rav^ rr# I 15®' :užJ ) lS“' Kibe1: a P L 5. skra "-0 DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA jštevllka 29 - Leto XXII - 9. julija 1983 vk°T 15.000 UDELEŽENCEV NA DNEVU ISKRE-DNEVU BORCA V MEDVODAH celi bomo le sadove lastnega znanja« V soboto, 2. julija se je na kopališču ob Sori pri Medvodah zbralo več kol 15,000 Iskrašev, njihovih sorodnikov m prijateljev, da bioB zelenih bregovih ,0ple Sore proslavili tradicionalni dan borca in Iskre. Za veselo razpoloženje Pfed osrednjim prognunom je na prireditvenem prostoru poskrbela godba ^ pihala iz Medvod. trooptiko Marko Stular, ki je v imenu letošnjega srečanja najprej pozdravil slavnostnega govornika predsednika predsedstva SR Slovenije Viktorja pj^ko ob 10. se je začel osrednji t** z iHtomacionalo, ki jo je zapel 'Uti ,.0ne Tomšič. Pozdravni govor je lektor Iskre — Centra za elek- Avblja, predsednika izvršnega sveta skupščine SRS Janeza Zemljariča, predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Erika Vrenka, predsednico skupščine občine Ljubljana-Šiška Anko Tominšek in vse navzoče. Marko Štular je v svojem pozdravnem nagovoru dejal: Si __m t03* je z Jntemaciomlo“, ki jo je zapel APZ „Tone TomStč". pravni govor Marka Štularja, ,r&ktorja DO Center za elektrooptiko RA<31 ISKRAŠI, DRAGI GOSTJE! Iskreč Smo 56 na tradicionalnem dnevu Pros*av>rao dan borca in da se v 'lem naravnem okolju srečamo V | 12 vseh koncev naše ožje domovine. ^Ute enu 'et°šnjega organizatorja DO L r 23 elektrooptiko vas prisrčno poz- y vseh delavcev Sestavljene orga-16 ‘*ra posebej pozdravljam številne goste, ki dajejo s svojo navzočnostjo današnji prireditvi še slovesnejši značaj. Posebej si štejemo v čast, da so se našemu vabilu odzvali tudi — predstavniki koroških partizanov — partizanskih radiotehnikov in — člani odbora Skupnosti vezistov NOB Slovenije. Najtopleje jih pozdravljam in želim, da bi se med nami prijetno počutili. Tovarišice in tovariš, dragi Iskraši! Slavnostni govor Viktorja Avblja, predsednika predsedstva SRS Hill:: Vj Več kot 30.000 nas je, ki združujemo delovne napore za rast in razvoj Iskre, povezanih za uresničevanje naše trajne opredelitve, ki jjomeni osvajanje novih tehnologij, večanje produktivnosti," konkurenčen nastop na zunanjih trgih m s tem v zvezi večanje deleža izvoza. Naš cilj je uspešno gospodarjenje, uspešno gospodarjenje, da bi zagotovili kruh sebi in tudi generaciji, ki prihaja. Iskra je bila od nekdaj razvojno usmerjena in se je razvijala pretežno na osnovi svojih znanj. Da je bilo tako, lahko dokazujemo z usklajeno gospodarsko rastjo vse do danes. Ustvarjeni so tudi materialni pogoji za zagotavljanje bodočnosti naše Iskre. Računalništvo, telekomunikacije, avtomatika, kibernetika, mikroelektronika, obrambni optoelektronski sistemi so trdni programi, ki morejo ob nenehnem posodabljanju in ob primernih tržnih aktivnostih zagotoviti delo in zaslužek. Delavci Iskre se moramo še posebej zavedati svoje širše vloge, ki jo imamo kot eden največjih delovnih kolektivov v domovini. Gospodarski rezultat naših delovnih organizacij daje utrip marsikateri širši družbeni skupnosti. Zato je ob osnovni nalogi, ki je zagotavljanje ustreznih gospodarskih rezultatov, prav tako pomembno, da sproti kritično spremljamo razvoj posameznih DO, razvoj programov ter razvoj sistema samoupravljanja. (Naditievmje na 2. strani) fr* $ m \ Slavnostni govornik, predsednik predsedstva SRS, Viktor A vbe# med govorom. SOZD Iskra je ena izmed naših največjih delovnih organizacij. V njej je združenih več kot 30.000 delavcev. Tako veliki proizvodni sistemi so nekaterim v napoto, trdijo da v njih ni mogoče uspešno poslovatipa tudi ne organizirati samoupravnega odločanja. Zunanji vtis o vaših nolranjlR odnosih, predvsem pa poslovni rezultati kažejo, da vaše izkušnje take trditve demantirajo in da je mogoče z dobro samoupravno organiziranostjo in z zavestjo o medsebojni odvisnosti sporazumno urejati odnose tudi v tako veliki delovni organizaciji. Da je tudi v njih mogoče uspešno razvijati samoupravljanje in zagotoviti, da delavci vse bolj neposredno odločajo o tekoči in razširjeni reprodukciji. Usklajevanje odnosov v sestavljeni delovni organizaciji med delovnimi organizacijami in tako številnimi t^fpeljnimi organizacijami združenega dela, oz. uveljavljanje koristi ter interesov tako velikega števila samouprav-Ijalcev, je nedvomno zahtevno delo. Samoupravni produkcijski odnos v njej ne more na-Sidti sam od sebe. Treba ga je graditi zavestno in vztrajno. Od angažiranja subjektivnih sil je torej odvisno, v kakšni meri se lahko uveljavi resnično odločanje delavcev o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, o skupnih razvojnih programih in o drugih zapletenih vprašanjih razpolaganja s pogoju in rezultati dela. Zapletena in težka so predvsem vprašanja združevanja dela in sredstev za razširjeno reprodukcijo. Brez združevanja sredstev pa ni mogoče razvijati novih tehnologij in prilagajati strukture proizvodnje zahtevam svetovnega trga, kar še posebej velja za področje elektronike. Zato je odgovornost delavcev pri odločanju o teh vprašanjih, pri spoznavanju in usklajevanju skupnih interesov sestavljene organizacije združenega dela, pa tudi družbe na področju razširjene reprodukcije nadvse pomembna. Premagovanje kratkovidnih, ozkih interesov in formiranje zavesti delavcev o nujnosti in koristnosti združevanja sredstev za vlaganje v razvojno dejavnost in novo proizvodnjo je nedvomno težka naloga, ki pa jo v Iskri kot kažejo dosedanji uspehi in vaši načrti za prihodnje dokaj uspešno izvršujete. Seveda pa kljub uspehom v Iskri ne morete in ne smete biti povsem zadovoljni s poslovnimi rezultati, pa tudi ne z doseženim nivojem in načini samoupravnega odločanja in povezovanja interesov. Predvsem družbenopolitične organizacije in poslovodni organi morajo pri svojem delu in aktivnostih imeti nenehno pred očmi, da delavec objektivno ne more biti zainteresiran za dobro gospodarjenje in za samoupravno združevanje dela in sredstev, ne more prevzemati odgovornosti za investicijske odločitve, če ne sodeluje pri vseh pomembnih odločitvah o tekočbin razširjeni reprodukciji. Predpogoj za resnično odločanje delavcev o tekoči in razširjeni reprodukciji, brez česar ni mogoč nadaljnji razvoj samoupravljanja pa je predvsem realna in popolna informiranost delavcev. To gotovo velja za vse organizacije združenega dela, za tako veliko kot je Iskra pa še prav posebej. Informacije o problemih gospodarjenja in predlaganih poslovnih odločitvah je zato treba pripraviti v taki obliki in obsegu, da so razumljive vsakemu delavcu in, da mu omogočajo resnično odločanje. (Nadaljevanje na 2. strani) Tovarišice in tovariši! V Iskri vsako leto ob dnevu borca proslavljate tudi delovni praznik vaše delovne organizacije. Dan Iskre je tako postalo tradicionalno zborovanje njenih delavk in delavcev, na katerem se ponuja priložnost za oceno nekaterih najznačilnejših doseženih delovnih rezultatov, s katerimi se vaša delovna orga-snizacija vključuje v naš gospodarski in družbenopolitični razvoj. Čeprav na vašem vsakoletnem srečanju vedno znova teče o tem beseda, je prav, da ponovno poudarimo vlogo in pomen, ki jo ima vaša velika sestavljena organizacija združenega dela v naših . skupnih naporih za uspešno reševanje sedanjih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih problemov. Kakor je znano, dajejo zadnja leta razvoju Iskre novo obeležje predvsem njeni uspehi v mikroelektroniki, računalništvu, optoelek-troniki in sistemih za procesno avtomatizacijo. S svojimi programi razvoja na teh področjih izvršuje Iskra tisto vlogo in nalogo, ki ji je bila že pred časom namenjena v naših planskih predvidevanjih. To je, da bi na osnovi domačega znanja vpeljevala elektronsko vodenje v našo industrijsko in drugo proizvodnjo in tako pomagala slovenskemu in jugoslovanskemu gospodarstvu pri povečevanju produktivnosti, delovnim ljudem pa pri izboljšanju in humanizaciji delovnih pogo-jev. V Iskrinem poslovanju je gotovo najpomembnejši prispevek, ki ga daje k uresniče- ■ vanju nalog naše družbe na gospodarskem področju. Njen največji uspeh so pri lem nedvomno usmeritve in dosežki pri povečevanju izvoza. Se nedavno tega je Iskra na tujih trgih več kupovala kot pa je tja izvažala. V zadnjem času pa vztrajno in uspešno povečuje izvoz in zmanjšuje svojo odvisnost od uvoženega reprodukcijskega materiala, tako da je Že dosegla pozitivno izvozno uvozno bilanco tudi pri trgovanju s konvertibilnim področjem. To pa je pot, po kateri želimo, da bi krenilo naše celotno združeno delo. Našo izredno težavno gospodarsko in družbeno situacijo namreč lahko izboljšamo le z večjim izvozom in z opiranjem na lastne sile. To so naloge, ki so ne te nujne glede na našo situacijo na področju zunanje likvidnosti, glede na naše obveznosti do tujine, ki so nastale zaradi prekomernega zadolževanja v preteklosti. Gre za usmeritve, ob katerih si edino lahko zagotovimo nadaljnji uspešen gospodarski in družbeni razvoj. Gospodarsko stabilizacijo, enakovredno vključevanje našega gospodarstva v mednarodno delitev dela in s tem povezano utrditev naše samostojnosti je namreč ob sedanjih mednarodnih razmerah in odnosih mogoče doseči le z optimalnejšo izrabo naših proizvodnih zmogljivosti, naravnih rezerv in predvsem lastnega znanja. In prav glede na te kriterije je Iskra v preteklih letih dosegala uspehe. Napori, vloženi v prestrukturiranje proizvodnje, osvajanje modeme tehnologije in spodbujanje lastnega razvojno-raziskovalnega snovanja so obrodili sadove. S hitrejšo rastjo predvsem tistih proizvodnih programov, ki so tehnološko zahtevnejši in zaradi tega ključnega pomena za Iskrin nadaljnji razvoj, ste tudi lansko leto kljub oteženim pogojem poslovanja dosegli nadaljnjo rast proizvodnje in povečanje konvertibilnega izvoza. ^ Stuhr med pozdravnim govorom. V r3 ' T ' tedravr edstvu SFR^ j Delova SOZD Iskra, zbrani na tradicionalnem srečanju ob dnevu borca —-Iskre, vam pošiljamo tople pozdrave in najboljše želje za uspešno delo. i '~avedamo se, da se bomo morali pri iskanju izhoda iz zapletenih razmer še s°i kot doslej opirati na lastne sile. Sprostili bomo vse naše ustvarjalne spolnosti in premišljeno izrabljali proizvodne zmogljivosti, saj bomo le tako °Segli boljšo organizacijo dela in večjo produktivnost. Pri tem pa se ne bomo ^P^ali v lastno dvorišče, ampak se bomo še naprej odpirali v svet in oplajali r eJ°vne tehnologije z lastnimi dosežki. Čeprav je bilo vključevanje v medna-°dno delitev dela že doslej temelj Iskrinega napredka, bomo izvozne napore, j45,1 na konvertibilno področje, še okrepili, saj se zavedamo, da je prodor na eJovni trg naša edina perspektiva. I Pospešili bomo procese samoupravnega združevanja in povezovanja zdru-.er>eSa dela in tako po logiki skupnega interesa urejali bistvena vprašanja go- P°H?jenia- . ‘krati bomo na vseh ravneh uveljavili in krepili odgovornost kot enega bistvenih pogojev za uspešno reševanje družbenoekonomskih, politič-‘n drugih problemov. Prepričani smo, da bomo s skupnim in zavzetim delom ob varovali naše te-^Jlhe vrednote in pridobitve socialistične revolucije ter ohranili in še povečali 8 Iskre doma in v svetu. iora, 2. julija 1983 1 Delavci Iskre Gostje na proslavi dneva Iskre in dneva borca v Medvodah. Slavnostni govor Viktorja Avblja, predsednika predsedstva SRS (Nadaflev$uye s 1. strani) Glede na svoje uspehe in proizvodno 'ter poslovno usmeritev spada Iskra nedvomno med uspešna slovenska in jugoslovanska podjetja, med organizacije združenega dela, ki so med najpomembnejšimi nosilci našega razvoja. To so organizacije, ki izvršujejo bistvene družbeno gospodarske naloge, predvsem kar se tiše izvoza. Žal pa ni tako povsod v združenem delu. Srečujemo se z organizaci-jami združenega dela, ki včasih zaradi objektivnih, večkrat pa zaradi subjektivnih vzrokov ne sledijo osnovnim družbenim razvojnim potrebam, tendencam in zamislim. Poleg zaostrenih ekonomskih in političnih razmer v svetu je v sedanjih razmerah to gotovo eden od osnovnih vzrokov naše gospodarske nestabilnosti. Pri ocenjevanju vzrokov naših težav je slejkoprej pravilna ugotovitev, da so jih povzročila predvsem našu lastna ravnanja in slabosti. Svetovna gospodarska kriza in neenakopravni mednarodni ekonomski odnosi, ki jih s svojo močjo vsiljujejo razvite industrijske države, sicer nedvomno močno vplivajo tudi na naše razmere. Jugoslavija se pri svoji zunanji politiki, v gibanju neuvrščenih in drugje, ves čas intenzivno prizadeva, da bi prispevala k spreminjanju takih odnosov v svetu Pomemben dogodek na tem področju je zasedanje UNCTAD v Beogradu, kjer pa se je pokazalo, kot smo videti, da hi.rih sprememb mednarodne ekonomske ureditve ni mogoče pričakovati, saj razvite države vztrajno, a po našem prepričanju tudi s stališč lastnih interesov kratkovidno branijo sedanje, za Svet brezperspektivne odnose. V taki situaciji državam v razvoju ne preostane drugega, kot da se op rejo predvsem na lastne sile. To nedvomno še toliko bolj velja za našo državo, saj smo razvili svojstven politični sistem socialističnega samoupravljanja, v katerem smo dosegli tako stopnjo družbene razvitosti in ustvarili tak gospodarski potencial, ki nam omogoča enakopravnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Vendar pa naše gospodarstvo teh možnosti v preteklem obdobju ni uspelo izkoristiti, zlasti zato, ker se je preveč usmerilo v proizvodnjo za potrebe notranjega trga. Če k temu prištejemo še naše življenjske navade, potrošniško miselnost, ki se je razbohotila na vseh ravneh in področjih našega osebnega in družbenega življenja, če upoštevamo in si priznamo, da smo se v preteklosti sprijaznili s tem, da_porabimo več kot ustvarimo, je popolnoma razurrdjtvo, da je vse to moralo prtvestTdo sedanjega zaostrenega gospodarskega položaja. Še posebej zato, ker tuja izposojena sredstva niso bila vedno uporabljena za utrjevanje materialne osnove našega samoupravnega socialističnega sistema. Pot za izhod iz težav je samo ena. Opredeljena je v dokumentih kongresov zveze komunistov, v dokumentih komisije za ekonomsko stabilizacijo in v resolucijah o gospodarski politiki. V osnovi je treba spremeniti način našega dela in življenja. Vse družbene sile se morajo angažirati za povečanje proizvodnje dobrin, ki jih najbolj potrebujemo, to je proizvodnje za izvoz na konvertibilno tržišče in za zadovoljevanje nujnih notranjih potreb. Proizvodnjo je potrebno prestrukturirati tako, da bo manj odvisna od uvoza; ob tem pa se ne bi smel zmanjševati obseg vključevanja v mednarodne gospodarske tokove. Vsi ti cilji so jasni, saj jih narekujejo že same razmere, v katerih smo se znašli. Glede njih so stališča v naši družbi enotna. Večkrat pa se pojavljajo različna mnenja o tem, na kakšen način jih je mogoče doseči: ali po samoupravni poti, ali z administrativnimi ukrepi, s politiko »močne roke*. Trdno smo prepričani, da tudi glede tega ne more biti nikakršnih dilem. 'Zaradi slabosti pri uresničevanju samoupravnega sistema v praksi in zaradi težke, izredne situacije, se ne smemo in ne moremo odreči najpomembnejšim vrednotam našega dosedanjega razvijanja samostojne poti v socializem. Nasprotno. Prav gotovo je pravilna ocena, da ne bi zabredli v tako težko situacijo, če bi bili v preteklosti odnosi v naši družbi bolj v skladu s tistim, kar smo si zamislili v ustavi in drugih najpomembnejših družbenih dokumentih, ki smo jih oblikovali v času, ko sta bila med nami še tovariša Tito in Kardelj. Če bi delavci sodelovali pri najpomembnejših odločitvah, prav gotovo ne bi prišlo do zadolževanja i tujini brez jasno določenih immenov porabe in dolžnosti vračanja izposojenih sredstev, ne bi prišlo do prenekaterih zgrešenih investicij. Vse to so posledice dejstva, da odnosi v družbi niso bili taki, da bi delavci in sploh delovni ljudje pri vseh vprašanjih resnično odločali o svojih in skupnih družbenih interesih. Trditve kritikov samoupravnega sistema, da je celomi družbenopolitični sistem kriv za naše težave so nedvomno povsem neosnova-ne. Če bi se uresničile zahteve, da je treba sistem korenito spremeniti, bi se s tem odrekli ne le idealom socialistične revolucije, ampak tudi tisti družbeni siti, ki edina lahko premaga sedanje težave. Iniciativo in angažiranje vseh delovnih ljudi pri reševanju problemov je namreč mogoče spodbuditi le z razvijanjem samoupravnih odnosov, z njihovim poglabljanjem in polnim uveljavljanjem. Seveda pa to ne pomeni, da smo apriori proti vsaki spremembi oziroma izboljšavi našega razvejanega samoupravnega sistema, še posebej v primerih, ko je praksa pokazala, da nekatere formalne Mladinci DO CEO izročajo zastavo vrstnikom iz Iskre Commerce. oblike pri izpeljavi ustave in zakona o združenem delu v bistvu le ovirajo polno uveljavitev njunih osnovnih intencij in ciljev. Nekateri elementi sistema so morda prekomplici-rani in bi jih bilo mogoče poenostaviti in racionalizirati. Tako so včasih obtičnosti samoupravnega odločanja kot je na primer obvezen referendum tudi o povsem neznatnih vprašanjih bolj nepotrebna izguba časa in energije, ■ kot pa prispevek k temu, da bi se izrazili resnični in realni interesi samoupravljalcev. Ni pa seveda mogoče pristati na nobeno racionalizacijo ati poenostavitev, ki bi pomenila zmanjševanje vloge in krnitev samoupravnih pravic delovnih ljudi. Tovarišice, tovariši! Nikakšma skrivnost ni, da smo se znašli v druščini nekaterih držav, ki imajo zaradi prevelike zadolženosti v tujini največje težave z zunanjo RkviHnustjo. TtijTupniki pritiskajo na nas z dospelimi terjatvami, ki jih trenutno z lastnimi silami ne moremo pokriti. Potekajo pogovori z različnimi tujimi partnerji o tem, da bi z dodatnimi novimi posojili premostili čas, ko je višina dospelih anuitet dosedanjih kreditov najvišja. Ta finančna pomoč pri premagovanju težav na poti h gospodarski ■stabilizaciji pa terja ob zaostrenih in težkih kreditnih pogojih kar najresnejši pristop do pomembnih vprašanj, ki so povezana z uporabo sredstev novih tujih posojil. Nujno je treba doseči, da bodo porabljena za olajšanje naše situacije, za pospeševanje izvoza in povečanje priliva deviz. Jasno je treba opredeliti, kdo bo te kredite dolžan vračati in do skrajnosti zaostriti odgovornost in finančno disciplino pri njihovem odplačevanju. Zato zaslužijo polno podporo predlogi in ukrepi, ki so te dni v skupščinskih razpravah in katerih namen je zagotoviti uresničevanje teh usmeritev. Hkrati pa se je treba zavedati, da nam tuja posojila ne omogočajo nikakršne iluzije, da se bo mogoče obvarovati negativnih posledic naše zadolženosti, če ne bodo uspešno in spolno odgovornostjo izkoriščene vse naše lastne notranje gospodarske možnosti za poravnavo zunanjih računov in za zadostitev notranjih razvojnih in življenjskih potreb. Povsem jasno jej da je ruiša rešitev ne glede na to, ati nam bo tuja pomoč kaj olajšala situacijo, ali ne, samo v tem, da še odločneje izvršujemo naloge, za katere smo se samoupravno dogovorili in jih zapisati v planskih dokumentih. Da na samoupraven način iščemo rešitve, ki nam bodo ob opiranju na lastne sile zagotovile nadaljnji razvoj. Čeprav je vaše današnje srečanje namenjeno predvsem praznovanju dveh praznikov in se ob tem lahko upravičeno veselimo uspehov vaše delovne organizacije, pa tudi nekaterih že doseženih stabilizacijskih premikov y naši družbi, pa je situacija, v kateri je naša družba, dovolj težka, da je prav, če se ob 4. juliju, dnevu borca, spomnimo tudi vrlin, ki so jih partizanski borci pokazali med NOB in revolucijo. Za ohranitev vrednot, ki so nam jih priboriti, bomo morali morda ponovno pokazati velik del njihove požrtvovalnosti, pa tudi neomajnega zaupanja v lastne sile in sposobnosti. Tovarišice in tovariši! Naša družba je sedaj, podobno kot je bilo Že nekajkrat po vojni, na križišču nadaljnjega razvoja. Ne le subjektivne sile, ampak družba v celoti, vsak posameznik se mora zavedati resnosti težav, ki nas pestijo. Ne gre le za kratke, hude sanje, za običajno oscilacijo razvijajočega se gospodarstva, ki bi bila bolj ati manjgdvisna od ekonomskih tokov v razvitem delu sveta. Pred nami je nekaj daljše obdobje težkih preizkušenj, ki bodo zahtevale tudi določene žrtve in odpovedi. Osnovnega pomena je naša zavest, da gre pri lem poleg gospodarske stabilizacije, poleg obvladovanja gospodarskih težav vseh vrst, predvsem za preizkušnjo našega samoupravnega sistema. Od uspešnosti stabilizacijskih naporov je odvisno, kakšen bo položaj delovnega človeka in občana v delovnem procesu in v družbi sploh pa tudi samostojnost naših narodov in narodnosti in trdnost njihove skupnosti. 'm Dulan Zstlemcv '»Nasvidenje, tovariši, v Beogradu!« na. Državni tajnik Cordel Hull ni zaman postavil Kolumbije njenim sestrskim republikam za zgled, tako da so levo usmerjeni radikalni krogi v Venezueli že začeli primemo reagir ati, toda na izid vojne tudi na povelje iz Washingtona sprejeto stališče Kolumbije ne bo prav nič vplivalo. Ono je zgolj značilno za metode, s katerimi izvaja Washington svoje politične in gospodarske ameriške načrte. Tega dne je tudi vrhovni komisar za Jadransko primorje, gauleiter in vojni zločinec dr. Friedrich Rainer izdal ukaz o obvezni vojaški službi (vsemu mednarodnemu pravu navkljub), po katere rti so postali vsi prebivalci Jadranskega primorja obvezani »dati ■ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) »Bodite usmiljeni, da boste usmiljenje dosegli!« Z božjo pomočjo grem na delo in vem, da bo imelo uspeh.« Tega dne je bil tudi ves finski tisk, ki je bil na strani nacistične Nemčije, v znamenju če-, Štirimi leti z zavestjo, da ima proti temu sovražniku z vzhoda le en sam tilj.« 29. novembra je tudi južnoameriška država Kolumbije napovedala vojno Nemčiji. Diplomatski dopisnik nacistične egenciie DNB dr. Siegfrid Horm je označil to vojno napoved za burko, H je bila uprizorjena s trte obletnice sovjetskega napada na finsko 939. leta. »Življenj 30. novembra 1939. leta. »Življenje na finskem je bilo veselo in srečno«, je zapisal »Suotncn Socialdemokrati«, do onega dne, ko je krvi željna orjaška zver z Vzhoda zasadila svoje šape v nezaščiteno telo finske,« nadaljuje Ust, »smo šele lahko verjeli v prelom pogodbe. Takrat so zelo močno reagirale anglosaške države in so ožigosale zločin Sovjetske zveze. V nasprotju s takratno dobo se je v zadnjih štirih letih zgodila precejšnja izprememba v politiki nekaterih držav. Finska pa se spominja onega dne pred pomočjo za lase privlečene pretveze. Zapisal je: »Celo v kolumbijskem parlamentu so dvomili o trditvi zunanjega ministra, da je bila z napadom nemške podmornice za neko domačo obrambno ladjo kršena čast in varnost Kolumbije, in so izrekli svoje mnenje, da govori mnogo podrobnosti o pojavi ameriške podmornice. Vojna napoved te južnoameriške države v resnici ni nič drugega kakor posledica iz Washingtona izvajanega pritiska, pri čemer so igrali vlogo tudi notra-njepolirični vzroki. Kratko rečeno, gre za domenjeno igro, pri kateri morajo iberoa-meriške države plesati po željah Washingto- Pozdravni govor Marka Štularja, direktorja DO Center za elektrooptiko t| (Nadaljevanje s 1. savni) Naša naloga in vloga samoupravljalcev je, da v razvoj odgovorno posežemo, če ugotovimo, da ne gre v pravo smer. Zgolj deklarirana enotnost in zgolj idejno politična prepričanost v skupne družbene usmeritve ne zadoščajo. Naš mladi in relativno majhen kok ^ je za pomoč pri organizacij! te pro***/^ nil na Krajevno skupnost Sora. KrtrS (j( Sora so se skupaj z delavci CEO bi vam bilo današnje srečanje ob 301 * * * * prijetnejše. V vsakdanjem življenju moramo v prakso vključiti dejanske ukrepe, ki po čim krajši poti vodijo k dogovorjenim ciljem in zagotavljajo zdrav razvoj delovnih organizacij, temeljnih organizacij in zdrav razvoj samoupravljanja. C Delavci in samoupravljala v Iskri moramo biti dovolj močni m zreli, da bomo ukrepe za izboljšanje pogojev poslovanja in samoupravljanja podpirali in izvajali. Dovolite mi, da na kratko predstavim našo DO Center za elektrooptiko, ki ima danes prvič priložnost, da se izkaže kot organizator Dneva Iskre. Center za elektrooptiko je ena najmanjših in naj mlajših DO v Iskri, čeprav segajo začetki naše osnovne dejavnosti še v leto 1964 — v takratni Zavod za avtomatizacijo. Formalno smo delovna organizacija od začetka leta 1981. Danes šteje TTorektfv 385 članov. Sedež DO je v Stegnah, v občini Ljubljana-Šiška, kjer smo v zadnjih štirih letih zaključili I. in II. fazo sodobne investicije. Naša dejavnost so raziskave, razvoj, proizvodnja in inženiring s področja elektroop-tike in elektronike, z glavnim poudarkom na laserski tehniki. Jedro našega proizvodnega programa je za obrambne namene. Naša DO je poznana kot gospodarsko uspešna in kot pretežni izvoznik. Kadrovska in tehnološka baza z realno začrtanim programom so zagotovilo za nadaljevanje dobrega dela. 18: Ttna Tomlje med pozdravno Tja njim je na kratko r*oz<*ra'o>čilf navzoče predsednica skupščine ^ Ljubljana-Šiška Anka TominŠe*^ ^ poudarila pomembnost srečanja' (t ... dovoljstvo, da je potekala P1"**?. (jjStU r?1 dnevu borca in Iskre na obtnocj11- m> Še tako velike gospodarske težave ne morejo biti vzrok za spremljanje sistema in ■naših osnovnih usmeritev, ampak prav nasprotno, utrjujejo prepričanje, da je prihodnost naših narodov in narodnosti samo v ske občine, kamor sodi tudi Ele^j^jji ^ tika in še številne druge Iskrine TOZD. skupnem razvijanju samoupravnega socialističnega sistema v federativno urejeni Jugoslaviji in v naslanjanju na lastne sile. Ko zadnje čase na zborovanjih in pri družbenopolitičnem delu govorimo predvsem o težavah in o nalogah pri njihovem reševanju, včasih zanemarjamo dosežke dosedanjega razvoja. Po govoru Viktorja Avblja, j0" ji jeti navzoči pozdravili s ploskanj6 7 * *®^ ■ APZ Tone Tomšič zapel dve m) nakar se je delegata ja borcev,^ P* ^ Iskra napotila k spominski pjgjfjfc 15, domu občanov v vasTSora, tjerjejS^ žila venec. Prav je, da o sedanjih, zlasti gospodarskih stiskah govorimo javno in brez olepševanja. Vendar pa pri tem vse preveč pozabljamo na uspehe in vidne spremembe, ki smo jih dosegli v našem gospodarskem in socialnem življenju. Sedanja materialna moč naše družbe nam daje trdno osnovo za realno pričakovanje, da bomo z odločnim in zavestnim angažiranjem vseh družbenih potencialov premagati težave in tako tudi na najboljši način odgovoriti tistim, ki bi hoteli zmanjševati vlogo ati celo ogroziti uveljavljanje samoupravnega odločanja delavcev o pogojih in rezultatih svojega dela. pid- V nadaljevanju osrednjega t p grama je predsednik delavskega ’ SOZD Iskra Jože Čebela ^ grade Iskre šestim letošnjim naga- čeni, in sicer Jožetu Perdanu, verju. Veri Mirt-Levovnik, IvU ^ iin Ladu bergerju, Pavlu Gantarju in droji. V imenu nagrajencev se je lil Jože Perdan. $ Bojan Vidmar pa je prebral P0?