sr.
11/12
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
časopis slovenskih delavcev
Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana
Ljubljana, 7. marca 1996 • letnik 55
Ravbarkomanda
»Kaj naj naredi ženska v tako hudo spremenjenem sistemu ?
Do včeraj je imela zagotovljeno delovno mesto in eksistenco. Danes to ni več vsesplošno priznana pravica.
Naša ženska je izredno obremenjena, na trgu delovne sile zaradi vrste vzrokov in še več izgovorov nekonkurenčna, njeno delo je sramotno nizko plačano in njeno delovno mesto najbolj ogroženo. Povsem je odrinjena od javnega življenja...
Zato je za žensko sindikat še toliko pomembnejši, menda tudi edini, ki še ščiti njene pravice!«
Tako razmišlja Andrijana Golob iz SKEI. Njen članek boste našli vPanora-mi - poleg drugih izpod ženskih peres, s katerimi smo obeležili letošnji 8. marec.
UMRI,
CE
NIMAŠ
DENARJA!
Namesto sistema zdravstva, hi bi potrjeval ustavno načelo, da je Slovenija pravna in socialna država, bodo manj premožni morali za zdravstveno pomoč prosjačiti.
MIHISTER ROP BI KUPOVAL
SE ŠTIRI TEDNE
DO
NOVEGA ZAKONA 0
PLAČAH?
stran 5
ŽULJAVA
POT
DO
MrmmSmmMmMmk
stran
10
stran
4
PRI SVOBODNIH SINDIKATIH
SPET JAVNA TRIBUNA
0 USODI ZDRAVILIŠČA RIMSKE TOPLICE HI

KOT V PRAVLJICI
Sindikalni
zaupnik
TE, sreda 1400
STALEN. EBIIIM. IR POL USPEHA
Republiški odbor sindikata delavcev v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji sprejema vladine ukrepe za pomoč delovno intenzivnim panogam kot dobronamerne, ni pa v povsem zadovoljen z načinom reševanja težavnega položaja tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. Zlasti se ne misli odpovedati zahtevam po selektivnem znižanju prispevnih stopenj za ti dejavnosti in carinski zaščiti domače industrije pred uvozom cenenih in nekakovostnih izdelkov. Tema ukrepoma vlada ni posvetila dovolj pozornosti, sta pa tako po mnenju sindikata kot Gospodarske zbornice ključnega pomena za razbremenitev obeh dejavnosti. Na seji minulo sredo je ROS tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije sklenil, potem ko je poslušal podrobnosti o vladinih kratkoročnih ukrepih (o njih pišemo na strani 8) pomoči delovno intenzivnim dejavnostim, takih je v Sloveniji osem, izkoristiti pripravljenost poslank Brede Pečan, Danice Simšič in Mateje Kožuh-Novak, da v državnem zboru sprožijo razpravo o pomoči tema dejavnostima. ROS bo pripravil osnutek zakonov, ki bi bili v pomoč, izvršni odbor pa bo tudi razmislil o vseh načinih pritiska na odločujoče dejavnike v državi, da bi sprejeli take ukrepe in tako naglo da bi bili učinkoviti.
B. K.
7. marca 1996
Piše: Ciril Brajer
Resnice so tako zelo preproste, da se vedno znova začudimo, kako to,
da jih sami nismo že zdavnaj odkrili.
Rudi Ringbauer, Božje resnice
NI NAM VSEENO,
SAJ NAM NE MORE BITI!
Tako je pribil predsednik ZSSS, Dušan Semolič, ko je na sestanku s funkcionarji območij slišal, kolikšna je naklada Delavske enotnosti. Razprave o vsebini časopisa, ki so se po dolgih letih šušljanja torej vendarle prebile do stopnje javne obravnave, se v Zvezi svobodnih sindikatov bližajo svojemu sklepu.
Kakršen koli ta že bo, široko javno pogovarjanje ne more zgrešiti. Pelje do boljšega medsebojnega razumevanja, med kresanjem mnenj se kristalizirajo nesporazumi in le tak način soočanja vsem omogoča, da povedo svoje. In le tak način omogoča, da so skupno usklajena mnenja potem lahko tudi upoštevana, uresničljiva.
Nekaj takšnih, tako oblikovanih spoznanj je že dorečenih. Sindikati v ZSSS skoraj brez izjeme ugotavljajo, da Delavsko enotnost še kako potrebujejo. Prvič kot sredstvo obveščanja, drugič kot strokovni pripomoček, tretjič kot erto od poti do članstva in obratno, četrtič kot sredstvo za mobilizacijo, eno od vezi med sindikati in med njihovimi vodstvi s članstvom... Nenazadnje gre tudi za dolgo in bogato tradicijo delavskega časopisa, za element pripadnosti, prepoznavnosti, končno kar za neke vrste statusni simbol.
Naj vse to podkrepim z nekaj povzetki misli iz ankete med sindikalnimi seminaristi, objavljenimi v prejšnjem Sindikalnem zaupniku:
•	»O posebni tematski strani za soupravljanje sem slišal šele na tem seminarju. V podjetjih je pač tako, da časopis, če sploh, dobivajo le sindikalni zaupniki. Drugi delavci mu sledimo bolj od daleč.
•	Za to obliko koristne strokovne pomoči pri soupravljanju sem prvič slišala včeraj. Delavsko enotnost žal dobivajo le sindikalni zaupniki.
•	Te strani še nisem videl, ker berem DE le občasno. Kazalo bi jo naročiti vsaj še za člane svetov delavcev...«
Kakšen naj časopis bo, se torej niti ni tako težko dogovoriti. Res se še spopadajo mnenja, ali naj bo bolj strokoven ali bolj poljuden, ali naj bo namenjen predvsem sindikalnim funkcionarjem in zaupnikom ali morda čim širšemu krogu delavcev, ali naj te obvešča o delu sindikalnih organizacij ali naj beleži tudi odmeve tega dela... Toda ta mnenja in dileme se vse bolj bližajo skupnemu imenovalcu:
Osnovni pogoj je, da je časopis tak, da ga bralci z veseljem vzamejo v roke! Če ga namreč nihče ne odpre, je lahko še tako nabit s strokovnostjo, znanjem, koristnimi napotki in nasveti, pa je vse to dobesedno vrženo proč!
Zadnja pisna pripomba, ki sem jo videl na račun Delavske enotnosti, se ubada s podobno, a po mojem povsem odvečno dilemo. Takole razglablja:
»V 34. členu Statut ZSSS določa, da Zveza obvešča člane sindikatov dejavnosti in javnost ter da je glasilo Zveze Delavska enotnost.
Glede na navedeno smo mnenja, da bi za izvedbo te statutarne naloge morali način obveščanja pripraviti v predsedstvu ZSSS.
Pri uredniški zasnovi manjka prav ta načelna usmeritev ZSSS, saj se prepletata pojma glasilo in časopis, ker po naši oceni glede na vsebinsko zasnovo glasilo oziroma časopis ne moreta biti v istem kontekstu.«
Prepričan sem, da bo predsedstvo ZSSS na to pobudo odgovorilo oziroma ukrepalo.
Sam pa lahko pomagam dilemo razjasniti z logično igrico:
Glasilo ne more biti časopis, časopis pa je lahko glasilo!
Gre namreč za širino pojma, da ne bi preveč premleval o vsebinskih razlikah. Glasilo je ožje, namenjeno zgolj temu, kar pove beseda sama. Temu, kar običajno karikiramo s trobilom. Ciljni publiki pač razglaša, kar ji kani razglasiti organ, ki je glasilo ustanovil.
Časopis pa je namenjen širšemu krogu bralcev, opravlja vse funkcije, ki sem jih naštel že malo prej, in še številne druge. In če jih opravlja dobro, če ob tem spoštuje določeno usmeritev, ki jo je za povrh sprejel za svojo, je lahko hkrati čudovito, veliko bolj učinkovito glasilo te usmeritve.
Naj ponovim: Večina razprav, ki sem jim imel možnost prisluhniti ali jih prebrati, je naklonjena temu širšemu pristopu.
In naj si dovolim še eno ponovitev: H katerikoli usmeritvi se bo nagnila kocka vse bližje končne odločitve, izdelek bo treba spraviti med bralce! Vse ankete, vsi pogovori kažejo, da delavci tak časopis potrebujejo in ga želijo. In da se sindikati tega zavedajo.

časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:..............................
Naslov:...................................................
Podpis naročnika:
DE, št. 10, 29. 2.1996
Ponavljam, ljubi T. Kušlan, da sem vedno pristaš smiselne polemike, ki jo seveda nejemljem kot prerekanje za oslovo senco, temveč naj bi nečemu koristila. Najina očitno ne obeta kakšne koristi, zato jo s tem končujem. Nikakor ne dvomim o Vaših žlahtnih namenih, a z načinom, kako jih utemeljujete, bi se vsaj o tem primeru res skrajno težko strinjal. Zagotovo zgodovina ni samo mrtva preteklost in mene v to ni treba prepričevati. Vi pa si očitno ne boste pustili dopovedati, da je precej bolj zapletena, kakor jo prikazujete, zato še enkrat protestiram zgolj proti razglašanju zgodovinarjev za nekakšne plačance režima. Kajti v prejšnjem inv sedanjem režimu je (bilo) veliko ljudi, ki so prav od režima živeli veliko bolje kot npr. zgodovinarji. Vzemiva samo razne oblikovalce in propagandiste, ki režimskim ustanovam prodajajo svoje storitve za kaj mastne denarce, pa se živ hudič ne spravi nanje, iz zgodovinarjev pa bi vsi radi delali cenene režimske vlačuge.
In še nekaj! O Vaših sicer častivrednih prizadevanjih kaj klavrno govori poskus, da bi svoje sobesednike ali ljudi, v katere merite s svojo kritih), tako ali drugače osebnostno diskvalificirali, istočasno pa sebi malce polaskali. V take manire sodi spraševanje moje malenkosti, če se kot bivši sekretar zgodovinske hmisije CK ZKS nisem vprašal, komu je bilo sporno poročilo zgodovinarjev namenjeno. Hkrati ko skušate namigovati na mojo domnevno slabo prikrito preteklost (»h>t bivši član CK ZKS bi moral dobro vedeti«, da je bil odhod /71 Kušlana/ iz sindikatov 1982. leta malone sovražno dejanje, včlanitev vanj 1990. pa prav tako), dokazujete svojo nenehno površnost, na katero sem že opozoril. Ob vseh svojih političnih prešuštvih rnorarn^ skromno zanikati članstvo v CK-ju. Že precej let pa tudi v vseh strankah. Nemarna slovenska manira, da se ljudem očita to, 'kar so (bili), je dokaj navzkriž z načelom, da se sodimo po dejanjih, ne pa po statusih in besedah. Razmetavanje s svojimi junaškimi dejanji (o čemer sicer dvomim, kadar gre za odhod in/ali povratek v sindikalno organizacijo) pa prepuščam okusu posameznika.
Tudi večina Vaših drugih trditev je stvar osebnega prepričanja, ki k sreči ni prepovedano. Kar pa zadeva primer škofa Rožmana, tu sva si malce bližje. A to ni edini primer, ko ta država nima jasne predstave, kam bi pravzaprav želela spadati. Po vsem sodeč, jo zmaga partizanov spravlja v večjo zadrego kot posamezni ekscesi, ki so jih povzročili oni sami ali pa (partijsko) vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja v njihovem imenu - in jo moti bolj od nediferencirane rehabilitacije povsem hudodelskih in najbrž domala nedolžnih sodelavcev fašističnih okupatorjev. Toda vse te stvari bi terjale sistematično delo in jasna načelna stališča, ne pa po-litično-propagandističnih puhlic.
S spoštovanjem
Martin Ivanič, Ljubljana
Obseg storitve boleča višina članarine
DE št. 9, 22. 2.1996
Ob rob nekemu razmišljanju
Kolega Brane v svojem razmišljanju o sindikalni članarini v zadnji številki DE javno razmišlja o nerazumljivih zahtevah po ohranjanju dosedanje višine članarine oziroma nepristajanju predsedstva enega sindikata (GiT) na drugačen sistem delitve članarine (znotraj 0,60 odstotka).
Strinjam se s pretežno vsebino njegovega razmišljanja, vendar je njegova izjava glede našega »drugačnega razmišljanja« in \ tem izkazovanja v javnosti, »da obstajamo«, le prehuda.
Za naše »drugačno« razmišljanje, ki ga sicer niti najmanj ne jemljem za slabo, bi morali poseči malo nazaj v čas, ko sem prevzelfunkcijo sekretarja in delo opravljal volontersko skroaj leto dni, iz preprostega razloga, ker so sredstva iz bzrane članarine zadostovala le za pokrivanje tekočih stroškov.
Kljub vsemu smo preživeli krizo, uspeli sanirati naše poslovanje, začeli izvajati sprejeti program dela in brez psoebnega izkazovanja med prvimi uspešno zaključili pogajanja na področju PKP.
Nihče nas v tem času ni vprašal, kako nam gre, boste zmogli ali potrebujete pomoč. Kljub težki situaciji smo nudili finančno pomoč, kjer je bilo potrebno. Misel o znižanju določenih stroškov (strokovnih služb, najemnine...) smo hitro opustili ter si sami iskali pot za rešitev.
Ob podpori in razumevanju članstva smo premagali tudi te težave. S sklepom 1. konference marca 1995je bila v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije določena članarina v
višini 0,80 odstotka. Sprejet je bil tudi pogojni sklep o prehodu na 1 odstotek v letu 1996, če se bodo za to odločili tudi drugi sindikati.
Iz navedenega je razvidno, da vsaj naš sindikat nima zahteve po ohranjanju dosedanje višini članarine, ker se nam to ne bi izšlo in bi lahko zaprli vrata.
Ugotovitev kolega Braneta, da ne sprejemamo različnega načina delitve, ne drži, ker ga že izvajamo glede na višjo članarino, res pa je, da ne pristajamo na znižanje deleža, ki pripada sindikatu dejavnosti. Prav tako se ne strinjamo z od hoc znižanjem deleža, ki pripada območnim organizacijam. Oba primera zahtevata temeljito analizo sedanjega stanja oziroma simulacijo stanja v prilu>-dnje, da se bomo izognili kasnejšim nepotrebnim zapletom ob realizaciji novega delitvenega razmerja. Vse preveč je odprtih vprašanj, ki zahtevajo odgovore. Da je naše opozorilo in pobuda umestna, dokazuje že sedanja situacija na posameznih območjih, kjer se dnevno ubadajo sfinančnimi težavami. Kake) bodo preživeli ob znižanem deležu članarine, ne vem. Če bo finančno pokritje območnih organizacij urejeno znotraj ZSSS, brez zahtev po dodatnih sredstvih sindikatov dejavnosti, tudi naš sindikat nima nič proti znižanju deleža članarine za območne organizacije.
Spoštovanemu kolegu predlagam naj pogleda naše konkretne pripombe, ki so bile podane na Pravilnik o finansiranju in finančno-materialnem poslovanju ZSSS, in ugotovi, zakaj naš »začasni« ne. Ob kavici ali kozarcu (po želji, saj smo gostinci) pa bova ponovno ugotavljala »obstoj« našega sindikata in spregovorila o vprašanjih, ki dodatno potrjujejo našo odločitev.
Ivan Jurše
Ganljiva skrb za Litostroj
Cela vrsta predvsem mlajših novinatjev v različnih občilih sistematično napada svobodne sindikate zaradi stavke v Litostroju, češ da ga to pelje v propad. Govorijo o političnem štrajku, za katerim naj bi seveda stala 2X5D, in dejansko pozivajo delavce naj ne nasedajo demagogom. Kar se demagogov tiče, bi jim dal kar prav čeprav pozivanje na treznost pri takšnih plačah, ki pridejo kot Pavliha, kadar pač pridejo in kakršne pridejo, ni nič drugega kot demagogija. To je pač tipična logika ora et labora. Vprašujem samo, ali bi bili ti isti novinarji tako potrpežljivi in razumevajoči, če bi šlo zanje in za njihove plače.
Če je kdo demagog, so to tisti, ki so leta 1987pripeljali delavce iz tega istega Litostroja pred skupščino pri 1200 markah plače in. zahtevali 2000 mark, danes pa napadajo konkurenčni sindikat, ki zahteva nič drugega kot spoštovanje kolektivne pogodbe - pa še te ne v celoti, ter izplačilo lanskoletnega regresa, ki bi po SKP za gospodarsvo moral biti izplačan lanskega julija. Mar so gospodje in gospodične že kdaj slišali za kolektivne pogodbe - tudi delavske, ne samo novinarske - ter kaj pomeni v Evropi nespoštovanje kolektivne pogodbe za delodajalca ? Je že tako, da sita vrana lačni ne verjame. To seveda vidi tudi po tem, da povsem mirno in brezdušno zahtevjao zaprtje Tama ali katerekoli druge tovarne, še posebno, če je ravno direktor napačne barve. Po drugi strani pa imajo polno mero razumevanja za dr. Duhovnika, ki hoče dokapitalizirati Litostroj iz neznanih virov, in se ne vprašajo, katerea tuja banka je tako neumna, da bi nekomu zaupala 22 milijonov mark brez kakršnekoli garancije. Ali ni to vsaj čudno? In kako, da se nobeden od teh novinarjev ne vpraša, ko so hkrati pripravljeni pri Tamu brskati po gnojišču, kakšni so dejanski motivi posojilodjalcev in vlagatelja.
Kakšno moralno pravico imajo skrbniki za delavski blagor obtoževati sindikate za ludizem, ko so sami v bistveno drugačnem položaju, v nekaterih primerih tudi v medijih, katerih viri financiranja so več kot nejasni. Pozivanje na strpnost in potrpežljivost bi imelo smisel, če bi bile tovarne še v družbeni lasti, ker bi vsaj formalno bile tudi v lasti zaposlenih - tako pa je tako početje navadna hipokrizija. Podjetja v državni lasti so se že zdavnaj spremenila v politično bojišče. To se vidi tudi po različnem tretiranju Litostroja in Tama. Zelo lepo to dokazujejo banke, ki so jih preko obrestnih mer sanirali vsi v teh podjetjih zaposleni delavci, zdaj pa jim te banke odrekajo posojila za zgon proizvodnje in izplačilo plač. Menda je tudi oslu jasno, da proizvodnja brez rednega izplačila plač in s samo zagotovljenim repromateiralom ne more dolgo teči. Še več, celo prepričan sem, da bi ravno tisti, ki od delavcev zahtevajo vztrajanje na delovnih mestih brez plač, že zdavnaj vrgli puško v koruzo. Položnic namreč ni plačuje niti sklad za razvoj niti vlada niti Karitas, in čudeže na finančnem področju je sposoben de-
V spomin
Dr. TEODOR TOMINŠEK
V	94. letu starosti je prenehalo biti srce enega največjih slovenskih pravnikov - pokončnega sodnika dr. Teodorja Tominška.
V	stari kraljevini Jugoslaviji je kljub pritiskom takratnega klerofašističnega režima leta 1938 obsodil takratnega upravnika Ljubljanske policije L. Hacina zaradi nezakonitega zadrževanja komunistov v zaporih. Niti takrat niti kasneje ni bil član Komunistične partije. Bil je samostojna osebnost in se zavzemal za dosledno spoštovanje zakonov.
Kot zaveden, pošten Slovenec se je takoj po italijanskonemško-madžarski okupaciji Slovenije leta 1941 priključil Osvobodilni fronti in narodnoosvobodilnemu gibanju. Deloval je v ilegali kot predsednik odbora O F v pravosodnih organih. S svojim zgledom poštenega človeka je večino tedanjih pravnikov, ki so delali na ljubljanskih sodiščih, pridobil za Osvobodilno fronto.
V	partizanih je kmalu postal glavni pravni referent v Glavnem štabu NOV Slovenije. Dosledno se je zavzemal za neodvisno sodstvo. Bilje udeleženec sodnega procesa protivojnim zločincem leta 1943 v Kočevju. V članku “Spomini sodnika ", ki ga je proti koncu leta 1995 objavil Pravosodni bilten, je med drugim, zapisal: »Bil sem član tega izrednega vojaškega sodišča in kot tak lahko tudi sedaj po svoji najboljši vesti potrdim, da je proces kljub najtežjim pogojem okupacije (b lizanj e nemške ofenzive) potekal po temeljnih načelih demokratičnega sodstva in da niti v sodni preiskavi niti na javni obravnavi ni bil izvajan niti najmanjši pritisk na obtožence. Tudi na nas sodnike niti na tožilca niti na branilce ni bilo nobenih nezakonitih vplivov. Sodili smo res neodvisno in po svojem globokem prepričanju.«
Po osvoboditvi je bil predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije, potem podpredsednik Zveznega vrhovnega sodišča in končno sekretar za pravosodje v LR Sloveniji. Dosledno se je zavzemal za samostojnost sodišč in se moral spopadati s sektaši v naših vrstah, ki so v tedanjih razmerah menili, da morajo sodišča služiti politiki. Bil je med prvimi, ki so pri nas po drugi svetovni vojni gradili koncept pravne in demokratične družbe.
Zaradi bolezni se je upokojil že v petdesetih letih. Prekmalu, saj se je s tem nehala njegova neposredna vloga v našem družbenem Življenju. Tako ga srednja generacija, kaj šele mlajša, ne pozna. Menim pa, da bi bili v prid zagotavljanja resnično pravne države dolžni objaviti njegov ustvarjalni opus.
Nekaj desetletij sva bila soseda v isti stolpnici. Pogosto sva se srečevala in pogovarjala. Vedno me je impresionirala njegova vitalnost, fizična in duhovna. Še pred nekaj leti je kot zagnan planinec (njegov prednik je zarisal Tominškovo pot na Triglav) hodil vsak teden na Katarino. V zadnjem času pa se je vsak dan vsaj dvakrat sprehodil do Tivolija. Kljub veliki starosti je spremljal vsa naša današnja politična in družbena dogajanja. Bil je objektiven opazovalec, ki ni izhajal iz strankarskih ali ideoloških opredelitev. Zelo pohvalno se je izražal o vseh pozitivnih dejanjih v samostojni Sloveniji, ne glede na to, katera stranka jih je spodbudila in izvedla. Hkrati pa je enako objektivno grajal vsa nečedna početja. Večkrat mi je rekel, da je teh preveč.
Ob vsakem srečanju, in teh je bilo kar nekaj vsak teden, me je vprašal, ali mu lahko dam v branje kakšno novo knjigo. Zadnja, ki sem mu jo dal, so bili spomini Franceta Perovška »Moja resnica«. Prebral jo je v dveh dneh, in ko mi jo je vrnil, je rekel- »Zelo dobra knjiga. Dogodke opisuje verno. Še več takšnih del bi se moralo pojaviti v naši javnosti, kajti prehojena pot je bila tako uspešna, da je mlajši rodovi ne bi smeli pozabiti.«
Jože Smole
lati samo dr. Duhovnik in agencija za sanacijo bank.
Tu ne gre za nikakršno lažno socialo, temveč za zahtevo, naj končno vlada reče bobu bob, in če je položaj res tako brezupen, odpiše zavožena podjetja. Toda hkrati naj ne odpisuje tudi tisočev in tisočev ljudi, kar dejansko počnejo mnogi komentatorji in tudi lažni sanatorji!
Tugomer Kušlan
Izjava za javnost	_
Območni odbor Zveze druženj bbrcev in udeležencev NOB občine Ajdovščina in vipava v imenu svojih 1400 članov ostro protestira proti namenu svetnikov Slovenskih krščanskih demokratov in Socialne demokratske stranke Slovenije mestnega sveta Mestne občine Ljubljana glede odstranitve in rušenja spomenika Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja. Z veliko žalostjo ugotavljamo, da svetniki obeh strank ne poznajo zgodovine slovenskega naroda, še manj pa zgodovinskih dejstev o pomenu narodnoosvobodilnega boja, ne poznajo tudi voditeljev tega boja. Brez OF in NOV ter voditeljev Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja in drugih ne bi bilo danes samostojne Republike Slovenije, bila bi še kraljevina Jugoslavija ati pa del Avstrije in Italije, po vsej verjetnosti pa tretjega rajha.
Boris Kidrič in Edvard Kardelj sta za slovenski narod svetinja. Še veliki' let bo moralo preteči, da jima bo kd« postal enak in tako zaslužen.
Primorci smo Kidriču in Kardelja ter borcem narodnoosvobodilne vojske zelo hvaležni, da sta z OF in organi' ziranim bojem proti okupatorju izd' gala Primorsko iz krempljev italijanskega škornja.
Državljani, ki živimo v Vipavski dolini, imamo o Kidriču dragocen spi'' min, saj je 5. maja 1945 prav v Ajdovščini bil izvoljen za prvega predsednika vlade Republike Slovenije. Navedenega dne se je v Ajdovščini uresničila dol' goletna želja vseh Slovencev, saj snu1 dobiti svojo državo in svojo vlado. 25 junija 1991 smo Slovenci samo pod' dili izstop Republike Slovenije izfi' deracije Jugoslavije.
Pričakujemo, da bodo posamezni svetniki mestnih in drugih občin trezno premislili, preden bodo razvrednotil1 pomen narodnoosvobodilnega boja za slovensko zgodovino in slovenski narod. Vsi, ki bi radi izmaličili NOB, na) se zavedajo, da taka dejanja lahka sprožijo nepopravljive posledice za državo.
Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenija-Območni odbor Ajdovščina, zanj Alojz Soban
SMRT JUGOSLAVIJE
Knjiga, ki spremlja televizijsko serijo
BBC - SMRT JUGOSLAVIJE
Obseg 400 strani, format 14 x 20 cm, broširana
__________________Naročilnica_________________
Naroča..........izvodov knjige SMRT JUGOSLAVIJE po
ceni 3.900,00 SIT (5 % prometni davek je vključen v ceni)
Ime/podjetje:................................
Naslov:......................................
Pošta:........................................
Datum:...............Podpis:.................
Naročilo pošljite na naslov Colibri p. o.,
Prešernova 5, 1000 Ljubljana, faks: 386 61 22 44 54
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61-92, faks 311* 956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942, 132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255,133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.

