj začenjamo s pripravami na novo na-miznoteniško sezono. Tradicionalno v Kranjski Gori, na poletnih pripravah. Sledili bodo treningi za namiznoteni-škimi mizami v naši športni dvorani v Mengšu. Vabimo tudi vse, ki vas zanima igranje namiznega tenisa ali pridobitev naziva namiznoteniškega sodnika, da se nam pridružite - nikoli ni prepozno. Podrobnejše informacije glede treningov dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157). Tudi v novi sezoni bomo organizirali semi- nar za pridobitev naziva namiznoteni-škega sodnika, več informacij pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835), ki bo vodil seminar ter pisni del izpita, pri njemu dobite tudi podrobnejše informacije glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj. Z rednimi treningi za nove člane, ki bodo potekali v naši dvorani v Mengšu (Slovenska cesta 39, poleg slaščičarne Flere) začenjamo septembra. Urnik: ponedeljek, torek, sreda in petek od 15.30 do 16.30. Besedilo in foto: Janez LETNIK LIX | JULIJ 2019 I ŠTEVILKA 7 slamnik | 31 slamnik@kd-domzale.si ^J^JJ^^^^E Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. V SPOMIN 18. julija je minilo pet let, odkar je svojo pot sklenila Frančiška Valenčič Pavli z Vira Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA V naročje njene mame smo v soboto, 22. junija 2019, k večnemu počitku položili Majdo Šikonja roj. Mlakar 1944-2019 dolgoletno članico Cerkvenega zbora, Župnijske Karitas, Molitvene skupine in Ljudskih pevk v Domžalah. Zahvala vsem, ki ste jo s petjem pospremili na njeni zadnji poti, hvala za besede slovesa, za svete maše, sveče in cvetje. Zahvala g. župniku mag. Klemenu Svetelju, g. Andreju Svetetu za opravljen pogreb s sveto mašo in za molitev v poslovilni vežici na ljubljanskih Žalah. Zahvala ekipi gasilcev PGD Lukovica, bratoma Zore, dr. Marku Starbeku in medicinski sestri za pomoč. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za pietetno opravljen pokop pokojne. Za njo žalujemo: hči Mojca z možem Robertom ter vnuka Domen in Urban Štiftar Kot zlato sonce bil si ti - zaklad, ki ga nič ne nadomesti, brez tebe nič več smisla ni, le srce trpeče hrepeni. Pa vendar večno živ boš ti, saj vsak trenutek v mislih si! V SPOMIN LJUBLJENEMU Alešu Deklevi Čeprav je nemogoče sprejeti in dojeti, da je minilo 11 prežalostnih let, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, naš preljubi mož in oči. Hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko. Neizmerno te pogrešamo! Sabina ter Nick in Deen Zamrl je tvoj korak, zamrl tvoj vedri smeh, vendar so vezi močnejše, ki nas ne ločijo nikdar. V SPOMIN 18. julija mineva deset let, odkar nas je zapustila nenadomestljiva žena, mami in stara mama Anamarija Barle roj. Slapar Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečko in kakorkoli ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni ZAHVALA V 96. letu nas je zapustila naša mama ^^ m-m Marija Vovk - Vesna z Vira pri Domžalah 1924-2019 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu Francu Jankoviču za lep poslovilni govor, Domu upokojencev Domžale za skrb in praporščakom Zveze borcev. Vsi njeni Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage Brigite Grabnar iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot. Hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA V 63. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, tati, dedi in odšel v topel objem sina Aleša Zlatko Dekleva z Vira Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena in pisna sožalja, podarjene sveče, cvetje in vso podporo, ki ste nam jo nudili. Hvala vsem, ki ste našega dragega Zlatka pospremili na njegovi zadnji poti, posebno še vsemu osebju ZD Domžale, g. župniku Aleksandru Ureku, PS Vrbančič ter pevcem in trobentaču. Žalujoči: žena Majda, sin Simon z družino in Sabina z družino. Dedi, ostajaš z nami. Radi te imamo! Tvoji sončki: Nick, Deen, Mark, Matic Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (Janez Medvešek) ZAHVALA Stvarniku smo hvaležni, da smo te imeli, s teboj delili skupaj preživeta leta, v katerih smo čutili tvojo ljubezen, dobroto, razumevanje in molitve. Ob smrti naše drage mame Kristine Lajevec se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo zemeljsko pot. Hvala za vse sočutje in vsa izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in sveče. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Juretu Ferležu za spodbuden nagovor in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za profesionalno opravljene storitve. Hvala pevcem župnije Dob za krasno petje, celotnemu ministrantskemu zboru in pritrkovalcu. Hvala vaščanom za ureditev okolice cerkve. Hvala vsem, ki ste bili z nami ob njenem slovesu, in vsem tistim, ki boste spomin nanjo ohranjali skupaj z nami. Žalujoči: sin Roman ter hčerki Janja in Mojca z družinami Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante Alighieri) ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 81. letu sklenila naša draga mami, sestra in teta Ljubica Šelja iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, nas tolažili, darovali sveče in cvetje in izrekli sožalje. Sin Drago ter sestri Klara in Marija z družinama in ostalo sorodstvo V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 72. letu sklenil naš dragi oče, dedi, tast in stric Frenk Štempihar iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Andreji Jarc za lepo napisan in prebran govor. Pogrešali ga bomo! Vsi njegovi Ni več tvojih toplih besed, ni objema in stiska tvojih rok, ostal je nate le spomin. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mami, babica, tašča, sestra in teta Ivanka Klopčič z Rodice, zadnja leta oskrbovanka Doma počitka Mengeš Ob boleči izgubi naše mami se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in izkazano pozornost. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma počitka Mengeš. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in ste jo imeli radi, se prišli od nje poslovit, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča hči Bojana z družino in ostalo sorodstvo MALI OGLASI Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 608 421 BrezplaCen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200 Bistro Kiwi, Depala vas nudi prostor za zaključene družbe. Mo -žen najem samega prostora. t: 040 872 078 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357 Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816 Nudimo vam razrez cistern za kurilno olje t: 040 872 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo 14. 8. 2019 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SIMfiX Domžale Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.com AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VCILKANIZERSTVO SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo 14. 8. 2019 pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. 32 | slamnik NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 7 | JULIJ 2019 I LETNIK LIX slamnik@kd-domzale.si POMOČ: APARRI-filipinsko pristanišče, DAMAR-smola indonezijskih dreves, KELATOR-snov, ki tvori kelate, KOKILA-kovinski livarski kalup, PLASTIKA-kiparstvo, TREMOLO-tresenje glasu v glasbi, VALADON-francoska slikarka (Suzanne)