£lrffi -----------------------------— . v^D^*** Da bi lahko v korist delovnih ljudi, za zadovoljevanje njihovih potreb, polno izkoristili vse to, kar je bilo zgrajeno po vojni, se je' treba rešiti bremena obveznosti do tujine. Ta cilj pa nedvomno predstavlja močan motiv za večjo odgovornost in delavnost pa tudi za začasna odpovedovanja. Ob današnji manifestaciji zato delavkam in delavcem Iskre predvsem želimo, da bi tudi v bodoče uspešno razvijali svojo delovno organizacijo in s tem tudi izpolnili svoj del odgovornosti za stabilnejšo prihodnost naše družbe. Čestitam vam k prazniku in vam želim polno delovnih in poslovnih uspehov! pismo predsedstvu SFRJ tega vei-* zborovanja (pozdravno pismo ^ Ijamo posebej). d Na oder sta notem nrišli deleg sta potem prišli mladine Iskre CEO in Iskre CcUL ji ce. Delegacija mladine Iskre izročila prehodno zastavo Iskre d ‘ ciji mladine Iskre Commerce, k* ^ ganizator dneva borca in dneva prihodnje leto. Osrednji program slavnostnega,,, rovovanja je zaključil APZ Tone1 j, šič, nakar je sledil zabavni pr0?^fljit veselo srečanje Iskrašev iz vse domovine. v domobranskih oddelkih, v službi obnove, v nemški vojski, v Waffen SS in nemški policiji, v organizaciji Todt ali v prostovoljnem delu v Nemčiji. Glavni štab NOV in POS je 29. novembra kritiziral pred nedavnim organiziran operativni štab 3. alpske operativne cone, češ, da se je v njegovih enotah močno razpaslo vojvodstvo, ki se je kazalo v napačnem odnosu do partizanov, političnih organizacij in civilnega prebivalstva. Vse to je nastalo zaradi nezadostnega političnega dela. Nepravilno je bilo tudi to,.da se je spuščal komandant cone z nekaterimi voditelji italijanskega osvobodilnega gibanja v razpravljanje o bodočih mejah med Slovenijo in Italijo. Danes je treba angažirati za boj vse naše in italijanske sile, je naglasil glavni štab. Štab cone je imel tudi svoje enote preveč raztresene in nepovezane. Istega dne pa je štab omenjene cone poročal glavnemu štabu, da so direktive o preventivnih merah za primer umika prišle prepozno. Poročal je tudi o zadnji nemški ofenzivi, v kateri je Triglavska divizija odbila vse napade in prebila blokado. Prešernova brigada ni imela dosti žrtev; 16. brigada je imela okrog 20 izgub, na novo mobiliziram'iz Žirov in Idrije so zbežali, stanje 3. brigade je od 1400 borcev padlo na 1000, a se bo večji del še vrnil, težje izgube je imela Goriška divizija, ni pa še uradnega pordEIa. Triglavska divizija naj bi udarila na belo gardo v Dolomitih ter očistila Selško in Poljansko dolino. Prešernova brigada je ob naslonitvi na Gorenjski odred imela nalogo močne prednje straže, ostale enote pa naj bi operirale ofenzivo, in to 3. brigada na desnem krilu na podtočju Idrija—Godo- vič—Rovte—Žiri z glavno nalogo likvidirati Idrijo in belo gardo v Rovtah, 16. brigada je imela nalogo napasti Žiri in Kopačnico, nato pa prodirati proti Selški in Poljanski dolini; 7. brigada naj bi na levem krilu kontrolirala področje Cerkno—Sorica—Škofja loka, 19. brigada pa je dobila naloge bolj odrednega značaja s težiščem na področju Kras—Vipava—Pivka. Glavna naloga 27 (Goriške) divizije je bila uničiti postojanke v dolini Soče, rušenje komunikacij Videm (Udine) —Gorica in Trst—Ponteba. Pri tem najbi se na-slanjala na italijansko Garibaldinsko brigado, ki je bila na črti Videm—Ponteba. Toda zaradi teh skupnih akcij so že nastale težave in zato so komunikacije ostale neporušene; 17. brigada je bila s tremi bataljoni vBrdih, z enim pa na področju proti Vidmu, 18. brigada je bila na področju Bovec—Tolmin—St. Peter (Beneška Slovenija), en bataljon pa v Reziji, da bi d ital povezano osvobojeno ozemlje od Gorice do Koroške. In vendar se je prav tega dne, Nj.šZJ, \ kdorkoli kaj vedel o tem, v na,_ spira ciji, kot so tedaj navadno rekli, ^ mestecu Jajce, za katerega obstoj80 jjff ^ po svetu le malokateri, II. zasedanje ^ - šističnega vi ječa narodov Jugoslavije, b ka, II. zasedanje AVNOJ, ki je, P0*1 danes dobro in neizpodbitno v^nlujl iP' izmed najpomembnejših godkov zgodovine našega narod dilnega boja in hkrati rojstvo nove, Jugoslavije. Mestece Jajce, ki leži v Bosni na^jlj \l Plive in Bosne so partizani osvobo® ^ avgusta 1943. leta in bilo je svobodi j k raj polnih pet mesecev, do 8. januar j® jr P0 leta. V tem času je postalo za teh P^vij*-cev prestolnica svobodne, nove JvtP*. Vr saj je bilo ves čas sedež tovariša 1 hovnega štaba NOV in POJ, bora AVNOJ, Centralnega kot^ri mI CK SKOJ, CO USAOJ in CO AFZ^a korpusa in X. divizije, tiskarne v^^jt štaba, zavezniških vojaških misij >1 to Na drugih pomembnih partizanskih . V osvobojenem!ajcii je 6ffa takra^jn Na seji okrožnega komiteja Kranj so 29. novembra 1943. ugotavljali, da se je gestapovska bela garda vrinila v nekaterih rajonih v naše vrste, da bi prevzela vodilne funkcije v OF in partij). Vse zveze^s provokatorji je treba pretrgati, cenzurirati vso pošto s terena v NOV itd. Določili so tudi nove sekretarje za vseh sedem rajonov in sklenili postaviti vojaško zvezo za mobilizirance. _____________________a-SS-S ska šola pri Vrhovnem štabu NOV '1 ja i pravkar sta potekala tiste dni dva ^pj ji šole, pa tudi politična šola pri CK imela v tistem času dva tečaja. .uftisl*1 V Jajcu so seveda takrat bili tudjvjjr in okrajni narodnoosvobodilni £Ti’vr^j«*' manda mesta in komanda področji, ni, okrajni in okrožni komiteji KPJ1 fi in vodstva organizacij AFŽ in mesto Jajce, okraj in okrožje. Iz Jajca je takrat vozil vlak narodi bodilne vojske do Donjega go j na in Drvarja. Tudi električna ič Jajai je takrat neprekinjeno obral dajala mestu električno luč. * .y pr#' Partizani so takrat tudi preusmt^lgi-zvodnjo tovarne »Elektrobosna*-10 SK** 15 Odpira se nam tudi alžirsko tržišče Po leta 1979, ko je Iskra skle-■8* prvi posel z alžirskim kup-c*ta, smo dosegli več vkitah Uspehov pri izvoze širokopo-tročelh izdelkov, v zsdejem času P* se eera kažejo aaožeosti tudi ** profestoualeem področju. Cimprej bi morali v Alžiriji usU-»oviti lastao predstavništvo. Č3ia , ti,|skrinega izvoza v Alžirijo se-Ij^,v leto 1979, že leto pozneje pa smo IL ,ai dosegli prvi večji posel: firmi I fttta eC’ je v Alžiriji edina pooblaš-' j.,,23 proizvodnjo širokopotrošnih smo prodali 100.000 kavnih L) i°V’ Kupec je bil izredno zadovo-i6t»v • ovosti° 'n obliko mlinčkov in lt0y zatem naročil še 70.000 mlinč-liliii. Vrednost tega posla je bila pri-7° milijon dolarjev. tijT® 1982 je Iskra v hudi konkurenci sj znani svetovnih firm — Philip-itvnvi ^abe, Normandije in drugih — DojT*3 v Alžirijo prve čmo-bele pre-televizorje. Tisto leto je tovarna Prodala firmi Sonacat, zadolženi J^JSobucijOj prodajo in servisiranje 1te-levizoriev’ vrednih 2 mili- sodelovanje' s proizvajal-'loba p elec°m — Iskra mu namreč a *zdelke v delih, torej v tako Sg{ M itevf i0 183 j®’ sa) smo dobili naročilo za ie /bO kavnih mlinčkov, dodatno pa Vht„a 20.000 sušilnikov za lase ^ g6 Ana. vg a Elma, izvoznik pa je Iskra tr^E ^»1 ^erce. Del mlinčkov, sušilnikov in pO1’ Jtj 70V je kupec verjetno že prejel, iiop3 mdja, naložena s temi izdelki je iz j! italr;,k10dplula v torek, 5. julija, preo-i50 \ letj0 Pjago pa bo Iskra poslala do konca ’ iot .”rednost celotne pogodbe je več v, 7 milijona dolarjev. Ptori6 •ein Je Iskri Commerce uspelo alžirskemu kupcu še nadaljnih Prenosnih televizijskih sprejele rV 'n °Premo za njihovo sestavlja-' Gre za novo izvedbo televizorja. K čili: iiaj* ji %■ V iuM z0 $0 o¥ k sof lel# > ’T«f 0 s n« pi (lali?0Vanem razsutem stanju — se na-j Je’ sai smo dobili naročilo Kupec je naročil tudi 1Jansr »».alnikov, ki jih izdeluje ljub- ' Pogovori o prodaji nadaljnjih količin televizijskih sprejemnikov še bodo nadaljevali še letos, verjetno jeseni, ko naj bi firma ENIE kupila še 40.000 Iskrinih televizorjev. Tudi to so čmo-beli pre-nosnTTelevižor jr, ob tem pa je treba povedati, da ima Iskra precejšnje možnosti tudi za prodajo barvnih prenosnih televizorjev. Poleg teh, širokopotrošnih izdelkov, ima Iskra precejšnje možnosti v Alži-rini tudi na področju profesionalne tehnike. Avtomatika je tako na primer že začela pogovore s firmo ENCC iz Al-žira o prodaji varilnih aparatov. Pogovori se bodo skoraj gotovo zaključili uspešno, vrednost prve dobave pa naj bi bila pol milijona dolarjev. Akcije potekajo tudi na področju prodaje napajalnih naprav za tamkajšnjo PTT službo, avtoelektričnih izdelkov, krmilnih naprav za tovarno orodnih strojev ALMO, plinskih peči in še nekaterih drugih izdelkov. Vsekakor lahko rečemo, da je Iskra preko Iskre Commerce dobro zastavila v Alžiriji. Možnosti so še dosti večje, delno tudi zato, ker Iskra s sedanjo obliko prodaje izdelkov v razsutem stanju posredno zaposluje alžirsko delavno silo, velike možnosti pa so tudi pri kompenzarijških pošIiE, ko bi lahko V zameno za končne izdelke dobivala v Alžiriji lakirano žico in še nekatere druge izdelke. Čeprav torej trgujemo z Alžirijo dobre štiri leta in smo že dosegli nekaj vidnih rezultatov kljub prisotnosti najmočnejših svetovnih mednacionalnih družb, pa je to dejansko šele začetek. Večji korak v poslovnih odnosih s to severnoafriško državo bo Iskra dosegla le v primeru, če bo imela tamkaj svojega predstavnika. Gotovo ne bo odveč znan podatek, da izvozi Iskra v države, kjer ima svoja predstavništva, več kot tričetrt celotne izvozne količine. Pogovori o ustanovitvi takšnega predstavništva v Alžiru že potekajo, in sicer naj bi bilo to skupno predstavništvo Iskre in Gorenja. Po nekaterih trditvah, naj bi ga odprli že koncem tega ali prihodnje leto. LD 1 spričeval gojencem RR iole. Dnevni red izredne seje DS SOZD Iskra (17. 7. 1983) v 1. Poročilo o poteku realizacije sanacijskega načrta v DO Elektrozveze Poročevalec: Janko Sekirnik 2. Predlog za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov DO Elektrozveze Poročevalec: Ivo Klešnik Predsednik DS SOZD: Jože ČEBELA Zaključek prve razvojno-raziskovalne šole Iskre Z razdelitvijo spričeval o uspešno končanem študiju šestnajstim kandidatom se jev torek, 28. 6. slovesno zaključila prva razvojno raziskovalna šola v Iskri. Šola, Id je potekala od 11. 5. do 10.6. letos v Škofji Loki, je neposredno odrazib potrebe naših organizacij združenega dela na tem področju. Program šole je bil izveden v 126 urah skupnih oblik andragoškega dela; za šolanje je bilo izbranih 18 udeležencev z visoko strokovno izobrazbo* oz. končanim podiplomskim Študijem iz vseh DO Iskre. V programu je sodelovalo in posredovalo znanje 20 predavateljev iz Iskre in sedem predavateljev z Univerze. Delo šole je bilo celodnevno in je zajemalo poleg predavanj in strokovnih razprav vrsto okroglih miz, ki so jih vodili vodilni strokovni delavci iz Iskre. Poleg štirih okroglih miz so organizirali tri ekskurzije z demonstracijami v različnih DO Iskre. Udeleženci so opravili 17 testov in predstavitev seminarskega dela. Poleg navedenih aktivnosti so udeleženci med šolanjem preučili Več kot 800 strani posebej pripravljenih študijskih gradiv. Seveda pa razvojno raziskovalna šola v Iskri ne pomeni zaključnega sistema izpopolnjevanja na tem področju. Že v naslednjem letu bomo začeli zajemati širok krog RR delavcev v specializirane krajše in periodične seminarje. Na slavnostni podelitvi spričeval sta zbrane nagovorila pomočnik predsednika KPO Miloš Kobe in prodekan fakultete za elektrotehniko, prof. dr. Mi-lutin Željeznov, ki sta ob koncu tudi razdelila spričevala o uspešno končanem študiju prve razvojno-raziskovalne šole v Iskri. D.Ž. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM RO SINDIKATA DELAVCEV V KOVINSKI IN ELEKTROINDUSTRIJI JANEZOM KRAMERJEM Problemov bi se morali dosledno lotevati samoupravno! V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, za katere ugotavljamo, da so morda celo najtežje v povojnem obdobju, je pogovor s človekom, Id predseduje tako številčni organizaciji kot je sindikat delavcev v kovinski in elektroindustriji, nedvomno aktualen. Težave, Id v tem trenutka pestijo Iskro (kar je bila podlaga našega razgovora) so namreč v vetild meri skupne delavcem republiškega odbora sindikata, v katerega je vključena tudi Iskra. Pretrgani bbgovni tokovi v reprodukcijskih verigah so ena od poglavitnih težav, ki naj bi jih med izvajanjem gospodarske stabilizacije rešili. Vendar vsakodnevna praksa, Id jo sicer zaznamuje domala nepregledno število sklenjenih samoupravnih sporazumov, s katerimi naj bi opredelili dohodkovno povezanost med proizvajalci, id sodelujejo v reproverigafi, ne obeta skorajšnje rešitve: sporazumi so pogosto le slabo prikrita izsiljevanja za višje cene in poskusi doseganja ugodnejšega položaja v okviru obstoječih možnosti. Kako sindikat ocenjuje povezanost združenega dela na dohodkovnih načelih v sedanjem trenutku? Kramer: »Delavci v blagovnih verigah med seboj mnogo premalo sodelujejo, mnogo premalo se dogovarjajo in sporazumevajo o svojih interesih. Kritične besede o zaprtosti v preozke, okvire TOZD so v tem primeru povsem na mestu. Napačno tolmačenje Zakona o združenem delu, da je moč temeljne organizacije, ki ji ni do resnejšega povezovanja v delovne ali sestavljene organizacije, neomejena nam v tem trenutku povzroča nemalo težav. Delavci v temeljnih organizacijah ne morajo odločati tako, da bi bile njihove odločitve temelj za razvoj celotne družbe, če je vodilo pri odločanju zgolj ozek tozdovski interes. Ta ugotovitev ima splošno veljavo — tudi v Iskri bi veljalo pregledati kako poteka samoupravno sporazumevanje v okviru obstoječe organiziranosti. Taka zaprtost pa v celoti pomeni, da se trgajo blagovni točovi, saj vsak posamezen člen poskuša iztisniti kar največ koristi zase, kar pa je seveda izvedljivo le na račun drugega. O takem ravnanju bi se morali pogovarjati v osnovnih organizacijah sindikata in sprejeti ustrezno kritična stališča.« Najdražja je proizvodnja, ki stoji. Iskro v tem trenutku pogostokrat pesti pomanjkanje reprodukcijskih materialov — železa, barvnih kovin, izolacijskih materialov itd. Pomanjkanje povzroča zastoje, prisilne dopuste, izpad dohodka in sodalna trenja, ki so nujna posledica okrnjenih že tako nizkih osebnih dohodkov. Pomanjkanje materialov pa gre največkrat na rovaš proizvajalcev, ki osnovne materiale izvažajo, ne da bi zadostili potrebam predelovalne industrije. Kakšno je stališče sindikata o tem zares perečem problemu? Kramer: »Popolnoma nesprejemljiva praksa je, da se na eni strani izvaža osnovne materiale v nepredelani obliki, medtem ko ostajajo zmogljivosti predelovalne industrije — celo tiste, ki bi lahko proizvajale za izvoz — neizkoriščene. Naš republiški odbor je o tem in o Janez Kramer. ostalih proBIemih, ki po vrsti izhajajo iz nepovezanosti med šegmenti v blagovnih tokovih, sklical posvetovanje o re-, jfodukcijslcl povezanosti v proizvodnji m predelavi kovin. Posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki iz pretežnega dela OZD članic našega odbora, je potekalo v okviru 7. proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Slovenije na Jesenicah, za uspešno izvedbo pa se zahvaljujemo tudi Iskri, ki nam je vsestransko priskočila na pomoč. Zaključki posvetovanja (o katerem smo takrat izčrpno poročali, op. p.), ki je bilo na Jesenicah 26. maja, so pokazali, daje pravzaprav bolj ali manj vsem jasno, kakšni problemi pestijo ta del našega gospodarstva, da pa se kljub temu še vedno dogaja, da na eni strani Slovenije stojijo livarne, na drugi pa nalagajo na vagone aluminij v bloku — za izvoz. To je seveda nevzdržno, o tem bi morali mnogo več spregovoriti delavci v osnovnih organizacijah sindikata. Medsebojne obtožbe o plačanih, oz., neplačanih izvoznih participacijah bi se razščistile v neposrednih stikih delavcev. Danes pa poslušamo obtožbe predelovalcev, da so plačali zahtevane devizne participacije in ne dobijo materiala, hkrati pa nas proizvajalci surovin seznanjajo, da predelovalna industrija ne plačuje participacij in so prisiljeni izvažati. Kje je tu resnica? Morda bomo izvedeli kaj več jeseni, ko bomo soočili celotno industrijo, od rudnika do trgovine. Morda bomo tako zmanjšali možnosti za nesamoupravno odločanje!« Nesorazmerja med cenami reprodukcijskih materialov, ki se oblikujejo svobodno in cenami končnih izdelkov, ki so pod zveznim nadzorom, se vse bolj širijo in grozijo, da bodo pahnila v r,- (Nadaflevanje na 4. sLani) j, S (Vaj.i^osilitija in klora noč in dan proi f. mC Via- .bid za vojsko in ljudstvo. ^jUgCU ie Moša Pijade ustanovil agencij ‘Cm mestu 50 takrat bivali in delali, .to1' 1Hein l!?varne karbida, tudi naši znai borci: slikar Dorde Andreji tal6; 10, f ‘C-V./ A— uorci: siisar norce Anarej $ v,"'" kipar Antun ^Augustinčič. lan ^ 'WnH1CU ie tokrat deloval tudi ansamb ftoia • a osvoboditev« pod vodstvom I' -r.iO'1 ti v dvorani Doma kulture uprizarj CfJ^ega »Revizorja« in Nu ..rti tte? ‘Narodnega poslanca« ter sevei vj v ~ - ... '1^ Si " tj- ki Tjtoblu so nastopali naši znani umeti IjiibB ,c*: Vekoslav Afrič, Joža Ru 1 •''' ^Povf- ^ovanovič, Salko Repak, Nike Braco Borozan, Milan Vujnov Bto. , 8'n, Mira Pejič, Nada Bmič, Mi V Junus Mededovič, Mira Sanjir kvsti Usadbegovič in dragi, partizansk Uhal l|an,,lrT1 zb°rom pa sta dirigirala Osk Tov HI Nikda Hercigonja. J# hta lQaS3Tlt0 ie 1x1 Prihoda v Jajce 17. e LtOf' ^biče-V,3-da,je stanoval v Jajcu najpre - Pa je 1 biši poleg Vrbasa, počival in de PreseŽ ut' parka poleg Vibasa. Nato se ie s,,n v samo mesto v Buričevo hišo, k K 0Val do 7. januarja 1944. 4i(v, .Sem Pred dvajsetimi leti prvič obisl 1 ,0 , * -nai pi cu mcuvcu kuiu, botg Jrinjavskim stolpom v Jajcu, k^Sej0 v doval to lepo bosansko 1 1 naslednjo reportažo: . aitiJ^m stal pred Medved kulo/znai sem j^obsotočju Plive in Vrbasa, prav v« 'j3 k bilo naseljeno že v predzgo ““ 1 d°bi in rimskem obdobju. V X " “ imela mesto v oblasti fevd; družina Hrvatiničev, katere član Hrvoje Vukčič je bil tukaj zgradil utrjeno mesto med leti 1391 in 1404. Sredi petnajstega stoletja je bilo Jajce prestolnica bosanskega kraljestva. Po padcu Bosne je bilo mesto za kratek čas v rokah Turkov, potem pa ga je znova zavzel hrvaškoogrski kralj Matija (1463) in v njega postavil središče Jajačke banovine. Turki so mesto zavzeli 1528. leta in od takrat je^mesto delilo usodo preostale Bosne. Med spomeniki kultumo-zgodo-vinskega pomena iz starega in srednjega veka pa naj omenim cerkev sv. Katarine, frančiščanski samostan, že omenjeno Medved kulo in mestna vrata. Iz rimskih časov pa je znameniti relief boga Mitre, ki so ga odkopali med gradnjo neke ceste. In končno, tu je Jajce s svojim 29. novembrom 1943. leta, ko se je v anale naših narodov vpisalo kot kraj, kjer so bili položeni in uzakonjeni temelji naše nove Jugoslavije. Jajce se mi je takrat zazdelo kot en sam zgodovinski spomenik. In res. Skoraj na sleherni hiši si našel spominsko ploščo, ki je pričala o zgodovinskih dneh v Jajcu 1943. leta. Ko sem zdaj, po dvajsetih letih, ki so minula od tistih zgodovinskih dni, iskal in povpraševal, kje bi našel koga, ki je bil aktivni udeleženec onih oktobrskih in novembrskih dni triinštiridesetega leta, so mi svetovali, naj stopim v pisarno delavske univerze v Jajcu in tam poiščem Tončiko Burič. Tončiko Burič, danes tridesetletno mlado ženo, sem našel v pisarni delavske univerze, v središču Jajca, tik pod starodavno citade-lo. Res je, da je bila Tončika takrat stara komaj deset let, vendar pa se še živo spominja marsikaterih dogodkov iz tistih dni v Jajcu, saj je skoraj pol leta v njihovi hiši bival in stanoval tovariš Tito. »Najbolje bo, če se kar odpraviva k meni domov,« mi je ljubeznivo dejala Tončika in napotila sva se v Školsko ulico št. 19 a, ET leži nasproti nedokončane cerkve sv. Luke, prav tako pomembne zgodovinske posebnosti v Jajcu. Med potjo mi je Tončika pripovedovala, da sta v njihovi hiši stanovala maršal Tito in Aleksander Rankovič skoraj šest mesecev, da se dobro spominja, čeprav je bila takrat še otrok, srečanj z njima, potem pa mi je začela pripovedovati, zakaj je vrhovni štab izbral prav njihovo hišo za prebivališče predsednika Tita. Ko sva prispela do njene hiše, mi je takoj padla v oči preprosta, a lepa arhitektura tipične bosanske hiše, ki je imela še to dobro lastnost, da leži tik ob vhodu v katakombe, kajti na drugi strani hiše je majhna ploščad z vhodom v katakombe, na kateri so med vojno zgradili tudi dve baraki, ki pa jih seveda danes ni več. Lega hiše je torej omogočala izredno varnost, saj je imel naš maršal samo nekaj korakov od hiše stran najvarnejše zaklonišče pred nemškim letalstvom, ki je takrat večkrat bombardiralo Jajce. Tončika mi je povedala, da so tiste dni v ograji, na drugi strani hiše, napravili majhna vratca, skozi katera je maršal lahko takoj prišel iz hiše do barak in naprej v zaklonišče. Obstala sva pred hišo in preden sva vstopila, sem že prebral napis na spominski plošči, ki se v slovenskem prevodu glasi: »V tem poslopju sta bivala od 17. avgusta 1943. do 7. januarja 1944. leta vrhovni komandant NOV in POJ Josip Broz Tito in član Vrhovnega štaba NOV in POJ Aleksander Rankovič-Marko«. Po stopnicah sva se povzpela na majhen lesen balkonček in nato vstopila v hišo. Tončika mi je takoj pokazala drugo sobo na desni, v kateri je spal in bival maršal Tito. Soba je še dandanes opremljena prav tako kot takrat, ko je v njej živel in spal tovariš Tito. V sobi je še ista preprosta železna po- stelja, iste zavese, ista miza, stoli, omara in stenska ura kot 1943. leta. Soba je bila lepo pospravljena in videti je bilo, da Tončika Burič resnično skrbi za hišo in sobo, ki bi jo bi bilo potrebno, vsaj tako se nam zdi, že zdavnaj spremeniti v muzej. Kajti hiša vseeno propada, ker je stara in zato tudi potrebuje za vzdrževanje in nego večje stroške, kar pa je za lastnika nedvomno precejšnje breme. Zato sem Tončiki na pol v šali, na pol zares, dejal, da upam, da, ko bom znova obiskal Jajce, našel hišo prenovljeno, -preurejeno in spremenjeno v muzej. Tončika mi je potem, ko sva malce posedela v Titovi sobi, pripovedovala, da sta maršal in Rankovič živela pri njih v tistem času skoraj tako kot bi bila njihova družinska člana. Tito je večkrat prihajal k njenemu očetu in materi, posedel z njima, se marsikaj pogovoril ter spil tudi kako čašico. »Spominjam se, da je maršala- ta Krat vedno spremljal njegov pes, ki je bil zelo velik, in mi je bil takrat kot otroku zelo všeč. Spominjam se, da je bil Tito takrat vedno zamišljen in v naši hiši je tedaj vedno vladala nekakšna tiha gneča. Nekoč, ko sva z materjo urejali cvetlične grede, je pristopil Tito k nama in se začel zdnimati za najino opravilo. Spominjam se, da je bil takrat preče jbolj suh. manjši je bil, nosil je zeleno obleko in škornje. Kadarkoli je grozila kaka nevarnost, si je Tito vedno prizadeval, da bi se vsi skrili skupaj z njim v katakombe in je bil zelo hud, če je moja ■ mati ostala zunaj. Tudi Rankovič je bil zelo prijazen z menoj in mojo starejšo sestro. Njej je vedno dajal časopise in knjige, stanoval pa je v naših spodnjih prostorih. Skratka, kljub temu, da sem bila otrok, sta mi oba ostala v trajnem spominu in živita še danes v meni v jasni predstavi.