(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
SINDIKALNA NAČELA IN PRIORITETE
Načela
Sindikati so nastali zaradi potreb delavcev za izboljšanje pjihovih pravic z organiziranim kolektivnim pogajanjem m solidarnim bojem. Pravica do združevanja, pravica do stavke in pravica do avtonomnega kolektivnega Pogajanja tvorijo podlago za naše cilje.
Sindikalno gibanje se je zaradi tega vedno predano borilo za pridobivanje, izboljševanje in varstvo človekovih pravic in svoboščin ter sindikalnih pravic. V vsej zgodovini so bili na čelu tega boja kovinarski sindikati in IMF.-
Položaj delavcev seje v nekaterih predelih sveta znatno izboljšal, v mnogih državah, posebej še v državah v razvoju pa kršijo še osnovne človekove pravice.Tudi v industrijsko razvitih državah, v katerih so človekove Pravice sicer spoštovane, obstaja nevarnost za nekatere delavske pravice, kot je na primer pravica do kolektivnega pogajanja, in za socialne in ekonomske Pridobitve, ki sojih izbojevali sindikati.
Stališče IMF je, da so človekove pravice in svoboščine osnova za funkcioniranje sindikatov. IMF se zatorej ne le zavzema za sindikalne pravice in priborjene ekonomske dosežke, marveč se z enako močjo zavzema tudi za spoštovanje človekovih pravic, ki so osnova
%r
tovanje minimalnih delovnih standardov, kot so navedeni v sedmih konvencijah Mednarodne organizacije dela.
Ker imajo regijski trgovinski sporazumi, kot so NAFTA, APEC,ASEAN,ANDEAN PACTin MER-COSUR, vedno večjo vlogo, bi moral biti socialni člen vključen tudi v te sporazume.
Zdi se nam tudi, da bi se morale mednarodne finančne institucije, kot sta mednarodni denarni sklad in svetovna banka, držati podobnega načela.
Delo z Mednarodno organizacijo dela
Konvencije Mednarodne organizacije dela ostajajo še naprej temeljni kamni za delavske pravice. IMF še naprej tesno sodeluje z Mednarodno organizacije dela pri podpiranju in obrambi pravic delavcev na njihovih delovnih mestih.
Uporaba posplošenega sistema prednosti IMF in pridruženi člani bodo iskali možnosti za uporabi posplošenega sistema prednosti (GSP), ki trgovinske privilegije za države v razvoju veže na delovne standarde in ga uporabljajo Evropska unija in Združene države Amerike
Zahtevki in akcije v zvezi z multinacionalkami
Pravilnik o obnašanju
Osnovanje pravilnika o obnašanju, v katerem so navedeni minimalni standardi za delovne kovinarskih multinacionalk, bi lahko bila učinkovita strategija. Članice IMF bi poskušale vključiti minimalne delovne standarde za delovanje multinacionalnih podjetij v kolektivno pogajanje ali pa bi začele diskusijo o tem z ustreznimi mehanizmi za upravljanje delovne sile. Standardi, razloženi v socialnem členu, bi bili najprimernejši.
za sindikalne pravice. Naše aktivnosti so usmerjene v nudenje pomoči tistim organizacijam in ljudem, katerih osnovne pravice in dosežki so zanikani ali ogroženi.
Prioritete
V	vse bolj soodvisnem svetu tako pozitiven kot negativen razvoj dogodkov v eni državi ali regiji vpliva na razmere v drugih državah ali regijah. Zato je za IMF velikega pomena, da pridobi znaten vpliv na razvoj dogodkov v različnih državah, regijah ali podjetjih.
Prioritete je treba postaviti v skladu s problemi regije ali države, kjer obstajajo potrebe.
V	državah v razvoja mora biti dana največja prioriteta aktivnostim za priznavanje osnovnih človekovih pravic in iskanju načinov in sredstev za pridobitev sindikalnih pravic, s katerimi bi dosegli tudi širše spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
V	industrijsko razvitih državah pa je treba nadaljevati delo za popolno priznavanje človekovih pravic ter večjo Prioriteto dati obrambi sindikalnih pravic, kot je pravica do kolektivnega pogajanja, in socialnih in ekonomskih dosežkov.
OBLIKOVANJE NOVEGA AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA DELAVSKE PRAVICE
Da bi lahko zastavili učinkovite in ustrezne akcije, je treba razlikovati pristope k reševanju vprašanja človekovih pravic, sindikalnih pravic in socialnih dosežkov.
Iz istega razloga je treba razlikovati pristope med državami, kjer so kršene osnovne človekove pravice, in državami, kjer so osnovne človekove pravice spoštovane, sindikalne pravice in socialni dosežki pa so ali ogroženi ali slabijo.
IMF bo, da bi preusmeril ta razvoj dogodkov, z vso svojo predanostjo skupaj s pridruženimi člani dajal
pobude in deloval na področjih, ki jih navajamo v nadaljevanju:
Zahtevki in akcije v zvezi z mednarodnimi institucijami in mednarodnimi sporazumi/ pogodbami
Povezovanje mednarodnih delavskih pravic z multilateralnim trgovinskim sporazumom
Obstaja veliko mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in svoboščinah ter delavskih pravicah, vključno s šteivlnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela. Vendar se te konvencije velikokrat ne spoštujejo. V vse bolj soodvisnem svetu bi nespoštovanje osnovnih delavskih pravic lahko pripeljalo do trgovinskih napetosti med narodi. Zato je potrebno sprejeti mednarodno sprejemljivo pošteno pravilo igre, ki bi lahko pripeljalo do dvojnega cilja odpiranja trgovinskega sistema - do ekonomske rasti in spoštovanja loveko-vih pravic na delovnih mestih.
V zvezi s tem se IMF zdi zelo pomembno povezati izpolnjevanje mednaordnih delovnih standardov, ki so navedeni v konvencijah Mednarodne organizacije dela, z multilateralnim trgovinskim sporazumom Svetovne trgovinske organizacije.
Ključni standardi Mednarodne organizacije dela, katerih cilj je preprečevanje zatiranja, izkoriščanja in diskriminacije, so: št. 87 in 98 v zvezi s svobodo združevanja, pravico do organiziranja in kolektivnega pogajanja; št. 29 in 105 v zvezi z odpravo prisilnega dela; št. 100 in 111 v zvezi s preprečevanjem diskriminacije in zaposlovanja ter v zvezi z enakim plačilom za enako delo; št. 138 v zvezi z minimalno zahtevano starostno mejo za zaposlitev (otroška delovna sila)
Socialni člen
IMF zahteva vključitev člena, ki bi pd držav članic Svetovne trgovinske organizacije zahteval spoš-
IMF bo skušal podpisati sporazum o pravilniku o obnašanju z multinacionalnimi podjetji, za katere vodi svetovni svet podjetij (IMF World Company Coun-cil). (Zdaj deluje 25 svetovnih svetov podjetij, in to v podjetjih: General Motors/Saab, Ford,Volkswagen, Renault, Volvo, Fiat, Toyota, Nissan, Honda, Mitsubishi, Mazda, Daimler Benz in Chrysler v avtomobilski industriji; General Electric, Asea-Brown Bo-veri, Martsushita, Siemens, Alcatel, Electrolux, Xe-rox, IBM inThomson Consumer Electronics v električni in elektomski industriji; SKF, Alfa Laval in Caterpillar v strojni industriji.)
IMF še naprej sodeluje z EMF, s katerim si skupaj prizadeva ustanoviti Evropski delavski svet za podjetja, ki delujejo v Evropski uniji. Ta oblika sodelovanja je še posebej pomembna, kadar si IMF prizadeva doseči sporazum za pravilnik o obnašanju kovinarskih multinacionalk, ki imajo sedež v Evropi.
Delo s posameznimi regijami ali državami
Enako pomembno kot usmerjanje aktivnosti v ciljna podjetja je usmeriti IMF-ove vire v tiste države, v katerih so delavske pravice resno kršene. Določitev ustreznega časa za akcijo bo prispevala k boljšim rezultatom.
Razvoj sindikalnega dela
Razvoj sindikalnega dela bo zajemal:
-	iniciative na državni ravni,
-	bilateralne, regionalne in mednarodne iniciative,
-	IMF in regionalne podružnice,
-	IMV-ove regionalne strukture za aktivnosti,
-	sodelovanje z ICFTU, ITS-ovimi in regionalnimi sindikalnimi organizacijami,
-	akcije z oblikovanjem zvez.
Gradivo Mednarodne zveze kovinarjev je za objavo pripravil SKEI
7. marca 1996
SF.DFM DNI V SINDIKATIH
Anton Rop, novi minister za delo, se je ta teden pogovarjal s širšim vodstvom Svobodnih sindikatov. Največ so govorili o nastajajočem socialnem sporazumu, še posebej pa o letošnji plačni politiki. Dosedanje delo pri oblikovanju sporazuma je minister ocenil za pozitivno. Menil je, da se jemogoče pogovarjati o številnih predlogih Svobodnih sindikatov, protokol o sodelovanju med inšpekcijo dela in ZSSS pa bi kar odkupil. Zakon o prevzemih, ki je pripravljen za drugo branje v državnem zboru, bo po Ropovem mnenju prvi korak k zaščiti delavskega delničarstva. S predstavniki ZSSS jeAnton Rop na svojih prejšnjih položajih dobro sodeloval, želi, da bi tako ostalo tudi sedaj, ko je prevzel ministrstvo za delo. Predloge ZSSS za izboljšanje dela eko-nomsko-sociainega sveta in rešitev nekaterih lastninskih polomij, pa si je le zabeležil.
Anton Rop, novi minister za delo, upa, da bo z aktivisti ZSSS še naprej dobro sodeloval.
MINISTER BI KUPOVAL PRI SVOBODNIH SINDIKATIH
Omejevanje svobodne volje na plačnem področju je po Ropovem mnenju potrebno zaradi monopolnih in oligoholnih podjetij, eno od njih je Telekom. Čeprav ni velike nevarnosti za pritirano delitev, je potreben vsaj en instrument zadrževanja plač. Minister upa, da vladi ne bo treba intervenirati z zakonom. Za sklenitev socialnega sporazuma je po ministrovem mnenju potrebna kooperativnost sindikatov.
Najnižje plače naj bi uredili z zakonom, naprimer zakonom o izvajanju socialnega sporazuma. Nov zakon o minimalnih plačah pa bo težko sprejeti, ker je v proceduri že zakon, ki ga je vložil poslanec Ivo Hvalica.
Samopostrežbe ne sme biti
Višino najnižje plače, sindikati predlagajo 55.000, vladini pogajalci pa nekaj več kot 48.000, bo še treba uskladiti. Nevarnost samopostrežne delitve po individualnih pogodbah, na katero je opozoril Dušan Semolič, bi po ministrovem mnenju morali zmanjšati z dograditvijo preohlapne opredelitve v predlogu socialnega sporazuma. Gregor Miklič pa je dodal, da se je lani po omejitvi naj višjih plač ustavila rast vseh plač.
Albert Vodovnik je ministra opozoril, naj vlada ne vsiljuje socialnega sporazuma, ki bi zamenjal zakone, poznane iz bivše Jugoslavije. Skei se pogaja za novo kolektivno pogodbo in ne želi, da bi podpis le-te onemogočil administrativni socialni sporazum ali tarifna priloga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Gregor Miklič je kritiziral delodajalce, češ da nikomur ne odgovarjajo za kršitve delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb. Delodajalcem nihče nič ne more, je menil.
Inšpektorje za delo bo ministrstvo na novo opremilo, službo bodo skušali tudi kadrovsko okrepiti. Nobena inšpekcija pa po Ropovem mnenju ne more opraviti tega, kar bi morali delodajalci. Albert Vodovnik je predlagal legalizacijo zunanjih sindikalnih pooblaščencev, ki bi nadzirali delovne razmere in delovnopravno zaščito zaposlenih. Sandi Bartolje dodal, da so se z namestnico glavnega republiškega inšpektorja za delo že dogovorili za podpis posebnega protokola o medsebojnem sodelovanju.To idejo bi kar odkupil, je dejal Anton Rop, le razširil bi jo na vse sindikate. Za uresničitev Vodovnikovega predloga pa bi po njegovem mnenju potrebovali pravno podlago. Nekaj takega je sicer zapisano v splošni kolektivni pogodbi in še nekaterih pogodbah, vendar vseeno manjka zakon o kolektivnih pogodbah. V zvezi z delovno inšpekcijo je bilo še več predlogov. Omenimo le predlog Ivana Juršeta, naj inšpektoiji dobijo pravico razveljaviti posamez-
ne odločbe ali druge akte o pravicah zaposlenih.
Delavci delničarji so le glasovalni stroj
Zakon o prevzemih je po Ropovih besedah pripravljen za drugo branje. Njegova dopolnjena vsebinaje korak k uveljavitvi delavskega delničarstva. -Nove določbe bodo podjetjem omogočile ustanavljanje trustbv, prek katerih bodo notranji lastniki lahko zaščitili sami sebe. Trusti bodo lahko omejili promet z delnicami, zlasti pa nakupe tretjih oseb. V Bruslju je vlada dobila celo soglasje za omejitev nakupa velikih podjetij, ki velja za tujce. Podrobneje pa bodo to problematiko uredili ustanovitelji trustov v statutih.
Rop meni, daje v zvezi z delav-
skim delničarstvom odprto vprašanje davčnih olajšav. Z njimi bo moralo soglašati vsaj še finančno ministrstvo. Zelo je bil kritičen do sedanjih oblik notranjega lastništva v naši državi. Menedžerji delavce delničatje zlorabljajo kot glasovalni stroj za »žegnanje« njihove poslovne politike, je menil. Kritičen je tudi do skladov, po njegovem mnenju so zelo ubogi. Razmere na tem področju bo popravila šele sodna praksa in spremembe sistemske zakonodaje.
Idejo Gregorja Mikliča o oblikovanju posebnih svetov pri območnih enotah zavoda za zaposlovanje, minister Rop ocenjuje kot možen prispevek k izboljšanju dela zavoda. O tem je z direktorjem zavoda že govoril.
Doro Hvalica je ministra vprašal, zakaj so prek posrednikov dobili obvestilo, da mora kolektivno pogodbo, ki so jo parafirali z ministrstvom za kulturo, po novem odobriti še vladna pogajalska skupina. Rop je povedal, da so se tako odločili zaradi opozoril, da pogajalci z resornih ministrstev niso dovolj upoštevali proračunskih omejitev, kar naj bi veljalo prav za kolektivno pogodbo za kulturo in pogodbo za izobraževanje. Vladna pogajalska skupina bo zato morala odobriti vse rezultate pogajanj med posameznimi ministrstvi in sindikati.
Dušan Semolič je pogovor sklenil z ugotovitvijo, da je z njim storjen korak k vzpostavljanju pravih delovnih odnosov med obema stra-
nema.	r , ,, „.v
Franček Kavčič
Komisija za sindikalna priznanja Sveta ZSSS objavlja, skladno z določbo 8. člena Pravilnika o podeljevanju odličja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije,
RAZPIS
za podelitev "Plakete svobodnih sindikatov Slovenije" /v nadaljevanju:
plakete/ za leto 1996.
LPlaketo lahko prejmejo sindikati, ki so člani Zveze, njihove oblike organiziranja in posamezni člani ter območne organizacije ZSSS, lahko pa tudi druge organizacije in njihovi predstavniki.
2.	Pri izbiri kandidatov za dodehtev plakete bo komisija kot predlagatelj teh odličij ZSSS upoštevala kriterije, kijih določa 7. člen pravilnika. Po teh določilih se plaketa podeljuje za posebne dosežke predvsem na naslednjih področjih delovanja:
•	varovanja in izboljšanja ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov,
•	uveljavljanja zahtev sindikata v organih lokalne samouprave in institucijah na državni ravni,
•	razvoja in krepitve samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih ravneh organiziranosti, «
•	popularizacije in razvoja določene dejavnosti v ZSSS,
•	kreativnega dela na področju medsindikalnega sodelovanja,
•	za večletno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah ZSSS pri uresničevanju interesov članov in pri uveljavljanju ter razvoju sindikata,
•	učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic članov,
•	pomembnega prispevka k zdravemu in humanemu delovnemu okolju.
3.	Upravičeni predlagatelji za podehtev plakete so, po določilih 9. člena pravilnika, sindikati podjetij, družb, zavodov in ustanov, sindikati dejavnosti Slovenije, območne organizacije ZSSS ter druge interesne oblike sindikalne organiziranosti in organi ZSSS.
Predlogi morajo vsebovati pisno obrazložitev.
4.	Plakete bo podelil predsednik ZSSS na seji Sveta ZSSS ah ob drugi javni svečani priložnosti.
5.	Predloge za plaketo morajo upravičeni predlagatelji iz 3. točke tega razpisa poslati komisiji najkasneje do 6. aprila 1996 na naslov: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, Komisija za sindikalna priznanja, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana.
PREDSEDNIK KOMISIJE Ciril UREK
STAVKOVNI VAL KOT PREDHODNIK STEČAJEV
Po delavcih Litostroja,Tama in Zlatarne Celje, ki so stavkali prejšnji ' teden, so ustavili delo še zaposleni v Tekstilni tovarni Tabor iz Maribora, Kroju iz Vuzenice, Cibu iz Bovca, Bohorju iz Mestinj, Hidro-montaži iz Maribora. Že iz tega spiska, ki verjetno ni popoln, vidi- : mo, da kriza še naprej najbolj pesti kovinarje in tekstilce. Stavke zaposlenim pomagajo le začasno, praviloma se ponavljajo, za njimi prihajajo stečaji, likvidacije in množična odpuščanja. Kar brez delavskih pro- ; testov pa bo menda likvidirana Dekorativna iz Ljubljane.
Tekstilna tovarna Tabor iz Maribora
Okoli 420 delavcev Tekstilne tovarne Tabor v Mariboru, v kateri so pred nekaj meseci izvedli prisilno poravnavo, je konec preteklega tedna začelo stavkati. Zadnji dan februarja so zahtevali izplačilo januarskih plač, ki bi jih morali prejeti že do 19. februarja. Zahtevali so tudi razrešitev štirih vodilnih v podjetju, ki po mnenju delavcev svojega dela ne opravljajo dobro. Gre za Romana Grobelška, Viktorja Cehnerja, Ota Blaznika in Marijo Božnik. Na začetku stavke so delavci izrazili odločenost, da bodo stavkali, dokler ne bodo uresničene vse stavkovne zahteve.
Čeprav so delavci v Tekstilni tovarni Tabor že navajeni zamud pri izplačilu plač, so se po besedah predsednika Sindikata delavcev v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji Avgusta Žmavca tokrat odločili za stavko, ker jih je strah, da bodo plače čedalje bolj zamujale. V primeru stečaja, ki še vedno kot Demo-klejev meč visi nad tovarno, bi se namreč lahko za neizplačane plače delavci obrisali pod nosom.
Vodstvo podjetja si je prizadevalo najeti bančne kredite za izplačilo plač, vendar banke Tekstilne tovarne Tabor brez jamstva države niso bile pripravljene kreditirati. Zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev je direktorica mag. Zdenka Marčič ponudila vsem delavcem 30 tisoč tolarjev akontacije za januarsko plačo, vendar so stavkajoči ponudbo odklonili. Vodstvo podjetja je delavcem pojasnjevalo, češ da tovarna nima dovolj likvidnih sredstev, ker nekateri kupci kasnijo s plačilom. Že v času stavke pa je eden od naj večjih kupcev trditve vodstva demantiral in hkrati napovedal reklamacijo za del prevzetih tkanin zaradi neustrezne kakovosti. To je delavce še dodatno razburilo.
Nato je vodstvo podjetja stavkajočim ponudilo izplačilo akontacije plače v višini 50 tisoč tolarjev. Tisti delavci, ki imajo manjše plače, bi seveda dobili akontacijo samo v višini svoje plače. Stavkajoči bi bili sicer veseli, če bi prejeli akontacijo plače, vendar pa so ponudbo vodstva zavrnili, ker je bila pogojena s takojšnjo prekinitvijo stavke. Delavci so se namreč bali, da bo vodstvo na svoje obljube pozabilo, kakor hitro bodo ponovno začeli delati. Očitno delavci Tekstilne tovarne Tabor vodstvu podjetja bore malo zaupajo.
V	ponedeljek sta upravni odbor in skupščina podjetja javnosti sporočila, daje direktorica mag. Zdenka Marčič ponudila odstop, vendar ga omenjena organa nista sprejela. Zahtevo za razrešitev štirih vodilnih delavcev pa bo direktorica v naslednjih dneh proučila. V sporočilu za javnost so člani upravnega odbora in skupščine tudi sporočili, da izpad proizvodnje povzroča nenadomestljivo zamudo pri dobavi blaga, kar pomeni velik dodaten strošek. “Pri tem prihaja do zamika predvidenih prilivov in tako tudi do zamika predvidenih izplačil plač.”
V	torek dopoldne so se na zahtevo stavkajočih sestali člani upravnega odbora in skupščine podjetja ter stavkovnega odbora. Po besedah članice stavkovnegaodboraMonike Fi-ler so na tem sestanku sprejeli sklep, s katerim so direktorici mag. Zdenki Marčič naložili, naj delavcem še istega dne do 14. ure brezpogojno in v celoti izplača plače. Stavkovni odbor se je takoj zatem odločil stavko začasno prekiniti.Tako so stroje v Tekstilni tovarni Tabor v sredo ponovno zagnali. Če se bo pri izplačilu plač začelo zopet kaj zapletati, pa bodo delavci prekinjeno stavko nadaljevali.
V	naslednjih dneh bodo predstavniki stavkovnega odbora in vodstva podjetja nadaljevali pogajanja o uresničitvi drugih stavkovnih zahtev. Delavci Tekstilne Tovarne Tabor so
med njenimi naj večjimi upniki. Dru- | gim upnikom pa so ob pomočiMetke Roksandič iz območne organizacije ZSSS za Podravje predlagali sesta- i nek, na katerem se bodo skušali dogovoriti o zaščiti svojih interesov.
Čib Bovec
Kot namjepovedalaZlatka Šulin, predsednica sindikata in stavkovnega odbora podjetjaČib iz Bovca, so delavci v torek dobili zahtevane plače in nehali stavkati. Izplačilo je omogočil eden od italijanskih kupcev, ki je naročeno blago plačal vnaprej. V podjetju je zaposleno 140 delavcev, kar dvajset pa jih čaka na delo. Zaposleni se bojijo, da bo tovarna morala j kmalu zapreti vrata. Če se bo to zgodilo, bo to eden prvih stečajev bovških podjetij, katerih večinski lastniki so zaposleni.
Kroj Vuzenica
Stavkajoče delavke Kroja iz Vuzenice so med pogajanji z direktorjem glasovale za stečaj, ker niso verjele njegovim sanacijskim obljubam. Za-dovoljilajih ni niti pomoč, ki jim jo je obljubil minister Metod Dragonja. Kot nam je povedal Marjan Bari, sekretar območne organizacije ZSSS za Koroško, je stavkajoče o tej rešitvi prepričal Miroslav Garb, sekretar KNSS-Neodvisnosti v ravenski železarni. V podjetju je ob Svobodnem sindikatu deloval 5c ta konkurenčni
sindikat, kateremu je Garb priskočil’ na pomoč, čeprav zanjo ni imel nobenega pooblastila. Po stečaju Okusa iz Radelj in Mikoma iz Mislinje je Kroj že tretji na tem območju. Vsem trem je skupno nezaupanje v poslovodstvo, zaradi česar so zaposleni sami iskali rešitev v stečaju in pravicah, kijih daje zavod za zaposlovanje.
Bohor Mestinje
Stavkajoči v Zlatami Celje so dobili zahtevane plače. Skei je stavko prekinil tudi zaradi odločitve upnikov o nadaljevanju sanacije. Zelo negotova pa je usoda zaposlenih vBohorju iz Mestinj, ki so stavko prekinili, čeprav poslovodstvu ne zaupajo in je pred njimi zelo negotova prihodnost. Direktor namreč napoveduje, da bo moral od 370 zaposlenih odpustiti skoraj polovico. Zaposleni v Bohorju so tako kot delavke Čiba večinski lastnik podjetja, ki je zelo zadolženo. Čeprav so stavkajoči že predlagali stečaj, se bo morala o njem izreči še skupščina delničarjev.
Hidromontaža Maribor
Delavci mariborske Hidromontaže so v sredo dopoldne izvedli enourno opozorilno stavko na delovnih mestih. Zahtevajo izplačilo decembrskih in januarskih plač za delo v Sloveniji ter oktobrskih, novembrskih, decembrskih in januarskih plač za delo v tujini.
Predsednik stalnega stavkovnega odbora v podjetju EM Hidromontaža Anton Bratuša pravi, da bi se ob opozorilni stavki delavcev Hidromontaže morali zamisliti tudi vsi, ki so v Sloveniji odgovorni za gospodarski razvoj. “Včasih je bila Hidromontaža po velikosti in uspešnosti na 10. mestu v nekdanji Jugoslaviji in na 200. mestu na svetu, sedaj pa že štiri mesece ne more izplačati niti plač svojim delavcem, ki delajo na gradbiščih v tujini,” pravi Bratuša. “Ali bo slovenska država res mirno gledala, kako propada še eno nekoč uspešno mariborsko podjetje, ki sije s svojim delom ustvarilo renome po vsem svetu in ki zna tudi delati?”
Na plakat ob opozorilni stavki so. delavci Hidromontaže napisali tudi to parolo: “Poslanci - ali bo brez nas še vedno toliko vas?!”
Če delavci kljub opozorilni stavki ne bodo dobili neizplačanih plač, bodo v Hidromontaži organizirali splošno stavko.
Tomaž Kšela, Franček Kavčič
TE
7. marca 1996
MU DNI V MlIK«
B
ŠE ŠTIRI TEDNE DO NOVEG A ZAKONA O PLAČAH?
Neuradne informacije iz pogajalske skupine, ki je bila zadolžena za propravo socialnega sporazuma za letošnje leto, kažejo na velika nesoglasja o letošnji plačni politiki. Vlada je verjetno na željo Gnančnega ministra naročila pripravo zakona, ki bo urejal višino dovoljene plačne mase. Partnerji so zelo vsaksebi tudi pri določanju najnižje plače in regresa za letni dopust. Pogajanja so se krepko zataknila, pravijo dobro obveščeni.