« Kot sem že omenil, Buričeve hiše niso izbrali za stanovanjske prostore za maršala samo zaradi izredno ugodne in vame lege, temveč tudi zato, ker je bil stari Burič, mojster ključamičar in poslovodja v takratni tovarni »Elektrobosna« zaveden delavec. Stari Burič je bil namreč proletarec in je prej živel v Mostarju, kjer je bil član ilegalne Komunistične partije. Zaradi tega so ga celo pregnali-v njegov rodni kraj Jajce in je bil ves čas stare Jugoslavije politično sumljiv. »Moj oče je bil velik poštenjak in napreden človek. Vendar pa vas bo gotovo kot Slovenca zanimalo še to, da izvira moj ded iz Slovenskega primorja in je prišel semkaj ob avstrijski okupaciji Bosne in Hercegovine,« mi je dejala Tončika, ko sva se odpravljala iz njene hiše. Zaprla je lesena vrtna vrata in spet sva se odpravila v mesto. Med potjo me je še zanimalo, je Tito kdaj kasneje obiskal hišo, v kateri je bil preživel skoraj pol leta v enem izmed najpomembnejših razdobij našega narodnoosvobodilnega boja. »Seveda«, mi je odgovorila Tončika, »prišel je leta 1945, ponovno pa nas je obiskal 1953. leta. Rad je na naše vabilo posedel pri nas, popil s svojim spremstvom nekaj malega ter se pogovarjal o vsem mogočem, od spominov na minule dni pa do dogodkov sedanjosti.« Tako je bilo z menoj v Jajcu pred dvajsetimi leti, danes pred štiridesetimi leti pa se je vtem mestu tistega ponedeljka, 29. novembra pripravljal dogodek, za katerega, razen najožjega vodstva s Titom na čelu, nihče ni ničesar vedel niti slutil. V najstrožji tajnosti, tako zaradi vojne kot tudi političnega položaja, se je porajala v Jajcu nova Jugoslavija 29. in 30. novembra pred štiridesetimi leti. (dalje prihodnjič) Problemov bi se morali dosledno lotevati samoupravno! (Nadaljevanje s 3. strani) ge&e organtecdje, Id prošžvajajjo iz-deiSce z nadzorovanim! cenam!. Kako sindikat ocenjuje nerszamljmi vztrajanje pri zamrznitvi samo dela proizvodov našega gospodarstva—v Iskri ugotavljamo, da to poglablja neenakosti delavcev pri pridobivanja dohodka in povečuje sodaine napetosti? Kramer »V sindikatu smo odločno prepričani, da je treba tudi to področje urejati samoupravno. Vendar pa ima cena dva konca — in to bi morali pri oblikovanju politike cen upoštevati. Z dvigovanjem cen je lahko povečevati dohodek in na eni strani dvigovati standard, žal pa samo na račun drugega. Obvladovati bi morali cene, ki neposredno vplivajo na življenjski standard, ostalo pa urejati drugače. Sedanji položaj pa je resnično nesmiseln, vendar zgolj posledica našega ravnanja iz preteklosti. Samo s cenami vsega ne bo mogoče reševati, žato bomo morali upoštevati, da ob zmanjšanju fizičnega obsega proizvodnje dohodek ne bo mogel rasti — in seveda obratno. Tudi odreči se bomo morali marsičemu — v sindikatu pa bomo vztrajali, da bomo v voz vpreženi prav vsi. Mnenja smo namreč, da s stagnacijo ne bomo dosegli stabilizacijskih ciljev!« V obdobju, ko zaradi pomanjkanja repromateriaiov, zaradi neskladnega naraščanja cen in še zaradi vrste drugih težav v zaostrenih gospodarskih razmerah osebni dohodki stagnirajo ah celo nazadujejo ob izredno hitrem naraščanja življenjskih stroškov, prihaja tudi do prekinitev dela, izsiljenih sestankov čtdi Kakšno vlogo naj bi tu imel sindikat? Kramei’: »Prekinitve dela so največkrat logična posledica neuspešnega dela družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov in predvsem neinformiranosti. Prepričani smo, da bi sprotno obveščanje in nasploh angažirano delo sindikata ob boku z ostalimi QPO lahko preprečilo, če že ne vseh, pa vsaj veliko večino prekinitev dela. Sicer pa je sindikat tem vprašanjem — ki se jim ne smejo izogibati v sindikalnih organizacijah OZD — namenil 3. konferenco ZSS in pojave seveda budno spremlja. Tako je bilo jasno ugotovljeno, da so poleg družbenopolitičnih delavcev za prekinitve dela najbolj odgovorni neposredni vodje — od mojstrov do direktorjev.« V Iskri ugotavljamo, da investicije zaostajajo in ne dosegajo več ravni, ki bi obetala zanesljivejšo bodočnost. Kako to ocenjuje sindikat? Kramer: »Poudaril sem že, da smo v sindikatih prepričani, da s stagnacijo ne bomo dosegli stabilizacije. Več bi morali investirati v dohodkovne zanimive in predvsem izvozno usmerjene projekte, saj je od tega končno odvisna naša prihodnost. Mnenja pa smo, da Iskrinim delavcem ni treba gledati v tla — z doseženim se lahko odkrito pohvalijo, na preteklo delo so lahko ponosni! Ob tej priliki tudi čestitam Iskrašem za njihov praznik 4. julij z željo, da se tudi v bodoče vsak najbolj angažira pri svojem delu!« Stane Fleišchman ZAKLJUČKI O RR DEJAVNOŠtl Ven iz krizne stagnacije! »Smo v krizni situaciji«, je poudaril M. Kobe na zadnjem, VI. posvetovanju o razvojno-inovacijski problematiki v SOZD Iskra. Zato ni čudno, da so na tem zbora Iskrinih strokovnjakov postaviti na prvo mesto krepitev strateške vloge celotnega sistema SOZD Iskra. To vlogo naj bi, so menili, dosegali z veqc strateško povezanostjo razvojno raziskovalnih dejavnosti po eni ter tržnih dejavnosti po dragi strani. Hkrati ob tem pa je prodrlo spoznanje, da je pri tem odločilnega pomena ustrezna organiziranost, še posebej na področja kompleksnih tržnih nastopov. Pri tem gre predvsem za to, da se okrepi strateško-razvojna in tržna povezanost vseh subjektov v Iskri, za skupne razvojne cilje seveda. Ukrepi, ki naj bi zagotovili izvajanje dogovorjene skupne razvojne politike, morajo BifT usmerjepTpredvsem v doseganje zadovoljivih povezovalnih učinkov na področju inovacijske dejavnosti. Na omenjenem strokovnem Iskrinem zboru so ob koncu srečanja sklenili, da je treba v letošnjem in prihodnjem letu na področju inovacijske dejavnosti izvesti vrsto povsem konkretnih akcij, oziroma ukrepov. Svoje akcijske poglede v neposrednoprihodnost so seveda naslonih na sklepe in akcijske programe s poprejšnjih tovrstnih strokovnih srečanj, to je s IV. in V. posvetovanja. Tako so zdaj na prvo mesto zamisli o konkretnih organizacijskih ukrepih postavili potrebo po okrepitvi položaja in vi; ge strateških razvojnih projektov. Na ‘em področju je treba, kot beremo v zaključkih tega posvetovanja, okrepiti vodstva projektov in sicer predvsem tako, da se utrdi in poglobi skladnost te vrste organizacijskih subjektov s samoupravno naravo odnosov v združenem delu; urediti jih je treba s posebnim samoupravnim sporazumom namreč. V zvezi s krepitvijo projektov je bilo sprejeto mnenje, da naj bi vrhovni pro-gramsko-razvojni forumi določenega področja imeli možnost pooblaščeno vplivati na zadevne programske odločitve. Seveda pa pri tem niso pozabili na to, da mora tisti, ki ima večji vpliv na tako pomembne odločitve, neizogibno sprejeti stopnji svojega vpliva ustrezajočo stopnjo odgovornosti za končno sprejete programske odločitve, oz. za izvajanje skupne programsko-razvojne strategije v Iskri. Izvedbene projektne teame je treba organizirati tako v institucionalnem pogledu kot tudi jim dati potrebno materialno podlago. Kadar- SOZD ISKRA IZOBRAŽEVALNI CENTER, Ljubljana razpisuje STROKOVNO POSVETOVANJE na temo: PLANIRANJE V SOZD ISKRA v čašo ud 29. 9. do 30. 9.1983 (2 dni) Posvetovanje je namenjeno vsem, ki se v SOZD ISKRA profesionalno ukvarjajo s planiranjem v DO in TOZD. Posvetovanje naj bi nudilo vpogled v nastajanje planov širših družbeno političnih skupnosti. V tem procesu imajo svoje mesto tako SOZD'Iskra: kot tudi DO in TOZD iz sestava1 Iskre, Poiskati in proučiti bo torej potrebno predvsem medsebojne vplive posameznih planov in iz tega vidika določiti tudi nadaljnje smeri razvoja planiranja v SOZD. VSEBINA: 1. Planiranje okolja a) model slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva b) plan republike (Resolucija 1984) 2. Informacije c razvejo okolja in možnosti obstoječega informacijskega sistema v SOZD a) informacijski sistem SOZD Iskra, njegovo stanje in predvideni razvoj b) tržne raziskave 3. Pianiraeje v SOZD Iskra a) plani SOZD b) plani DO c) plani TOZD S posvetovanjem bomo pričeli v četrtek 29. 9. 1983 ob 9. v hotelu Transturist v Škofji Loki. VODJA POSVETOVANJA: Šavli Janko, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS, Ljubljana, Trg revolucije 3 CENA POSVETOVANJA: V ceno posvetovanja 3.500 din so vključeni pen/ron-ski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD oz. DSSS prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD oz. DSSS. PRIJAVE: Zainteresirani udeleženci naj takoj pošljejo prijavo na naslov: SOZD Iška, Izobraževalni center, Ljub^ana, Trg revolucije 3. Podrobnejše informacije o posvetovanju dobite v Področju za ekonomiko v DSSS SOZD Iskra, tel.: (061) 222-225. koli torej gre za interes več subjektov v Iskri hkrati, naj bi se to urejevalo v smislu :n na običajen način skupnih vlaganj in združevanja dela in sredstev z opredeljenimi pravicami in dolžnostmi sovlagateljev v projekt. V skladu z navedeno organizacijsko usmeritvijo je bilo prejeto stališče, da je treba poskrbeti za profesionalno vodstvo na tern področju s strani SOZD. Na ta način bi omejili volonterstvo, ki ga je na področju projektov v Iskri očitno še vedno več kot pa si običajno mislimo. Ugotovljeno je tudi bilo — in verjetno ne prvič! —, da so razvojnorazi-skovalne enote v organizacijah Iskre, med seboj pomanjkljivo povezane in da se je njihovo delo tu in tam celo podvaja. Foseber na področju strateško pomembnih projektov bo zato na ravni SOZDA pomembno poskrbeti za skupno izdelovanje in redno usklajevanje programov in letnih planov RR dejavnosti. To je pomembno še posebej tam, kjer gre za zelo sorodna p"bdročja. ‘ Kot neizogibno pomembno vprašanje je bilo s posebno pozornostjo obravnavano kadrovanje in razporejanje delavcev v projektne svete in izvedbene teame projektov. Sprejeto je bilo stališče,, da je v tem pogledu treba uveljaviti določila samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra. V letu 1984 bo treba bistveno povečati združevanje sredstev za strateške razvojne projekte na ravni SOZD. Pri tem bo treba bolj poskrbeti za integra-tivnost RR dejavnosti in preprečiti podvajanja ter druge pomanjkljivosti na tem področju. Posebej je bil poudarjen problem sodobne opreme, brez katere na področju Iskrine vrste RR dejavnosti uspeha ni mogoče zagotoviti. V zvezi s tem bo rešitve pač treba najti, pa bodisi tako ali tako, poudarili so posebej medsebojno povezovanje med RR enotami in skupinami ter ustrezno informiranje. Da bi se zagotovile najboljše rešitve na obravnavanem področju do leta 2000, se morajo vsi inovacijski delavci aktivno vključiti in odločilno sodelovati s poslovodnimi, tržnimi in drugimi resornimi delavci pri oblikovanju ustreznih predlogov. Konkretne predloge aktov in ukrepov naj bi pripravili inovacijski kolegij SOZD, KPO SOZD in DO še pred sprejemanjem letnega plana za leto 1984. V te procese naj bi se aktivno vključili in se po potrebi tudi opredeljevali poslovodni, samoupravni in družbenopolitični organi v vseh DO in SOZD Iskra, mak Obletnica IX. korpusa V najmlajšem slovenskem mestu v Novi Gorici so že v polnem teku priprave na osrednjo proslavo ob 40-letnici ustanovitve 9. korpusa narodno osvobodilne vojne, ki bo 11. septembra v Novi Gorici._ _ _ Ta veličastna proslava ne bo le manifestacija primorskega ljudstva, ampak vseslovenskega ljudstva. To ne bo samo proslavitev obletnice 9. korpusa kot vojaške in politične sile, ampak tudi množične vstaje naših ljudi in njihove odločitve za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Pred dnevi je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, kjer so člani organizacijskega odbora predstavili potek priprav, Stane Potočar - Lazar pa je na konferenci med drugim dejal: »Ustanovitev 9. korpusa je bila posebnega pomena za Primorsko, za ozemlje, kjer so se med vojno in tudi po njen soočali interesi in težnje velikih sil oziroma vojaško političnih blokov z novo Jugoslavijo. Vloga te enote je bila zgodovinska, saj je vplivala na državno mejo. Prav zaradi tega je velikega pomena, da ob današnjih dogajanjih na drugi strani meje opozarjamo na to, kar smo za Primorsko, Slovenijo in Jugoslavijo žrtvovali". Prireditve v okviru te proslave se bodo odvijale dva dni. Dan pred proslavo bo slavnostna seja skupščine, nato pa otvoritev spomenika in grobnice padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na Trnovem nad Novo Gorico. Naslednjega dne, 11. septembra pa bo pred skupščino občine Nova Gorica osrednja proslava, kjer pričakujejo 10.000 borcev, vseh udeležencev pa okrog 60 tisoč. Marko Rakušček NOVOST IZ KOSTANJEVICE Nov Iskrin izdelek za avtomobiliste Čeprav je »Čas Idstih kumaric« in nam dež le redko kdaj prežene vročino pa prihaja iz Iskrine tovarne iz Kostanjevice na Krki prijetna novica prav za takšno deževno obdobje. Novica je ugodna zgolj za lastnike avtomobilov, seveda pa ne za vse, kati nekateri imajo v svojih vozilih že serijsko vgrajeno intervalno stikalo za uravnavanje hitrosti delovanja brisalcev. Torej gre za napravo, Id smo jo mnogi pogrešati v svojem dragem »plehn« in smo v megli ali pa pri rahlem rosenju morali kar sami neprestano pritiskati na gumb za vklapljanje in izklapljanje brisalcev. No, to bo zdaj lahko prevzelo Iskrino elektronsko intervalno stikalo, s katerim je moč nastaviti dolžino presledka med delovanjem brisalcev. Ta dolžina je od približno 3. do celo 30 sekund. Elektronsko intervalno stikalo je moč vgraditi v skoraj vsa vozila z 12 in 6 voltno električno instalacijo. Še zlasti je treba pozdraviti Kostanjevčane, ker bo lahko novo napravo vgradil v avto vsak, ki se vsaj malo spozna na vitalni stroj in pa na električno inštalacijo. Poleglega je k stikalu priloženo tudi izčrpno navodilo o montaži, zato gotovo ne bo večjih problemov. Končno pa se lahko odpeljemo tudi do avtomehanične delavnice. Prva elektronska intervalna stikala se bodo pojavila te dni na bencinskih črpalkah po vsej Sloveniji. V Kostanjevici obljubljajo, da tudi ne bo tako draga: zanje bo treba odšteti nekje med 700 in 1000 dinarjev. Omeniti je treba vsekakor še to, da gre za izredno kvalitetna stikala, katera so Kostanjevčani doslej prodajali izključno na zahodnoevropskem tržišču. pred kratkim pa so razširih proizvodnjo in zato bomo lahko stikala kupili tudi doma. Kot že rečeno, je stikala moč vgraditi v vsa vozila domače in tuje proizvodnje, razen naslednja: Ford Escort in Capri britanske proizvodnje. Gortina letnik 1960 do 1971. Fiat 600, 850 in 124 španske proizvodnje. Mazda, Datsun, Rover 2000 TC in SAAB 96 do letnika 1970. Triumph 2000, Spitfire, Škoda, Moskvič, Eliette, Volga, Wartburg, ameriška osebna vozila. Potrebe pa soddhvtih ISKRA MIKROELEKTRONIKA 1. kompresorist Pogoji: končana osnovna šola, 1 začetnik 2 leti delovnih izkušenj, lahko Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: Iskra Mikroelektronika -v ustanavljanju, Ljubljana, Stegne 15 d, kadrovska služba. Letošnji Iskrini nagrajene! Pavle Gantar. Vem Mirt Levovnik. 4, STRAN 9. iulij 1983 Po sklepu 7. zasedanja Delavskega sveta SOZD Iskra z dne 27. 6. 1983 objavljamo v prilogi: — predlog Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra, — osnutek Samoupravnega sporazuma o nagradah in priznanjih Iskre in — Pravilnik o notranji arbitraži SOZD Iskra. Delavski svet posreduje predlog Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v sprejem delavskim svetom delovnih organizacij, osnutek Samoupravnega sporazuma o nagradah in priznanjih Iskre pa v javno obravnavo. Postopek sprejemanja oz. javna obravnava naj se zaključi do 30.9.1983. Obvestila o sprejemu oz. predloge, pripombe in stališča zbira sekretariat DS SOZD. Delavski svet je sprejel Pravilnik o notranji arbitraži SOZD Iskra in prične veljati 8. dan po objavi. v Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD Iskra Samoupravni sporazum o nagradah in priznanjih Iskre Pravilnik o notranji arbitraži SOZD Iskra PREDLOG Na temelju 586. čl. ZZD v zvezi s členom 59/2 ZZD, 54/2 in 4. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter v skladu z Družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske potiKke v SRS je DS SOZD Iskra na seji dne 27.12. 82 sprejel ugotovitveni sklep, da so udeleženke: 1. ISKRA — Industrija za telekomunikacije in računalništvo — Telematika, n. sol. o., Kranj, Savska loka 4 2. ISKRA — Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, ' Kibernetika, n. sol. o. Kranj, Savska loka 4 3. ISKRA — Industrija za električna orodja, p.o. Kranj, Savska loka 4 4. ISKRA — Industrija sistemov elektronike in zvez, n. sol. o., Ljubljana, Stegne II 5. ISKRA — Center za elektrooptiko, p.o. Ljubljana, Stegne 7 z6. ISKRA — Industrija za avtomatiko, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 15 b 7. ISKRA — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o., Ljubljana, Stegne 17 . 8. ISKRA — Mikroelektronika — DO v ustanavljanju Ljubljana, Stegne 15 b „ 9. ISKRA — Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sol. o., Škofja Loka, Titov trg 3 a 10. ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov, n. sol. o.. Nova Gorica, Vrtojbenska 62 11. ISKRA — Industrija kondenzatorjev, n. sol. o., Semič, Vrtača 1 12. ISKRA — Industrija baterij ZMAJ, n. sol. o., Ljubljana, Stegne 23 13. ISKRA — DELTA, proizvodnja računalniških sistemov in inženiring, p. o., Ljubljana, Parmova 41 14. ISKRA — Commerce, n. sol. o., Ljubljana, Trg revolucije 3 15. ISKRA — Inštitut za kakovost in metrologijo, p. o., Ljubljana, Tržaška 2 16. ISKRA — Zavod za organizacijo in informatiko — ZORIN, o. sub. o., Ljubljana, Štrekljeva 6 17. ISKRA — Invest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p. o. Ljubljana, Trg revolucije 3 18. ISKRA — Šolski center, p. o., Kranj, Savska loka 2 19. ISKRA — Banka, n. sol. o. Ljubljana, Trg revolucije 3 20. ISKRA — Delovna skupnost skupnih služb SOZD. Ljubljana, Trg revolucije 3 na svojih delavskih svetih po predhodni javni obravnavi in KOS SOZD Iskra sprejeli naslednji Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD Iskra Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD iskra I. UVODNA DOLOČILA 1. člen Velikost in kompleksnost, ki jo je dosegla v svojem razvoju SOZD Iskra, še zlasti pa naloge in perspektive nadaljnjega razvoja, terjajo usklajeno delovanje na vseh ključnih področjih njenega reprodukcijskega sistema. Pn tem je kadrovska politika ena izmed temeljnih sestavin za uresničevanje njenega nadaljnjega uspešnega razvoja. Še posebno pomemben je kadrovski razvoj Iskre zaradi naglega razvoja svetovne tehnologije na glavnih programskih področjih Iskrine sedanje in bodoče proizvodnje. Elektronika in njena uporaba sta vedno bolj zasnovani na znanju, ki postaja v tej panogi prevladujoče proizvodno sredstvo. Zaradi tega je potrebna načrtna in enotna kadrovska politika, katere temeljni cilj je pridobivanje, aktiviranje in vključevanje za dolgoročni razvoj in socialno varnost vseh zaposlenih. Pereče potrebe prestrukturiranja zastarelih proizvodnih programov hkrati terjajo pospešeno osvajanja novih, kar je neločljivo povezano z nujnostjo stalnega, strokovnega, funkcionalnega in upravljalskega usposabljanja in izpopolnjevanja vseh delavcev v Iskri. 2. člen Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD Iskra sklepamo z namenom, da bi uspešneje m enotneje reševali probleme zaposlenih, zagotovili normalen razvoj vseh OZD v SOZD Iskra ter vse bolj uresničevali samoupravni družbenoekonomski položaj zaposlenih v SOZD Iskra. S tem sporazumom zagotavljamo pogoje: — ki omogočajo delavcu samoupravijalcu, da vse bolj uresničuje svojo vlogo in možnosti pri ustvarjanju skupnega rezultata dela — za usposabljanje in vsestranski razvoj delavcev, da bodo skladno s svojimi sposobnostmi in pridobljenim znanjem sodelovali pri ustvarjanju in delitvi dohodka — za racionalno in fleksibilno razporejanje delavcev na dela in naloge glede na potrebe dela in za katere so usposobljeni v okviru TOZD, DO in SOZD — za delovanje projektnih teamov pri izvajanju strateških programov, — za organizirano sodelovanje pri oblikovanju vzgojno izobraževalnih programov in mreže šol rednega izobraževanja — za usklajeno in organizirano izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in usposabljanje za delo v okviru enotnega izobraževalnega sistema v SOZD Iskra — za razvoj in uveljavitev inventivnih sposobnosti delavcev — za nadaljnje razvijanje in uveljavljanje načela delitve dohodka po rezultatih dela — za varno in humano delo — za zagotavljanje socialne varnosti in razvoja življenjskega standarda skladno z doseženo produktivnostjo in rezultati dela — za sistematično in načrtno delo delegatov, izobraževanje in informiranje 3. člen Za uresničevanje namena in ciljev tega sporazuma se udeleženke obvezujemo usklajeno reševati vsa vprašanja- in naloge s področja kadrovske dejavnosti, zlasti pa: — uporabljamo enotno metodologijo planiranja kadrov in izobraževanja skladno z razvojnimi programi SOZD Iskra — oblikujemo enoten sistem izobraževanja, izobraževalno dejavnost v SOZD pa vsklaju-jemo v Izobraževalnem centru Iskra — vsklajujemo in poenotimo pravice in dolžnosti pri izobraževanju ob delu in iz dela — uporabljamo enotne kriterije pri zaposlovanju in razporejanju — uporabljamo enotna načela in merila kadrovanja na najodgovornejša dela in naloge —oblikujemo enoten sistem spremljanja razvoja kadrov — uporabljamo skupne osnove in merila za delitev sredstev za OD in za ugotavljanje prispevka k skupnemu rezultatu dela — poenotimo metodologijo oblikovanja ra- zvidov del in nalog — uporabljamo enoten vzorčni razvid de! in nalog za ugotavljanje zahtevnosti del in enaka merila uspešnosti dela delavcev in kolektivov pri opravljanju podobnih nalog — oblikujemo enoten sistem spodbujanja .in uvajanja inovacij — stalno strokovno razvijamo kadrovske postopke in metode ter si pri tem vzajemno pomagamo — uporabljimo enoten model za reševanje problematike delavcev z zoženo delovno sposobnostjo — izvajamo progam aktivnosti za doseganje zadovoljive stopnje varstva pri delu — opredeljujemo skupne naloge na področju kadrovske dejavnosti in izobraževanja, ki jih opravljajo DSSS SOZD z Izobraževalnim centrom Iskra, Iskra ZORIN, Iskra Srednja šola Kranj in občasno oblikovane strokovne komisije 4. člen Pri izvajanju kadrovske dejavnosti izhajamo iz enotnosti m celovitosti kadrovske funkcije in njene vključenosti v celovit poslovni sistem organizacije združenega dela, tako da zagotavljamo izvajanje nalog na vseh kadrovskih področjih in vključujemo vse dejavnike v skladu z njihovo vlogo v oblikovanje in izvajanje kadrovske politike. O. SKUPNE OSNOVE IN MERILA KADROVSKE POLITIKE 5. člen Plani kadrov kot sestavni del celotnih planov poslovanja v SOZD Iskra izhajajo iz strateških usmeritev v oroizvodnji in poslovanju ter potreb pb prestrnEtuiranjutako, da so usklajeni med DO Iskre in pomenijo osnovo kadrovski izobraževalni dejavnosti v SOZD in razmerjih med SOZD Iskra in zunanjimi, predvsem izobraževalnimi institucijami, SIS in družbenopolitičnimi skupnostmi. Plani kadrov DO v SOZD Iskra so osnovani na delitvi in alokaci ji proizvodnih programov in ib v skladu z obstoječimi in potencialnimi kadrovskimi resursi po regijah. Za potrebe usklajevanja planov med DO Iskre posredujejo DO na osnovi skupne metodologije izdelane svoje plane kadrovskemu področju DSSS SOZD Iskra, ki zagotovi usklajevanje na Odboru za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje. i Zaposlovanje in razporejanje 6. člen Udeleženke se obvezujemo, da bomo na novo zaposlovale praviloma le v primeru, če bomo s tem zvišale produktivnost in dohodek na zaposlenega. Zato bomo pred novo zaposlitvijo preufile možnost boljšega izkoristka obstoječih kadrov v TOZD, oz. DO, ali pa v okviru SOZD Iskra. V internem glasilu Iskra v ta namen objavljamo prosta dela in naloge ter sproščene sodelavce, ki jih iz objektivnih razlogov DO ne more več ustrezno zaposliti. - 7. člen S planskimi akti bomo udeleženke določile prednostjni zaposlovanju v tistih OZD — ki so nosilke strateških programov Iskre v okviru posamezne branže — izvozno usmerjenim OZD, — katerih povečana proizvodnja bo zmanjšala delež uvoza v Iskri — ki dosegajo nadpovprečen dohodek na zaposlenega v okviru posamezne branže —ki uvajajo tehnološke postopke, ki povečujejo produktivnost — ki izobražujejo delavce za proizvodne naloge 8. člen Udeleženke se obvezujemo, da bomo zaposlile vse štipendiste, ki so v pogodbenem roku izpolnili študijske obveznosti. V primeru, ko iz objektivnih razlogov to ni mogoče, bomo poi-skali možnosti zaposlitve v drugi DO Iskre. V tem primeru ne bomo zahtevali vračila štipendije, obveznosti štipendista pa se prenesejo na DO Iskre, ki je zaposlila štipendista. 9. člen Glede na potrebe po kadrih, ki jih bodo za-hievali načrtovani programi in proizvodne usmeritve, bomo usmerjali mladino v dela z raznimi akcijami in oblikami povezovanja s problematiko OZD. V ta namen v DO organiziramo klube štipendistov oz. druge ustrezne oblike povezovanja in dela s štipendisti. V okviru SOZD Iskra deluje Klub inovatorjev Iskra. Štipendistom zagotavljamo kvalitetne prakse ter jim omogočamo izpopolnjevanje za bodočo zaposlitev in dostop do literature, ki je na voljo v SOZD Iskra. Udeleženke smo dolžne zagotoviti teme diplomskih nalog praviloma vsem štipendistom iz problematike DO. Bolj kvalitetne diplomske naioge nagrajujemo v skladu s posebnim pravilnikom. 10. člen Udeleženke se obvezujemo, da bomo omogočile zaposlitev čim več mladim strokovnim delavcem. V ta namen bomo razpisovali dela in naloge tako, da omogočamo mladim strokovnim kadrom prvo zaposlitev, jih zaposlovali tudi za opravljanje del in nalog za določen čas in s skrajšanim delovnim časom ter jih zaposlovali na dela, Iri bi jih sicer morali opravljati delavci v podaljšanem delovnem času. V letnih in srednjeročnih planskih dokumentih temeljne in delovne organizacije določijo število in pogoje zaposlovanja pripravnikov. 11. člen Udeleženke se obvezujemo, da bomo zaposlovale tudi delavce z zoženo delovno sposobnostjo in invalide, za katere bomo ustrezno adaptirali de lovna mesta in jim zagotovili enakopravnejšo vključitev v delovno okolje. Kriteriji razporejanje In zaposlovanja 12. člen Pri zaposlovanju in razporejanju na dela izhajamo iz potreb dela tako, da upoštevamo za- hteve iz razvida del ter kriterije o delovni usp-sobljenosti, psihofizičnih sposobnostih, osebnostnih lastnostih ter interesih kandidatov, ki kandiddirajo za delo. 13. člen Pri zaposlovanju in razporejanju na dela, kjer obstaja večja nevarnost poškodbe delavca ali zdravstvenih okvar zaradi psihičnih obremenitev, oz. kjer se zahteva ustrezna raven razvitosti splošnih in specifičnih sposobnosti, bo kadrovska služba upoštevala rezultate psihofizičnih pregledov kandidatov. Pri uporabljanju psiholoških podatkov mora biti zagotovljena njihova tajnost, pripraviti in interpretirati pa jih mora psiholog v skladu z razvidom, glede na zahteve dela in situacijo, v kateri razporejajo delavca. V svojih samoupravnih aktih OZD predvidijo možnost psiholoških pregledov pri zaposlovanju in razporejanju delavcev. 14. člen Pri razporejanju na dela upoštevamo tudi z delom pridobljene delovne zmožnosti. Postopek ugotavljanja z delom pridobljenih delovnih zmožnosti bomo uredili v samoupravnih aktih, oz. v posebnem pravilniku TOZD, ki je predhodno usklajen na ravni SOZD. Kadrovska služba na željo delavca izstavi dokazilo o njegovi delovni usposobljenosti, pridobljeni z delom. Takšno dokazilo velja za enako delo v vseh DO Iskre, če se ugotavlja na enak način. 15. člen Pri zaposlovanju in razporejanju na zahtevnejša dela, oz. pri ponovnem kandidiranju na naloge, za katere je v razvidu določeno usposabljanje in izpopolnjevanje, bomo udeleženke upoštevale dokazilo o uspešno opravljenem izo-braževanjn po predvidenih programih." Udeleženke bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih določile, da delavec, ki v predvidenem času ne bo opravil predpisanega izobraževalnega programa, ali ne bo kako drugače dokazoval svoje strokovne usposobljenostiv skladu z določili razvida, tega dela ne bo mogel opravljati. 16. člen Kadrovske službe DO vzpostavijo sistem spremljanja strokovnega in osebnostnega razvoja delavcev. Ta je osnova izbiri kandidatov za izobraževanje in delo na strokovnih in peda-goško-andragoških nalogah, vodilnih in vodstvenih delih in funkcijah v družbenopolitičnih organizacijah in samoupr avnih organih. Načela in merila kadrovanja bi najodgovornejše naloge v SOZD iskra 17. člen Delavci, ki bodo prevzemali najodgovornejše naloge v Iskri morajo izpolnjevati zlasti naslednje pogoje: — da so pri svojem dosedanjem delu izkazali ustrezne strokovne sposobnosti in znanja — da so pri dosedanjem delu dokazali, da so sposobni vzpodbujati ustvarjalnost, motivirati in usmerjati sodelavec in teamsko sodelovati ter s tem prispevati k uspešnemu organizacijsko vodstvenemu izvajanju nalog — da so sposobni in pripravljeni za dogovarjanje in sporazumevanje — da so pripravljeni dosledno uresničevati sprejete dogovore o skupnih nalogah — da razvijajo in spodbujajo delovanje sa-moupravnega sistema in dosledno spoštujejo in uresničujejo sklepe samoupravnih organov — da so pripravljeni s svojim delovanjem krepiti ugled Iskre — da so se pripravljeni dosledno zavzemati za uresničevanje skupnih dogovorjenih ciljev v Iskri Pri tem upoštevamo tudi načela družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji in pristojne družbenopolitične skupnosti. 18. člen Pri imenovanju individualnega poslovodnega organa in članov kolegijske" poslovodnega organa DO daje mnenje tudi kolegijski poslovodni organ SOZD Iskre. 19. člen Pri ponovnem izbiranju kandidata za poslovodne funkcije bomo upoštevali uspešnost v minuli dobi v smislu 57. člena tega sporazuma, še posebej pa uspešnost poslovanja, ki se izraža:' — v uresničevanju razvojnih in planskih nalog, — z družbenoekonomskim napredkom organizacije in njenega pomena za širšo družbeno skupnost — v uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike — v ustvarjenem dohodku v odnosu do kazalcev, ki jih določa 140. člen zakona o združenem delu — v razvoju medsebojnih odnosov, samoupravni in družbenopolitični aktivnosti — v izboljševanju pripravljenosti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 20. člen Pred ponovnim imenovanjem iste osebe na poslovodno funkcijo v isti organizaciji združenega dela podajo oceno uspešnosti kandidata družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v organizaciji združenega deta vsooelova-nju s pristojnimi družbenopolitičnimi skupnostmi. S Ocene uspešnosti kandidatov pred ponovnim imenovanjem na vodilna dela in naloge v delovnih organizacijah in za člane Kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra podajo Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje pri Delavskemu svetu SOZD Iskra in Koordinacijski odbor sindikata SOZD Iskra v sodelovanju s pristojnimi organi družbenopolitičnih skupnosti. 89. člen Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. Udeleženke bomo trajno razporejale delavce v okviru SOZD Iskra tudi v primerih skupnega izvajanja nalog več udeleženk, oz. skupnih projektnih nalog, pri čemer bomo delavcem zagotovile, da se po dokončanju naloge vrnejo na dela in naloge, ki so jih opravljali pred razporeditvijo. 21. člen Kandidate za poslovodne organe, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in vodje projektov evidentiramo na osnovi spremljanja razvoja vseh možnih kandidatov, tako da uvedemo stalno evidenco v vseh delovnih organizacijah in v SOZD Iskra. Delavci, ki prevzemajo odgovornejše naloge, so se dolžni ob delu in z delom stalno izpopolnjevati ter dograjevati svoja teoretična in praktična znanja. V tem smislu so se dolžni vključevati v izobraževalne oblike, ki jih organiziramo v SOZD Iskra Za delavce na vodstvenih in vodilnih delih organiziramo v Iskri izobraževalne programe, ki poleg znanj s področja vodenja, upravljanja in Samoupravne organizacije dela, zajemajo tudi znanja o Iskri. Razporejanje delavcev v SOZD Iskra 22. člen Z namenom čim boljšega izkoriščanja kadrovskih virov bomo udeleženke zagotovile fleksibilnejše razporejanje delavcev na dela in naloge znotraj SOZD Iskra. V ta namen uvedemo v samoupravne akte in druge dokumente s področja delovnih razmerij določila, ki omogočajo racionalno razporejanje na dela in naloge. 23. člen Udeleženke sporazuma se bomo obveščale o vseh začasnih kadrovskih viških, oz. potrebah in bomo v večji meri uveljavljale začasne razporeditve delavcev med OZD Iskre. Za začasno razporeditev se šteje tudi opravljanje skupnih nalog v SOZD Iskra, ali v DO skupnega pomena, kakor tudi sodelovanje v projektnih nalogah na ravni SOZD in DO. 24. člen V skladu z dogovorjeno politiko delovanja in razvoja DO skupnega pomena se udeleženke obvezujemo, da bomo usmerjale in razporejale strokovno usposobljene delavce na skupne naloge in v projektne teame in s tem zagotavljale njihovo izvajanje. 25. člen Primere in pogoje za trajno razporejanje delavcev izven TOZD v okviru SOZD Iskra določa 26. člen Udeleženke bomo v svojih samoupravnih aktih, oz. samoupravnih splošnih aktih TOZD in delovnih skupnostih uredile začasno razporejanje delavcev v okviru SOZD Iskra v naslednjih primerih: — v primerih tehnoloških viškov, oz. primanjkljaja delavcev v eni izmed OZD, spre-memf> v povpraševanju na trgu, racionalizacije dela, pomanjkanja materiala itd. — kadar je potrebna pomoč drugi TOZD pri izpolnjevanju njenih planskih obveznostih — v primerih, ko bi lahko ustrezneje zaposlili posameznega delavca, ali skupino v drugi OZD, ki bi sicer morala iskati nove sodelavce, z dodatno zaposlitvijo pa bi bistveno povečala do- hodek — če delavcu zaradi nastanka invalidnosti ni mogoče zagotoviti dela v tej OZD, v drugi OZD pa te možnosti so. Začasna razporeditev se izvede na temelju sklenjenega sporazuma organov upravljanja iri lahko traja največ 6 mesecev. 27. člen Udeleženke bomo v svojih aktih podrobneje opredelile pravice in dolžnosti delavcev v primerih začasne razporeditve, uredile razporeditev delovnega časa, dopustov, reševanje vprašanj življenjskega standarda, osebnih dohodkov in drugih vprašanj, pri čemer bomo upoštevale naravo in posebnosti nalog. 28. člen Začasne razporeditve delavcev v okviru DO strokovno pripravijo in med seboj uskladijo odgovorni nosilci kadrovske dejavnosti v DO. Začasne razporeditve med DO Iskre pripravi in med seboj uskladi področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje na ravni SOZD Iskra. Odločitve o začasni razporeditvi sprejemajo samoupravni organi obeh.TOZD, oz. DSSS. Pedagoško udejstvovanje strokovnjakov 29. člen Udeleženke vključujemo strokovnjake posameznih področij, ki imajo tudi pedagoške sposobnosti, v izvajanje izobraževalnih programov v Iskrinem sistemu izobraževanja ter jim omogočamo vključevanje v pedagoško delo zunanjih izobraževalnih institucij. Udeleženke se obvezujemo, da bomo zagotavljale rast pedagoških kadrov ter jim omogočile pridobiti ustrezna pedagoška znanja. Strokovnjake, ki so pokazali sposobnosti in interes, postopno habilitiramo za pedagoško delo na visokimi in srednjih šolah. Kadrovanje v strokovne organe DP O, SIS in GZ 30. člen Z namenom, da bi uveljavili enoten nastop Iskre pri oblikovanju strokovnih stališč zunanjih institucij kot so D PO, SIS in GZ, bomo kadrovale naše delavce v njihove organe. Na republiški ravni bomo evidentirali in kandidirali delavce iz vse Iskre, usklajeno na ravni SOZD, v občinske institucije pa iz DO, oz. TOZD, kjer je sedež strokovnega organa. S članstvom v strokovnih organih zunanjih institucij mora soglašati OZD, v kateri je delavec zaposlen. Izobraževanje pri oblikovanju vzgojnoizobraže-valnih programov rednega šolanja 31. člen Da bi zagotovili že v času rednega šolanja bodočim sodelavcem ustrezna, za vključitev v delo potrebna znanja, se vključujemo v politiko usmerjenega izobraževanja. Politiko usmerjenega izobraževanja oblikujemo in \ določamo posebnih izobraževalnih skupnostih. Po delegatskem sistemu sodelujemo pri oblikovanju in porabi sredstev, namenjenih za vzgojno izobraževalno dejavnost. Kadrovske službe DO zagotavljajo delegatom strokovne podatke in inforjnacije za njihovo delo v skupščini in drugih organih PIS. 32. člen Iskra se kot uporabnik kadrov vključuje v oblikovanje vzgojnoizobraževalnih programov, predvsem v elektrotehniški in računalniški usmeritvi in v druge usmeritve, v katere se vključujejo posamezne OZD Iskre. V vsajci DO imenuje poslovodni organ skupino strokovnjakov, ki stalno analizira spremembe tehnologije ter v okviru proizvodnje DO ugotavlja potrebna znanja, ki jih je treba vključiti v nomenklaturo poklicev in v vzgojnoizobraževalne programe za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje (specializacije) in usposabljanje. Vodje skupin strokovnjakov po DO so člani koordinativnega telesa na ravni SOZD, njihovo delo pa koordinira kadrovsko področje v DSSS SOZD Iskra. Naloga koordinativnega telesa je, oblikovati enotna stališča, pripraviti enotno gradivo za komisije zunanjih insitucij, ki pripravljajo končne predloge vzgojnoizobraže-valnmih programov. 33. člen Delegaji v SIS za usmerjeno izobraževanje in svetih izobraževalnih organizacij enotno za- stopajo stališča Iskre do posameznih predlogov. Ta stališča, ki so predhodo usklajena na ravni SOZD, jim posredujejo strokovne službe DO. Hkrati s tem si delegati zagotavljajo politična stališča pri sindikatu DO, ki so prav tako predhodno' usklajena v KOS SOZD Iskra. Vsa pridobljena stališča obravnavajo v delegacijah TOZD in DSSS in konferencah delegacij. Proizvodno delo 34. člen Učencem in študentom rednega šolanja bomo zagotovili usposabljanje z delom, tako, da bomo v skladu z učnim načrtom za proizvodno delo oz. delovno prakso izbrali ustrezna dela, da bomo za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse usposobili delavce ter za uspešno izvajanje proizvodnega dela zagotovili druge pogoje, še zlasti iz varstva pri delu. 35. člen Učence, študente ter delavce, ki izvajajo z učenci in študenti proizvodno delo oz. delovno prakso bomo nagrajevali po enotnem sistemu. Predlog kriterijev in meril za to nagrajevanje bomo usklajevali oz. dopolnjevali na področnem kolegiju za kadrovsko dejavnost in izobraževanje na ravni SOZD Iskra. Izobraževanje delavcev za pridobitev strokovne izobrazbe 36. člen Zaradi zahtev po ustreznejši kvalifikacijski strukturi zaposlenih bomo v skladu s potrebami OZD spodbujali delavce za izobraževanje iz dela in ob delu za pridobitev strokovne izobrazbe. Na osnovi plana izobraževanja temeljne organizacije hkrati z javnim razpisom za vpis v I. letnik srednjih in visokih šol razpisujejo izobraževanje svojih delavcev in sicer: — vrsto vzgojno izobraževalnih programov po katerih bo potekalo izobraževanje iz dela in ob delu — za katera dela so se delavci dolžni vključiti v posamezni program — pogoje za izbor kandidatov za izobraževanje po posameznih programih — pravice in obveznosti delavcev, ki se bodo izobraževali — število delavcev, ki se bodo izobraževali po posameznih vzgojno izobraževalnih programih ter merila in postopek, po katerih bodo zbrani kandidati, če bo njihovo število večje od razpi; sanega. 37. člen Pravice in obveznosti delavcev, ki se izobražujejo iz dela in ob delu bomo uredili v samoupravnih aktih, tako, da jih bomo predhodno uskladili na ravni SOZD. 4 ! i 1 Usposabljanje in izpopolnjevanje 38. člen Pripravnika v času pripravništva usmerjamo na dela in naloge, ki jih bo opravljal po končanem pripravništvu. Če v času šolanja in pripravništva ni pogojev, da bi si pridobil vsa potrebna znanja, ki jih potrebuje pri delu, ga bomo usmerili v nadaljnje izpopolnjevanje in usposabljanje. 39. člen ' Z namenom zagotavljanja strokovne rasti delavcev, bomo pošiljali delavce, ki so z delom dokazali, da so sposobni prevzeti zahtevnejša dela, v specializacijo in nadaljnje šolanje za pridobitev magisterija in doktorata. e 40. člen Da bi se delavci čim uspešneje usposobili za riela in naloge, da bi uresničili splošno družbene interese in interese delavcev po nenehnem izpopolnjevanju in dopolnjevanju strokovnih in splošnih znanj organiziramo v Iskri enoten in usklajen sistem izobraževanja. Izobraževalni centri, oz. službe v DO in na ravni SOZD z medsebojnim sodelovanjem pripravljajo in izvajajo usklajene izobraževalne Pograme predvsem na naslednjih področjih: — spoznavanje z organizacijo dela, samoupravljanja in organiziranostjo DPO — uvajanje v delo — usposabljanje novih delavcev — usposabljanje pripravnikov za samostojno delo — opravljanje praktičnega pouka in proizvodnega dela za učence in študente, ki morajo v času šolanja v skladu z učnim načrtom dopolniti svoje tehnično znanje v praksi — usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih delavcev — usposabljanje kupcev za uporabljanje Iskrinih proizvodov — izobraževanja v zvezi z varstvom pri delu — dreužbenopolitično izobraževanje in usposabljanje. za izvajanje družbenopolitičnih in -Samoupravnih nalog — usposabljanje za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito — ostale oblike izobraževanja, za katere se izkažejo potrebe in se o njih sporazumejo delavci. 41. člen Izobraževalni centri, oz. službe v DO pripravljaj* in organizirajo izvedbo programov za usposabljanje in izpopolnjevanje svojih delavcev. Za medsebojno informiranje, usklajevanje, dopolnjevanje in izmenjavo teh programov med OŽD iskre skrbi strokovni kolegij za izobraževanje. 42. člen Izobraževalni centri, oz. posamezne službe DO, ki so pripravili izobraževalni program za svoje potrebe pa vsebinsko posega v problematiko druge DO Iskre, omogočijo udeležbo v izobraževanju tudi delavcem te druge DO. 43. člen Izobraževalni center SOZD Iskra koordinira izobraževalno dejavnost v SOZD predvsem na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja zaposlenih tako da: — izbira in oblikuje izobraževalne vsebine — zagotavlja enotno oblikovanje operativno zastavljenih vzgojnoizobraževalnih smotrov gradiva — preverja znanje ter izdaja potrdila o uspešno opravljenih obveznostih iz izobraževalnih programov. Poleg tega Izobraževalni center SOZD Iskra pripravlja in organizira izvedbo tistih programov, ki so v skupnem interesu vseh ali več DO, predvsem na področju tržništva, razvoja, računalništva in ostalih porečij, ki so za SOZD Iskro strateškega pomena. Ob tem Izobraževalni center Iskra zagotavlja še tista znanja, ki so pomembna za razvoj Iskre, kot sestavljene organizacije in jih je treba posredovati delavcem na odgovornejših nalogah vseh področij. izbira oblike in metode andragoškega dela izdaja jjosebej pripravljena študijska 44. člen OZD je dolžna omogočiti izobraževanje delavcem, ki jih je razporedila, oz. naj bi jih razporedila na dela, za katera je predpisan in pripravljen program usposabljanja in izpopolnjevanja. Udeleženke bodo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelile dela in naloge, na katerih je usposabljanje in izpopolnjevanje del delovnih obveznosti. OZD je dolžna pokriti stroške izobraževanja v višini kotizacije, prevoza na kraj izobraževanja in nazaj, nadomestila OD v višini, kot če bi delavec bil na delu ter ostale stroške, ki še nastanejo zaradi izobraževanja. 45. člen Vsak udeleženec izobraževanja prejme po uspešno zaključenem strokovnem izpopolnjevanju potrdilo o uspešno opravljenih obveznostih iz izobraževalnega programa. Potrdila, ki jih izdajajo izobraževalni centri v delovnih organizacijah in Izobraževalni center SOZD Iskra, imajo enoten izgled. Potidilo o uspešno zaključenem strokovnem izpopolnjevanju, ki ga izda, ali verificira Izobraževalni center SOZD Iskra, velja v vseh OZD Iskre. 46. člen Za posebej zahtevna dela in naloge, kjer ni možnosti izobraževanja v Jugoslaviji in ustrezni strokovni organ ugotovi potrebo po takem izobraževanju, bomo kandidatom omogočili izobraževanje v tujini. Tako izobraževanje bomo organizirali praviloma prek Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje. Za OZD, ki takega izobraževanja svojih strokovnjakov ne zmorejo, je pa to zaradi medsebojne povezanosti v skupnem interesu večine OZD, ali celotne SOZD Iskre, bomo izobraževanje v tujini financirati iz združenih sredstev za kadrovsko dejavnost in izobraževanje. 47. člen Kadrovke službe so dolžne planirati obseg in vrsto izobraževanja ter spremljati stroške, povezane z izobraževanjem. Inventivna dejavnost 48. člen Da bi sleherni delavec lahko učinkovito prispeval k povečanju dohodka s koristnimi predlogi, inovacijami, racionalizacijami in drugimi oblikami ustvarjalnosti pri delu, bomo ustvariti pogoje, ki sproščajo ustvarjalno energijo delavcev in s tem vzpodbujajo množično inventivno dejavnost. Udeleženke se obvezujemo, da bomo: — usmerjale in izobraževale kadre za potrebe razvoja OZD — zagotovile pravno zaščito inovacij — zadolžile posebno strokovno službo^ki evi- dentira in zagotovi preverjanje koristnosti in ustreznosti predlogov, inovacij, racionalizacij in drugih ustvarjalnosti za poslovanje OZD _ __L — uvedle koristne pre dloge v proizvodnjo, oz poslovanje OZD — uredile ekonomsko povraalo inovatorjem glede na njihov prispevek k uspešnosti OZD v skladu s Samoupravnim sporazumom o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD Iskra — z ustreznimi akti zagotovile moralna in materialna priznanja in vzpodbude inovacijskim kadrom in drugim delavcem, ki so pokazali rezultate kreativnega dela. 49. člen Z namenom organiziranega vključevanja slehernega delavca v reševanje problemov izboljšanja proizvodov, proizvodnje in poslovanja, udeleženke organiziramo v svojih OZD krožke za izboljšanje proizvodnje povsod, kjer je to mogoče. V ta namen deluje v vsaki DO eden, ali več vzpodbujevalcev krožkov. Delavcem ki se ukvarjajo s krožki, oz. delujejo v njih. omogočimo usposabljanje in izpopolnjevanje za tako delo, predvsem pa upoštevamo koristne predloge in rešitve ter zagotovimo njihovo uporabo v praksi, oz. v proizvodnem procesu. 50. člen Z namenom, da bi javno izraziti moralno m materialno priznanje vsem ki so s svojo dejavnostjo ustvariti izjemne dosežke trajnega pomena pri oblikovanju in poglabljanju samoupravnih razmerij v Iskri in pri uresničevanju razvojnih ciljev Iskre, ali pa so pripomogli zdoigo-ročnim sodelovanjem k afirmiranju in uresničevanju razvojnih ciljev Iskre doma, oz. v tujini, podeljujemo v skladu s posebnim sporazumom vsako leto nagrade in priznanja Iskre. 51. člen Kadrovske službe spremljajo delo in aktivnost delavcev in prek svojih organov skrbijo za izvajanje družbeno dogovorjene politike odlikovanj in priznanj. Pri predlaganju ustrezne vrste in stopnje odlikovanja sodelujejo družbenopolitični in samoupravni organi. Udeleženke sporazuma oblikujemo stalna, ali občasna telesa, ki bodo skrbela za podeljevanje družbenih priznanj in odlikovanj. V ta namen deluje na ravni SOZD Iskra Komisija za odlikovanja SFRJ. Social »a varnost in življenjski standard 52. člen Na področju zagotavljanja socialne varnosti in življenjskega standarda bomo udeleženke razvijale vse oblike tega standarda tako, da: — sodelujemo pri reševanju vseh oblik stanovanjskih problemov zaposlenih — sodelujemo pri reševanju problemov otroškega varstva____ ________ _______ __zagotavljamo vsem delavcem topli obrok med delom •_ —zagotavljamo rekreacijo in letovanje delav- cem — spodbujamo kulturno udejstvovanje delavcev _ _ — sodelujemo pri-organiziranju prevoza na delo in z dela _ — sooelujemo pri razreševanju individualnih in družinskih problemov delavcev. 53. člen Udeleženke bomo razvijale dejavnosti za preprečevanje bolezni, varovanje zdravja in utr-jevanjsTzdravja ž metodološko poenotenim sistemom vključevanja izsledkov industrijske psihologije in medicine dela ter sistemske in individualne socialne dejavnosti. Udeleženke se obvezujemo vlagati sredstva za zagotavljanje višjega zdravstvenega standarda, kot je raven splošnega zdravstvenega varstva za preventivo in kurativo. Kadrovske službe so zadolžene, da opravljajo redne analize zdravstvenega stanja in bolniških odsotnosti delavcev. 54. člen Udeleženke uporabljamo enotno dogovorjene kritenje ugotavljanja minimalnih življenj- skih pogojev delavcev. Kriteriji ugotavljanja socialnega statusa izhajajo iz kazalcev socialnega stanja družine. Udeleženke uporabljamo eno- ■ ten obseg in sistem ugotavljanja in zagotavljanja problematične življenjske ravni delavcev v SOZD Iskra. Pri razreševanju problemov za dosego minimalne življenjske ravni kadrovske službe sodelujejo z ustreznimi zunanjimi institucijami. 55. člen Udeleženke skrbimo za izboljšanje delovnih pogojev V ta namen organiziramo varstvo pri delu ter vključujemo elemente varstva pri delu in humanizacije dela v tehnološki in investicijski razvoj. 