Na zadnji seji ekonomsko-social-nega sveta seje vladna strokovna služba obvezala, da bo na podlagi predlogov socialnih partnerjev pripravila nov enoten predlog socialnega sporazuma. Strokovna služba je takšen predlog že pripravila.
vendar je prva razprava v pogajalski skupini pokazala, da o številnih vprašanjih partnerji ne morejo najti skupnegajezika. Neusklajeno je celotno poglavje o plačah v gospodarstvu. Medtem ko ZSSS vztraja pri upoštevanju kolektivnih po-
godb dejavnosti, bi vlada rada plače uravnavala na podlagi povprečnih plač, izplačanih v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po njenem predlogu bi bile aprilske plače enake povprečju plač v prvih treh mesecih. V naslednjih mesecih bi se plače lahko povečevale le za osemdeset odstotkov rasti drobno-prodajnih cen, vendar šele po podatkih za obdobje april-junij. Vsa podjetja, ki so v lanskem letu poslovala z izgubo, bi lahko plače povečala le, če bi prej dosegla pozitiven rezultat, večjega od lansko-
letne izgube. Zamrznjene plače bi imela tudi podjetja, ki so v lanskem letu dobila kakršno koli finančno podporo.
Na podlagi pozitivnega poslovnega rezultata bi podjetja lahko izplačala še eno povprečno plačo, vendar ta ne bi smela biti večja od četrtine doseženega pozitivnega izida. Polovico tega izplačila bi podjetja lahko izplačala do konca letošnjega leta, drugo polovico pa pred zaključnim računom za letošnje leto. Plače po individualnih pogodbah bi po vladinem prelogu po-
V KVIKU SO ODPUSTILI TRAJNO PRESEŽNE DELAVCE
Trgovsko podjetje Kvik iz Maribora je pred dnevi poslalo na čakanje 52 delavcev, ki sojih opredelili za trajno presežne. Ze lani so v tem podjetju odpustili 68 trajno presežnih delavcev.
Po besedah direktorja Štefana Jambrošiča so si v Kviku prizadevali pri trajno presežnih delavceh uporabljati zlasti takoimenovane mehke metode. Tako so večjemu številu delavcev dokupili delovna leta in jim omogočili predčasno upokojitev, nekaterim pa so pomagali tudi pri iskanju nove zaposlitve in samozaposlovanju. Vsi trajno presežni delavci, ki sojih odpustili lani, so imeli šestmesečni odpovedni rok, izkoristili so letni dopust, prejeli so regres, prav tako pa je Kvik vsem izplačal odpravnine v skladu z zakonom. Presežni delavci so 90 odstotkov odpravnine dobili v gotovini, preostanek pa v bonih. Po zagotovilih direktorja bodo tudi letos trajno presežni delavci v Kviku deležni vseh pravic, ki jim jih daje zakon.
Gospodarska in socialna kriza, ki že nekaj let z nezmanjšano močjo pretresa Maribor, se kaže tudi pri poslovanju trgovskih podjetij. V mestu in podravski regiji je skupno že več kot 32 tisoč brezposelnih, plače zaposlenih pa so v povprečju za deset odstotkov manjše od republiškega povprečja. Zato je tudi kupna moč prebivalcev na Štajerskem manjša kot v nekaterih drugih regijah. To še posebej občutijo v Kviku, saj imajo vse trgovine na območju mestne občine, niti ene zunaj Maribora.
S specializacijo trgovin do boljših poslovnih rezultatov
Trgovsko podjetje Kvik se v recesiji skuša rešiti s specializacijo
trgovin. Odločitev o tem so sprejeli pred dvemma letoma, ko so podjetje pestile naj večje težave. Po besedah direktorja Jambrošiča, ki je takrat poprijel za krmilo podjetja, so 90 odstotkov načrtov že uresničili. Kvik ima danes tri veleblagovnice in 21 specializiranih trgovin, 15 klasičnih trgovin pa so opustili.
“Naše podjetje posluje danes na
6.000	kvadratnih metrih prodajnih površin, 2.200 kvadratnih metrov poslovnih prostorov imamo v najemu - polovico od tega nam daje v najehi občina, polovico pa privatni lastniki,” pojasnjuje direktor. “Precej problemov smo imeli tudi zaradi denacionalizacije. Ravno pred dnevi smo bivšim lastnikom vrnili več kot tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Za ta korak smo se odločili tudi zaradi višine najemnine. Prodajni program smo prenesli v drugi del naše blagovnice, vendar pa smo morali za to precej investirati.”
Kvik pa namerava dati v najem tudi lastne prostore. “ Naša blagovnica v Gosposki ulici ima okoli
3.000	kvadratnih metrov prodajnih površin. Okoli 1.300 kvadratnih metrov nameravamo dati v najem. Na eni strani bomo s komplementarno ponudbo dosortirali prodajni program v blagovnici, hkrati pa bomo z najemnino pokrivali del stroškov, ki jih imamo sami z najemom lokalov na za nas zanimivih lokacijah.”
Večja produktivnost dela
Kljub vsem težavam se poslovni rezultati v Kviku postopno izboljšujejo. Lani seje število zaposlenih v njem zmanjšalo za 11 odstotkov, površino prodajnih prostorov pa so je zmanjšali za 30 od-
stotkov, realizacija pa se je v primerjavi s predlanskim letom zmanjšala za 9 odstotkov. Zato se je dohodek na zaposlenega povečal za 6 odstotkov, dohodek na kvadratni meter prodajnih prostorov pa za 7 odstotkov. Zaloge so zmanjšali za 24 odstotkov, kvocient obračanja kapitala pa povečali za 18 odstotkov. “Ce bo vse po sreči, bo sanacija Kvika končana do sredine tega leta, ko bo podjetje začelo poslovati tudi brez izgube.”
Kljub vsem prizadevanjem, da bi izboljšali poslovne rezultate, bodo v Kviku še morali odpuščati trajno presežne delavce. Sedaj jev njem zaposlenih 333 delavcev, ob koncu leta pa naj bi jih bilo 282. Takrat bo razmerje zaposlenih v upravi in operativi ena proti sedem.
Plače so v Kviku skladne s podjetniško kolektivno pogodbo. Zadnjega pol leta so po sanacijskem načrtu in v okviru, ki ga podjetniška kolektivna pogodba dovoljuje, za 5 odstotkov zmanjšane. “Naša podjetniška kolektivna pogodba je za zaposlene ugodnejša kot panožna,saj so kljub 5-odstotnemu znižanju še dokaj solidne v prime-tjavi z nekaterimi drugimi trgovskimi podjetji v Mariboru,” pravi Jambrošič.
Ob trgovini še storitve
In kakšne načrte imajo v Kviku? “Razmišljamo, da bi v naslednjem obdobju na novo uredili specializirano in sodobno trgovino v centru mesta. Kakšna bo in kaj bomo v njej prodajali, naj ostane poslovna skrivnost. V načrtu imamo tudi razvijanje tistih storitvenih dejavnosti, ki so neposredno povezane s trgovsko dejavnostjo. Usposobiti se želimo, da bi naše podjetje lahko šivalo in montiralo pri nas kupljene
Člani svetov delavcev in drugi delavški predstavniki! Sindikalni _________zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!__________________
Kotlino bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del -
Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
zavese, polagalo talne obloge, montiralo različno opremo oziroma instalacije in podobno,” pojasnjuje Štefan Jambrošič. “Tako ravnajo trgovska podjetja v razvitem svetu.”
Z razmerami in težavami v Kviku je seznanjen tudi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev v trgovini v Podravju Jože Murko. Po njegovih besedah bodo o problemih trajno presežnih delavcev v tem kolektivu v kratkem ponovno spregovorili tudi v sindikatu. Sindikat delavcev v trgovini v vseh takšnih in podobnih primerih sproti preverja, kako delodajalci spoštujejo in uresničujejo določila zakona o delovnih razmerjih in kolektivne pogodbe.
Tomaž Kšela
djetja obračunavala ločeno od plač po kolektivnih pogodbah. Sindikalni zaupniki bi imeli pravico vpogleda v gibanje plač po individualnih pogodbah. Partneiji so soglasni tudi o ohranjanju sedanjih razmerij med najvišjimi in najnižjimi plačami.
Kot smo zapisali že v uvodu, ZSSS vztraja, naj plače uravnavajo le kolektivne pogodbe dejavnosti. KNSS-Neodvisnost pa bi v socialni sporazum rada zapisala le najnižje in naj višje plače v neolastninjenih podjetjih.
Neusklajeni so tudi pogledi na najnižje plače, saj ZSSS zagovarja
55.000	tolarjev, KNSS-Neodvisnost pa polovico povprečne plače v gospodarstvu, to je 500 tolarjev več kot ZSSS. Partnerji so zaenkrat soglasni le o tem, da se najnižje plače uredijo z zakonom. Do sprejetja zakona pa bi po vladinem predla-gu najnižje plače lahko znašale le 47.147 tolarjev, k čemur bi izplačevalci lahko prišteli še osemdeset odstotkov rasti drobnoprodajnih cen v letošnjem prvem trimesečju.
Regres za letošnji letni dopust naj bi se izplačeval enako kot v lanskem letu in na podlagi kolektivnih pogodb dejavnosti. Tako sindikati kot predstavniki delodajalcev vztrajajo pri poenotenju stroškov za potovanja in prehrano med delom za vse zaposlene v naši državi. ZSSS vztraja tudi pri poenotenju regresa za letni dopust. Zaenkrat kaže, da bo vlada pristala na izenačitev potnih stroškov in regresa za prehrano med delom, za izenačitev regresa za letni dopust - v negospodarstvu je namreč precej nižji - pa menda nima dovolj de-natja.
ZSSS zahteva od vlade, naj se obveže za pripravo zakona o plačah javnih uslužbencev. Do sprejetja tega zakona pa bi se plače zaposlenih v negospodarstvu urejale s kolek-
tivnimi pogodbami in veljavnim zakonom o razmerjih plač.
Poglavje o zaposlovanju je usklajeno in naj bi bilo urejeno še s posebnim separatom. Vsi partnerji naj bi skrbeli za izboljšanje zaposlitvenih možnosti. Vlada naj bi sprejela ukrepe ekonomske politike, ki bi spodbujali zaposlovanje. Več denarja za nova delovna mesta bi dobili tudi s prerazporejanjem proračunskega denarja. Ker ima zaposlovanje na črno negativne posledice na socialni položaj zaposlenih, ga bodo partnerji preprečevali z okrepljenim inšpekcijskim nadzorom.
V	šestih mesecih po sklenitvi socialnega sporazuma bo vlada pripravila strategijo industrijske politike.
V	predlogu socialnega sporazuma je tudi ideja o zakonski ureditvi položaja in delovanja ekonomsko-socialnega sveta. Ker je ta organ nastal na podlagi lanskoletnega sporazuma, je takšna rešitev mogoče zadostna podlaga za izboljšanje njegovega delovanja.
Praznina na plačnem področju bo nastala šele konec marca, ko poteče veljavnost lanskoletnega dogovora o plačah. Partnerji imajo torej še nekaj časa, da se dogovorijo o socialnem sporazumu, ki naj bi letos urejal tudi plačno področje. Če sporazuma ne bo, bo vlada prisiljena intervenirati.
Zakon o plačah, tudi če ne bo slabši od predlogov, ki jih ponujajo vladini pogajalci, bo verjetno povzročil vse tiste probleme, ki se jim sindikati morajo izogniti, če ne želijo pljuvati v lastno skledo. Gre za zamrznitev ali vsaj administriranje, ki objektivno ne priznava kolektivnega dogovarjanja, s tem pa sindikatom jemlje najmočnejše orožje.
Franček Kavčič
DELAVCI ČEVLJARSTVA V KIDRIČEVEM SO TOVARNO ZASEDALI PROTIPRAVNO
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
Okrajno sodišče na Ptuju je pred nedavnim izdalo sklep v pravdi o motenju posesti, ki jo je sprožilo vodstvo Čevljarstva v Kidričevem zoper svoje bivše delavce, ki so lani poleti zasedli proizvodne prostore podjetja. V sklepu sodišča med drugim piše: "Ljuba Danko, Emira Ekič, Marjan Kolarič, Jelka Kramberger, Milan Krušič, Kristina Kumer, Jože Serdin-šek, Marija Šalamun, Milan Zorec, Leopold Karneža, Danica Jus in Alojz Perko so s protipravno nasilno zasedbo poslovnih prostorov, ki so jih zasedli in zasedali izmenično v času od 31.8. 1955 pa do njihove odstranitve z izvršitvijo izdane začasne odredbe 10. 10. 1995, motili posest podjetja Čevljarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve - v stečaju v posesti poslovnih prostorov in pripadajočega funkcionalnega zemljišča."
Takšen je torej sodni epilog zasedbe Čevljarstva, ki je lani poleti med člani Neodvisnega sindikata ter v slovenski politiki in medijih dvignila toliko prahu. Bivši delavci Čevljarstva, ki so pod vodstvom Neodvisnega sindikata Slovenije podjetje zasedli zato da bi opozorili na domnevne nepravilnosti v njegovem poslovanju in na nevarnost divjega lastninjenja, so se sami znašli na zatožni klopi. Sedaj jim grozi, da bodo morali iz svojih žepov Čevljarstvu povrniti nemajhno škodo, nastalo ob zasedbi, če jih bo seveda njihovo bivše podjetje tožilo za odškodnino.
Bivši delavci ne smejo zasesti podjetja
“Toženci so se dolžni v bodoče vzdrževati vseh takšnih in podobnih motilnih dejanj, da ne bo izvršbe. Toženci so dolžni tožnici (Čevljarstvu v Kidričevem) nerazdelno povrniti pravdne stroške v znesku 146.579 tolarjev, skupno s pripa-dajolčimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od izdaje odločbe 1. stopnje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo,” piše prav tako v sklepu prvostopenjskega sodišča.
V obrazložitvi sklepa med drugim piše, da se obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti po določilih 441. člena Zakona o pravdnem postopku
omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je pretresanje o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih.
Poglej mo, kaj še piše v obrazložitvi sklepa. Sodišče je ugotovilo, da je Čevljarstvo imelo poslovni prostor do zasedbe 31. avgusta 1995 v posesti, toženci pa so z zasedbo teh prostorov tožnico motili, saj so prostore zasedli, čeprav so vedeli, da ima prostore v posesti tožeča stranka. Po izpeljanem dokaznem postoku je sodišče torej ugotovilo, da so toženci dne 31. avgusta 1995 okoli 6.30 ure zasedli poslovne prostore, in sicer pisarno direktorice, tajništva ter še en upravni prostor, v katerem so, kakor so navajali, tudi prespali. “Vsi trije prostori predstavljajo upravni del zgradbe, v njih pa seje nahajala vsa dokumentacija tožene stranke. Po zasebni prostorov so toženci prepovedali direktorici tožeče stranke vstop v upravni del zgradbe, s tem pa so prav gotovo motili tožečo stranko pri opravljanju njene poslovne dejavnosti, saj tožeča stranka na ta način ni mogla poslovati in normalno obratovati. Prepovedan je bil tudi vstop stečajnemu upravitelju.” “Dva do tri dni pred zasedbo so imeli toženci sestanek s sindikatom. Na tem sestanku so se dogovorili, da bodo zasedli upravni del zgradbe, s čimer so želeli rešiti določena vprašanja glede stečajnega postopka.” ‘Toženci so bili seznanjeni s tem, daje njihovo dejanje v nasprotju s predpisi, da jim je prenehalo delovno razmerje in da ima poslovne prostore v posesti tožeča stranka, pa so kljub temu zasedli upravni del zgradbe. Tožeči stranki je z zasedbo nastala škoda, saj je bila proizvodnja ustavljena."
Je bila zasedba sindikalna akcija ali ne?
Medtem ko je sodišče zelo natančno obrazložilo, katere prostore in kdaj so obtoženci zasedli, pa je manj pozornosti posvetilo navedbam obrambe, češ da bivši delavci Čevljarstva kot posamezniki ne morejo biti obtoženi za sodelovanje v akciji, ki jo
je organiziral Neodvisni sindikat. V zvezi s tem v obrazložitvi piše: “Ni pa pritrditi navedbi tožene stranke, ko navaja, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tej pravdi, češ, da je šlo za organizirano delovanje sindikata in da so toženci zasedbo izvršili v okviru sindikalnega delovanja. Pri tem je pripomniti, da so toženci kot fizične osebe zasedli upravni del zgradbe, da so se svojega dejanja zavedali, in so ga storili kot posamezniki, tožeči stranki pa je na voljo izbira, ali bo predmetno tožbo vložila zoper tožence, tako kakor je to storila v konkretni pravdi, ali pa morebiti tudi zoper sindikat, kije to delovanje organiziral. Vsekakor pa so toženci po prepričanju sodišča pasivno legitimirani v tej pravdi, saj gre za poseg posameznikov.”
Kot nam je povedal predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije Rastko Plohl, so se bivši delavci Čevljarstva s pomočjo sindikalnega odvetnika pritožili na sklep prvostopenjskega sodišča. Plohl vztraja, da je šlo za sindikalno akcijo bivših delavcev Čevljarstva, ki ni bila v ničemer v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o pravicah sindikatov. Poleg tega poudarja, da je skladno z mednarodnimi koncencija-mi akcijo organiziral Neodvisni sindikat, zato zanjo ne morejo nositi odgovornosti člani sindikata kot posamezniki.
Zadnjo besedo bo imelo Vtsje sodisce
Razplet tega primera na Višjem sodišču v Mariboru za sindikalno gibanje ni brez pomena, saj gre za nekakšen precedenčni primer, ki ga bodo morali pri svojem delovanju upoštevati vsi sindikati. Nasploh je v zvezi z zasedbami podjetij - tudi takrat, kadar jih v času stavke zasedejo oziroma zavarujejo zaposleni delavci - veliko pravnih nejasnosti. Le-te na svoji koži poleg bivših delavcev Čevljarstva občutijo tudi člani stavkovnih odborov v nekdanjem Galesu in še nekaterih podjetjih v severovzhodni Sloveniji, ki se morajo zaradi domnevnega motenja posesti zagovarjati na sodišču.
Tomaž Kšela
7. marca
Sindikalna lista
Prvi del
1. Dnevnice
- cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)
marec 1996
3.500,00
■ polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	24,66
3.	Ločeno življenje	42.422,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	11.040,00
Drugi del
V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje oktober-december 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 70.741 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	35.370,00
-za 20 let	53.056,00
-za 30 let	"	70.741,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	212.223,00
3.	Solidarnostne pomoči	70.741,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
KAJ DELAJO
V republiških odborih
V območnih organizacijah
Pomurje
Dolgovaška opekarna že četrtič na dražbi
Velenje
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije
Komunala 96 bo junija v Murski Soboti
Organizator letošnjih delovno športnih tekmovanj delavcev komunalnih in stanovanjskih dejavnosti je Komunalno podjetje Murska Sobota. Prejšnji teden smo sklicali sejo pripravljalnega odbora, na kateri so bile sprejete nekatere pomembne odločitve. Določen je datum srečanja Komunala 96, in sicer petek, 14., in sobota, 15. junija.
Kot običajno bo prvi dan posvečen strokovnemu posvetu, sobota pa tekmovanjem. Za blizu tisoč udeležencev so našli primeren prostor na letališču Rakičan, kjer naj bi bila razstava-komunalne opreme, tekmovališča in prireditveni šotor za slovesnost ob razglasitvi rezultatov. Na tekmovanjih se bodo predvidoma pomerili v izdelavi vodovodnega priključka, kanalizacijskega priključka in odvozu odpadkov ter v malem nogometu, šahu, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. O tekmovanju v kegljanju in streljanju se še niso odločili, saj bi morali poiskati lokacijo za njuno izvedbo izven mesta. O tem bodo sklepali na skupnem sestanku z vodji ekip.
Prijavnina oz. uveljavljena kotizacija za posameznega udeleženca (tekmovalca ali navijača) naj bi bila enaka kot lani. Ker razpis za udeležbo pričakujemo že v marcu, opozarjam sindikalne zaupnike, naj začnejo pripravljati ekipe. Prednost naj imajo člani našega sindikata.
Miloš Mikolič, sekretar
Prostori dolgovaške opekarne v stečaju, ki je včasih dajala kruh več kot 60 delavcem, že leto in pol samevajo. Stečajnemu upravitelju Francu Gyor-fiji namreč še ni uspelo najti kupca, ki bi bil v prostorih nekdanje opekarne pripravljen obnoviti kakršno koli proizvodnjo, čeprav je bila že trikrat na dražbi.
Enajstega marca bo v Lendavi že četrta dražba. Tokratna izklicna cena 25 milijonov tolarjev ne dosega niti desetine ocenjene vrednosti bivše opekarne - 285 milijonov tolarjev. Doslej je stečajnemu upravitelju uspelo odprodati samo stanovanje in stroj.
Za oživitev proizvodnje v dolgovaški opekarni bi morebitni investitor po ocenah strokovnjakov potreboval okoli 200 milijonov tolarjev. Proizvodna linija opekarne je sicer neokrnjena, vendar pa je tudi že zelo zastarela in dotrajana. Kupec bo hkrati postal tudi lastnik bogatega glinokopa. Na opekarniškem dvorišču pa kupca čaka težava: 340 ton črnega prahu, ki ga je bivše vodstvo opekarne »uvozilo« iz Avstrije.
V Dolgi vasi in Lendavi mnogi upajo, da se bo za objekte bivše opekarne vendarle našel kupec in v njih organiziral proizvodnjo, ki bo ljudem ob meji zopet prinesla delo in kruh.
T. K.
Zdaj pa proti Evropi...
Kolesarstvo je pred desetimi leti doseglo velik razmah. Člani kolesarske sekcije Gorenja so se tedaj uveljavili ne samo v Sloveniji, temveč so prekolesarili tudi velik del bivše Jugoslavije. Pred kratkim so organizatorji kolesarskih karavan po Sloveniji in Jugoslaviji povabili v Velenje kolesarje iz tedanjih delovnih organizacij Gorenja, da bi skupno obudili spomin na prevožene poti. Kljub majhni udeležbi - največ jih je prišlo s Koroške (Muta, Slovenj Gradec) in iz Velenja - je bilo srečanje v gostišču Lipa v Saleku prijetno, posebej ob televizorju, saj so kolesarji Gorenja večino opravljenih kolesarskih karavan posneli z videokamero.
Mirko Kroisiz Radelj ob Dravi, eden izmed pobudnikov tokratnega srečanja, je zbranim kolesarjem med drugim povedal: »Minilo je več kot deset let od prvega srečanja, ki smo ga okronali s prvo skupno vožnjo po slovenski kolesarski transverzali (1000 km), kasneje pa nadaljevali z vožnjo po republikah bivše Jugoslavije. Sami dobro vemo, da naše takratne poti ne bi mogli uresničiti brez Gorenja iz Velenja in prizadevnosti članov organizacijskega odbora...«
Kolesarjem je spregovoril tudi pobudnik vseh tedanjih akcij Vinko Žgavec. Bilje nekoliko razočaran nad manjšo udeležbo na srečanju ob desetletnici kolesarskih karavan Gorenja.
Leta 1985 so kolesarji Gorenja v sedmih dneh prevozili 1.000 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, naslednje leto več kot 2.000 kilometrov od Velenja preko Hrvaške in BiH do Beograda, leta 1987 pa še drugi del jugoslovanske transverzale od Makedonije skozi južno Srbijo, Kosovo in Črno goro do Dubrovnika. Na poti so obiskali vse tedanje Gorenjeve delovne organizacije in razstavno-prodajne centre. Povsod so bili lepo sprejeti in deležni tudi velikega odmeva v tamkajšnji javnosti.
Ob obujanju spominov na prevožene poti so si udeleženci srečanja zaželeli, da bi podobne podvige nadaljevali. Že letos naj bi se družno popeljali proti Evropi...
Hinko Jerčič
BREZ USKUDITVE NE BO 0MEJITV
V Uradnem listu Republike Slovenije št. 11/96 so bile objavljene Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Ena od novosti je tudi sprememba 19. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, ki letni dopust omejuje na največ 35 delovnih dni. Ker se po naših informacijah v podjetjih in družbah izdajajo nove odločbe za letni dopust, ki neposredno povzamejo spremembo 19. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, s tem v zvezi pojasnjujemo:
V 31. členu Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ št. 60/ 89 in 42/90), ki se uporablja kot republiški predpis, in v 19. členu kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine je določena spodnja meja dolžine letnega dopusta, do katerega ima delavec pravico. Zgornja meja dolžine letnega dopusta ni opredeljena, kar je
bistveno drugače kot v prejšnji zakonodaji. Sedaj je torej določena le spodnja meja dolžine letnega dopusta, njegovo konkretno dolžino pa določi pristojni organ oziroma delodajalec na podlagi meril, določenih v splošnem aktu oziroma kolektivni pogodbi.
V podjetjih oziroma družbah, v katerih imajo sklenjene podjet-
niške kolektivne pogodbe oziroma urejajo delovna razmerja s splošnimi akti in v njih nimajo trajanja letnega dopusta časovno omejenega, ne morejo neposredno uporabiti določbe spremenjenega 19. člena panožne kolektivne pogodbe. V teh podjetjih oziroma družbah so dolžni najprej začeti in končati postopek uskladitve sklenjene podjetniške kolektivne po-
godbe oz. splošnega akta*) določbo panožne kolektivne r godbe. Šele potem lahko trap :i letnega dopusta omejijo. S^' t; pa ni nujno, da se odločij® r omejitev. Določbe podjetniške» lektivne pogodbe oziroma sp J nega akta lahko ostanejo nesr menjene in ohranijo dosed* ureditev letnega dopusta
Sandi Bartol, sdf