56. člen Udeleženke pripravljamo in usklajujemo enotne kriterije za ugotavljanje in zagotavljanje vseh oblik socialne varnosti in življenskega standarda delavcev ob sodelovanju sindikalne organizacije. Kadrovske službe pripravijo poročila s področja socialne varnosti nivoja in razvoja živ-tjenske ravni kot obvezni sestavni del poslovnih poročil in planskih dokumentov. Odgovorni dejavniki na kadrovskem področju Vodilni in vodstveni delavci 57. člen Vodilni in vodstveni delavci v SOZD Iskra so dolžni upoštevati cilje m usmeritve kadrovske politike v poslovnih odločitvah ter zagotoviti izvrševanje samoupravno dogovorjenih ukrepov na tem področju. . Poleg tega so: — odgovorni za razvoj in strokovno rast kadrov ter zagotoviti njihovo usmerjanje v usposabljanje in izpopolnjevanje — odgovorni za dvig ravni socialne varnosti in razvoja življenjskega standarda delavcev — dolžni zagotoviti delovne in socialne pogoje. ki sproščajo ustvarjalnost in kreativnost delavcev — dolžni zagotoviti evidentiranje koristnih invencij, inovacij, racionalizacij in drugih oblik ustvarjalnosti pri delu ter zagotoviti njihovo vključevanje v proizvodnjo - dolžni razvijati in vpeljati delitev OD po rezultatih dela Odgovorni delavci vseh področij poslovanja OZD so dolžni posredovati informacije s svojega področja, ki so potrebne za oblikovanje in izvajanje kadrovske politike in omogočajo kadrovskim službam ustrezno osnovo za delo. Poleg tega sodelujejo pri reševargu kadrovskih problemov svojega področja. 58. člen V DO je imenovan poslovodni organ, oz. delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki je dolžan zagotoviti enotnost in celovitost oblikovanja in izvajanja kadrovske de javnosti in utrditi njeno vlogo v obhkovan ju in izvajan ju poslovne politike. Strokovna opravila na kadrov skem področju je dolžan organizirati tako, da bodo uresničeni sprejeti programski cilji DO ter, da bo zagotovljeno izvajanje strokovne kadrovske dejavnosti v TOZD, V TOZD je po funkciji poslovodni organ odgovoren za izvajanje kadrovske politike v skladu s tem sporazumom. 59. člen Poslovodni delavci, odgovorni za kadrovsko dejavnost vseh DO Iskre, sestavljajo Področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje, ki je skupni koordinativni in usklajevalni organ na ravni SOZD. Strokovne kadrovske službe 60. člen Za celotno izvajanje strokovne kadrovske dejavnosti je organizirana skupna strokovna služba na ravni DO. S tem je zagotovljena racionalna izvedba nalog na vseh kadrovskih področjih in ravneh samoupravne organiziranosti. Kadrovsko področje v DSSS SOZD Iskra pripravlja informacije za oblikovanje izhodišč, smotrov in ciljev kadrovske politike in iz tega izhajajočih usmeritev in okvirnih nalog v SOZD Iskra. V DSSS SOZD Iskra deluje tudi izobraževalni center Iskra. Samoupravni organi 61. člen Samouprvni organi določajo in usmerjajo kadrovsko politiko v svoji OZD v skladu s skupaj dogovorjeno kadrovsko politiko v SOZD Iskra. Njihove odločitve temeljijo na strokovnih predlogih, ki jih pripravijo vodilni delavci in strokovne službe. Na ravni SOZD Iskra delujejo pri delavskem svetu Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje. Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela. Odbor za množično inovativno dejavnost, Komisija za nagrade in priznanja Iskre in Komisija za odlikovanje SFRJ. Družbenopolitične organizacije 62. člen Delavci organizirani v družbenopolitičnih organizacijah se v skladu z njihovo vlogo opredeljeno v Ustavi, Zakonu o združenem delu ter v Družbenih dogovorih o izvajanju kadrovske po-litikje, vključujejo v oblikovanje in izvajanje kadrovske politike v SOZD Iskra predvsem na področjih kadrovanja na vodilna in vodstvena-dela, pri določanju osnov in meril za delitev po rezultatih dela, pri varstvu pravic delavcev, pri zagotavljanju socialne varnosti in razvoju življenjskega standarda delavca.pri predlaganju in določanju kandidatov za delegate in pri ostalih vprašanjih, ki so pomembna za samoupravni položaj delavca v združenem delu. Kadrovska informatika 63. člen Udeleženke se obvezujemo, da bomo vpeljale kadrovsko informacijski sistem, ki bo omogočal medsebojno informiranje o kadrovskih pojavih in kadrovski,dejavnosti v SOZD Iskra in dajal podlago nadaljnjemu usklajenemu delovanju nosilcev kadrovske dejavnosti. V ta namen bomo: — oblikovale usklajene metodologije zbiranja podatkov — uporabljale usklajene oblike podatkov in standardov podatkov — izvajale enotno kadrovsko informatiko, da si bomo vzajemno posredovale dogovorjene podatke in informacije o kadrovskih pojavih in dejavnosti na tem področju. 64. člen Za potrebe ugotavljanja kadrovskega stanja v SOZD Iskra posredujejo kadrovske službe DO Kadrovskemu področju DSSS SOZD Iskra po vnaprej dogovorjenemu načinu v skladu z enotno kadrovsko informatiko podatke o: — številu zaposlenih po stopnjah m -*$S izobrazbe — o številu pripravnikov po, stopnjaHu vrsti izobrazbe — številu štipendistov -^rednih, ob delu in iz dela po stopnjah in smereh šolanja — o stroških izobraževanja — o fluktuaciji po stopnjah in smereh strokovne izobrazbe — o izkoriščenosti delovnega časa — o gibanju boleznin, nadur — o številu zaposlenih po dejavnostih — o sistemu delitve OD in o njihovem gibanju — o pogodbenem delu in druge, če se tako do- govorimo. 6 65. člejt V ta namen bomo pospeševale oblikovanje računalniško podprtega informacijskega sistema na kadrovskem področju. HL IZVAJANJE SKUPNffl NALOG Področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje 66. člen Skupni koordinativni in usklajevalni organ, kjer se ugotavljajo skupne potrebe in interesi na kadrovskem področju v SOZD Iskra, ki oblikuje naloge in strokovne podlage za odločanje samoupravnim organom o ukrepih in sredstvih, je področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje. Sestavljajo ga poslovodni delavci. odgovorni za kadrovsko dejavnost v DO, vodi pa ga član KPOSOZD Iskra, zadolžen za to področje. V okviru Področnega kolegija za kadrovsko dejavnost deluje strokovni kolegij za izobraževanje z nalogo medsebojnega usmerjanja in usklajevanja pri izvajanju izobraževanja v DO in Izobraževalnem centru SOZD Iskra. DSSS SOZD Iskra 67. člen Naloge DSSS SOZD Iskra, predvsem pa kadrovskega področja, so v skladu s 60. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in določili tega sporazuma naslednje: — pripravlja informacije s področja kadrovske, politike za potrebe delovanja KPO SOZD Iskra, področnega kolegija za kadrovsko dejavnost in izobraževanje v SOZD Iskra, za DS SOZD Iskra in njegove izvršilne organe ter, za družbenopolitične organizacije SOZD ISKRA. V ta namen v skladu s skupnim informacijskem sistemom kadrovsko področje opredeli; uskladi med DO Iskre ih spremlja podatke, potrebne za ugotavljanje kadrovskega stanja v SOZD Iskra — pripravlja informacije za izdelavo usklajenih planov kadrov in kadrovske dejavnosti ter vodi usklajevanje, spremlja uresničevanje planov, ugotavlja odstopanje in njihove vzroke ter predlaga ukrepe — posreduje rezultate analiz kadrovskih pojavov v SOZD Iskra kadrovskim službam DO — organizira strokovna srečanja zaradi izmenjave izkušenj in usklajevanja med kadrovskinu službami DO Iskre, usklajuje strokovno aktivnost kadrovskih služb in sodeluje v občasnih delovnih skupinah, oz. projektih teamih pri vskla-jevanju in oblikovanju kriterijev, osnov in meril ter načinov urejanja posameznih kadrovskih področij — zagotavlja nemoten potek aktivnosti ob podeljevanju nagrad kvalitetnejših diplomskih nalog — omogoča medsebojno obveščanje o začasnih in trajnih kadrovskih viških in potrebah — pripravlja informacije članom KPO SOZD Iskra o ustreznosti kandidatov za IPO in članov KPO DO Iskre in informacije o primernosti kandidatov za izvajanje skupnih nalog, oz. projektnih teamov na ravni SOZD ter v ta namen vodi evidenco možnih kandidatov za poslej vodne delavce, delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in vodje teamov — vodi evidenco delavcev Iskre, članov v strokovnih organih DPO, SIS in GZ na republiški ravni ter koordinira delo strokovnjakov Iskre pri pripravi enotnih stališč in gradiv, Id so osnova zunanjim institucijam pri oblikovanju vzgojnoi-zobraževalnim programov — pripravlja informacije za oceno uspešnosti kandidata pri ponovnem imenovanju na vodilna dela in naloge v DO in za člane KPO SOZD Iskra » — nudi strokovno pomoč pri delovanju Kluba inovatorjev — pripravlja plane in programe dela in finančnih sredstev za izvajanje skupnih nalog na kadrovskem področju, ki se financirajo iz združenih sredstev ter opravlja druge naloge v skladu s srednjeročnimi plani in letnimi programi dela. Izobraževalni center SOZD Iskra 68. člen V okviru DSSS SOZD Iskra je Izobraževalni center, ki deluje: — pri oblikovanja* izobraževalnih vsebin za Potrebe SOZD Iskra prek Programskega sveta >n področnih kolegijev na ravni SOZD Iskra — pri izdelavi vzgojtioizobraževalnih programov za strateška področja Iskre prek programskih svetov in — pri oblikovanju, usklajevanju in izmenjavi izobraževalnih programov v DO ter zagotavljanju poenotenega oblikovan ja operativno zastavljenih vzgojnoizobraževalnih smotrov, prek strokovnega kolegija za izobraževanje in programskih sosvetov 69. člen Izobraževalni center Iskra se registrira kot izobraževalna organizacija pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. S tem Izobraževalni center pridobi možnost za izdajanje družbeno priznanih potrdil o opravljenem izobraževanju po programih, ki jih potrdijo strokovni sveti PIŠ. Izobraževalni centri v delovnih organizacijah izdajo družbeno priznana potrdila o izobraževanju v soglasju in imenu Izobraževalnega centra Iskra. 70. člen Delovanje in način financiranja Izobraževalnega centra ureja poseben pravilnik. Konkretne naloge in izvedbo posameznih izobraževalnih programov se opredeli z letnimi programi, v skladu s tem sporazumom, srednjeročnimi plani in dolgoročnimi usmeritvami. ISKRA ZORIN 71. člen DO Iskra ZORIN opravlja v skladu s srednjeročnimi plani opredeljene razvojnoraziskovalne naloge, predvsem s področja razvoja sistema delitve OD in razvoja kadrovsko informacijskega sistema, Ip jih podpisnice po dogovoru in z letnimi programi poverijo Iskri ZORIN, kot nosilcu. Udeleženke se obvezujemo, da bomo z ustreznimi kadri sodelovale pri njihovi izvedbi. Te naloge se financirajo iz združenih sredstev za delovanje DO skupnega pomena. 72. člen V skladu s svojo dejavnostjo opravlja Iskra ZORIN po naročilu posamezne OZD računalniško obdelavo kadrovskih pojavov za potrebe kadrovskih služb vseh ravni organiziranosti v SOZD Iskra. Začasno oblikovane delovne skupine in projektni teami 73. člen Strokovne komisije in projektne teame za izdelavo usklajenih, poenotenih rešitev po posameznih področjih kadrovske dejavnosti opre” deli ter določi člane in nosilca področni kolegij za kadrovsko dejavnost in izobraževanje v SOZD Iskra z letnim programom dela v okviru kadrovske dejavnosti v SOZD Iskra. Delo na teh nalogah je za imenovane člane del delovnih obveznosti. IV. IZVAJANJE DOLOČIL SPORAZUMA TER PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 74. člen Udeleženke se zavezujemo, da bomo ta sporazum uresničevale tako, da bomo: — pri organiziranju in izvajanju kadrovske dejavnosti upoštevale določila tega sporazuma, kar bodo spremljali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v DO in SOZD na osnovi poročil kadrovskih služb. Za nadzor nad izvajanjem sporazuma je zadolžen Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje — skupne razvojne in usklajevalne naloge, ki izhajajo iz 3., 5., 14., 16., 34., 35., 40., 54., 55., 63. in 64. člena sporazuma bomo določale z letnim programom ŠOZD Iskra. Njihovo izvajanje bomo zasledovale na Odboru za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje na temelju poročil, ki jih pripravijo zadolženi nosilci ter udeleženke — v 6. mesecih pd objavi tega sporazuma bomo uskladile samoupravne splošne akte temeljnih in delovnih organizacij z določili 13., 14., 15., 18., 22., 25., 26., 27., 44. in 48. člena tega sporazuma. 75. člen Ta sporazum sprejmejo delavski sveti,DO, podpišeta ga predsednik delavskega sveta in poslovodni organ DO ter predsednik KOS SOZD' Iskra. Delavski svet SOZD Iskra ugotovi sprejem sporazuma in ga objavi v glasilu Iskra. 76. člen Sporazum stopi v veljavo 8. dan po objavi ugotovitvenega sklepa DS SOZD Iskra iz prejšnjega člena. 77. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma lahko predlaga vsaka OZD v SOZD Iskra, kolegijski poslovodni odbor SOZD Iskra in KOS SOZD Iskra. Predlogi se predložijo DS SOZD Iskra. OSNUTEK z dne 1. 6. 1983 Samoupravni sporazum o nagradah in priznanjih Iskre Na podlagi 4. in 100. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra — Elektrokovinska industrija, Ljubljana, jedelav-ski svet SOZD Iskra na svoji seji dne sprejel naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O NAGRADAH IN PRIZNANJIH ISKRA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta samoupravni sporazum določa pogoje in način podeljevanja — »Nagrad Iskre« in »Priznanj Iskre«, — »Inovacijskih nagrad Iskre« in — »Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra«, (v nadaljevanju: »nagrade« in »priznanja«), postopek za delo organov, ki sodelujejo pri podeljevanju nagrad in priznanj, kakor tudi način združevanja sredstev. 2. člen O podelitvi nagrad in priznanj dokončno odloča delavski svet SOZD Iskra na predlog poo-blaščenih komisij in po postopku kot je določeno s tem sporazumom. II. NAGRADE IN PRIZNANJA ISKRE Pogoji in način podeljevanja a) Glavna nagrada Iskre 3. člen Vsako leto se podeli ena Glavna nagrada Iskre delavcu Iskre — za dolgoletno ustvarjalno delo ali — za vrhunske dosežke trajnega pomena, ki so odločilno prispevali k uresničevanju dmž-beno-ekonomske vloge Iskre in k njenemu splošnemu ugledu v ožji in širši družbeni skupnosti. 4. člen Glavna nagrada iz prejšnjega člena znaša 7 'poprečnih mesečnih netto osebnih dohodkov na zaposlenega v SOZD Iskra, doseženih v preteklem letu. b) Nagrade Iskra 5. člen Poleg Glavne nagrade iz 3. člena se podeli vsako leto še pet Nagrad Iskre posameznim delavcem Iskre, skupini delavcev Iskre in drugim fizičnim oz. pravnim osebam —za izjemne dosežke na posameznih področjih pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih dejavnostih in — za pomembne dosežke na področju inovacij, trženja, gospodarjenja, razvoja organizacije, poslovodenja, produktivnosti dela, kvalitete, oblikovanja, izgrajevanja odnosa do dela, izgrajevanja odnosov med Iskro in zunanjimi institucijami ter na drugih pomembnih področjih v SOZD Iskra. 6. člen Vsaka Nagrada Iskre iz prejšnjega člena znaša 4 poprečne mesečne netto osebne dohodke na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežene v preteklem letu. 7. člen Nagrade Iskra iz 3. in 5. člena svečano podeljuje predsednik delavskega sveta SOZD Iskra na vsakoletni proslavi dneva Iskre — dneva borca 4. julija. Hkrati z nagradami Iskre se podeli tudi posebna skulptura. c) Priznanja Iskre 8. člen Priznanja Iskre se podelijo domačim in tujim fizičnim in pravnim osebam, ki z Iskro dolgoletno sodelujejo in s tem sodelovanjem na poslovnem, znanstveno-raziskovalnem in izobraževalnem področju pripomorejo k uveljavljanju Iskre ali k uresničevanju razvojnih ciljev Iskre doma ali v tujini. 9. člen Priznanja Iskre se podelijo v obliki posebne plakete. 10. člen Podeljevanje Priznanj Iskre ni številčno in časovno omejeno in jih slovesno podeljuje predsednik delavskega sveta SOZD Iskra. Komisija za nagrade in priznanja 11. člen Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo komisiji: ' — vsak delavec, — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. 12. člen Komisijo za nagrade in priznanja sestavljajo: — predsednik delavskega sveta SOZD Iskra, — vsi predsedniki delavskih svetov delovnih organizacij Iskre in — predsedniki družbenopolitičnih organizacij, ki delujejo v SOZD Jskra (sindikat, mladina in združenje borcev NOV). ' 13. člen Komisija izvoli vsako leto na prvi seji izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika, ki sta lahko po preteku enoletnega mandata še enkrat izvoljena. 14. člen Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili. Komisija zbira in vrednoti prispele predloge, zbira podatke in dokumentacijo za izbor kandidatov ter vsako leto oblikuje utemeljen predlog delavskemu svetu SOZD Iskra za podelitev Nagrad Iskre, sproti pa predloge za podelitev Priznanj Iskre. 15. člen Tajništvo samoupravnih organov SOZD Iskra (v nadaljevanju »tajništvo«) pripravlja ustrezno gradivo za seje, skrbi za izvajanje sklepov komisije in opravlja druge naloge v zvezi z delom komisije, zlasti pa: — o vsaki seji sestavi zapisnik, ki ga podpiše predsednik komisije, — vodi posebno evidenco komisije in je zanjo odgovorno, — vodi evidenco vseh prispelih predlogov, ki omogoča pregled tudi za pretekla leta, — priskrbi posebna p&na priznanja oz. plakete in skulpture, — izdela poročilo o delu komisije ter bistvenih statističnih podatkih o prispelih predlogih delavskemu svetu SOZD Iskra, ki ga podpiše predsednik komisije. Postopek pred komisijo 16. člen Vsako leto se v mesecu februarju objavi v glasilu Iskra razpis za nagrade, s katerim se pozove delavce, organizacije in organe iz 8. člena tega sporazuma, da predlagajo komisiji najpozneje do 30. aprila kandidate na Nagrade Iskra. Predloge za Priznanja Iskre komisija zbira in jih sproti predlaga delavskemu svetu SOZD Iskra. 17. člen Predlog mora biti pisen in vsebuje: — ime in naslov predlagatelja, — priimek in ime, poklic kandidata(ov) ter dela in naloge, ki jih opravija(jo) oziroma firmo ali ime domače oz. tuje organizacije, — predlog za vrsto nagrade oz. priznanja, — vrsto, področje, obseg in uspeh dolgoletnega ustvarjalnega dela ali vrhunskih dožekov trajnega pomena, (iz 3. člena tega sporazuma), — vrsto, področje, obseg in uspeh izjemnih ali pomembnih dosežkov na posameznih področjih in uspeh sodelovanja (8. člen tega sporazuma), če gre za priznanje, — obširno obrazložitev in utemeljitev s potrebnimi dokazili, in — družbenopolitično oceno kandidata, če gre za domačo fizično osebo. 18. člen Predlagatelj podpisan predlog dostavi tajništvu. , Če gre za predlog podelitev nagrad, ga mora dostaviti tajništvu najpozneje do 30. aprila. 19. člen Tajništvo dostavi vse predloge predsedniku komisije, da jih pregleda in če ugotovi bistvene pomanjkljivosti, vrne predlog predlagatelju in določi rok za dopolnitev predloga. Predloge za nagrade dostavi tajništvo predsedniku komisije po izteku roka iz prejšnjega člena, predloge za priznanja pa sproti. 20. člen Predsednik skliče sejo komisije: — do 10. maja, če gre za predloge za nagrade oz. v 10 dneh po prejemu dopolnjenega predloga. — v 15 dneh po prejemu predloga za priznanje. 21. člen Komisija dela izključno na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oz. njegov namestnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča nadpolovična večina njenih članov, predlogi -delavskemu svetu SOZD Iskra pa morajo biti izglasovani z Uh večino vseh članov komisije. Člani komisije se morajo pri svojem delu ravnati po: — sprejetih kriterijih za podeljevanje nagrad in priznanj, — vesti, poštenju, objektivnosti, družbeni etiki in spoštovanju človekovega dostojanstva ter — sprejetih smernicah in določbah samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra. 22. člen Komisija na seji najprej ugotavlja pravočasnost prispelih predlogov za nagrade. Prepozne predloge komisija zavrača s sklepom,’o čemer obvesti predlagatelja. Nato komisija ugotavlja ali so ostali predlogi podani v skladu z določili tega sporazuma in ali je njihova materialna vsebina (dosežki, zasluge, uspehi, sodelovanja ipd.) taka, da kandidat v skladu z določili tega sporazuma izpolnjuje vse pogoje za podelitev nagrade oz. priznanja. 23. člen Če komisija ugotovi, da je posamezni predlog preveč splošno ali" pomanjkljivo utemeljen, ga vrne predlagatelju in mu določi rok za dopolnitev, ki pa ne sme biti daljši od 10 dni, pri čemer pa predlagate^, če je na seji navzoč lahko takoj, neposredno z ustreznimi podatki odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 24. člen Komisija se lahko pri svojem delu poslužuje sodelovanja ustreznih ustanov ali strokovnjakov za posamezna področja in tudi upošteva njihova mnenja. žek v proizvodnjo in je izboljšal tehnološko konkurenčnost Iskre v kratkem roku ob omenjenih možnostih za uvoz in investiranje, — za hiter in uspešen prenos iz razvoja v proizvodnjo in osvojitev proizvodnje izdelka na podlagi moderne tehnologije, visokega deleža znanja in nizkega deleža materiala, zlasti uvoznega, — za izum, izboljšavo ali pomemben koristni predlog s področja bodisi tehnike ali tehnologije, bodisi organizacije inovacijskega procesa ali njegovefa dela, ki omogoča bodisi povečan dohodek oz. prihranek bodisi drugo korist ali prednost in je bil uporabljen oz. je uporabljiv najmanj v dveh organizacijah združenega dela Iskre, — za hitro in uspešno izvedeno pripravo trženja in osvojitev novega segmenta tržišča za popolnoma nov izdelek, sistem ali storitve (ripr. inženiring, svetovanje, software in drugo), ki so dohodkovno in zlasti devizno učinkoviti ter zajemajo pomemben delež prihodka udeležene organizcije združenega dela. Vsaka Inovacijska nagrada Iskre se lahko podeli le za tisti dosežek, ki izpolnjuje vse naštete kriterije v posamezni alineji. Pet Inovacijskih nagrad Iskre se podeli za najbolje ocenjene inovacijske dosežke ne glede na to, v katero od zgoraj navedenih področijh nagrajevanja spadajo. 25. člen Komisija lahko v svoji pristojnosti obravnavane predloge spremeni glede na vrsto, kakor tudi glede na področje (3. oz. 5. člen tega sporazuma). 26. člen Če je predlogov za nagrade več kot jih je mogoče podeliti po tem sporazumu, glasuje komisija o vsakem izmed njih posebej in beleži za vsakega število glasov. Svoje sklepe mora komisija pisno obrazložiti in utemeljiti ter jih kot predlog posredovati v dokončno odločitev delavskemu svetu SOZD Iskra, pri čemer morajo biti predlogi o podelitvi nagrad dostavljeni najpozneje do 1. junija vsako leto. III. INOVACIJSKE NAGRADE ISKRA Pogoji in način podeljevanja 27. člen Vsako leto se podeli posameznim delavcem ali skupini delavcev pet Inovacijskih nagrad Iskre za inovacijske dosežke zadnjih dveh let. Inovacijske nagrade Iskre se podeljujejo iz naslednjih področij inovacijskega procesa in po njih pripadajočih skupinah kriterijev: — za zasnovo in hitro ter učinkovito izvedbo novega inovacijskega projekta, ki predstavlja dohodkovno in zlasti devizno pomemben dose- 28. člen Kriterije iz 27. člena tega sporazuma lahko delavski svet SOZD Iskra prilagodi razvojno-programskim usmeritvam SOZD Iskra, ki so sprejete v letnih programih SOZD Iskra za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje. 29. člen Vsaka Inovacijska nagrada Iskre posameznemu delavcu znaša 2 poprečna mesečna netto osebna dohodka na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežena v preteklem letu. Vsaka Inovacijska nagrada Iskre skupini delavcev pa znaša 4 poprečne mesečne netto osebne dohodke na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežene v preteklem letu. 30. člen Inovacijske nagrade Iskre svečano podeljuje predsednik delavskega sveta SOZD Iskra na vsakoletnem posvetovanju o razvojno-inovacij-ski dejavnosti v SOZD Iskra. Hkrati z nagradami se podeli tudi posebno pisno priznanje. Komisij* z* inovacijske nagrade Iskre 31. člen. Kandidate za Inovacijske nagrade Iskre lahko predlagajo komisiji: — samoupravni organi, — družbenopolitične organizacije in — poslovodni organi organizacij združenega dela Iskre. 32. člen Komisija za inovacijske nagrade Iskre je 7-čianska. Imenuje jo delavski svet SOZD Iskra za svoje mandatno obdobje izmed samoupravnih, družbenopolitičnih, postovodnih in strokovnih delavcev Iskre na predlog Koordinatijskega odbora sindikata SOZD Iskra. Komisija na prvi seji izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. 33. člen Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili. Komisija zbira in vrednoti prispele predloge za Inovacijske nagrade Iskre, zbira podatke in dokumentacijo za izbor kandidatov ter vsako leto oblikuje utemeljen predlog delavskemu svetu SOZD Iskra o podelitvi Inovacijskih nagrad Iskre. 34. člen Administrativno tehnična dela v zvezi z delom komisije za inovacijske nagrade Iskre opravlja tajništvo samoupravnih organov SOZD Iskra. Naloge so naštete v 15. členu tega sporazuma. Postopek pred komisijo 35. člen Vsako leto se v mesecu februarju objavi v glasilu Iskra razpis za Inovacijske nagrade Iskre, s katerim se pozove organe in organizacije iz 31. člena tega sporazuma, da predlagajo komisiji najpozneje do 30. aprila kandidate za Inovacijske nagrade Iskra. 