USPESEN KONEC
Pogajanja, ki so se pričela 24. oktobra lani, smo uspešno kon 26. februarja letos s podpisom kolektivne pogodbe za cestt gospodarstvo. Uspešno zato, ker smo uspeli ohraniti skoraj pravice iz prejšnje pogodbe, podpisane 23. decembra 1993.,' Za najpomembnejše ocenjujemo dodatke za delovne pogoj dodatek za delovno dobo pri podjetju in izhodiščne plače, ki? še vedno za nekaj odstotkov večje od izhodiščnih v splošni k0] lektivni pogodbi za gospodarstvo.
Izhodiščne plače so takšne:
Tarifni razred	Izhodiščna bruto plača za poln delo''1!
čas v SIT
L Enostavna dela	45.382	
II. Manj zahtevna dela	49.920	
III. Srednje zahtevna dela	58.820	J
IV. Zahtevna dela	62.173	
V. Bolj zahtevna dela	70.342	
VI. Zelo zahtevna dela		 83.956	7
VII. Visoko zahtevna dela	95.302	|
VIII. Najbolj zahtevna dela	113.455	
IX. Izjemno zahtevna dela	136.146	
Kolektivna pogodba začne veljati z dnem njenega podpisa. ffitefa Oieiko, sekretarka		
SV/j
Po čem smo (pre)živeli? »SttISr
FEBRUAR 1996
Skupina dobrin iz košarice
1. Hrana
2.Pijača
3. Kajenje
4.Oblačila
5. Obutev
6.Stanovanje
7. Ogrevanje,razsvetljava
8.Gospodinjska oprema
9.Higiena,zdravstvena nega
10. Izobr. .kultura, razvedrilo
11 .Prometna sr.in storitve
12. Razni predmeti in storitve
13. Drugi izdatki
SKUPAJ (v SIT)
stopnja rasti košaric ll.96/XI.95
stopnja rasti košaric 11.96/1.96
stopnja rasti košaric m.96/XII.95
tričlanska delavska družina
poprečni
stroški
48,067.68
7,125.07
4,671.25
23,357.14
5,329.51
16,638.22
18,722.50
11,191.49
12,886.02
23,493.53
27,451.96
3,417.96
34,959.22
237,311.56
3.47
1.22
2.51
minimalni
stroški
36,803.41
2,607.57
2,525.00
14,427.70
4,062.65
11,956.91
13,069.80
5,947.76
10,791.13
9,892.44
9,896.75
2,052.33
8,579.36
132,612.81
3.68
1.32
2.64
mini. mes. stroški
36,803.41
2,607.57
2,525.00
694.33
0.00
9,005.12
11,318.76
0.00
7,625.42
5,797.82
4,466.27
7,554.19
88,397.89
4.48
1.57
3.18
štiričlanska delovska družina
poprečni
stroški
59,601.57
7,177.17
4,671.25
28,699.61
6,287.91
20,324.17
23,141.43
13,313.54
14,525.18
26,677.08
33,994.79
O.OO1 ‘	4,256.69
37,595.35
280,265.76
3.50
1.23
2.54
minimalni
stroški
44,838.74
2,629.90
2,525.00
17,774.41
4,518.32
14,400.33
15,619.18
6,901.65
12,049.56
11,077.58
12,961.71
2,282.91
8,872.26
156,451.56
3.72
1.33
2.67
mini. mes. stroški
44,83874
2,629.90
2,525.00
765.81
0.00
10,827.11
13,515.09
0.00
8,867.28
5,963.07
4,943.11
0.00
7,554.19
102,429.31
4.57
1.60
3.24
indeks cen življenjskih potrebščin ll.96/XI.95
106.50
101.80
101.00
100.80
100.50
109.90
99.50
101.60
101.90
103.50
102.60
103.60
103.60
indeks cen življenjskih potrebščin II.96/1.96
102.00
100.90
100.00
100.30
100.10
104.40
100.10
101.00
100.60
100.80
101.20
101 20
indeks c* Oi
življenji j potreb^ '[
ii.ge/ki'
—
Jis.
6ierr
'Sti,
?ni,
sn£
:97!
"ioi- >01
PO
Hi
ievr
M
1 Lfti?®1
TlrirVC.
1%-
101
'fOO ll
l^li

trn
Oi 4 De

skre;
Struktura življenjskih stroškov Mesec: FEBRUAR 1996
100.70.	.ie
¥
V februarju letos je inflat Mop znašala 0,9 odstotka. V pritok sn0t vi z decembrom lani so drobno/ Moj
KOMENTAR:
1.Hrana	20.26	27.75	41.63	21.27	28.66	43.78
2. Pijača	3.00	1.97	2.95	256	1.68	2.57
3. Kajenje	1.97	1.90	2.86	1 ?7	1.61	2.47
4 Oblačila	9.84	10.88	0.79	10.24	11.36	0.75
5. Obutev	2 25	3.06	0.00	2 24	2.89	0.00
6. Stanovanje	7.01	9.02	10.19	7.25	9.20	10.57
7. Ogrevanje,razsvetljava	7.89	9.86	12.80	8.26	9.98	13.19
8.Gospodinjska oprema	4,72	4.49	0.00	4.75	4.41	0.00
9. Higiena,zdravstvena nega	5.43	8.14	8.63	5.18	7.70	8.66
10. Izobr., kultura,razvedrilo	9.90	7.46	6.56	9.52	7.08	5.82
11 .Prometna sr.in storitve	11.57	7.46	5.05	12.13	8.28	4.83
12. Razni predmeti in storitve	1.44	1.55	0.00	1.52	1.46	0.00
13. Drugi izdatki	14.73	6.47	8.55	13.41	5.67	7.38
SKUPAJ:	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00	100.00
dajne cene višje za 1,9 odstotf*
»oi;
ir- -ue:
primerjavi s februarjem 1995P* 2
8,5 odstotka.
Cene življenjskih potrebšO® Po-
bile v februarju letos v prim«1]! Opali z januarjem višje za 1,2 odst° 8sei
primerjavi z decembrom 19^
*.a 2,6 odstotka. Košarice ž'v |(ffy njskih potrebščin so se v febn1* podražile za 1,22 do 1,6 odst0®
V prvih dveh mesecih letos s1’1!* 35 podražile že za od 2,51 do3,2't
ctnflfci	rp tnrpi df^
stotka. Košarice se torej hitreje od rasti drobnoprodajn^ ^
in tudi od cen življenjskih! Dol trebščin. Na hitrejšo rast cen ko*| ^Pair je v februarju vplivala predvse1® ^ v
r\Hctr\tna ract	hranp in 4.^ .
odstotna rast cen hrane in 4,4 stolna rast stroškov v zvezi s Jj-itr novanjem-
.'(kij
=Ul
■ena

OT V PRAVLJICI...
u
•ek nnas *ma rad!<<ie 0*5 prihodu na sončno Soriško planino prejšnji ri J1' 3.) zadovoljno vzkliknil predsednik slovenskih kovinarjev Al-[(J ®t’°vnik. »To pa zato, ker sem bil jaz včasih mežnar, pa mi še ve-pon>aga,« je brž pristavil svoj lonček Franci Žaberl, predsed-irali Za Gorenjsko, ki je s tehnično pomočjo SK Domel tudi orga-„» . • državno prvenstvo SKEI Slovenije v veleslalomu in tekih na
’t_artu 0beh tekem se je zbra-t smučarjev iz enajstih C1J in nekajkrat toliko podjetij, tl a|SC na Pro8ah n'so borili le za l| , e.Zmagovalci) in kolajne (po f ir!ajb.olJe uvrščeni), temveč tudi | |tj St1^- Razen Vodovnika. »Če bi *,i zmagal; to pa od pre-jka ne bi bilo fer,« je Berti WS’oi nil v opravičilo...
■ne ,ri,-e!crnovanju, ki seje »vleklo«
^^evri7UJ,(!)’S^emn0ŽiCaaU<)e'
>vie v 2ačela zgrinjati navzdol v tjjo :mn'^e'.*cjer Je bil »likof« - z go-® 'ak'1' P'vom’ ansablom Fram in, Spl iv ’S s*ovesno razglasitvijo rezul-
ie'’| ^ULTATI - smučarski teki, 3 J ~ do 35 let: 1. Bogataj (Kor) r’ 2. Zupanc 5:15,93, 3. Ko-0aGor)5:45,02;nad35let: 1. » ^ (Dom) 5:16,80, 2. Vranič U, 5:25>6°. 3. Starman (Lit) A1; ženske-do 30 let: 1. Ce-
stnik (Gor) 8:23,12; nad 30 let: 1. Čeme (Rik) 5:43,35; veleslalom -ženske, do 30 let: 1. Višner (Gor) 46,80, 2. Zapošnik (GŽ) 48,46, 3. Štrigl (Gor) 49,74; nad 30 let: 1. Zgaga (Dom) 42,94,2. Tratnik (Tok) 43,78, 3. Benedičič (Dom) 45,17; moški - do 25 let: 1. Ducman (Gor) 40,53, 2. Drufovka (AEN) 41,67, 3. Kovač (Kor) 42,51; od 26 do 35 let: 1. Jensterle 38,73, 2. Pintar 38,93| 3. Frelih (vsi Dom) 40,33; od 36 do 45 let: 1. Čenčič (Dom) 38,52, 2. Santner 40,08, 3. Večko (oba Kor) 40,09; nad 45 let: 1. Forte (Zas) 38,67,2. Perger (Kor) 40,66,3. Veršec (Gor) 41,12; vseekipni vrstni red: 1. Koroška 834 točk, 2. Gorenjska 801, 3. Velenje (Gorenje) 700, 4. Primorska 290, 5. Maribor 243, 6.Zasavje 240, 7. Bela krajina 184, 8. Posavje 152, 9. Prekmurje 84, 10. Dolenjska 83 in 11. Ljubljana (Litostroj) 69.
D. K.
»KATERI SEM?* - To je bilo po prihodu na cilj prvo vpralanje skoraj vsakega od 270 udeležencev 2. državnega prvenstva SKEI Slovenije v veleslalomu in smučarskih tekih. Odgovor je bil brž na tabli (levo)...
l0JDENJE V MARIBORU! - Franci Žaberl (desno), ki se z »božjo* i ni/0 m	le kot dober organizator na smučišču, ampak tudi kot
en pevec ansambla Fram, je štafetno palico organizatorja 3. DP H Ediju Ozimiču.
NIČ PRETRESLJIVEGA - Čeprav so bili boji za lovorike hudi, je bila prva pomoč potrebna samo v dveh primerih. Kot se je izkazalo, pa je bila vožnja z akijem za oba poškodovanca hujša od poškodb...
TROJNi ZMAGA DOMELA -Delavci Domela, organizatorji letošnjega prvenstva, so se z
gostoljubjem izkazovali na vsakem koraku, razen na progi: v veleslalomu so v kategoriji do 35 let »pobrali* vsa odličja...

GLOSA
Zadnja seja republiškega odbora SKEI, pregovorno vroča, je marsikateremu udeležencu dala krepko misliti. Meni znanemu, a nepodpisanemu piscu celo do te mere, da je kar med sejo skoval tale komentarček in mi ga, hladit si glavo gredoč, skrivnostno potisnil v roke. (C. B.)
Kolektivna pogodba bo!
Če dobro premislim, kolektivno pogodbo nepogrešljivo potrebujem! Le kam bom sicer pogledal, koliko dni bom lahko ostal doma, če dobim sina. Ali hčer, bog jo uvrsti v tedaj menda že uzakonjeno kvoto žensk, ki jim le kvota lahko omogoči lepše življenje.
Tudi če se bom selil, mi bo le pogled v kolektivno pogodbo povedal, koliko dni si lahko vzamem za ta podvig, in še polno koristnih napotkov za vsakdanje življenje bom našel le v tem dragocenem papirju.
Naj ponovim, kolektivno pogodbo za vsako ceno!
Toda ne takšne, v katero dregajo delodajalci in skušajo na vse kriplje zmanjševati že tako uboge delavske pravice.
Če dobro premislim, delati moram tako ali tako vse več in bolj. Že v rednem delovnem času, in če ne zmorem vse višjih norm, pač nadure. Neplačane ali slabo plačane, prerazporejen delovni čas...
Zakaj potemtakem 40-urni delovni čas?! Vse prekratke so te urice. Kar zmenimo se in že v kolektivno pogodbo zapišimo 50-urni delovni teden! Najmanj 50-urnega!!! V kolektivni pogodbi kar delodajalcem prepustimo, naj ta čas poljubno podaljšujejo. Kdo bi vedel, če ne oni, koliko časa mora delavec delati, da bo vse postorjeno ?!
Tako, prvi problemček smo rešili. Nič več delovnega časa, nobenih nadur in podobnih tegob več.
In če gre tako zlahka, ha, ukinimo še dopuste. Morda jih kaže v kolektivni pogodbi najprej skrajšati za pol ali za tričetrt, da ne bomo na pamet. Da bomo videli, kako se bo obneslo.
Kaj bi končno delali z dopustom?! Nikoli ga ne morem porabiti toliko in takrat, ko bi ga rad. Kar pa mi uspe, ni denarcev. O morju lahko že nekaj let le sanjam.
Glej šmenta, kam te pripeljejo modre misli! Če ne bom imel dopusta, ne bom potreboval regresa, in kolektivno dogovarjanje smo razbremenili še ene nepotrebne težavice.
Ne le to, regres je treba ukiniti že zavoljo tega, ker nam ga tako ali tako ne izplačujejo. Ven z njim, ven iz te vse lepše in preglednejše kolektivne pogodbe!
Za takšno bomo pa gotovo vsi. Sindikati se bodo oddahnili, ker jim ne bo treba zgubljati časa in moči s pogajanji, delodajalci bodo zadovoljni in bodo tako, razveseljeni, morda le malce manj mučili in preganjali nas uboge, nadležne delojemalce.
Toda kakor smo delavci nebodijihtreba, nihče ne bo mogel več reči, da ne znamo razmišljati!
Znamo, znamo; že ta konstruktivni pristop h kolektivnemu dogovarjanju in pogajanju je dokaz za mojo trditev.
Hm hm, še enkrat, da bo res držalo: Kolektivno pogodbo pa ja! Za vsako ceno. Ker brez nje ne bom mogel...
Zagrizeni sindikalist
1