36. člen Komisija za inovacijske nagrade Iskre smiselno upošteva pri svojem delu tudi določila členov 16. — 26. tega sporazuma. IV. NAGRADE ZA USPEŠNE DIPLOMSKE IN MAGISTRSKE NALOGE V SOZD ISKRA Pogoji hi Batin podeljevanja 37. člen Vsako leto se podeli do deset Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra. Nagrade znašajo en poprečni mesečni netto osebni dohodek na zaposlenega v SOZD Iskra, dosežen v preteklem letu. 38. člen Namen podeljevanja Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra je spodbujanje povezovanja študentov z organizacijami združenega dela in seznanjanje z njihovim bodočim delom, štipendistom omogočiti stik z raziskovalnim delom in konkretnimi nalogami pod strokovnim vodstvom profesorja — mentorja na šoli in strokovnjakom — mentorjem v organizaciji združenega dela ter vzpodbujati interes za reševanje problemov, ki se pojavljajo pri delu in poslovanju v organizacijah združenega dela Iskre. V ta namen kadrovsko področje DSSS SOZD Iskra zbere po delovnih organizacijah teme za diplomske in magistrske naloge in jih uskladi z visokošolskimi delovnimi organizacijaihi. 39. člen Za nagrado lahko kandidirajo iz objavljenih tem redni in izredni študenti, ki so opravili diplomsko oz. magistrsko nalogo. V poštev pridejo štipendisti SOZD Iskra in pa študentje, ki niso vezani s štipendijo na drugo organizacijo združenega dela ter izjemoma drugi študentje, katerih naloga se neposredno nanaša na dejavnost Iskre. Naloga je lahko tudi izven objavljenih tem, vendar mora biti koristna za dejavnost Iskre. 40. člen Teme diplomskih in magistrskih nalog, ki kandidirajo za nagrado zajemajo tematiko iz vseh strokovnih področij, predvsem iz: — vseh smeri elektrotehnike in računalništva, — fizike in optike, — kemije — strojništva, — ekonomike, tržništva in financ, — prava in drugih družbenih ved in drugih, v okviru katerih je diplomska oz. magistrska naloga. Upoštevajo se naloge po zaključku I. in II. stopenjskega šolanja ter magistrske naloge. 41. člen Naloga, ki pride v poštev za nagrado, mora biti samostojno delo, ki je ocenjeno z oceno 8 ali več. Pri vsakem predloženem delu se ocenjuje tudi: — koristnost naloge za Iskro, — možnost praktične uporabe rezultatov naloge, — naslonitev na domače vire. 42. člen Nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge slovesno podeli predsednik delavskega sveta SOZD Iskra v zadnjem četrtletju leta, v katerem je bil objavljen razpis. Komisija za uspešne diplomske in magistrske naloge 43. člen Komisija za uspešne diplomske in magistrske naloge je 5-članska. Imenuje jo delavski svet SOZD Iskra za svoje mandatno obdobje izmed strokovnih delavcev raziskovalno-razvojnih, tehnološko-programskih in drugih področij dejavnosti na predlog Koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra. Delo komisije vodi njen predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik z vsemi pooblastili, ki ju komisija izvoli na voji prvi seji izmed članov. 44. člen Naloge komisije so: — objava tem in razpis Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge, — zbiranje prijav kandidatov za nagrade, ki so končali študij v tekočem ali v preteklem letu in se še niso prijavili na razpis, — zbiranje in usklajevanje strokovnihocen nalog ter izdelava enotnega predloga za'nagrade, ki se predloži delavskemu svetu SOZD Iskra v potrditev, — zbiranje podatkov in priprava predstavitev mentorjev nagrajenih nalog, — ob pripravi letnih programov skupnih nalog in združevanja sredstev v SOZD Iskra izdelava predloga za višino in število denarnih nagrad ter skupne potrebne višine denarnih sredstev za podelitev nagrad. 45. člen Administrativno-tehnična in sekretarska dela za uspešen izbor in podelitev nagrad opravlja kadrovsko področje DSSS SOZD Iskra. Postopek pred komisijo 46. člen Komisija objavi teme za diplomske in magistrske naloge. Teme in razpis objavi v glasilu Iskra, Tribuni, na oglasnih deskah šol in v referatih za štipendije po delovnih organizacijah Iskre skupaj z informacijo o nagrajevanju nalog, vsako leto v mesecu oktobru, razpis za podelitev nagrad pa vsako leto v mesecu aprilu. V razpisu komisija pozove kandidate za naloge, ki so opravljene v tekočem in preteklem letu, če niso bile že prijavljene na razpis. Skupaj s prijavo morajo kandidati dostaviti po en izvod naloge in morebitno obrazložitev zakaj kandidirajo za nagrado. 47. člen Komisija (za nagrade) po preteku roka za prijave dotoči strokovne skupine za presojo nalog in jim iztoči izvod naloge. Stiokovne skupine so 3-č!anske in so sestavljene iz: — člana komisije, — člana izmed delavcev Iskre in — člana zunanje institucije — predvidoma z ustrezne fakultete. Če so teme nalog podobne lahko ena strokovna skupina opravi presojo več nalog. Strokovne skupine opravijo recenzijo v enem mesecu in pisno oceno dostavijo komisiji. Strokovne skupine ovrednotijo vsako nalogo s točkami od 0 — 50 po vsakem kriteriju iz 41. člena tega sporazuma. 48. člen Komisija uskladi ocene strokovnih skupin in na osnovi vseh izdela predlog o podelitvi Nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra ter ga posreduje z utemeljitvami delavskemu svetu SOZD Iskra v potrditev. 49. člen Komisija dela izključno na sejah, ki jih sklicuje in vodi njen predsednik oz. njegov namestnik. Komisija je sklepčna, če je na seji navzoča nadpolovična večina njenih članov. Kadar pa sklepa o svojih predlogih delavskemu svetu SOZD Iskra pa morajo biti sklepi sprejeti z večino glasov vseh članov komisije. V. POSTOPEK PRED DELAVSKIM SVETOM SOZD ISKRA 50. člen Delavski svet SOZD Iskra dokončno sklepa o vseh predlogih komisij z 2/3 večino glasov vseh delegatov. O predlogih za nagrade sklepa delavski svet SOZD Iskra na zasedanjih, ki so sklicana pred iztekom določenih rokov za podelitev posameznih nagrad, 51. člen Na zasedanjih delavskega sveta SOZD Iskra so poročevalci predsedniki posameznih komisij. ■52. člen Sklep delavskeg sveta SOZD Iskra o podelitvi nagrad in priznanj se objavi v glasilu Iskra. Predsednik delavskega sveta SOZD Iskra obvesti o sprejetem sklepu dobitnike nagrad in priznanj in jih povabi na slavnostno podelitev. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV 53. člen Sredstva za izplačilo * Nagrad Iskre« in »Priznanj Iskre« ter »Inovacijskih nagrad Iskre« sc opredelijo v Letnem programu SOZD Iskra za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje. Sredstva za Nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra sp predvidena vsako leto v okviru združenih sredstev za kadrovsko dejavnost, ki so opredeljena v letnem programu SOZD Iskra. 54. člen Sredstva se uporabijo za: — izplačevanje nagrad, — izdelo skulptur in pisnih priznanj oz. plaket ter — kritje eventuelnih stroškov slavnostnih podelitev in plačil honorarjev strokovnih skupin. Sredstva se združujejo ria osnovi meril določenih v 4., 6., 29. in 37. členu tega sporazuma. MI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 55. člen Prvo sejo komisij, oblikovanih po določbah tega sporazuma skliče predsednik delavskega sveta SOZD Iskra in jih vodi do izvolitve predsednika in njegovega namestnika. 56. člen Če članu komisije preneha samoupravna oz. družbenopolitična funkcija, zaradi katere je v smislu tega sporazuma postal član komisije, prevzame njegovo članstvo v komisiji delavec, ki je bil izvoljen oz. imenovan na njegovo funkcijo ali pa imenuje delavski svet SOZD Iskra novega člana. 57. člen Obliko posebnega pisnega priznanja oz. plakete in obliko skulpture izdela Iskra Commerce TOZD Marketing. 58. člen Ta sporazum prične veljati 8. dan po objavi v glasilu Iskra, na delavskem svetu SOZD Iskra sprejetega besedila. S tem dnem preneha veljati Samoupravni sporazum o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskra« in »Priznanj Iskra«, ki je bil sprejet na delavskem svetu SOZD Iskra dne 25. 6. 1980 in Pravilnik o nagrajevanju uspešnih diplomskih nalog v SOZD Iskra, ki je bil sprejet na delavskem svetu SOZD Iskra dne 25. 6. 1982. Predsednik DS SOZD Iskra: Pravilnik o notranji arbitraži SOZD Iskra Na podlagi 4. odstavka 115. člena, v zvezi s 70. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenga dela Iskra — Elektrokovinska industrija, Ljubljana, sprejme DS SOZD Iskra na svoji seji dne PRAVILNIK O NOTRANJI ARBITRAŽI SOZD ISKRA L UVODNE DOLOČBE 1. člen Notranjo arbitražo, ki je sporazumno dogovorjena in ustanovljena v 114. in 115. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, oblikujemo v SOZD Iskra kot stalno samoupravno razsodišče, ki je stvarno pristojno reševati spore iz 115/1 člena samoupravnega Sporazuma o združevanju, podrobneje opredeljene in naštete v 8. členu tega pravilnika med subjekti postopka iz 5. člena tega pravilnika, pri čemer deluje kot poseben organ v SOZD Iskra ter pri svojem delu, poslovanju in odločanju neodvisna od vseh drugih organov v SOZD Iskra. 2. člen Subjekti v postopku pred notranjo arbitražo se zavezujemo, da bomo v postopku spoštovali določila tega pravilnika. Arbitri bomo pri svojem delu, sklepanju in odločanju, ob spoštovanju določil tega pravilnika, ravnali po najboljšem znanju, vestno in nepristransko. 3. člen Notranja arbitraža ima svoj stalni sedež na sedežu SOZD Iskra. 4. člen Notranja arbitraža uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm in ima v sredini kroga zaščitni znak Iskre, po krogovem obsegu pa napis: »Notranja arbitraža SOZD Iskra«. Ta žig uporablja notranja arbitraža na dopisih, vabilih, odločbah in ostali poslovni dokumentaciji. Žig in poslovni arhiv notranje arbitraže hrani tajnik notranje arbitraže (v nadaljevanju »tajnik«). II. SUBJEKTI POSTOPKA PRED NOTRANJO ARBITRAŽO Subjekti postopka 5. člen Subjekti postopka (udeleženci) pred notranjo arbitražo SOZD Iskra so: — delovne organizacije SOZD Iskra', — temeljne organizacije iz različnih DO v SOZD Iskra, 18 ,M.V t.' e t — delovne skupnosti iz različnih DO v SOZD Iskra, delovna skupnost SOZD Iskra in delovna skupnost Iskra banke, — SOZQ, Iskra, — Iskra banka 6. člen Subjekti postopka pred notranjo arbitražo po tem pravilniku ne morejo biti temeljne organizacije oz. delovne skupnosti iz iste delovne organizacije, razen če tega ne določa samoupravni sporazum o združevanju v delovno organizacijo- Zastopanje in predstavljanje subjektov v postopku 7. člen Subjekt postopka pred notranjo arbitražo iz 5. člena zastopa in zanj podpisuje njegov individualni poslovodni organ oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa, ki pa lahko za podpisovanje in zastopanje pisno pooblasti tudi drugo osebo. Subjekt postopka lahko pred no-. tranjo arbitražo zastopa tudi oseba, ki se bavi z odvetniškim oz. drugo obliko pravne pomoči, v skladu s predpisi, ki veljajo za zastopanje take vrste. Pooblaščenec za zastopanje mora predložiti arbitraži pisno pooblastilo za zastopanje, sicer subjekt postopka ne more zastopati oz. zanj opravljati pravnih dejanj. III. STVARNA PRISTOJNOST pisno sporazumejo, da prepuščajo reševanje sporov iz teh razmerij notranji arbitraži. V takih primerih morajo predložiti notranji arbitraži hkrati s predlogom za pričetek postopka tudi pisni sporazum, s* katerim so dogovorili posebno pristojnost notranje arbitraže, za spore iz takega razmerja. IV. ORGANIZACIJA IN SESTAVA Organi notranje arbitraže 10. člen Notranja arbitraža kot poseben organ SOZD in kot stalno razsodišče ima naslednje organe: 1. arbitražni senat, ki odloča o sporih, 2. predsednika arbitraže in dva namestnika, 3. tajnika arbitraže in njegovega namestnika. 11. člen Arbitražni senat se oblikuje tako, da predlagatelj in nasprotni udeleženec imenujeta vsak po 3 arbitre iz liste, arbitri pa izvolijo predsednika senata. Predsednik senata je lahko tudi oseba, ki ni na listi arbitrov. Senat odToča z večino glasov vseh arbitrov. 12. člen Predsednika, tajnika in njune namestnike imenuje na predlog KOS SOZD delavski svet SOZD za dobo 2 let. Predsednik arbitraže in njegova namestnika sta lahko izvoljena največ dvakrat zaporedoma. Arbitri 8. člen Notranja arbitraža je stvarno pristojna reševati med subjekti postopka iz 5. člena tega pravilnika medsebojne spore: a) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb Samoupravnega sporazuma o združevanju in drugih samodprav-nih sporazumov, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj, b) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovnih skupnosti SOZD in uporabniki njihovih storitev, c) ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj, * d) ki nastanejo iz medsebojnih poslovnih razmerij subjektov postopka, kot so poslovna razmerja v blagovnem prometu, nudenju uslug in storitev, plačilnem prometu, dolžniško-upniških razmerijih in drugih poslovnih razmerjih, ki se ne smatrajo za samoupravna razmerja, e) o povračilu škode, ki nastane iz razmerij, navedenih v točki a-d tega člena. 9. člen Subjekti postopka se lahko tudi v medsebojnih razmerjih, ki niso zajeta v 8. členu točki a-d 13. člen ___ Arbitre notranje arbitraže SOZD Iskra izvolijo na predlog sindikata delavski sveti sledečih subjektov: — delovnih organizacij — 3 arbitre, — enovitih DO — 1 arbitra, — delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra in Iskra banke — 1 arbitra. Mandat arbitrov traja 2 leti in so lahko izvoljeni največ dvakrat zaporedoma. 14. člen Volitve arbitrov notranje arbitraže razpiše delavski svet SOZD Iskra najmanj 3 mesece pred potekom mandata. Delavski svet SOZD Iskra na podlagi poročil. delavskih svetov, ki volijo arbitre, razglasi listo arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra. Lista arbitrov se objavi v glasilu Iskra. Predsednik arbihrasže 15. člen Predsednik arbitraže ima naslednje pristojnosti: — izdaja sklepe v zvezi z vodenjem arbitražnega postopka preden se oblikuje arbitražni senat, — nadzoruje delo arbitraže. — imenuje predsednika arbitražnega senata v primeru, da se arbitri obeh strani ne morejo sporazumeti glede imenovanja, — imenuje arbitre udeležencev iz liste arbitrov, če jih le-ti ne imenujejo sami, — letno poroča delavskemu svetu SOZD o delu arbitraže, — opravlja druge zadeve iz tega pravilnika. Predsednik arbitraže oz. njegova namestnika ne morejo biti arbitri ali predsedniki arbitražnega senata. Tajnik arbitraže 16. člen Tajnik ima naslednje pristojnosti: — organizira deio arbitraže, —'vodi administrativno poslovanje arbitraže (lista arbitrov, izdelava obrazcev, evidenca rešenih zadev, evidenca tekočih zadev), — posreduje predlog za pričetek postopka nasprotnim udeležencem, -— pripravi in posreduje predlog za predsednika arbitražnega senata udeležencem, arbitrom in predsedniku arbitraže, — predlaga predsedniku arbitraže, da skliče pripravljalni narok za izvolitev predsednika arbitražnega senata, če arbitri ne soglašajo s predlaganim predsednikom arbitražnega senata, — sklicuje seje arbitraže in na njih prisostvuje ter sodeluje v skladu z določili tega pravilnika, — strokovno pomaga pri delu arbitraže, —sestavlja končne določbe arbitraže in njene sklepe, če predsednik arbitražnega senata ni diplomiran pravnik, — skrbi za vročanje končne odločbe udeležencem, — skrbi za izterjavo stroškov delovanja notranje arbitraže, — opravja druge zadeve, za katere je pristojen po tem pravilniku. Tajnik arbitraže in njegov namestnik morata imeti dokončano pravno fakulteto. 17. člen Delovna skupnost skupnih služb SOZD Iskra mora zagotoviti tajniku za izvajanje njegovih nalog ustrezne delovne pogoje ter v ta namen po potrebi dodeliti delavca iz administrativne stroke in zagotoviti prostor za delo arbitraže. 18. člen Arbitru preneha funkcija: — s potekom 2-letnega mandata, — s prenehanjem dela v subjektu postopka, kjer je bil izvoljen, — s prenehanjem subjekta postopka, v katerem je bil izvolien. — z razrešitvijo iz razlogov v 1., 2., 3., 4. in 7. točki 16. člena Zakona o samoupravnih sodiščih. V takih primerih mora delavski svet subjekta, ki je arbitra izvolil nemudoma izvoliti drugega arbitra po postopku, ki velja za volitve arbitrov in sklep o izvolitvi takoj posredovati tajniku. Mandat nadomestno izvoljenemu arbitru poteče z dnem, ko bi potekel mandat arbitru, na čigar mesto je bil izvoljen. Določbe o prenehanju funkcije se analogno uporabijo tudi za predsednika arbitraže, njegova namestnika in tajnika ter njegovega namestnika. Načela postopka 19. člen Postopek pred arbitražo je usten in neposreden. Arbitraža si mora prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Obravnavanje pred arbitražo je javno, razeij, če senat sklene izključiti javnost, če to zahtevajo koristi vojaške, poslovne ali uradne tajnosti. 20. člen Postopek pred notranjo arbitražo je nujen, hiter in ekonomičen. Udeleženci v postopku ne smejo postopka po nepotrebnem zavlačevati in so dolžni poskrbeti, da so njihove vloge čim bolj popolne ter, da takoj predložijo vsa listinska dokazila in že v pripravljalnem poštopku predlagajo vse potrebne priče, tako da arbitraža lahko razreši spor po eni sami obravnavi. 21. člen Arbitraža mora opravljati svojo funkcijo po najboljšem znanju, vesti, samoupravno dopgo-vorjenih načelih in ciljih ter pošteno in nepristransko. Poslovnih in drugih tajnosti, ki jih izve pri opravljanju svoje funkcije ne sme izdajati in sporočati nepooblaščenim in nepoklicanim osebam. Člani arbitraže, ki bi s svojim nezakonitim delom v postopku pred notranjo arbitražo povzročali kateremukoli od udeležencev škodo, so jp dolžni povrniti po načelih odškodninskega prava. Obstoj in višino škode ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje DS SOZD. V. PRIČETEK POSTOPKA Predlog in odgovor na predlog 22. člen Postopek pred notranjo arbitražo prične na pisni predlog udeležencev v sporu. V samoupravni zadevi sprejme sklep o pričetku postopka delavski svet predlagatelja. 23. člen Predlog vsebuje: ____________ — navedbo firme bžTimena predlagatelja, — navedbo firme oz. imena nasprotnega udeleženca, — promet spora, — opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, — imena treh članov arbitražnega sveta izbranih za arbitre predlagatelja v tem sporu. — končni predlog, katero dejstvo naj arbitraža ugotovi "oz., da nasprotnemu udeležencu naloži dajatev, storitev ali ureditev določenih razmerij oz. dejstev, —podpis pooblaščenca predlagatelja in pečat predlagatelja. 24. člen Predlog predlagatelj pošlje tajniku arbitraže v" zadostnem številu izvodov ter z vsemi dokazili in prilogami. Če tajnik ugotovi, da je predlog pomanjkljiv ali nerazumljiv oz. sam s seboj v nasprotju, v treh dneh po prejemu takega predloga pozove predlagatelja, naj v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. 25. člen Tajnik arbitraže v treh dneh po prejemu predloga pošlje poslovodnemu organu nasprotnega udeleženca izvod predloga s prilogami in z naročilom, da naj v 8 dneh pisno odgovori na predlog ter v odgovoru sporoči imena treh arbitrov, izbranih iz liste arbitrov in z opozorilom, da bo v nasprotnem primeru arbitre imenoval predsednik arbitraže, postopek pa se bo nadaljeval brez odgovora nasprotnega udeleženca. Glede obtičnosti in vsebine odgovora na predlog analogno veljajo določbe 23. člena tega pravilnika. Imenovanje arbitrov s strani predsednika arbitraže Predsednik arbitražnega senata 29. člen Tajnik po sporazumu s predsednikom arbitraže pripravi možne predloge za predsednika arbitražnega senata. Predsednik arbitražnega senata je lahko kdo izmed arbitrov, član štabnega razsodišča pri Gospodarski zbornici ali pa drug strokovnjak. PripravjgaM narok za izvoStev predsednika arbitražnega senata 30. člen Predsednik arbitraže lahko skliče pripravljalni narok za izvolitev predsednika arbitražnega senata vseh šestih arbitrov v 8 dneh, od dneva, ko nasprotni udeleženec sporoči imena arbitrov, ki jih je izbral, oz. ko je predsednik arbitraže imenoval arbitre (čl. 26 in 27). 31. člen Na pripravljalnem naroku za izvolitev predsednika arbitražnega senata morajo biti navzoči vsi arbitri. Vodi ga predsednik arbitraže ob pomoči tajnika. Na njem izvolijo arbitri z 2,3 ve--čino predsednika arbitražnega senata. Predsednik arbitraže na tem naroku imenuje predsednika arbitražnega senata, če ga arbitri ne morejo izvoliti s potrebno večino ali če na narok ne pridejo vsi arbitri. 26. člen 32. člen Ce nasprotni udeleženec v 8 dneh ne odgovori Sklic pripravljalnega naroka za izvolitev pred- na predlog in ne sporoči treh imen arbitrov, ki sednika arbitražnega senata ni potreben, če med jih je izbral, imenuje predsednik arbitraže v 3 arbitri ni spora in so glede predsednika arbitraž-dneh iz liste arbitrov manjkajoče arbitre, o nega senata vsi sogiani, kar ugotovi tajnik na čemer s pisnim sklepom obvesti arbitre predla- podlagi razgovora z arbitri. O tem napravi tajnik gatelja in nasprotnega udeleženca. arbitraže uradni zaznamek. r. , 27- člen VI. POSTOPEK OBRAVNAVANJA Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi v primeru, če nasprotni udeleženec izbere za ar- Razpis etavne obravnave bitre osebo, ki ni na listi arbitrov, oz. če obstaja razlog za izločitev predlaganega arbitra. 33 člen Arbitri in izločitev Prvo obravnavo pred notranjo arbitražo mora 2g člen razpisati predsednik arbitražnega senata naj- Arbitri udeležencev so dolžni sprejeti funkcijo, pozneje v 8 dneh po oblikovanju arbitraže, pri razen če navedejo razloge za njihovo odločitev, čemer pa od dneva razpisa pa do dneva obrav- Predlagatelj ne more izbrafi arbitra, ki je pri nave ne sme preteči več kot 8 ttoi. njem ali pri nasprotnem udeležencu v delovnem Na obravnavo se vabijo arbitri, tajnik, poslo-razmerju,”ož7 dela v njegovi delovni orgaiuza- vodni organ oz. pooblaščenci udeležencev ter ciji oz. v DO nasprotnega udeleženca. priče, ki so predlagane. Razpis izvede tajnik, ki Določba prejšnjega odstavka velja tudi za na- tudi poskrbi za prostor, kjer bo arbitraža zasedala sprotnega udeleženca. in 23 zapisnik. Kadar je v sporu SOZD Iskra ne more biti arbiter izbran arbiter delovne skupnosti skupnih 34. člen služb SOZD Iskra ter delovne skupnosti Iskra Tajnik mora biti navzoč na obravnavi pred banke. notranjo arbitražo, če predsednik ni diplomiran O ugovorih kandidata za predsednika senata pravnik. V takih primerih ima tajnik pocMastila, oz. arbitra glede izločitve odloča predsednik ar- da arbitre opozarja na pravna vprašanja, ti so bitraže. Oba udeleženca postopka tudi ne mo- pomembna za odločanje ter na vsebino in obliko reta izbrati istega arbitra. procesnih dejanj. Sklepčnost arbitraže 35. člen Arbitraža obravnava sporno zadevo in odloča o vseh vprašanjih v polni sestavi. Če na obravnavo ne pride arbiter, ki ni predsednik arbitražnega senata, lahko udeleženec namesto odsotnega arbitra imenuje drugega arbitra iz liste arbitrov. Če udeleženec ne imenuje drugega arbitra se obravnava ali preloži na stroške udeleženca, katerega arbiter je izostal ali pa predsednik arbitraže na podlagi obvestila predsednika arbitražnega senata imenuje iz liste arbitrov drugega arbitra in arbitraža prične glavno obravnavo v spremenjeni sestavi. Intervencija 36. člen V postopku pred arbitražo se lahko predlagatelju ali nasprotnemu udeležencu pridruži kot in-tervenjent tudi drug subjekt postopka iz 5. člena. Notifikadja 42. člen Predsednik arbitražnega senata vodi obravnavo, sprašuje udeležence, izvaja dokaze, daje besedo arbitrom, zastopnikom udele-' žencev in pričam ter razglaša odločbe arbitra- Dolžnost predsednika arbitražnega senata je, da sporni predlog vsestransko pretrese ter, da se pri tem postopek ne zavlačuje. Predsednik skrbi za red na obravnavi. Arbiter ima pravico postavljati vprašanje zastopnikom, pooblaščencem, pričam in ostalim udeležencem postopka neposredno. Udeleženci v postopku smejo postavljati vprašanje zastopnikom, pooblaščencem, pričam in ostalim udeležencem z dovoljenjem predsednika arbitražnega senata. t Dokazovanje 43. člen O predlaganih dokazih arbitraža sprejme dokazni sklep, s katerim se določijo dokazi, ki se bodo izvedli. Dokazi se izvajajo tako, da se zaslišujejo priče ter da se prečitajo predložene listine. 37. člen tajnik arbitraže mora o začetku postopka pred notranjo arbitražo pisno obvestiti vse udeležence samoupravnega sporazuma pri katerega izvajanju je prišlo do arbitražnega spora. 38. člen Tajnik je dolžan takoj po oblikovanju arbitraže podrobno seznaniti arbitre in predsednika arbitražnega senata o zadevi, ki se bo obravnavala. Poravnava 39. člen Arbitraža na prvi obravnavi najprej obvezno poskusi udeležence poravnati. Arbitraža je dolžna ves čas postopka opozarjati udeležence na možnost poravnave. Če poravnava uspe se napravi zapisnik, katerega podpišeta zastopnika oz. pooblaščenca obeh udeležencev, arbitri, predsednik in zapisnikar. Tako sklenjena poravnava je izvršilni naslov. Razpolaganje z zahtevkom 40. člen Predlgatelj lahko razpolaga z zahtevkom in umakne predlog do sprejema končne odločbe. Nasprotni udeleženec lahko zahtevek pri-pozna v celoti ali delno. V tem primeru sprejme arbitraža brez posvetovanja odločbo na podlagi pripoznave v obsegu pripoznanega zahtevka. Glavna obravnava 41. člen Glavno obravnavo prične predsednik arbitražnega senata, nakar tajnik obrazloži predmet spora. Njegovo izvajanje dopolnijo udeleženci. Temu sledi dokazni postopek. 