orzasindikalnegaturizma
ie
zmo-
sta-
isP ten Dun9a|ovov, prikolic in drugih možnosti.
^	ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 a
? ^ a* telefaksie 061/326-982 ali 317-298,žiro račun 50101-601-;	~ A,ris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
^i2?Č,TNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
Ineun ~ Peeitniški hišici v UKANCU-za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, ^ ^ do^p3’ kopalnica’ 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od
iPGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvopostelj li vk|j|j^na 23 4 osebe 50 DEM’ za 6 oseb 80 DEM'turistič
^ike6b i?tlpoln
0tl4 Dpk7HOTEL JE________ — .........n_______________________
-stratič^’. doPladl|0 za P°lni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let
5	SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe,
^ livu' .ena 2a d osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa
0» lEifc6"3-
BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. $ ji pf-Pelneg3 penziona je 25 DEM. Popusti za skupine, cit ii OciT HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion fatK' doPlaeil° za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let 00 telo D0d 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko 0/ BkrePOpo'-noma 0bn0vljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in
til skre upo noma ebnevljem del hotela omogoc Jjlo^feljski program za najzahtevnejše goste. til ;op,rA - garsonjera, 65 DEM dnevno - termini: 22. do 26 marca.
'til iHAkn!arsoniera za 4 osebe’cena 52 DEM dnevno - termini v marcu, ij S"JSKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema
R	BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 9
ejg^ORZA^SiNDiKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4
(T^SKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerc CA^JtinpGsteljne s°be, TWC, polpenzion 39 DEM.
I n 7 n/^vAlTK 11 ^i^i— i 11 i /■'» r-  i a	f- l  
nad jezerom Jasna, dvo-
; lElu?* ~ POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, cena od 65 do 85
1‘Cav ~ '
»^KLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica,
jj^drievno. Prosto v marcu.
e^AVSKETOPLlCE - bungalov za 4 osehe, v času do 16. februarji SIT
ic! en '/''»SKETOPLICE - bungalov za 4 osebi oP* Mho?enski Paketi - cena 54 DEM na dan. iki -SKETOPLICE “ zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. T. “ nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni pen-
jjlT-m-juka - DVO ALI STIRIPOSTELJNI APARTMAJI - 1 9 |>QUa’ kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM.
■rji onai ■ nKA — počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, Xa'n,ca , 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v oj Bg^-Criiarcu.Idealne tekaške proge.
M ® oz 72 DlaMninSka VaS ~ 9arsoniere oz- enosobna stanovanja, cena
fjj aje^fg gG-gersonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb,
so	~ PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenzio-
40 (jn^DEM, polnega penziona pa 41 DEM.
q g G RA D - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena
h1 NA SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje i ( Dnip.171 vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM.
P ODai ■ JSKE TOPLICE - apartma za * Htlln'ca. Cena 65 DEM na dan
apartma za 4 osebe : kuhinja , spalnica,
^'TNIŠKE zmogljivosti, ki jih potrebujemo
* W » ke bišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih topli-Ij Jehovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju Ki!?,ski 9.0ri za vsa obdobja.
A ,,ke Počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški
Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono.
Informacija sindikalnim zaupnikom
ATRIS bo v času dopustov v juliju in avgustu razpolagal z zmogljivostmi v Fiesi, Ankaranu, Savudriji, Novemgradu, Poreču, na otoku Cresu in še na 25 lokacijah. Pošljite nam zahtevek za organizacijo dopustov za vaše sodelavce. Cene bodo objavljene v prihodnji številki. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog.
B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22.06. DO 05.09.
1.	BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje, najem 7 dni, 65 do 75 DEM.
2.	PIRAN - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 65 do 95 DEM na dan.
3.	POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 52 do 75 DEM na dan.
4.	FIESA - tri- ali štiriposteljne sobe, tuš, vvc.Polpenzion 52 DEM na dan, otroci do 12. leta imajo 30 % popust.
5.	MORAVSKE TOPLIČE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, wc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 1.500 SIT na osebo, polpenzion 2 700 SIT, polni 3.200 SIT.
6.	LOVRAN - privatna vila - tri-a li štiriposteljne sobe (možnost prehrane). 85 DO 110 DEM za apartma.
7.	UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, polpenzion 420 DEM
-	apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 856 DEM.
8.	NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 461 DEM.
9.	POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 506 DEM
-	hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 561 DEM
-	hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM
-	hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 456 DEM
-	hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 370 DEM
-	apartmaji LANTERNA za 3 osebe 98 DEM, za 4 osebe 110 DEM
-	apartmaji LUNA za 3 osebe 104 DEM, za 4 osebe 116 DEM
-	apartmaji DIAMANT za 2 - 4 osebe 115 DEM, za 4 - 6 oseb 135 DEM.
10.	HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 434 DEM
-	hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 434 DEM.
11.	BRAČ -privatni apartmaji za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 780 DEM, za 6 oseb 970 DEM.
12.	KORČULA - hotel LIBURNIA - polpenzion 476 DEM
-	hotel MARKO POLO - polpenzion 396 DEM
-	apartmaji BON REPOS za 2 osebi 550 DEM, za 4 osebe 650 DEM, za 6 oseb 830 DEM.
Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan.
C. SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
2.	OTOČEC- hotel Šport- posebni programi oddiha in rekreacije.Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica.Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
3.	VIPAVA - ogledVipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
4.	KOČEVŠKA REKA - Borovec -Trava - prijazen izlet na nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot.
5.	GOSTILNA PRITONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinska ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
6.	LETUŠ-Šmartno ob Paki-gostišče PIRNAT-ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143.
7.	ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindjkalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
8.	KOČEVJE - MOTEL JEŽERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo.
9.	DOLINA SOČE - ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 1 700 tolarjev.
D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E. SEJMI
1.	BERLIN - ITB - največja svetovna turistična borza - od 9. do 13. marca. 1996. Odhod 9. marca. Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM .
2.	MUNCHEN - IHM - mednarodni obrtni sejem - od 9. do 17. marca 1996. Dvodnevni ojgled, potovanje z avtobusom, cena 199 DEM.
3.	LONDON - KNJIŽNI SEJEM - OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM.
4.	PARIZ - GRAPHITEC - tiskarski izdelki, pripomočki, merilna in programska tehnika, karton, barve - od 26. do 30. marca. Tridnevni ogled 980 DEM.
5.	BOLOGNA - razstava gradbeništva, od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje in obnavljanje zgradb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti.
6.	HANNOVER - CEBIT- največji računalniški sejem od 14. do 20. marca, programi 2, 3 ali 4 dni. Cena od 870 do 1690 DEM.
F. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.
2.	Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE.
3.	Prodamo 5 objektov na otoku Cresu v Stari Gavzi.
4.	Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri z cca. 350 ležišči.
G. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
H. VELIKA POTOVANJA
(Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika)
1.	AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi v marcu in aprilu Cena 4980 do 5400 DEM.
2.	NEWYORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM.
3.	ŠRILANKA- desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300
G. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA
Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
8
NA TRŽNEM PREPIHI)
m
7. marca 1996
Vlada sprejela kratkoročne ukrepe za pomoč delovno intenzivnim dejavnostim
BREME LAŽJE ZA ŠESTNAJST MILIJARD TOLARJEV
Vladaje končno le pripravila kratkoročne ukrepe, s katerimi naj bi pomagala delovno intenzivnim dejavnostim iz težkega gospodarskega položaja in povečala njihovo konkurenčnost. O tem nam je na kratko poročal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Uvodoma je poudaril, da je vlada sprva pripravljala ukrepe le za tekstilce in usnjarje, da pa je sčasoma spoznala, da bi jih veljalo razširiti na vse delovno intenzivne dejavnosti. Dodal pa je tudi, da je okvir pomoči tem dejavnosti določal proračun oziroma zakon o izvajanju proračuna. Z drugimi besedami je torej povedal tisto, kar je omenil že na mednarodnem sejmu mode pred dnevi: daje vlada pripravljena pomagati, da pa nima veliko denarja.
Vlada je pripravila trinajst krat- pomagalo pri ohranjanju delovnih koročnih ukrepov. Med njimi so mest,« je začel minister. »Drugi nekateri namenjeni predvsem tekstilni	ukrep bo prestrukturiranje dolgov,
in usnjarsko predelovalni industriji,	za kar bomo sprejeli poseben zakon,
drugi pa vsem delovno intenzivnim Potem bomo dajali poroštva. Zra-panogam. O posameznih ukrepih ni ven sodi tudi odlog plačila davkov govoril podrobneje, ker je gradivo za največ šest mesecev, ne da bi za
potrebno še nekaterih manjših popra- to zaračunavali obresti. Toda po- _________
vkov. Metod Dragonjaje potem naštel	djetja, ki bodo zaprosila za odlog 7^	. ™"".
najpomembnejše uk«,«.	pLIil. davkov (doVdnine). bodŠ
»Vlada bo subvencionirala obre-	morala predložiti ustrezna jamstva,	potem, ko bo jasna letošnja politika
stne mere, kar naj bi podjetjem	da bodo po šestih mesecih to obvez-	plač v okviru socialnega sporazuma.
nost poravnala. Za razvojne spodbude bomo uporabili del privatizacijskih kupnin.Ta sredstva bomo plasirali preko razpisov in glede na dinamiko pritoka kupnin. Pred nelojalno konkurenco bomo ščitili z necarinskimi ukrepi. Podjetjem pa bo vlada tudi pomagala pri prekvalifikacijah zaposlenih ter pri promocijah blagovnih znamk.«
Skupni učinki finančnega prestrukturiranja bodo po vladnih izračunih dosegli vrednost petnajstih milijard tolarjev, od tega bo odlog plačila dohodnine prinesel dvemi-lijardno olajšavo. Poleg tega bodo subvencije zmanjšale stroškovni pritisk na delovno intenzivne dejavnosti za milijardo in pol tolarjev.
Metod Dragonjaje poudaril, da vlada ni pripravljena zaščititi domačih izdelkov pred tujo konkurenco na slovenskem trgu z dodatnimi carinami in taksami kot terjajo tekstilci in usnjarji. V teh dveh
Ozadje mednarodnega strokovnega sejma GAST v Celovcu
VSAK TRETJI OBRAT NE BO PREŽIVEL
Avstrijsko turistično gospodarstvo tarejo podobni, če že ne enaki problemi kot slovenskega, zato je bila tiskovna konferenca, namenjena 28. mednarodnemu strokovnemu sejmu za gostinstvo in turizem v Celovcu, za nas zelo zanimiva. Na dlani je, da bodo v prihodnje deležni turistične pogače le tisti, ki bodo v naraščajoči mednarodni konkurenci sposobni ponuditi svojim gostom tisto, kar si le-ti želijo in česar doma in drugje ne morejo dobiti. Ponudba bo tista, ki bo v turistični dejavnosti ločevala uspešne od neuspešnih, saj ljudje že davno ne hodijo na dopust zgolj zato, da bi se odpočili, temveč da bi kaj določenega počeli, videli ali doživeli. Lepa soba, veliki zrezki, dober zrak..., vse to je premalo. To so le še spomini na preteklost.
Zato se bo letošnji GAST v Celovcu tudi razlikoval od dosedanjih. To, kar je sejem ponujal doslej, je postalo premalo. Enako velja tudi
za avstrijsko turistično gospodarstvo, ki ima ponudbo sicer veliko in razmeroma pestro, toda povpraševanje po njej kljub temu usiha.
Na tiskovni konferenci gostje iz Celovca sploh niso skrivali, da njihov turizem močno peša. Dejali so, da sicer še ne morejo govoriti o »katastrofi«, lahko pa o tem, da vsak tretji obrat, ki živi od turistične dejavnosti, nebo preživel. Kajpak je glavni problem neizkoriščenost zmogljivosti. Hoteli, penzioni, apartmaji in druge zmogljivost bi morale biti izkoriščene najmanj 40-odstotno, so pa v povprečju komaj 30. Krepko premalo. Zato vAvstriji razmišljajo o tem, da bi nekatere hotele in turistične zmogljivosti, ki nimajo realnih možnosti za preživetje, preuredili v stanovanja in jih oddali ali prodali.
No, ne glede na vse to prinaša turistično gospodarstvo Avstriji še vedno lep dohodek, kar 15 milijard dolarjev letno. Pomembneje tudi,
da kar 14 odstotkov vseh zaposlenih dela v turizmu. Ob tem ne gre pozabiti na veliko ljudi, obratov, trgovin, barčkov in najrazličnejših lokalov, ki posredno žive od te gospodarske dejavnosti. Kako bi sicer lahko dojeli, da imajo v sosednji državi kar 10.000 vinotočev? Le-ti pa ne služijo zgolj z žlahtno kapljico, temveč tudi na račun domačih izdelkov, kot so maslo, pa klobase, slanina, kruh...
Razlogov za to, da vAvstriji storijo vse za oživitev svojega turističnega gospodarstva, je torej več kot dovolj. Pri iskanju izhoda iz sedanjega položaja pa se je treba najprej vprašati, zakaj turistični promet upada. Na tiskovni konferenci so menili, da razlogov za to ni tako malo. Eden izmed njih je nedvomno ta, da se ljudje vse pogosteje odločajo za daljša potovanja. Letalske vozovnice niso več tako drage, kot so bile včasih, zato se turisti zlahka odločajo za skok na
Kubo, Bali, Maldive, Havaje in v podobne »eksotične« kotičke našega planeta. Med največjimi subjektivnimi slabostmi, ki hromijo avstrijsko turistično gospodarstvo, pa je pomanjkanje svežih zamisli. Ljudje si namreč vedno želijo kaj novega, spremembe in presenečenja Zato je treba v korak s časom in željami gostov. V Avstriji sicer imajo med drugim tisoč italijanskih restavracij, prav toliko kitajskih, premorejo pa le 70 ali 80 grških in skoraj nič balkanskih. To je huda pomanjkljivost, saj želijo številni turisti imeti na krožniku to, kar imajo najraje. Ker je okusov veliko, naj bi bilakulinarična izbira kar najbolj pestra. A pomanjkanje domišljije na področju gastronomije še zdaleč ni edina hiba avstrijskega turizma, so poudarili na tiskovni konferenci. Šibki so še na marsikaterem področju, še najbolj pri promociji svoje turistične ponudbe, pa tudi pri izobraževanju kadrov. Premalo je skupnih nastopov na tujih tržiščih, premalo je povezovartja in sodelovanja. Lastniki številnih igrišč za golf vabijo ljubitelje tega mikavnega športa z najrazličnejšimi reklamami, nič pa niso pripravljeni povedati o tem, kje se lahko gostje nastanijo in kaj lahko počno, ko se naveličajo golfa. Tudi vAvstriji je torej podobno kot pri nas. Predstavitev turistične ponudbe močno šepa, kar še posebej velja za vzhodno Evropo, od koder se valijo vedno večje množice turistov.
Prav zato bo letošnji 28. mednarodni strokovni sejem za gostinstvo in turizem v Celovcu nekoliko drugačen. Organizatorji ga bodo popestrili s številnimi novostmi, med katerimi bodo računalniški sistemi za gostinska podjetja in hotele, najrazličnejša oprema za zdraviliški turizem, oblike oskrbe s prehrano, kulinarična ponudba Italije, Grčije in Slovenije ter številne strokovne prireditve.
Na sejmu bo sodelovalo 450 podjetij in razstavljalcev. Na 110 kvadratnih metrih se bo predstavilo tudi 7 slovenskih podjetij. Ja, samo sedem. Res škoda, da nismo pripravljeni bolje izkoristiti priložnosti, kot je tradicionalni celovški GAST. Očitno še vedno verjamemo, da se storitve prodajajo kar same od sebe in da je zato za reklamo škoda slehernega tolarja. Pa se krepko motimo. To dokazuje med drugim tudi naš turistični izkupiček, ki v primerjavi z denimo avstrijskim ni omembe vreden.
Andrej Ulaga
dejavnostih terjajo tudi znižanje prispevnih stopenj na največ 38
odstotkov (zdaj presegajo 42 odstotkov). Vlada, ki se sicer zavzema za zniževanje obdavčenja vsega gospodarstva in prevalitev teh stroškov na druge davčne vire, se o tem še ni pripravljena pogovarjati.
»Vprašanje proučujemo,« je dejal minister Dragonja, »vendar se bomo o njem odločali samo v povezavi z dogovarjanjem v okviru socialnega pakta, ko se bomo odločali o letošnji politiki plač. Zniževanje prispevnih stopenj ima namreč na proračun izjemno velik učinek. Vsak odstotek znižanja prispevnih stopenj osiromaši proračun za deset milijard tolarjev.«
Vlada pripravlja tudi dolgoročne ukrepe. Gre predvsem za postopno davčno razbremenjevanje gospodarstva, kar naj bi izvedli v dveh do treh letih. Del davčnega bremena naj bi tako prevalili na druge davčne vire.
B.R-
SPET JAVNA TRIBUNA 0 USODI ZDRAVILIŠČA RIMSKE TOPLICE
Letos poleti bo poteklo pet let, odkar so predstavniki rajnke JLA zapustili Rimske Toplice. Slovito zdravilišče je prevzelo slovensko ministrstvo za obrambo in od takrat dalje zdravilna termalna voda, ki so jo s pridom uporabljali že Rimljani pred našim štetjem, odteka v Savinjo. Domačini pravijo, da so Rimske Toplice ostale v vseh pogledih le še bleda senca nekdanje zdraviliške meke, kjer so se zbiralni bogataši z Dunaja in petičneži iz vse Evrope.
Stoletja soToplice cvetele, krajani pa dobro služili s turizmom. Danes je drugače. Duri zdravilišča so zapahnjene, poslopja in drago opremo načenja zob časa, park z eksotičnim drevjem - tu rastejo nenavadno velike sekvoje, pa mamuto-vec, tulipanovec in ena najstarejših omorik na Slovenskem - gloda lubadar, kilometre dolge sprehajalne poti paje preraslo trnje. Smrtni greh, mar ne? Medtem ko gradimo nove turistične objekte, stare s svetovno veljavo pustimo umirati.
Zdravilišče v RimskihToplicah umira že peto leto. Vojska ga sicer varuje, tudi delno ogreva, toda kaj imajo od tega tisti domačini, ki so še vedno brez dela in brez kruha. Tujcem resda ni bilo kdove kako prijetno služiti, toda potem, ko se je JLA poslovila od Slovenije, so krajani Rimskih Toplic prišli dobesedno z dežja pod kap. Vzeli so jim zdravilišče, ne le vir termalne vode, ampak tudi vir življenja in zaslužka.
Vsi dosedanji pogovori, tribune, okrogle mize in javne razprave v številnih slovenskih medijih niso obrodile sadov. Verjetno ne zato,
ker bi se kdo zarotil proti domačinom. Osnovni razlog vseh dosedanjih neuspelih pogajanj je najverjetneje v tem, daje zdravilišče pod Kopitnikom v povsem nepravih rokah. Že res, daje bilo po sili razmer nekaj desetletij v vojaških rokah, vendar seje JLA, podobno kot pred tem nemška vojska, na silo polastila zdravilišča in ga okupirala. Zakaj naj bi to »pravico« podedovalo še slovensko obrambno ministrstvo? In kaj naj bi z zdraviliščem vojska sploh počela? V vsej svoji stoletni in tisočletni zgodovini je bilo zdravilišče in letovišče v civilnih rokah. Lahko bi dejali v edino pravih rokah.
Na dlani je, da mora Zdravilišče Rimske Toplice prevzeti kdo, kije za to dejavnost strokovno usposobljen in tudi registriran. Ni pomembno, ali bo to novomeška Krka, Zdravilišče Laško ali Medijske Toplice. Edino zares pomembneje, da pride zdravilišče po dolgih desetletjih spet v roke dobrega gospodarja. Takega, ki bo nemudoma odpahnil duri, zaposlil krajane in iz Rimskih Toplic spet napravil zdraviliško meko.
O vsem tem bo tekla beseda prihodnji petek, to je 15. marca. Kulturno društvo Slavko Avsenik je namreč pobudnik nove okrogle mize, za katero so vabljeni predstavniki pristojnih ministrstev, gospodarstva, nesojenih družbenikov, laške občine in seveda krajani-Bodo to pot najodgovornejši v Sloveniji za dolgoletno agonijo Zdravilišča Rimske Toplice pošteni ali bodo spet modrovali s figo v žepu?
Andrej Ulagu

dr. Adem t*urg
OBVEŠČEVALNE SLUŽBE
... Delo odlikuje skrb za nadaljnjo ditev države in njene suverenosti tet želja po oblikovanju visokoprofesional ne obveščevalne službe. Avtor spoštuje dosežke tujine, ki pa jih po ne potrebnem ne favorizira. Je nasprotnik mehaničnega prenašanja tujih izkušenj v naše razmere. Išče in najde kompromis med množico tujih rešite/ in slovensko prakso. Ves čas se ze veda dejavnikov, ki determinirajo sle vensko stvarnost.
... Delo je rezultat vestnega, ne črtnega, sistematičnega ter tee retičnega in znanstveno zaokrožene ga proučevanja. Predstavlja soliden prispevek ne samo stroki, temveč tudi sodobni politološki znanosti.
...V pravem času je prišlo v javnost ustrezno znanstveno delo, ki popre vtja mučen občutek kvazi poznavanje degradiranih in večinoma deplasire nih razprav v javnosti o problemu organiziranja in delovanja obveščevalnih služb pri nas. ^ ^ncjrej ^njič
NAROČILNICA „
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o).
izvod(ov) knjige avtoija dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT + 5% prometni davek).
Naročeno pošljite na naslov:.. Ime in priimek podpisnika:....
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju.
Podpis naročnika:
Naročeno, dne:..