44. člen Priče so dolžne govoriti resnico, na kar jih mora opozoriti predsednik arbitražnega senata pred zaslišanjem. Predsednik arbitražnega senata po potrebi odredi, ali da se priče zaslišujejo ločeno ali se jih zaslišuje skupaj. Odsotnost udeleženca 45. člen Če se kateri od udeležencev obravnave ne udeleži, čeprav je bil v redu vabljen, se opravi obravnava v njegovi odsotnosti. V poslovni zadevi je pod pogoji, ki jih določa ZPP dopustna zamudna končna odločba. Če nobeden od udeležencev na obravnavo ne pride, arbitraža obravnavo preloži. Če na novo obravnavo udeleženci ne pridejo se šteje, da je predlagatelj predlog umaknil. Udeleženec lahko v 3 dneh po prejemu končne odločbe iz prvega odstavka tega člena oz. sklepa o ustanovitvi postopka iz 2. odstavka tega člena pravilnika, predlaga arbitaži vrnitev zadeve v stanje pred izdajo odločbe oz. sklepa (vrnitev v prejšnje stanje). Preložitev 46. člen Če arbitraža ne more sprejeti odločitev na prvi obravnavi, ali če je potrebno izvesti nove dokaze, se obravnava preloži za določen čas. V sporazumu z udeleženci lahko arbitraža preloži glavno obravnavo tudi za nedoločen čas. Arbitraža v sklepu s katerim odredi predložitev, naloži udeležencem da preskrbe za naslednjo obravnavo vse potrebne delavce, da se spor ne zavlačuje. Zaključek glavne obravnave 47. člen Ko je zadeva dovolj razčiščena in zrela za končno odločanje, predsednik obravnavo zaključi in pozove pooblaščence udeležencev, da vložijo stroškovnike ter podpišejo zapisnik o obravnavi. Že zaključena obravnava se lahko ponovno odpre in obravnava nadaljuje, če je to, potrebno za razjasnitev važnejših vprašanj. Zapisnik 48. člen O obravnavi se vodi zapisnik, ki vsebuje sestavo arbitraže, navedbo udeležencev, navedbo spora, datum in kraj obravnave, čas začetka obravnave, navedbo zastopnikov in pooblaščencev udeležencev, dokaze, ki se na obravnavi izvajajo, sklepe arbitraže, čas zaključka obravnave in izrek arbitražne odločbe. Zapisnik piše zapisnikar po nareku predsednika arbitražnega senata. Zapisnik podpišejo pooblaščenci udeležencev, arbitri, predsednik in zapisnikar. Izvod zapisnika prejme po končani obravnavi vsak udeleženec. Udeleženci lahko zahtevajo od predsednika arbitražnega senata, da popravi pomanjkljivosti v zapisniku. Če predsednik arbitražnega senata to zavrne, lahko udeleženci zahtevajo, da se izjava predsednika arbitražnega senata ter navedba popravka doda k zapisniku. VII. ODLOČANJE Sklepi 49. člen Arbitraža sprejme sklep z večino glasov vseh arbitrov in ga takoj razglasi. Arbitraža odloča s sklepom: — da se predlog zavrne zaradi stvarne nepristojnosti, — da se postopek ustavi zaradi umika predlo- ga, — o izvedbi dokazov, — o preložitvi obravnave in prekinitvi postopka, — o stroških postopka, — o vrnitvi v prejšnje stanje. Končna odločba 50. člen Končno odločbo o zahtevku iz predloga sprejme arbitraža z večino glasov vseh arbitrov na posvetovanju in glasovanju brez udeležbe udeležencev. Tajnik je lahko navzoč brez pravice glasovanja. , r 51. člen S končno odločbo odloča arbitraža: — da se predlogu v celoti ugodi, ' — da se predlogu delno ugodi, presežek pa se zavrne, — da se predlog zavrne kot neutemeljen. — o delu posameznega zahtevka, ki je zrel za končno odločbo (delna odločba). Zapisnike in izvirnik končne odločbe podpišejo vsi arbitri, pri čemer odločba velja tudi tedaj, kadar je kdo od članov arbitraže odklonil podpis, če jo je večina podpisala in na odločbi ugotovila, da je član podpis odklonil. Izdelava končne odločbe * 52. člen Pisno odločbo o končni odločitvi mora predsednik izdelati v 8 dneh od dneva, ko jo je arbitraža sprejela. Če predsednik nima pravne izobrazbe jo izdela tajnik, ki tudi sicer predsedniku pri sestavi končne odločbe nudi strokovno pomoč. Vsebina končne odločbe 53. člen Končna odločba vsebuje: 1. uvod, ki vsebuje: — sestavo arbitraže, — navedbo udeležencev ter njunih zastopnikov oz. pooblaščencev, — navedbo spora, — navedbo narokov, — navedbo dne izdaje odločbe 2. izrek, ki vsebuje: — odločitev o predmetu, — sklep o stroških 3. obrazložitev, ki vsebuje: — dejansko stanje, ki ga ugotovi arbitraža, — dokaze, na katere se opira ugotovljeno dejansko stanje, — okoliščine odločilne za presojo dokazov, — razloge zaradi katerih je določena dejstva šteti za dokazana ali za nedokazana, — razloge zaradi katerih je bil zavrnjen posamezen dokaz, ki ga predlaga udeleženec 4. pravni pouk z navedbo, da je odločba pravnomočna 5. podpis večine članov arbitraže, v skladu z določbo 2. odstavka 51. člena tega pravilnika. Obrazložitev ni potrebna, če se o tem sporazumejo udeleženci. Vročanje končne odločitve 54. člen Odločbo dostavi tajnik udeležencem oz. njihovim pooblaščencem ter pristojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, če gre za spor iz samoupravnih razmerij. Končna odločba se obvezno vroča s povratnico oz. jo vroči tajnik osebno zastopniku oz. pooblaščencu udeleženca. Vin. PRAVNA SREDSTVA 55. člen Udeleženec lahko proti končni odločbi ter poravnavi arbitraže vloži predlog za preiskus njene zakonitosti v 30 dneh od dne pravnomočnosti odločbe na sodišče združenega dela iz razlogov 47. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SFRJ št. 24/74), če je bilo z njo odločeno o samoupravnih razmerjih. Iz istih razlogov lahko odločbo spodbijeta družbeni pravob/anilec samoupravljanja in javni tožilec. pravnomočna z vročitvijo prepisa odločbe udeleženca. Končna odločba je izvršljiva po preteku roka za prostovoljno izpolnitev. Rok za prostovoljno izpolnitev prične teči prvi naslednji dan po vročitvi prepisa končne odločbe udeležencem. Pravna sredstva iz 55. in 56. člena ne zadrže prisilne izvršbe končne odločbe. 56. člen Če gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o poslovnih razmerjih (čl. c,d), se analogno uporabljajo določbe ZPP o razsodiščih. Udeleženec lahko v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe vloži pri pristojnem temeljnem sodišču tožbo za razveljavitev končne odločbe notranje arbitraže iz razlogov naštetih v 485. členu ZPP. IX. STROŠKI 57. člen Končna odločba arbitraže ima tudi stroškovni izrek. a) Stroške udeležencev postopka predstavljajo: — potrebni izdatki zastopnikov oz. pooblaščencev udeležencev postopka in prič v zvezi s prihodom na obravnavo, v smislu določb njihovih samoupravnih splošnih aktov o potnih stroških (potnine, dnevnice), — če udeleženca zastopa odvetnik, vloži za svoje delo stroškovnik, v smislu tarife za delo odvetnikov b) Stroške arbitraže predstavljajo: — potrebni izdatki arbitrov, predsednika, tajnika in zapisnikarja v zvezi s sestanki arbitrov in v zvezi s prihodom arbitrov in predsednika na obravnavo, v smislu določb samoupravnih splošnih aktov organizcij združenega dela, kjer so zaposleni, — nagrade za delo predsednika, tajnika in zapisnikarja po tarifi, ki jo sprejme DS SOZD. ___ 58. člen Ob zaključku obravnavan ja morata zastopnika udeležencev vložiti specificiran stroškovnik (čl. 57 a). O odmeri stroškov in njihovem povračilu odloča arbitraža obenem, ko odloča o zahtevku. ____________ 59. člen Stroški se odmerijo glede na uspeh, ki ga udeleženec doseže v zadevi, razen če gre za stroške nastale po krivdi udeleženca. 60. člen Predsednik arbitraže lahko na predlog tajnika zahteva predujem za pokritje predvidenih stroškov postopka. X, PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST ODLOČBE 61. člen Končna odločba oz. poravnava arbitraže je 62. člen Kadar se v odločbi naloži dajatev znaša rok za izpolnitev 15 dni, vendar lahko arbitraža rok za nedenarno dajatev podaljša do 60 dni. V meničnih in čekovnih sporih znaša 8 dni. 63. člen Končno odločbo oziroma poravnavo notranje arbitraže prisilno izviši pristojno redno sodišče na predlog upnika, pri čemer se uporabljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ, 20/78). XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 64. člen V postopku pred notranjo arbitražo se poleg procesualnih določil, ki jih vsebuje ta sporazum, analogno uporabljajo ustrezne določbe Zakona o pravnem postopku (Ur. list SFRJ št. 4/77), v kolikor po tem pravilniku ni dogovorjen drugačen postopek, in to: — temeljne določbe (čl. 1 -13 ZPP), — določbe o izločitvi sodnikov oz. sodnikov porotnikov (čl. 71-76 ZPP), — določbe o pooblaščencih za zastopanje (čl. 89-101 ZPP), - določbe o vlogah (čl. 106-110 ZPP), - določbe o rokih (čl. 112-133 ZPP), - določbe o narokih (čl. 114 ZPP), — določbe o vrnitvi v prejšnje stanje (čl. 117, 119-122 ZPP), — določbe o zapisnikih (čl. 123—127 ZPP), - določbe o odločanju (čl. 129—132 ZPP), — določbe o tožbi — predlogu (čl. 185 —195 ZPP), — določbe o sospomikih (čl. 196—203 ZPP) in intervenciji (čl. 206-209 ZPP), določbe o dokazih in njihovem izvajanju (čl. 219-245 in 264-271 ZPP). 65. člen Spori, ki so v teku se rešujejo najprej po določbah tega pravilnika. 66. člen Ta pravilnik prične veljati 8. dan po objavi, na DS SOZD Iskra sprejetega besedila, v glasilu Iskra. • Stem preneha veljati Pravilnik o notranji arbitraži, sprejet na DS SOŽD dne 26. 11. 1980. Predsednik DS SOZD Iskra: Marjanu Ropretu v spomin Umrl je msg. Mtrijan Ropret, naf finančni direktor. Zadnjega dne v letošnjem juniju se je ialostna vest neizprosno in dokončno zarezala v naša srca. Naš Marijan torej tokrat ni zmagal...! Že dolgo srno vedeli, da se bori z zahrbtno boleznijo. Njegovi sodelavci in tovariši smo iskreno upali in verjeli, da se bo vse srečno končalo. O slojih tciavah ni veliko govoril. £>o zadnjega se je predajal delu v naši mladi delovni organizaciji, ki ji je pred letom in pol pomagal shoditi. Vsi, ki smo ga poznati, smo ga zato še bolj cenili in spoštovali. Njegova Hvljenjska pot je bila v zadnjih desetih letih tako-tesno povezana z Iskro, da je njegov odhod ustvaril veliko praznino, ki jo bomo gotovo vsi občutili. Naš drušbeni in gospodarski trenutek sta taka,, da bo izgubo Marijana Rčpreta tetko nadomestiti. Toda njegov delovni ugled in izkušnje, ki jih je prenašal na nas, nam pomenijo vspodbudo in obvezo za nadaljnje uresničevanje njegovih zamisli in dela. Marijan Ropret je tivel ustvarjalno in polno tivljenje. Svojo pot je začel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Na Pravni fakulteti je diplomiral leta 1951, potem pa se je strokovno izpopolnjeval v letih 1952 in 1953 na Okrožnem sodišču v Ljubljani in Novem mestu. Njegova prva zaposlitev v Kranju je bila na Oddelku za gospodarstvo pri občinski skupščini Kranj, kjer je opravljal več odgovornih funkcij, od vodje odseka zapravneinpremoženjske zadeve do funkcije pravobranilca občine Kranj. V letih 1958 —1962je bii nato tajnik občinske skupščine Jesenice, do leta 1963 pa je bil tajnik Gospodarske zbornice za okraj Kranj. V letih 1963—74 je bil načelnik oddelka za gospodarstvo pri Skupščini občine Kranj. Izredno si je prizadeval za uresničevanje politike na področju gospodarstva, ki sta jo določili Zveza komunistov jugosla-vije in Socialistična zveza delovnega ljudstva. Za uspeh pri tem delu je bil odlikovan z redom dela — srebrnim vencem. V kranjski Iskri se je zaposlil leta 1974. V nekdanji Elektromehaniki je bil svetovalec predsednika kolegijskega poslovodnega organa za mednarodno poslovno pravo, pri čemer je njegovo življenjsko znanje pri stikih s poslovnimi partnerji delovni organizaciji izredno koristilo. Ob reorganizaciji Elektromehanike mu je bila zaupam ena najodgovornejših funkcij v naši novi delovni organizaciji — postal je pomočnik glavnega direktorja za ekonomiko in finance. S svojimi nalogami se je spoprijel v izredno zahtevnih trenutkih, kakršni so značilni za prve korake vsake mlade delovne organizacije. Tovariš Marijan Ropret je vedno našel čas tudi za vključevanje v reševanje širše družbenih problemov in nalog. Deloval je v zakonodajno- Ljubljani, lzvrM: nem odboru Gorenjske kreditne banke in littbliaoskf kreditne lxinke, bil sodnik Sodišča združenega dela v Kranju in deloval še v številnih drugih družbenih organih. Svojo družbenopolitično dejavnost pa je kot komunist uresničeval na številnih področjih našega življenja ih dela. Marijan Ropret je bil načelen m trden mož pri uresničevanju skupaj dogovorjenih ciljev, v vsakdanjih medsebojnih odnosih pa smoga poznali kot odprte_ga človeka, ki zna vzpostavljati pristne človeške sdhe in prijateljske odnose. Takega bomo ohranili v spominu. Slava mu! Sodelavci iz Iskre Tele motike ^EEZE Uspelii inovatorjev Tri lemeHee oipurizetije — Upori ie Hipot iz Šentjerneja in Industrijska etektroK&a iz Kostanjevice na Krki, ki delujejo v okvire delovne organizacije IEZE, istajo skupno področje inventivne dejavnosti, vodi pa ga Lado Andreja, ki je prev ob dneva borat — dnevu Iskre prejel Iskrino priznanje. To so besede dolgoletnega Iskraša iz Šentjerneja Lada Androje, ki že vrsto let vodi inventivno dejavnost Iskrašev v Šentjerneju in Kostanjevici in z gotovostjo lahko trdimo, da je njegovo prizadevno delo vzpodbudilo tamkajšnje inovatorje. Samo podatek: lani je na njegovo mizo prispelo 37 predlogov, inovacij, tehničnih izboljšav, konstrukcij, racionalizacij in koristnih 'predlogov. Najboljjnaryivi so bili v Hipot-u od koder so poslali 24 predlogov, iz Uporov je prišlo 8 predlogov, iz Industrijske elektronike j)a 5. Ce gremo po obratnem vrstnem redu, so v Industrijski elektroniki uporabili 5 prispelih ‘Trdim, da se zaradi sedanjih nepri-^ btih in nedodelanih internih predpi-. v> Samoupravnih sporazumov ali jJvilnikov pojavljajo inovatorji v naši L.^i organizaciji še vedno kot ne-zasebniki. S svojimi predlogi J*«ajo namreč rešiti določen proi-problem, ki pa tisti trenutek ni viden v razvojnem programu neke j^jjne organizacije. Zato se pogosto da tak predlog, kljub svoji naj-dobronamernosti, moti poslo-strukture. Neustrezni sedanji ** Postavljajo torej inovatorja na eno, povodno strukturo pa na drugo predlogov, v Uporih 6, (dva še rešujejo), v Hipot 21, rešujejo pa še preostale 3. ' Ne Bodo odveč tudTpodatETo prihrankih, ki so jih tem trem temeljnmim organizacijam prinesli posamezni predlogi. V Hipot so prihranili skoraj 13 milijonov dinarjev, v Uporih 2 milijona dinarjev, nekaj manj pa v Industrijski elektroniki. Za nagrade, oz. odškodnine inovatorjem so izplačali v Hipot 600.000 dinarjev, v Uporih 129.000, v Industrijski elektroniki pa 80.000 dinarjev. Vse te številke seveda veljajo za sprejete in porabljene predloge,Tcotze rečeno, pa jih nekaj še rešujejo. O inventivni dejavnosti v Šentjerneju in Kostanjevici lahko torej govorimo v presežkih in to kljub temu, da še vedno nimajo ustreznih internih aktov. »V IEZE smo se že nekako dogovorili, da bomo pravilnik o inventivni dejavnosti deloma spremenili. Razmišljamo o drugačni rešitvi, ko bi rezultate inovacijske dejavnosti finančno ugotavljali in bi imeli dve vzporedni bilanci, na eni strani bi bila iz tekočega proizvodnega procesa, na drugi strani pa bi ugotavljali in ločeno prikazovali dohodek, ki ga je prinesla posamezna inovacija. Del teh slednjih sredstev bi bilo treba drugače prerazporediti in sicer del med ustvarjalce, torej inovatorje, del pa med vse delavce v proizvodnem procesu, torej tudi med poslovodne in druge strukture, ki so omogočile uresničitev neke inovacije«, poudarja Lado Androja. Delavci iz IEZE naj bi imeli torej na plačilnTSuverti dve rubrikT—eno za' dohodek od ustaljene tekoče proizvodnje, drugop? za dohodek, ki ga je omogočila posamezna inovacija. Ta novost pa ne bi imela samo finančnega učinka; pač pa bi predvsem vzpodbudila še druge v proizvodnem procesu, da bolj razmišljajo o morebitnih izboljšavah oziroma novostih pri svojem delu oziroma v svojem kolektivu. "DF Razstava del Iskrinih izdelkov likovnikov V četrtek, 30. junija so v okviru počastitve dneva borca — dneva Iskre odprli v avli PPG Iskre v Ljubljani razstavo del Društva likovnikov Iskre. Na razstavi se je predstavilo kar 19 likovnikov, ki so v svojih delih pokazali najrazličnejše stile, prijeme, motive in slikarsko tehniko. Tako je moč na razstavi videti dela Martina Goričanca, Adija Kebra, Mladena Radojčiča, Borisa Lavriča; Lada Sitarja, Zlate Volarič, Franca Zučka, Vlade Štembergerja, Izidorja Jalovca, Jožeta Volariča in kiparja Zvonka Balantiča. Zanimivost razstave je tudi Iskrina likovna skupina iz Železnikov, ki jo zastopa kar sedem slikarjev in sicer Matevž Jensterle, Franc Rant, Stane Zgaga, Lojze Tarfila, Jožica Rejc, Vladimir Polajnar, Janko Bešter in Alojz Dular. q 2.. Dopisujte v Iskro talavci z zoženo delovno sposobnostjo ^daljevhnje iz prejšnje številke) |. V sestavku z nekaj nadaljevanji predstav-lT11 zaokroženo problematiko delavcev s imenovano zoženo delovno sposofc-k®io. Za praktično delovanje je treba imeti pripomoček. V bivši iskri Elektro-je bil v ta namen izdelan poseben >4e!*. Obrise podobnih modelov je za-tudi v nekaterih drugih delovnih or-“'“zadjah Iskre. ^.Jtetji sestavni det osrednje metodologije, l^buje splošne opredelitve problemov, je pomemben. Zato ga bom poskušal še z nekaterih vidikov, jj^advsem nikakor ne bi smeii predimen-G^tati prvo splošno rešitev problemov (1), ^Jdteri se delavcu z zoženo delovno spo-J^°stjo določijo nižje (osebne) delovne jJJSnosti. Ta rešitev bi smela biti le redko Zvabljena, npr. v enem od dvajsetih ali v ?tlB od tridesetih obravnavanih primerov, bi bilo porušeno načelo nagrajevanja S f*lu oziroma, da se ne bi ustvaril vtis o j*?" namerah. Bolj pogosto zatekanje v G? rešitev pa tudi ni potrebno, ker so jr®* mnoge druge rešitve, ti jih vključuje jjf* splošna rešitev problemov (2). vJ*°del iz Iskre Elektromehanike je doti-rfdoeti napadov s strani ozko pravniško jenih strokovnih delavcev. Očitali so j"j’da je v nasprotju s 105. členom Zakona Oetnvnih razmerjih. Pri tem se je pokazalo, r* nevarnost enostranskega ocenjevanja ^kovnih prizadevanj na tem področju sem prepričan, da ozadje pra- Prva splošna rešitev problemov (1) predvideva torej izjemno solidarnostno nadomestitev razlike od osebnega dohodka na temelju rezultatov dela~(pri tem so splošne delovne obveznosti znižane na osebno raven, ki jih posamezni delavec z zoženo delovno sposobnostjo zmore) do »primernega« osebnega dohodka. Primeren osebni dohodek je arbitrarno določena zgornja meja osebnega dohodka, določena za vsak primer posebej. Zato ni treba posebej poudarjati, da prej opredeljena razlika predstavlja izjemni socialni korektiv, ki ga uporabimo za zagotovitev socialne varnosti delavcev. Zahteve po zagotovitvi socialne varnosti delavcev so vsebovane v vseh pomembnih političnih dokumentih. Pogosto pa nimamo prave predstave, kdaj nastopi tista meja, pri kateri je socialna varnost ogrožena in je socialni korektiv upravičen. Tudi opredelitev socialne varnosti v 102. konvenciji o minimalnih normah socialne varnosti je pres-plošna (.»socialna varnost je vrsta splošnih ukrepov, s katerimi se postavljajo temelji minimumu eksistence glede na vse okolišči-ic, ki lahko zmanjšajo ali docela uničijo zmožnost delavca za delo in s tem za ustvarjanje ustreznih sredstev za preživljanje«). Zato sc je treba v konkretnih delovnih organizacijah samostojno odločati, seveda ob upoštevanju širših družbenih okvirov o socialni varnosti. Zaradi velike nevarnosti, da pride do nesporazumov, je pomembno kako socialne korektive tudi praktično oblikujemo. Pravilo je, da se socialni korektivi tudi po obliki (določanju, izračunavanju, prikazovanju) razlikujejo od osebnega dohodka, ki v celoti temelji na rezultatih dela. Nadalje je prva splošna rešitev problemov (1), po kateri delavci z zoženo delovno spo- sobnostjo izjemoma prejmejo na poseben način določeni socialni korektiv, časovno omejena rešitev. Dokončno obliko ali eno od možnih bodočih oblik, ki si jih v tem trenutku lahko predstavljamo bo moral prinesti sistem minulega dela. Delavec, ki na primer danes prejema socialni korektiv iz solidarnostnih sredstev, si bo v prihodnje zagotovil socialno varnost, v primeru usodne zožitve delovne sposobnosti, s svojim minulim delom. Zanimivo je, kako malo smo pozorni in kako smo se že navadili na eno obliko nadomestitve razlike do »primernega« osebnega dohodka, ki jo sistem solidarnosti v večini temeljnih oziroma delovnih organizacij pozna že danes. Gre za primere, ko delavec prejema nezmanjšani osebni dohodek, kadar je premeščen na dela in naloge nižje sestavljenosti kot je bil prejšnji delokrog. Ta socialni korektiv običajno lahko koristijo moški nad 50 let in ženske nad 45 let starosti, ob izpolnjenih še nekaterih drugih pogojih. To so delavci z zoženo delovno sposobnostjo zaradi starosti. Ne nazadnje je prva splošna rešitev za delavce z zoženo delovno sposobnostjo v osnovi zelo blizu sistemu, jo ga prav sedaj izgrajujemo v naši družbi. Gre za institut preostale delovne zmožnosti v skiopu novega sistema invalidskega zavarovanja. Preostala delovna zmožnost je pri delavcu podana, če lahko opravlja polovico polnega delovnega časa dosedanja dela oz. poln delovni čas druga dela, s prekvalifikacijo ali dokvalifikacijo. Pri tem je kot sodualni, korektiv, ki ga priznava širša družba, predvideno nadomestilo osebnega dohodka zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma zaradi dela na drugem ustreznem delu. 7. Pri aktivnostih po že omenjenem modelu iz bivše Iskre Elektromehanike gre za splet strokovnih opravil in samoupravnih odloči- Sklepi 7. zasedanja DS SOZD Iskra (27. 6.1983) DS potrdi sklepe 6. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 15. 4. 1983. Na osnovi podane obrazložitve Jožeta Goloba, predsednika komisije za ugotavljanje rezultatov referendumov v SOZD Iskra in predloženega poročila in predloga kaektje, sprejme DS soglasno naslednje alt tapet 1. DS ugotavlja, da je Samoupravni: i o skupnih osnovah in merilih za delitev „ „ . .________ni sporazum < _____________________________ sredstev za osebne dohodke v SOZD Iskra veljavno sprejet in zavezuje vee DO, razen DO Elektrozveze. 2. DS naroča DO Elektrozveze, da izvede postopek sprejemanja zgoraj navedenega sporazuma po zaključku predvidene reorganizacije. 3. DS ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za tieKlev sredstev za skupno porabo in Samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenj« ustvarjalnega dela v SOZD Iskra sprejet tudi v DO Iskra Delu. Samoupravni sporazumi se objavijo v glasilu Iskra. DS sprejme na znanje infonnadjo sekretarja DS Jasta Marama o nadaljujem poteku sprejemanja samoupravnih splošnih aktov SOZD Iskra v DO Iskra Delta in ugotavlja, da je DO sprejela vse akte, razen Samoupravni sporazum o medsebojni delitvi aoustanovi-teljskih pravic in obveznosti, ki jih ima udeleženka Iskra — Industrija širokopatrafeih izdelkov, n.sol.o. Škofja Loka iz samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgraditev tovarac TV barvnih katodnih cevi m iz aneksa k temu sporazumu ter Samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev organizacij združenega dela SOZD Iskra ter naroča, da se proces usklajevanja in sprejemanja nadaljuje. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana poliča, predloga Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji toke: DS sprejme Poročilo o pestovanju SOZD Iskra od 1.1. do 31.3.1983 in ugotavl ja, da je bila v prvem kvartalu dosežena dokaj ugodna rast-proizvodnjc, celotnega prihodka, dohodka in akumulacije. Trimesečni rezultati so tako daii osnovo za zadovoljiv začetek letošnjega leta, veadar se v gospodarskih tokovih prenašajo iz preteklega leta vsi negativni pojavi kot so: tržna neskladja, visoka inflaci ja ter slaba preskrbljenost z repromatcriali, zato v SOZD Iskra potekajo angažirane akcije za realizacijo začrtanega razvoja za leto 1983 skladno s sprejetim letnim programom. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Zorana Poliča, predloga Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: DS sprejme, skladno z določili 89. in 90. člena Statuta SOZD Iskra, sklep a pripravi Letnega programa za leto 1984 za uresničevanje ciljev inobveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981—1985. "2. Posamezni udeteRnS v procesu planiran ja v SOZD iskra morajo, skladno z naČeiddTB", sočasnosti v procesu samoupravnega planiranja s programi dela za pripravo planskih gradiv, zagotoviti, da bo celoten potek planske aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen 's programom dela za pripravo Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984, ti je podan v prilogi. 3. Ključni termini in naloge, obvezne za vse nosilce planiranja, to je TOZD, DSSS, DO in SOZD SO: — ocena realizacije za leto 1983 in predvidevanja za leto 1984 15. september — sprejem letnega programa na vseh nivojih 39. december 4. DS zadolži in pooblašča Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da na osnovi sprejete metodologije koordinira in kontrolira izvajanje vseh aktivnosti pri pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 in o tem po potrebi obvešča DS. 5. DS poziva delavske svete DO, da določijo delegata v Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1984 najkasneje do 30.9.1983. DS sprejme naznanje infonnadjo predstavnika Istra Commerce Petra Cudermana c realizadji zunanjetrgovinske menjave SOZD Iskra v obdobju januar—maj 1981 in o oceni za I. polletje. NS daiovTjMjdaite obrazIčKfifve predSfavatka Iskra Commerce Janeza VipofniSF, prest log Poslovnega sveta podpisnic Samoupravnega sporazuma o skupnem upravljanju lastnih in mešanih podjetij ter predstavništev v inozemstvu in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednja ridepK 1. DS sprejme Poročilo o poslovanju Iskrine zunanjetrgovinske mreže v letu 1982 in Plah žaTeto 19837 2. DS sprejme dopolnjeno prilogo k Samoupravnemu sporazumu o skupnem upravljanju lastnih in mešanih jpodjetij ter predstavništev v inozemstvu »Delež DO v lastništvu tr-govskega dela inomreže po ključu dohodka v letu 198f«, ki upošteva tudf delež DO DS sprejme pa znanje infonnadjo predsednika komisije KPO SOZD za spremljanje izvajSnja sanad jskega programa v DO Elektrozveze Janka Sekirnika o poteku rcalizadje sanadjskega programa v DO Elektrozveze s predlogi ukrepov in infonnadjo vodje strokovne skupine KPO SOZD za pripravo predloga dolgoročnejših sistemskih rešitev DO Elektrozveze Iva Kiešnika o predlogu za sistemsko rešitev problematike proizvodnih programov in o okvirnem programu statusnih sprememb v DO Elektrozveze. Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Skopa ca, predloga Odbora za finance ter predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči vseh delegacij, razen delegadjfe DO Elektrozveze, naslednji skica: DS zavrne pokrivanje izgube iz rezervnega sklada SOZD Iskra na osnovi predloženega sanadjskega programa TOZD TTS. Glede nadaljnje razrešitve problematike v DO Elektrozveze, sprejme DS na osnovi podanih predlogov v razpravi, soglasno naslednje sklepe: 1. DS soglaša s predlogom za sklic medne seje DS v torek, dne 12. 7. 83 ob 9. uri glede sprejetja nadaljnjih ukrepov za razrešitev problematike v DO Elektrozveze, na kateri mora biti zagotovljena prisotnost vsaj enega delegata iz vsake DO. 2. Pisna poročila in predlogi komisije za spremljanje izvajanja sanadjskega programa v DO Elektrozveze in strokovne skupine KPO SOZD za pripravo dolgoročnejših sistemskih rešitev problematike v DO Elektrozveze se posredujejo v obravnavo vsem DO. 3. DS zadolži KPO SOZD, da po hitrem postopku izdela konkreten predlog za razrešitev - (Nadaljevanj® na 12. strani) te v. En del teh opravil in odločitev je treba izvesti pred začetkom dejavnosti, drug del pa sproti, vposamežhfli fazah dejavnosti po modelu. Predhodno mora delavski svet temeljne organizadje najprej sprejeti sklep, s katerim soglaša, da se delavd z zoženo delovno sposobnostjo rešujejo na način, ki ga predvideva model aktivnofti. Na temelju takega sklepa individualni poslovodni organ temeljne organizadje s pisno odločbo imenuje strokovni team, ki ga predlaga kadrovska služba delovne organizadje. Tak strokovni team se glede na konkretne razmere lahko imenuje tudi za delovno organizadje, kadar je model aktivnosti sprejet v vseh temeljnih organizadjah oz. na ravni delovne organizadje. Sestavljen je iz naslednjih strokovnih profilov: mediana dela, psihologija dela, sodalno delo, varstvo pri delu, or-ganizadja dela, tehnologija in delovno pravo. Hkrati delavski svet temeljne organizadje (oz. delovne organizadje) zadolži strokovne službe, da pripravijo predloge potrebnih dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, predlog o oblikovanju posebnega solidarnostnega sklada za jiokrivan je razlik do »primernega* osebnega dohodka (za izjemne primere iz skupine I) in predlog za izvedbo celovite študije o tehnološko tehničnih in organizarijstih možnostih (ža primere iz skupin I in H), o čemer sklepajo pristojni samoupravni organi. Po imenovanju strokovnega teama sc začne njegovo delo, in sicer v dveh strokovnih fazah. Prva faza obsega evidentiranje ali pregled že izdelane liste delavcev z zoženo delovno sposobnostjo oz. pregled tako imenovane sekundarne dokumentadje (Iti ni zbrana posebej za ta namen) o kandidatih za reševanje po tem modelu. Sem sodi tudi odločitev o ožjem izboru kandidatov in o potrebni nadaljnji tako imenovani primarni dokumentadji, zbrani posebej za te namene, ti je jtotrebna za dokončni predlog rešitve posameznega primera. K primarni dokumentadji sodijo tudi partiahe andiize tehnološko tehničnih in organizarijstih pogojev, katerih potreba se pokaže v celotnem procesu dela strokovnega teama, torej tako v prvi kot tudi drugi strokovni fazi dela. Primarna in sekundama dokumeatadja o posameznem delavcu z zoženo delovno sposobnostjo je bistvenega pomena za delo po modelu, za katero je rečeno, da je strokovno zahtevnejše in pripelje k ustrezni rešitvi v tistih primerih, ko dosedanji načini ne pripeljejo do zadovoljive rešitve. Zato je vsak člgp strokovnega teama zadolžen, da poskrbi za tako dokumentadjo, za kar ima posebno navodilo, ki zagotovi enoten obseg podatkov. Tako član teama za delovno pravo (ki je. npr. sekretar temeljne organizadje ali delavec kadrovske službe) poskrbi za osebne podatke, socialni delavec za tako imenovano sodalno anamnezo, zdravnik za povzetek zdravstvenih značilnosti iz medicinske dokumentadje, psiholog pa za psihološke značilnosti iz psihološke dokumentadje. Član teama, ti pokriva operativno orga-nizadjo dela (ti je npr. vodja delovnega procesa, ob sodelovanju neposrednih vodij dela) poskrbi za razčlenjeni vtis o delavcu pri samem delu, opis dela in nalog ter kratico predstavitev značilnosti širšega proizvodnega procesa, perspektivnost tega delokroga, oceno razlogov, zaradi katerih je delavec nezadovoljen, predlog ukrepov in drige možnosti za delo v proizvodnji. Član teama, ki pokriva tehnološko področje, poskrili sa podatke o tem, koliko posameznik izpolnjuje delovne obveznosti in da oceno motnosti za ugodnejšo tehnološko ureditev. Delavec varstva pri delu, ki je vključim v stre* kovni team pa podi oceno dekmtifepogsiN oz. oceno fizičnih, ekoloških ia po ieo&icflli tudi psihičnih obremenitev pri daša. ^kra 9. julij 1983 STRAN 11 Sklepi 7. zasedanja DS SOZD Iskra (27. 6.1983) (Nadaljevanje zli. strani) celotne problematike v DO Elektrozveze in zagotovi v okviru zakonitih možnosti sredstva za izplačilo normalnih osebnih dohodkov v TOZD TTS DO Elektrozveze. Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra banke Florjana Margana, predloga odbora delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje razvojnih programov OZD SOZD Iskra in predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednje sklepe: 1. DS odobri DO Iskra Commerce TOZD Prodaja 75.500.000 din iz združenih sredstev SOZD Iskra namensko za vlaganje v RO Fabrika lak žice BOR po naslednji dinamiki: 1983 10.000.000 din 1984 20.000.000 din 1985 , 20.000.000 din 1986 . 25.500.000 din. po normalni obrestni meri in ne po 8% kot je zapisano v predlogu samoupravnega sporazuma z Borom. 2. DS priporoča strokovnim službam Iskra Commerce, da poskušajo skrajšati roke vračila, ki so določeni v predlogu samoupravnega sporazuma z 10 leti in 2 letnim moratori-jem. Na osnovi podane obrazložitve direktor ja Iskra banke Fabia Škopaca, predloga Odbora za finance in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS sprejme predlog o spremembi interne izvozne stimulacije v Iskri in sicer na 80% obračunane po veljavnem dnevnem tečaju in naj se obračunava od 1. 6. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Borisa Mužiča, predloga Odbora za Kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS določi predlog Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra v be-sedilu osnutka z dne 27. 12.1982 vključno s predlaganimi spremembami in dopolnitvami, sprejetimi na Odboru za kadrovsko sociabe zadeve in izobraževanje dne 10. 5. 1983 in ga posreduje v sprejem DS DO. Prečiščeno besedilo predloga sporazuma se objavi v naslednji številki glasila-Iskra. Postopek sprejemanja naj se zaključi do 30. 9. 1983. Obvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD. Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Borisa Mužiča in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji skk-p: DS d.oloči Predi°g Samoupravnega sporazuma o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v SOZD Iskra v besedilu z dne 1. 6. 1983 in ga posreduje v sprejem DS DO. Postopek sprejemanja naj se zaključi do 30. 9. 1983. Obvestila o sprejemu zbira sekretariat DS SOZD. Na osnovi podane obrazložitve tajnika notranje arbitraže Jožeta Goloba in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme novo besedilo Pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra. Pravilnik se objavi v naslednji številki glasila Iskra.- 2. DS v skladu s 13. oz. 14. členom pravilnika razpisuje volitve arbitrov, katere izvolijo na predlog sindikata delavski sveti — delovnih organizacij 3 arbitre enovitih delovnih organizacij 1 arbitra — delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra in Iskra banke 1 arbitra Volitve naj se zaključijo do 30.9. 1983. Poročila o izvolitvi zbira sekretariat DS SOZD. 3. DS imenuje na predlog KOS SOZD — predsednika arbitraže: Pavle Gantar, DSSS SOZD njegova namestnika: Nace Pavlin, Kibernetika in Hugo Zaplotnik, Avtomatika — tajnika: Jože Golob, DSSS SOZD — njegovega namestnika: Franc Černe, ERO Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Pavla Gantarja in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS posreduje osnutek Samoupravnega sporazuma o nagradah in priznanjih Iskre z besedili z dne 1. 6. 1983 v javno obravnavo, ki naj se zaključi do 30. 9. 1983. Osnutek sporazuma se objavi v naslednji številki glasila Iskra. Pripombe, predloge in stališča zbira sekretariat DS SOZD, Na osnovi podane obrazložitve predsednika komisije za nagrade in priznanja Iskre Staneta Stareta, predloženega poročila in predloga komisije, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS podel: v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra s podeljevanjem »Nagrad Iskra« in »Priznanj Iskra« v letu 1983 — nagrado Iskra po 3. členu Jožetu Perdanu, DO Električna orodja za dolgoletno ustvarjalno delo na področju organizacije v nepoaredni proizvodnji in za izjemen prispevek k povečanju produktivnosti dela — 5 nagrad Iskra po 5. členu Iliji Rajverju, DO Elektrooptika za izjemne dosežke na področju razvoja elektrooptičnih programov Iskre Veri Mirt Levovnik, DO ZORIN za izjemne dosežke na področju INDOK dejavnosti Ivu Štembergarju, DO Široka potrošnja za izjemne dosežke na področju gospodarjenja in razvoja TOZD TV Pržan Pavlu Gantarju, DSSS SOZD za izjemne dosežke pri razvoju samoupravne organiziranosti SOZD Iskra B.adu Androji, DO Elementi za izjemne dosežke pri razvoju tehnologije vTOZD Upori in družbenopolitično aktivnost Na osnovi predloga predsedstva KOS SOZD, sprejme DS soglasno naslednja sklepa: 1. DS imenuje za delegata SOZD Iskra v filmskem svetu Viba film Miloša Pavlico iz DSSS SOZD Iskra. 2. DS imenuje za delegata SOZD Iskra v svetu Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana Miloša Kobeta, člana KPO SOZD Iskra. Na osnovi predloga delavskega sveta DO Široka potrošnja, sprejme DS soglasno naslednji sklep: DS razreši člana Odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose Marka Vuka in na njegovo mesto imenuje Franca Rozmana iz DO Široka potrošnja TOZD Prodaja. Odslej dva aktiva invalidov V KmtjsSd Iskri dehtet« dva aktiva iavaldov. Na redni letni konferenci prejšnjega aktiva sta bila letos spomladi izvoljena izvršna odbora Al Tdematike in Al Kibernetike — Električnih orodij. »Organizacijske spremembe so pogojene z reorganizacijo Iskre v Kranju«, je povedal prejšnji predsednik Al Miha Logar, »vsaka delovna organizacija ima svoj način in pristop do reševanja invalidske problematike. Todi programi so različni in drugače finančno ovrednoteni, glede aa poslovni uspeh. S teni je bila delitev aktiva utemeljena.« Kakšne so predvidene povezave med aktivoma? »Aktiva nameravata še naprej enotno izvajati program za razreševanje problematike invalidnih delavcev in delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. Za to bo skrbel koor-dinarijski odbor, v katerem bodo predsedniki in podpredsedniki aktivov ter tajnica Al Kibernetika — ERO. Odjjor bo predstavljal aktiva pri delovanju navzven, predvsem pri sodelovanju z drugimi aktivi invalidov, na primer z aktivom Elektrokovine v Mariboru.« AS imate že izdelan program? »Prva naloga novih aktivov bo dopolnitev akcijskega programa za razreševanje invalidske problematike, pri čemer bodo sodelovale strokovne službe vseh DO. V njem bodo zajete vse dodatne naloge z roki in nosilci. Nadaljevali bomo z obiski in obdaritvijo teže pokretnin invalidov ter organizirali razne družabne oblike, srečanja in izlete, ki jih ti ljudje zelo potrebujejo. Mednje sodi tudi tradicionalno sodelovanje z invalidi Elektrokovine v Mariboru, koordinacijska odbora se sestajata dvakrat letno, izmenjava izkušenj in informacij o delovanju aktivov poteka dvakrat mesečno po telefonu, kar je v času stabilizacije nujno. Izkazalo se je, da je to sodelovanje koristno za invalide obeh OZD in ga bomo še naprej krepili. Pogoj za uspešno izvajanje programov dela, ki bodo sprejeti, je po mojem mnenju tesnejše sodelovanje strokovnih služb in sindikata (če le-ta smatra, da je to potrebno) z obema aktivoma. Dosedanji aktiv je uspešno sodeloval s socialno službo in službo za stanovanjska vprašanja, ki sta vodstvu nudila potrebno strokovno podporo.« AH pričaknjete, da bo delo v novih aktivih kmalu zaživelo? »V Telematiki vodim aktiv jaz, za predsednika Al Kibernetike — ERO je bil izvoljen A.nton Zadnikar, prejšnji podpredsednik aktiva. Tudi ostali člani obeh izvršnih odborov so vpeljani v delo in problematiko invalidov dobro poznajo, zato nimam bojazni, da aktiva v prihodnje ne bi uspešno reševala zastavljenih nalog«. Kej menite o orgaitigiranosti invalidov v drugih Iskrilih org* nizati jak? »Od dislociranih TOZD kranjske Iskre najbolj uspešno izpolnjujejo program v Tovarni mehanizmov v Lipnici. Drugod v naši sestavljeni organizaciji invalidi niso organizirani v aktive, čeravno bi se lahko zgledovali po uspešnem delu Al v Kranju. Menim, da bi moral odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela v SOZD Iskra zagotoviti osnove za enoten pristop k reševanju invalidske problematike v vseh delovnih organizacijah, zlasti še, ker vse kaže, da se bo v bodoče omenjena problematika reševala predvsem v združenem delu. Žal pa je zanimanje odgovornih služb za ta vprašanja premajhno, ali pa službe na te naloge še niso pripravljene. Vendar bo prišel čas, ko bomo spoznali, da je preventiva cenejša od kurati-vel« Prosim, naštejte najpomembnejše naloge aktivov? »Do izdelave dopolnjenih programov dela morata aktiva nadaljevati z utečenimi aktivnostmi. Med najpomembnejše naloge sodi skrb za vsestransko preventivno dejavnost, saj število invalidov hitro narašča. Delo, delovno okolje in razmere je potrebno prilagajati delavcem, predvsem invalidom in delavcem z zoženo delovno sposobnostjo. Menimo, da so preventivni zdravstveni pregledi še vedno preskromni. Medicina dela se premalo ukvarja s konkretnimi problemi. Strokovne službe za socialno delo in varstvo pri delu naj bi se v večji meri posvetile odkrivanju problemov in ogroženosti delavcev in invalidov v samih delovnih okoljih. Še vedno ni uresničena naša pobuda za skupinsko reševanje določenih vprašanj invalidov, kot so pošiljanje na ocenitev telesne okvare, popis vseh zaposlenih invalidov, prerazporejanje delavcev z zoženo delovno sposobnostjo ipd. V tem timu naj bi sodelovali predstavniki strokovnih služb in aktiva invalidov (psiholog, socialni delavec, kadro-vik, analitik dela, varnostni inženir in zdravnik), občasna pa še tehnolog, pravnik in vodje dela. Sele ko bo ta skupina zaživela, bo moč rešiti nakazane probleme invalidov in DO. Hkrati je stalno potrebno razvijati poštene in humane odnose do sodelavcev — invalidov v obojestransko zadovoljstvo. Spodbujati je treba izobraževanje mladih invalidov, kar je nujno, če jim hočemo zagotoviti primemo zaposlitev, kljub stopnji njihove invalidnosti. Samo primemo zaposlen delavec bo tudi visoko produktiven. Invalidi se pogosto pritožujejo, da so zapostavljeni pri možnostih za napredovanje in pri ocenjevanju njihovega delovnega prispevka. Zato bo treba tudi z objektivnim nagrajevanjem motivirati invalidne delavce k večji delovni storilnosti.« Alojz Boc Časopisne novice V Iskrini Kibernetiki v Kranju premeščajo delavce. Prestavljajo jih iz ene v drugo temeljno organizacijo, prav tako pa prenašajo tudi dele posameznih proizvodnih procesov. Razumljivo je, da povzročajo posegi v utečeno življenje nemir, vendar so v resnici nujno potrebni. Gre za izvoz. Tovarni števcev potrebuje za izpolnitev izvoznih naročil 120 delavcev. Ker kakovost dela ne sme trpeti, ne bi bilo smotrno zaposliti novih delavcev. Zato sr pomagamo z različnim prenašanjem drugih proizvodnih procesov in tudi premeščanjem delavcev tako, da proizvodnja nemoteno poteka v večizmenskem procesu — Dnevnik, Ljubljana. Jugoslovanski proizvajalci mikroračunalnikov so se usmerili v glavnem na izdelavo procesnih mikroračunalnikov, ki jih uporabljajo za kontrolo in vodenje različnih procesov v tovarnah, hidroelektrarnah, na naftnih poljih itd. Kot proizvajalec osebnih mikroračunalnikov — nemogoče 'je natančno razlikovanje s hišnimi in poslovnimi računalniki, kajti vsakega se da uporabiti za več namenov — je treba omeniti Iskro, ki bo kmalu ponudila tržišču mikroračunalnik s karakteristikami svetovnega razreda po ugodni ceni. Ta mikroračunalnik — navajajo ceno 40 — 50 tisoč dinarjev z nazivom Abakus 02 — je konstruirala deseterica članov »Mikroraču-nalniškega kluba« iz Ljubljane. Od njih je Iskra kupila pravico za proizvodnjo. Mikroračunalnik je izdelan na temelju mikroprocesorja 6502 in se razlikuje od podobnih računalnikov po razširjenem pomnilniku in možnih spremembah v konstrukciji. Člani kluba se ukvarjajo tudi ?. modernim procesorjem Intel 8088, ki je vgrajen v nove IBM _ vrste, s tem pa-lahko pričakujemo iz Ljubljane še kakovostnejši mikroračunalnik ali celo sistem. V Nišu so končali prvo tehnološko stopnjo gradnje nove tovarne slikovnih cevi EL Stekla je tudi že tako imenovana testna proizvodnja, v kateri so uresničili 80 % del prve stopnje gradnje in znižali substitucijo uvoza od 20 do 30 %. V' gradnjo tovarne je vloženih do sedaj 2,2 milijarde dinarjev. Do konca leta bo zapustilo tovarno 40 tisoč slikovnih cevi, izdelanih iz uvoženih delov in materialov. Gradnja tovarne se sedaj nadaljuje, potrebne bodo še štiri tehnološke stopnje. Ko bodo končane, bo dosegla proizvodnja že zmogljivost 350 tisoč slikovnih cevi. Niška El je kupila opremo za tovarno in licenčno dokumentacijo od holandskega podjetja Philips, izdelovala pa bo slikovne cevi vrste 30 AX, premera 51, 56 in 66 cm — Privredni pregled. Kranjska srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve je pred kratkim prejela v uporabo sodoben večnamenski mikroračunalniški sistem Iskre—Delte. Stroj za sitotisk Želja v vseh delovnih sredinah je delati kvalitetno in hitro, posodobiti proizvodnjo in olajšati delo. Za izpolnitev teh zahtev pa so potrebna precejšnja vlaganja v nove stroje in naprave. Mnogokrat se zgodi, da takih strojev in naprav ni moč dobiti na domačem trgu, ampak jih je potrebno uvoziti. Spričo trenutnih težav našega gospodarstva je uvoz strojev in naprav omejen. Zaradi tega se večkrat postavi vprašanje ali stroj — napravo izdelati doma ali pa čakati na dovoljenje za FESTOV stroj za sitotisk. Shkosj6^ tančno ogledal in porodila se ideja, da bi tudi sam lahko tak stTdL|) delal Sliko stroja je pokazal J*6,. Koncu,ki se jetakoj navdušil nad mu dal vso moralno podporo vzpodbudil k izdelavi stroja. . y Jože je s pomočjo s sodelavcev^. pričel z realizacijo svoje zamisli- , delavi stroja je uporabil domače P0 j matske elemente in s svonmi reŠitv, matske elemente in s svojimi re-nalogo uspešno zaključil. Pri snem obratovanju so bili doseženi^. rezultati in stroj bo predan v pr°*zV » njo takoj, ko bo odpravil še m3 " « uvoz. Tovarna pnevmatskih elementov FESTO iz Avstrije posveča reklami veliko pozornost. Svoje kupce redno oskrbuje s prospekti svojih proizvodov in njih praktično uporabo. Pri pregledu reklamne revije je Jože Koselj opazil pomanjkljivosti. .jo Ta stroj je dokaz, da še z dobro i . in željo po ustvarjalnem delu lahko <11$ doma marsikaj naredi in se na ta ^ prihrani jo dragocene devize in da b0 vzpodbuda zanj in za vse nas po re^ l vanju podobnih problemov. Jože Koselj ob izdelanem lastnem stroju. Strokovnjaki Iskre—Delte sicer že dlje sodelujejo pri rednem učnovzgojnem programu računalništva na tej šoli in tudi zunaj šolski dejavnosti, vendar šola doslej svojega računalnika ni imela. Y novem šolskem letu bo torej srednja šola ob sodelovanju Iskrinih strokovnjakov lahko še udobneje uresničevala svoj program računalništva. Gorenjska se glede začetka delovnega časa obnaša v proizvodnih dejavnostih dokaj neenotno. V Kranju je skoraj polovica zaposlenih začela delati ob 6., podobno tudi v Radovljici, medtem ko v drugih občinah upoštevajo družbeni dogovor-V kranjski Iskri Telematiki so na de skem svetu, ko so sprejemali sklep o de* ^ nem času z začetkom ob 6., poudarili' niso bile izvedene »potrebne in nujne membe delovnega časa v negospod"]^ sferi tako, da smo se kot uporabniki st°n. .. vse bolj srečevali z nepremostljivimi tc vami.« Glas, Kranj. Zbral in uredil Marjan ^ SOZD ISKRA Izobraževalni center Ljubljana razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu: 5. zunanjetrgovinska šola v Iskri v času od 1. 2. — 26. 4. 1984 Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem,- ki jih Iskra usmerja na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre- 'viji, VSEBINA: Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo po-'dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Novs specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslovne prakse s končnim poudarkom n8 Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja. 0G( POGOJI ZA VPIS: Za vpis v program strokovnega izpopolnjevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti, ____ _________‘ __ — ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjemom8 tudi druge smeri, — obvlada aktivno enega od svetovnih jezikov. — je star. (praviloma) do 35 let. Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, morajo ta izpit, ki je eden od pogojev za ZT registracijo-opraviti do pričetka »5. Zunanjetrgovinske šole v Iskri«. Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje, oz. za pripravo kandidatov^8 opravljanje posebnega strokovnega izpita bo od 26. 9. do 8. 10. 1983 v Portorož*-Izpitni roki v letu 1983 bodo v oktobru in decembru pri izpitni komisiji na Gospo darski zbornici Slovenije. ORGANIZACIJA: Skupne oblike andragoškega dela bodo organizirane celodnevno 6 dni v tednu-Kandidate opozarjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole besedna delovna obveznost-Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom Šolanja'prejeli pošeBej pripravljeno študijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti. V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izbranih ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehniških temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo. Udeleženci, ki bodo vse obveznosti iz programa uspešno opravili, bodo prejeli spričevalo o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na zahtevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre. NOSILCI PROGRAMA: Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana VODJAPROGRAMA: mag. Mitja Tavčar, dipl. inž. STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA: dr. Ferdinand Trošt ČAS IN KRAJ: - S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli L 2. 1984 ob 8. v hotch* TRANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 26. ’■ 1984 ob 14. PRIJAVE: Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušen) naj TOZD oziroma DSSS pošljejo najkasneje do 15. 9. 1983 na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije VKL Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami kandidatov za šolanje že v mesecu septembru 1983 (ZT registracija, dopolnilni tečaji tuj'" jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole). Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini pt0-grama lahko dobite na tel. št.: 061/222-212.