7. marca 1996
d-
,6'
eh
se
iti.
iai
(\0
iz
’«
le
10
ir-
jh
bi
e. j
!
k
1-
j-
j-
d
h
jr
i,
d
i-
i.
o
?
a
o
h
h
e
e
i
i
i
KAKO RAZUMETI NAČELO ZAKONSKEGA MINIMUMA?
Tokrat bomo v soupravljal«! predstavili nekaj različnih pravnih stališč do vprašanja interpretacije načela zakonskega minimuma kot enega najpomembnejših in hkrati zaenkrat tudi še spornih načel ZSDU. Vsebino tega načela in svoje stališče do vprašanja njegovega razumevanja pojasnjuje mag. Zvone Vodovnik. Mag. Mato Gostiša in Tatjana Labernik pa v svojih prispevkih predstavljata nekoliko drugačno pravno videnje istega problema. Zaenkrat namreč lahko praksi pomagamo le na ta način, da
jo seznanjamo z razUčnimi možnimi strokovnimi pogledi na nekatera najbolj pereča odprta vprašanja uresničevanja zakona. Seveda pa bo takšna vprašanja veliko lažje reševati takrat, ko bomo v Sloveniji tudi na tem področju razpolagali z obsežnejšo sodno prakso.
S tem tudi najavljamo možnost polemične razprave o vseh odprtih vprašanjih uresničevanja ZSDU v Soupravljacu in pozivamo vse, ki bi se želeli vključiti v tvorno diskusijo o posa-
meznih obravnavanih problemih, da nam posredujejo svoje morebitne prispevke. V prihodnje se bomo namreč na podoben način lotili obravnavanja še mnogih drugih nerešenih vprašanj s tega področja (npr, še vedno močno sporne koncepcije delavskega direktorja, dilem v zvezi z delovanjem delavskih predstavnikov v nadzornih svetih, diskriminatorne ureditve parti-cipacijskih pravic v različnih oblikah gospodarskih družb in podobno).
Ali se svet delavcev in delodajalec lahko dogovorita za manj pravic, kot določa ZSDU
Načela urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju (2)
Piše:
Tatjana Labernik, dipl. iur.
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) je v veljavi od julija 1993. Sindikati in predvsem sindikalna stroka že lahko, izhajajoč iz prakse, dajo določene ocene in predvsem opozorijo na probleme, ki nastajajo pri uporabi ZSDU.
Opažamo, da delodajalska stran sicer ne nasprotuje odločitvi delavcev, da v skladu z zakonom realizirajo pravico do oblikovanja sveta delavcev, sodelovanja v organih dražbe, Postavitve delavskega direktorja. Vendar pa se delodajalska kooperativnost mnogokrat konča tisti trenutek, ko je soočena s konkretnimi obveznostmi, ki izhajajo iz ZSDU, Posebno materialnimi obveznostmi.
Delodajalci se na različne načine skušajo izogniti omenjenim obveznostmi. Nekateri odkrito odklanjajo kakršnokoli izpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga zakon, drugi, ki so bolj taktični, skušajo na tak ali drugačen način zniževati zakonski minimum pravic. Pri tem si včasih uspešno pomagajo tudi s participacijskim dogovorom. Delodajalec sklene s svetom delavcev dogovor, v kate-rem je izrecno manj pravic ali so te ožje, kot jih določa zakon.
. Ustimo ob strani vprašanje, kako je mogoče, da delavci /Ostajajo na krčenje ali oženje pravic, čepravje še kako aktualno m zanimivo predvsem za sindikate in zahteva poglobljeno analizo. Skušajmo problematiko osvetliti zgolj s strogo pravnega vidika in odgovoriti samo na vprašanje, ali je možno z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem določiti manj Pravic, ožji krog pravic, kot jih zagotavlja ZSDU. Menim, ua ni možno. 5. člen ZSDU je namreč jasen. Med dragim določa, da se z dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem lahko določijo poleg z zakonom določenih tudi drugi načini sodelovanja delavcev pri upravljanju, lahko pa se določi tudi več soupravljalskih pravic delavcev, kot jih določa zakon. Omenjeni člen je napisan tako, da ne dopušča n°benih dvomov o zakonodajalčevem namenu in volji. Vsako
tolmačenje 5. člena ZSDU v smeri možnosti zniževanja pravic je sporno in glede na prej opisano prakso tudi zelo nevarno za razvoj delavske participacije. Zakaj?Zato, ker tako tolmačenje oziroma interpretacija dejansko pomeni, daje mogoče zgolj z dogovorom, ki ima pogodbeni značaj, derogirati zakon. Večina določb ZSDU je kogentne narave, kaj je kogentna, norma pa vemo.
S participacijskim dogovorom (dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem) bi partnerja lahko posegla v minimum pravic, ki jih določa zakon, samo v primera, če bi tako možnost zakon izrecno dopuščal. Pa je ne dopušča. In ker sodelovanje delavcev pri upravljanju, kot oblika industrijske demokracije, ni nekaj, kar bi bilo že ukoreninjeno v naši tradiciji in izkustveno sprejeto kot pozitivno, je prav, da je ne dopušča. Raven in kakovost partnerskih odnosov v Sloveniji sta komaj zrela za »svobodo« na področju sklepanja kolektivnih pogodb (zakona o kolektivnih pogodbah še danes nimamo in za to obstajajo razlogi), še zdaleč pa ne za dogovorno urejanje področja sodelovanja delavcev pri upravljanju.
Mirno lahko trdim, izhajajoč iz lastnih izkušenj, da bi bile pravice delavcev iz ZSDU, če bi vzdržala interpretacija, da jih je mogoče s participacijskim dogovorom določiti tudi manj, kot jih določa zakon, v marsikaterem podjetju zaradi podrejene vloge delojemalske strani zreducirane na minimum.
Za kvalitetno sodelovanje delavcev pri upravljanju je potrebna velika stop-nja osveščenosti obeh partnerskih strani, ki pa ne pride sama po sebi in tudi ne čez noč. Tega seje zavedal tudi zakonodajalec in je z zakonom določil takšno raven pravic, ki zagotavlja razvoj sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji. Z dopuščanjem možnosti dogovornega zniževanja ravni zakonskih pravic bi bil vsak razvoj že v kali zatrt.
Slovenski zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju je bil sprejet na temelju 75. člena Ustave RS. Ob upoštevanju zgodovinskih, mednarodnopravnih ter primerjalnih značilnosti sodelovanja delavcev pri odločanju je mogoče v sprejetem zakonu najti značilnosti, ki jih je ustrezno označiti kot načela urejanja sodelovanja delavcev pri upravljanju v Sloveniji.
Načelo zakonskega minimuma in avtonomne dograditve participativnih razmerij
Drugo pomembno načelo, ki gaje potrebno upoštevati pri razlagi dosedanje normativne ureditve in pri nadaljnjem razvijanju modela delavske participacije, je načelo zakonskega minimuma in avtonomne dograditve participativnih razmerij. Ob tem načelu je nujno pojasniti, daje uveljavitev celotnega sistem le fakultativna možnost, ne pa tudi dolžnost organizacij. V zvezi s tem je slabost slovenskega zakonskega modela, da poslovodstvu ne nalaga dolžnosti, da bi sklicalo zbor delavcev in mu pojasnilo
Kaj j e to ...
Delavsko predstavništvo v podjetju
Delavci na podlagi zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) uresničujejo svoje participacijske pravice na dva načina, in sicer:
a)	individualno kot posamezniki (npr. pravica do postavljanja vprašanj, dajanja mnenj in pobud ter predlogov v zvezi z delovnim procesom ter pravica do odgovora),
b)	kolektivno (preko svojih predstavništev v podjetju).
ZSDU določa tri vrste delavskih predstavništev v podjetju, insicer:
1.	svet delavcev kot neposredno izvoljeno delavsko predstavništvo;
2.	predstavništvo delavcev v nadzornem svetu podjetja (najmanj tretjina članov);
3.	delavski direktor kot predstavnik delavcev v upravi oziroma poslovodstvu podjetja.
Predstavnike delavcev v nadzorni svet imenuje svet delavcev kot osrednje delavsko predstavništvo v podjetju, delavskega direktorja pa svet delavcev le predlaga v imenovanje nadzornemu svetu.
Piše: mag. Zvone Vodovnik
smisel in možnosti za aktiviranje sistema, kot je to predvideno tudi v osnutkih direktiv Evropske unije, ki naj bi enotno uredile osnove sistema participacije zaposlenih pri upravljanju podjetij v državah članicah. Kljub tej po-mankljivosti je gotovo koristno, da vodstva podjetij ta korak storijo samoiniciativno in z namenom vzpostavi-
______________________ tvi čimbolj pristne odnose
zaupanja z delavsko stranjo.
Po načelu zakonskega minimuma obravnavani zakon določa le temeljne oblike in načine sodelovanja delavcev pri upravljanju, hkrati pa dopušča, da se delodajalska in delavska stran dogovorita o razširitvi omenjenih pravic z enim izmed kolektivnih sporazumov, to je s partici-pativnim dogovorom. Načelo zakonskega minimuma po drugi strani ne preprečuje delavskim predstavništvom, da ne bi pristala na uveljavljanje ožjih pravic, kot so določene z zakonom, če obe strani ugotovita, da zakonsko določene pravice lahko ekonomsko preveč obremenijo delodajalca. Ta teza je s pravnega vidika sicer sporna. Po eni strani je utemeljena z najbolj splošnimi načeli obligacijskega prava, ki poudarjajo prostovoljnost strank pri sklepanju pogodb, obstaja pa tudi pomislek, da delavska stran v podrejenem delovnem razmerju potrebuje posebno pravno podporo. Na teh temeljih so nekateri mnenja, da se stranki participativnega razmerja ne moreta dogovoriti za manjši obseg pravic, kot jih določa zakon. Morda bi bila takšna ureditev primernejša, vendar zaenkrat še ni pravne podlage za izključitev omenjene možnosti dogovora za manjši obseg pravic.
Načelo zakonskega minimuma ter avtonomne dograditve pravic delavskih predstavništev je uveljavljeno tako na področju oblik kot tudi načinov sodelovanja zaposlenih pri upravljanju. Primer dogovorne “nadgradnje” na področju oblik bi lahko bil dogovor o paritetni sestavi ugovornega organa v organizaciji, na področju načinov pa na primer dogovor o tem, da se disciplinski pravilnik v organizaciji sprejme v soglasju s svetom delavcev in ne le po opravljenih skupnih posvetovanjih, kar kot minimum zahteva zakon.
»Vprašanja - odgovori«
Če ste sindikalni zaupnik, član novoizvoljenega sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor ali drug aktivni udeleženec procesa delavske participacije v podjetju, ste pri opravyanju svojih funkcij zagotovo že naleteli na številna vprašanja, kijih zakon ne rešuje, praksa pa mimo njih ne more. Kadar ste v dilemah, lahko vprašate nas, in strokovni sodelavci Študijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« vam bodo z ažurnimi odgovori v tej rubriki radi priskočili na pomoč. Pisna vprašanja pošljite na naslov: STUDIO PARTTCIPATIS, Bavdkova ul. 50, 64000 Kranj, ah na uredništvo Delavske enotnosti, Dalmatinova 4, Ljubljana, telefon 061313 942.
i- Odprta ali zaprta kandidatna li-sta za člane sveta delavcev
Vprašanje:
ko smo v okviru priprav na volitve sveta delavcev v podjetju odločali o vPtašanju števila kandidatov, ki naj bodo uvrščeni na kandidatno listo, se nismo mogli uskladiti o tem, ali je bolj Primerna odprta ali zaprta kandidat-na Usta. Kaj priporočate ?
Odgovor:
O zaprti kandidatni listi govorimo j^rat, kadar je nanjo uvrščenih le to-hko kandidatov, kolikor članov sveta [klavcev se voli, o odprti kandidatni J)?ti pa takrat, kadar je na listi več kandidatov, kot je članov sveta delavcev. I vsakem primeru priporočamo odprto kandidatno listo, in sicer iz več razlogov.
Kot prvo, načeloma nihče ne more vnaprej omejevati števila možnih predlaganih kandidr. ov za člane sveta delavcev. Upravičeni predlagatelji so namreč lahko skupine delavcev (mini-(nnlno število je pr pisano z zakonom) •n vsak repi c mi sindikat v podjetju. Vsak izmeu ijenih upraviče-[dh predlagateljev nko predlaga celotno kandidatno listi: ,ako da v skrajnem Primem teoretičn, ihko pride do tega, da bo kandidatov za volitve na listi celo nekajkrat več, kot je število članov sveta delavcev, ki bodo izvoljeni.
. Kot drugo, prednost odprte kandidatne liste v tem, da v primeru prenehanja mandata posameznim članom svela
delavcev iz kakršnega koli razloga po 46. členu ZSDU niso potrebne nado-mestne volitve, ampak postane član sveta samodejno tisti izmed kandidatov, kije med neizvoljenimi kandidati dobil največ glasov (vendar ne manj kot 5 odstotkov glasov vseh tistih, ki so glasovali).
Kot tretje pa je treba ugotoviti, da zakon sploh ne rešuje vprašanja minimalnega potrebnega števila glasov, ki bi bili potrebni za izvolitev posameznega kandidata v primeru zaprte kandidatne liste. Izhaja namreč iz predpostavke odprtih kandidatnih list in določa le, da so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
n. Možnosti za širitev participacijskih oblik
Vprašanje:
Po določbi prvega odstavka 5. člena ZSDU je mogoče s tako imenovanim participacijskim dogovorom na ravni podjetja določiti tudi drugačne načine sodelovanja delavcev pri upravljanju, kot jih določa že zakon. Ali to velja tudi za participacijske oblike?
Odgovor:
Določbi prvega in drugega odstavka 5. člena jasno kažeta namen zakonodajalca, da se s tem zakonom določi le zagotovljeni participacijski minimum, medtem ko naj možnost avtonomnega dogovarjanja partnerjev v vsakem podjetju glede konkretne ravni in obsega participacijskih pravic ter načinov
in oblik za njihovo uresničevanje ne bi bila v ničemer zakonsko vnaprej omejena. Vendar pa zakonodajalec tudi v tem pogledu ni bil dovolj precizen, saj omenja le možnost avtonomne ureditve večjega obsega pravic ter drugačnih načinov, ne omenja pa oblik uresničevanja participacijskih oblik. Iz tega so nekateri izpeljali tezo, da so oblike uresničevanja participacijskih pravic (svet delavcev, predstavništvo delavcev v nadzornem svetu, delavski direktor), za razliko od načinov, v zakonu naštete taksativno in jih z avtonomnimi pravnimi akti ni mogoče niti spreminjati oz. vsaj prilagajati konkretnim razmeram, niti dopolnjevati.
Takšna rešitev bi bila ne samo v nasprotju s temeljnimi principi samega zakona, ampak bi seveda lahko tudi bistveno osiromašila možnosti širšega razvoja celotnega sistema delavske participacije pri nas. Onemogočeno bi bilo avtonomno uveljavljanje številnih dobrih rešitev, ki so se že uveljavile v praksi tujih sistemov (npr. različni dvopartitni ali večpartitni komiteji za posamezna področja v podjetju, kot so varstvo pri delu, delovne razmere itd.). Prav tako tudi ne bi bila omogočena vsaj analogna uporaba zakonskih oblik delavske participacije tudi v t.i. »netipičnih« podjetjih, ki niso organizirana kot klasične delniške družbe.
Odgovore pripravil: mag. Mato Gostiša
Podr.,: - avtorjih:
Mato Go. • diplomirani pravnik in magister organizacijskih ved. Studijski center za industrijsko demokracijo »Stu-dioparticipatis^ttujana Labcmik^diplonStmapravnica, vodja pravne službe Pekarn-Konfederacije sindikatov Slovenije; Zvone Vodovnik, magister pravnih znanosti, direktor Inšituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Nekatere dileme pri interpretaciji načela zakonskega minimuma
V delu naše teorije in prakse seje uveljavilo stališče, da seje mogoče s t.i. participacijskim dogovorom med svetom delavcev in delodajalcem dogovoriti tudi za manj participacijskih pravic delavskih predstavništev (npr. odpoved določenemu številu profesionalcev, manjša zagotovljena sredstva za delo sveta delavcev, manjše število plačanih ur za izobraževanje članov sveta delavcev itd.), kot jih minimalno določa zakon. Menimo, da takšna interpretacija načela zakonskega minimuma pravno ni sprejemljiva.
1. Čeprav je res, da zakon celoten sistem sodelovanja delavcev pri upravljanju ponuja le kot fakultativno (neobvezno) izbiro oziroma možnost, pa to seveda ne pomeni, da je fakultativno in prepuščeno pogodbeni svobodi (prostovoljnemu dogovarjanju) strank vse, kar je zapisano v zakonu.
Kot prvo je treba povedati, da »fakultativnost odločitve za uveljavitev zakonsko predvidenega sistema delavske participacije velja le za delavsko stran, ne pa tudi za delodajalca. Zakonske pravice delavcev do soupravljanja postanejo namreč v trenutku, ko se delavci na svojem zbora odločijo za njihovo realizacijo, za delodajalca zakonska obveznost. O zakonsko določenih pravicah in obveznostih pa se stranke	jo
pogajati in piosto pogodbeno dogo-v:u: i: razen, če zakon v posameznih primerih to izrecno dopušča s t. i. dispozitivnimi normami.
Vse norme ZSDU, s katerimi se določa minimum materialnih in dru-gih pravic delavskih predstavništev
(število profesionalcev, število plačanih ur za delo in izobraževanje članov, minimalna finančna sredstva za plačevanje zunanje strokovne pomoči itd.), pa so, pravno gledano, izrazito kogentnega (zapovedujočega) in ne dispozitivnega značaja. Celo več - po določbi 2. odst. 5. člena ZSDU sta svet delavcev in delodajalec izrecno pooblaščena le, da:
z medsebojnim (participacijskim) dogovorom podrobneje uredita zgolj uresničevanje pravic iz tega zakona, kar pomeni, da zakonsko določene pravice same ne morejo biti več predmet dogovarjanja, lahko s tem dogovorom uredita več soupravljalskih pravic, delavcev kot jih določa zakon.
Možnost, da se dogovorita za nižji nivo ali manjši obseg pravic pa v zakonu seveda ni predvidena. Čemu bi sicer sploh služili zakonski minimumi?
2. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) je zakon kot vsak drug. Njegovo bistvo je torej v tem, da z močjo državne prisile na določen način ureja določena družbena razmerja. Družbena razmerja, katerih urejanje je v celoti prepuščeno prosti volji udeležencev, nikoli niso predmet zakonskega urejanja.
Če bi bilo torej res prav vse v zvezi s sistemom delavske participacije fakultativno in prepuščeno (po vsebini ter obsegu) možnosti prostega dogovarjanja med delavci in delodajalci, zakona za to podi ; k>. družbenih razmerij sploh ne bi poit ebovali. Ob tako široko pojmovani fakultativnosti participativnih razmerij se namreč postavlja logično vprašanje, kje se potem le-ta neha in kaj v tem primeru sploh še preostane takšnega, zaradi česar
je bilo potrebno sprejeti zakon. Zakonodajalec prav gotovo ni imel namena sprejeti zakona, ki ne bi urejal ničesar.
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju torej v resnici ni »fakultativen zakon«, ki ga udeleženci sistema lahko po prosti presoji upoštevajo ali pa ne, ampak bi ga lahko morda označili le kot nekakšen »latenten (speč) zakon«. To pa pomeni, da se delavcev (in njihovih delodajalcev), ki se ne odločijo za pravico do soupravljanja, ne tiče, takoj ko se zanjo odločijo, pa ga morajo pri urejanju teh razmerij v celoti upoštevati. Le tisto, kar na tem področju ni na kogenten (zapovedujoč) način urejeno z zakonom, je lahko prepuščeno pogodbeni svobodi strank. Zakonsko določeni minimumi pravic pa sem zanesljivo ne sodijo.
Le ob takšni interpretaciji načela zakonskega minimuma ima za delavce kot šibkejšo stranko ZSDU lahko sploh kakršen koli smisel. Če pa bodo sveti delavcev glede vseh pravic, zapisanih v zakonu, ob pogajanjih za sklenitev participacijskega dogovora lahko izpostavljeni pritiskom z delodajalske strani za njihovo zmanjševanje ali celo odpoved tem pravicam (žal se prav to v praksi že množično dogaja), pa je verjetno vseeno, če se odpovedo kar zakonu v celoti.
Mag. Mato Gostiša
To stran pripravlja Delavska enotnost rfjBSF' v sodelovanju s \\\jm Studiom
participatis.

m
TE
7. marca 1996
ZIVIJRN.ISKA RA7M1A
ZUUEVA POT DO PENZUE
»Ali bomo res šli v pokoj popolnoma izmučeni? Zakaj se ne upošteva, da si začel delati s pet-najstim, šestnajstim letom? Strah meje starosti, ker ni razumevanja za iztrošene generacije delavcev. Bomo res morali pustiti na delu zadnje moči?«
Tako je med drugim napisala delavka iz Radelj v pismu Dušanu Semoliču, predsedniku ZSSS. To je le eno izmed pisem, ki s podobno vsebino romajo v zadnjem času na naslov ZSSS. Vse večje delavcev, ki se kljub polni pokojninski dobi ne morejo upokojiti, ker niso dovolj stari. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kije začel veljati 1. aprila 1992, je med pogoje za pridobitev pravice do pokojnine uvedel novost, ki je do tedaj nismo poznali. Določa namreč tudi starostno mejo pri starostni upokojitvi.Tako morajo delati moški dlje od 40 let in ženske dlje od 35 let pokojninske dobe, če so se prvič zaposlili pred svojim 18. letom.
Tako mora biti v letošnjem letu moški star vsaj 57 let, ženska pa vsaj 52, da se lahko kljub polni pokojninski dobi upokojita. »Po tem zakonu morata torej delati dve leti dlje kot drugi, da dosežeta pravico do starostne pokojnine, po 1. januarju 1998 pa bosta morala delati kar tri leta dlje,« opozarja Gregor Miklič, član predsedstva ZSSS.
Pred tem zakonom je veljal za uveljavitev polne starostne pokojnine zgolj pogoj polne pokojninske dobe, v letu 1992 sprejeti zakon pa je uvedel dodatni starostni pogoj zaradi istočasno razširjenih možnosti za dokup pokojninske dobe.
V zvezi s tem je ZSSS ob sprejemanju sprememb pokojninskega zakona v letošnjem februarju izoblikovala dopolnilo, ki gaje državni zbor v drugi obravnavi zakona za-
zakona dodatno prizadeti, saj se jim zavarovalna doba šteje s povečanjem od 14 do 18 mesecev za dejanskih 12 mesecev delovne dobe. Zaradi tega dosegajo polno pokojninsko dobo mlajši kot tisti brez beneficirane delovne dobe. To pomeni, da se jim zato splošna starostna meja (58 let za moške in 53 let za ženske) za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za toliko mesecev, kolikor znaša skupno povečanje zavarovalne dobe.
V takšnih podjetjih so zaradi beneficirane delovne dobe plačevali tudi višje prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zdaj, ko bi se morali njihovi delavci zaradi težkih delovnih razmer upokojiti, morajo delati tudi po več let, da dosežejo zahtevano starost. Dogaja se celo, da morajo ti delavci podaljševati svojo delovno
niso le fizično izčrpani, pojavile so se tudi psihične težave, saj morajo tudi po dve in več let dlje delati,« je rekla Marinka Anžlovar.
Hrastniški steklarji delajo v poletnih mesecih v prostorih, kjer jo 45 in več stopinj Celzija Večina steklarjev je priučenih, saj se zaposlijo že s 15. letom. Lani seje prvič zgodilo, da so delavci dopolnili pogoj« za upokojitev, ne pa starostne meje. Ob vsem tem pa se dogaja, da se v istem kraju lahko rudarji upokojijo že pri 40 letih, medtem ko morajo steklarji s 40 leti delovne dobe še kar naprej delati. Najbolj žalostno pa je to, da nihče ne (X) misli na usodo prizadetih ljudi, vsi imajo pred očmi le državno blagajno in blagajno invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
Vse skupaj postaja že tragiko-
Prehodno obdobje
Obdobje	Starost moški - let	Starost ženska - let
od 1 4 1992 do 31 12 1992	55.5	50.5
od 1 1. 1493 do 31 12 1993	56.0	51 0
od 1. 1 1994 do 31. 12. 1994	56.5	515
odi 1. 1995 do 31 12. 1995	57.0	52.0
od 1 1 1996 do 31 12. 1996	57.5	52.5
od 1. 1. 1997	58.0	53.0
vrnil. Že takrat je ZSSS predlagala, naj se v zakonu doda, da se starostni pogoj ne upošteva, kadar zavarovanec dopolni polno pokojninsko dobo brez upoštevanja dokupljene pokojninske dobe.
Poslanci so takrat njihovo pobudo zavrnili z obrazložitvijo, da pomeni vdor v pokojninski sistem in odpira vrata množičnemu upokojevanju. V resnici pa gre le za delavce, ki so se zaposlili že s petnajstim ali šestnajstim letom in so praviloma desetletja opravljali najtežja in najbolj izpostavljena dela v podjetjih. Zaradi neživljenjskega zagona pa morajo zdaj delati več kot 35 oziroma 40 let. Sprejeti zakon je tako vse upokojence vrgel v isti koš - tako tiste, ki so se pred zaposli-
ZSSS ponovno naslavlja na državni zbor pobudo za spremembo zakona o pokojninskenrin invalidskem zavarovanju. Starostni pogoj naj se ne bi upošteval, kadar zavarovanec dopolni polno pokojninsko dobo brez upoštevanja dokupljene pokojninske dobe. Prizadeti so predvsem delavci, ki so se zaposlili pred 18. letom, zaradi starostnega pogoja pa morajo zdaj delati več kot 35 oziroma 40 let Isto velja tudi za delavce z beneficiranim delovnim stažem. Bodo poslanci, ki so za svojo krajšo pokojninsko dobo znali dobro poskrbeti, zdaj gluhi za krivice delavcev?
dobo tudi do tri leta, čeprav delajo na mestih, kjer so posebno težke in zdravju škodljive delovne razmere.
Eno takšnih podjetij, kjer se delavci čutijo ogoljufane, je tudi Steklarna Hrastnik. Kot sta povedala sindikalna predstavnika Soniboj Knežak in Marinka Anžlovar, je v njihovi tovarni zaradi omenjene zakonske določbe prizadetih več kot 40 delavcev, ki bi se morali upokojiti. »Ljudje
mično, saj imamo po eni strani armado mladih upokojencev, ki jim je država omogočila predčasno upokojitev z razmeroma kratko pokojninsko dobo, po drugi strani pa morajo zgarani delavci delati dlje od 35 oziroma 40 let. Le kakšna je država, ki se proglaša za pravno in socialno, a povzroča tako velike razlike med upokojenci?
Marija Frančeškin
tvijo izšolali in opravljali fizično manj naporna dela, kot tiste, ki so se zaposlili že s 15. letom kot nekvalificirani delavci.
Še bolj krivična pa je zakonska določba, ki se nanaša na beneficirano delovno dobo. Delavci, ki jim je priznana beneficirana delovna doba, so zaradi določila 39. člena
PLAČE NA VRTILJAKU
O plačah v zdravstvu še vedno nič dokončnega.Tako bi lahko na kratko opredelili zadnja pogajanja med vlado in predstavniki štirih reprezentativnih sindikatov s področja zdravstva. Se vedno so odprta pogajanja o panožni in poklicni kolektivni pogodbi. Stavkovni odbor sindikata zdravstva in socialnega varstva, ki je napovedal stavko za 27. marec, bo o tem odločal 14. marca. Stavkovni odbor Fides pa je za 21. marec že napovedal splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov, če ne bodo uresničene njihove zahteve. Časa za pogajanja ni več ravno veliko.
Vladna skupinaje pripravila štiri najnovejše različice ponudbe, vendar jih sindikati še niso videli. Najprej jih mora potrditi vlada. Sindikati računajo, da jih bodo dobili v roke neposredno po seji vlade. Plače v zdravstvu naj bi po mnenju vlade obravnavali po kriterijih primerljivosti, postopnosti in selektivnosti. Vprašanje je le, ali gre za selektivnost znotraj
panoge, poklica ali delovnih mest.
Pogajalska skupina seje na vladni strani zelo razširila, saj so po novem v njej kar štiije ministri, za zdravstvo, delo, šolstvo in notranje zadeve. To bi lahko na kratko opredelili s tistim znanim rekom: veliko babic, kilavo dete...
Vladna pogajalska skupinaje namreč pripravila tudi analizo sedanjih
dodatkov k plačam v različnih negospodarskih dejavnostih in njihov vpliv na plačni sistem. S tega vidika je proučila tudi zahteve sindikatov za uvedbo posebnih dodatkov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Pri tem je skupina zlasti proučevala vpliv, ki bi ga različne rešitve lahko imele na celotno rast plač v negospodarstvu, prav tako pa tudi na druge dejavnosti znotraj gospodarstva. Kakšni so končni izsledki omenjene skupine, bo znano šele po seji vlade.
V sindikatu zdravstva in socialnega varstva potekajo priprave na napovedano stavko, da jih čas ne bi prehitel. Sindikalnim zaupnikom so že razposlali potrebna gradiva. Če ne bo prišlo do dogovora med sindikati in vlado, bo opozorilna stavka v zdravstvenih in socialnih zavodih v sredo, 27.'marca od 7. do 19. ure. Pri vsem tem pa najbolj bode v oči podatek, da sindikat zdravstva in socialnega varstva in sindikat Fides napovedujeta stavki ločeno. Nesoglasja med zdravstvenimi sindikati se torej nadaljujejo.
Marija Frančeškin
Stavkovne zahteve Fidesa
Fides napoveduje splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov v državi, z začetkom v četrtek, dne 21. marca 1996, ob 7. uri zjutraj, ki bo trajala do uspešne rešitve naslednjih stavkovnih zahtev slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov:
L Takojšen podpis aneksa štev. 2. h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, dogovorjen in parafiran s strani ministra za zdravstvo in Fidesa, sindikata zdravnikov in zobozdravnikov. Aneks mora veljati za vse zdravnike in zobozdravnike brez omejitev in dodatnih razlag po njegovi veljavnosti.
2.	Na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o zavodih naj se s podzakonskimi akti zagotovi ustrezna in dovolj številčna zastopanost nosilcev programov zdravstvenih zavodov, to je zdravnikov in zobozdravnikov, v svetih zdravstvenih zavodov in na ta način zagotovi strokovno in hkrati tudi javno upravljanje teh zavodov.
3.	Vztrajamo pri že v opozorilni stavki izrečeni zahtevi, da mora osnovna plača, brez dodatkov, dosegati za zdravnika 2,5 in specialista 3 povprečne plače, dosežene v gospodarstvu.
Ker v dosedanjih razgovorih tej zahtevi ni bilo direktno nasprotovano, pač pa iz različnih razlogov odkazovano v prihodnost, zahtevamo, da se z
našim sodelovanjem pripravi terminskim finančni program razrešitve tega problema.
4.	Ne odstopamo od naše stavkovne zahteve, da se poklica zdravnik in zobozdravnik izločita iz zakona o razmerjih plač.
Zakon o zdravnikih, kije medna Koc osnutek že pripravljen, naj se zato nemudoma predloži v zako-1 nodajni postopek.
5.	Zaradi posebnosti zdravniškega poklica, obveznosti in odgovornosti, ki jih s svojim delom prevzema zdravnik, nasprotujemo paketni obravnavi (nekdanjih) negospodarskih dejavnosti. O naših pravicah, ki izhajajo iz naših odgovornosti, se bomo pogajali na strani delojemalcev sami. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imamo z dosedanjimi pogajanji, pričakujemo, da bodo imeli pooblastila Vlade za pogajanja s Fidesom minister za zdravstvo, minister za delo in minister Lojze Janko.
Ocenjujemo, da nas Vlada RS z dosedanjimi postopki v stavko načrtno sili, zato mora prevzeti vso odgovornost za vse posledice.
Pričakujemo takojšen in ustrezen odziv Vlade Republike Slovenije, ki je bila do sedaj naglušna in ni dobro slišala naših stavkovnih zahtev, izraženih Z opozorilno stavko dne 14. 12. 1995.
Konrad Kuštrin, dr. med.. predsednik Fidesa
Nespodbudne plače - Dr. božidar voljč, minister za
zdravstvo, na tiskovni konferenci: »Na ministrstvu za zdravstvo smo večkrat poudarili, da so plače v zdravstvu nizke in nespodbudne za zdravnike, ki postavljajo diagnoze, oziroma za vse, ki s svojimi odločitvami prevzemajo odgovornost za uspeh zdravljenja. Zato smo vselej zagovarjali tudi spodbujanje različnih stopenj znanja in odgovornosti, tako za zdravnike, sestre ali drugi zdravstveni kader. V okviru veljavne delovne zakonodaje pa je to možno doseči le prek različnih dodatkov v okviru kolektivnih pogodb. Ministrstvo je tak selektivni predlog tudi pripravilo. Pri tem je želelo z različnim obsegom dodatkov ustrezneje opredeliti tako strokovno odgovornost kot poklicne napore in zmanjšati deficitarnost kadrov na najbolj obremenjenih bolnišničnih oddelkih.
Ministrstvo je pripravljeno storiti vse, da se bodo kolektivne pogodbe spoštovale, celo za ceno izgub, vendar pa je njegova dolžnost, da potem skupaj z vodstvi zavodov obvesti sindikate, vlado in javnost, kakšne so posledice pogodb, in predlaga potrebne spremembe...«
V FideSU SO ogorčeni - V Fidesu, sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov so ogorčeni, ker še ni podpisan aneks k poklicni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi se njihove plače povišale za 1,5 točke. Dr. KONRAD KUŠTRIN, predsednik sindikata, je.za naš časopis med drugim takole izjavil: »Predlog aneksa je podpisan, podpisal ga je sam minister za zdravstvo. To je bil pravzaprav njegov predlog, na katerega smo pristali. Zdaj pričakujemo samo še njegovo takojšnje in brezkompromisno uresničevanje. Ne bomo pristajali na nobene spremembe, drugače bomo 21 .marca stavkali.«
Dosedanja pogajanja je takole ocenil: »Čutimo se prevarane, vlada ni izpolnila tega, kar je obljubil predsednik vlade, to je, da bo prišlo do podpisa in uresničitve aneksa, pa tudi zakon o zdravnikih še ni vložen v vladno proceduro.«
O sodelovanju s sindikati s področja zdravstva pa je izjavil: »5 sindikatom zdravstva in socialnega varstva, ki nam nagaja že od vsega začetka, odkar Fides obstaja, s sindikatom, ki nagaja tudi medicinskim sestram in ki je v sodelovanju z vlado hote ali nehote povzročil, da do uresničitve aneksa še ni prišlo, ker so mu nasprotovali s takšnim sindikatom nimamo nobenega namena sodelovati, česarkoli usklajevati, z njimi se ne bomo več pogovarjali, ne bomo pa jih ovirali, tako kot oni ovirajo nas. Zelo dobro sodelujemo le s sindikatom delavcev v zdravstveni negi in upam, da bomo tudi v prihodnje.«
Po več stoletjih ponovno
PROTESTANTSKI
KATEKIZEM
na Slovenskem.
Knjiga s 500 stranmi kot
-	dialog med posameznikom in religijo,
-	med teologijo in humanistično znanostjo in
-medCerkvijo in družbo.
Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša:
-	vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej),
-	fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki.
Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih: prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec.
Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061/321-255,061/ 1310-033 in po faksu 311-956.
© S. o o
7. marca 1996
RAVBARKOMANM
£ BL
TE
Sistem solidarnosti v zdravstvu
CE NIMAŠ
DENARJA!
OBVESTILO SINDIKALNIM ZAUPNIKOM FIDES
Slovenije že nakazuje
V teh dneh Zavod za zdravstven denar za stimulacijo za noslla^rogtamov.
Zavod se le na osnovi' sklepa/Tlpravnega odjora odiodiD da del fprihrarikSvl ki so nastali zaradi izvajanja usmajrev Skupždine zavoda na področju odhodkcv za zdravila, ortopedsjein druge pripomočke, 2 zmantSame odsolriasli z deta ln s tem nadomestil za plače zmanižahljk .
tlenja v tuji« in potnih stroškov ^(ffeteklem 1995 letu. v viSini\^<? ; tilijonov to]/rjev, nameni za stta]a)®o nosilcev programov.
Zavod s tem iresničuje vsehaKe usmeritve, ki so bile izražene v pogovorih s |?redstavnlkL>rIDES. kjer le bil [»udarjen pomen izboljšanja po^be razMBzlHvIh sredstev za zdravstvo in način zal \ boljšo stimulacij^tt i u/Stcev.
S strani ministrstva za zdravstvo smo dobili zagotovilo, da bo ministrstvo Doslalo navodila direktorjem zavodov, da ta denar razdelijo kot stimulacijo izključno nosilcem programov.
V teh čudnih časih se zdi, da so v zdravstvu pomembne samo še plače zdravnikov in zdravstvenega osebja. In prihranki, seveda. Kot vir novih možnosti za nujno povečevanje plač. Kaj pa zdravje ljudi - pomanjkanje zdravil, čakalne dobe, neracionalna organiziranost, Plave kuverte? Koga to zanima?
nezavidljiv položaj: »... Pred enajstimi leti sem zbolela za mul-tiplo sklerozo. Moje zdravstveno stanje se je slabšalo iz leta v leto, zato sem bila leta 1990 upokojena. Bolezen je počasi napredovala, žal pa pri nas zanjo še ni učinkovitih zdravil. Po priporočilu specialista nevrologa dr. Betke Končan-Vračko sem zdravila nabavila v Švici. So pa razmeroma draga. Ena kura traja pet tednov in zanjo potrebujem petnajst injekcij, kar stane 1700 švicarskih frankov. Zdravljenje bo trajalo dve leti, da bo uspešno. Po opravljeni prvi kuri so se pokazali uspehi, zato je zdravljenje težko opustiti. Posebej, ker sem končno dobila upanje, da bom nekoč spet zdrava in bo s tem tudi moja
Pred časom nam je prišel v roke Papir, s katerim centrala sindikata zdravnikov Fides obvešča svoje člane, da »v teh dneh Zavod za zdravstveno zavarovanje Slove-aije že nakazuje denar za stimulacije nosilcev programov. Citiram: »Zavod se je na osnovi sldepa upravnega odbora odločil, da del prihrankov, ki so »astali zaradi izvajanja usmeritev skupščine zavoda na področju odhodkov za zdravila, ortopedske in druge pripomoč-jtO) zmanjšanja odsotnosti z dela *n s tem nadomestil za plače, zmanjšanja zdravljenja v tujini In potnih stroškov v preteklem. letu, v višini 500 milijonov tolarjev, nameni za stimulacijo nosilcev programov.« Skratka, zdravniki so na pacientih privarčevali zajetno vsoto, del tega denarja pa je ministrstvo za zdravstvo oziroma zavod za zdravstveno zavarovanje velikodušno odstopil zdravnikom.
Skoraj istočasno pa smo z republiškega odbora sindikata delavcev družbenih in državnih organov dobili neki drug papir. Iz njega ie razvidno, da sindikat prevzgojnega doma Radeče prosi vodstvo omenjenega republiškega sindikata za denarno pomoč. Zaradi stiske, v kateri seje znašla družina njihovega sodelavca Miha Kmetiča. Njegovi ženi Brigiti so namreč odkrili bolezenmultiplo sklerozo,
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«

h!J| «
- „ "v.
V .

lil
. . filp?
■
-moram een; e v
i na n *

Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
____________________________________________^

ZADEVA: Prošnja za denarno pomoč Vaših delavcev
Žena našega sodelavca Kmetič Mihe ima bolezen multiplo sklerozo. Ker je zdravljenje tovrstne bolezni zelo drago (“kura” injekcij, katere se dobijo samo v Švici stane 36.000 švicarskih frankov), smo se v PD Radeče odločili, da našemu sodelavcu pomagamo zbrati potrebna denarna sredstva. Vsak delavec je prispeval 2.000,00 SIT, z upravo zavoda pa smo se dogovorili, za dodelitev enkratne solidarnostne nomoči v znesku 67 191 00 SIJ Denarna sredstva zbirajo tudi v Papirnici Radeče, kjer je bila njegova žena prej zaposlena, prav tako pa priteka denar na žiro račun iz dobička raznih športnih in drugih prireditev, ki se odvijajo v Radečah. Da bi lahko naš sodelavec in njegova žena čimprej zbrala potrebnih 36.000 švicarskih frankov za zdravila, Vas naprošamo, da z zadevo seznanite Vaše delavce in -jih.v.naSenLimenu.Prosite.za denam£LpQmoč. Denar, ki ga boste zbrali nakažite na ŽR št:
5°,0°-K°- '3• ”7	(k—vt.- -iw V-U
la pomoč se Vam v našem imenu in imenu sodelavca Kmetič Mihe že vnaprej zahvaljujemo.
Drago Ščernjavič: »Medtem ko so zdravniki nagrajeni za zmanjšani obseg zdravljenja v tujini, človek lahko tudi umre, če nima denarja. Takšnega sistema solidarnosti preprosto ne morem razumeti!*
katere zdravljenje je zelo drago. Da bi bila zagata še večja, v Sloveniji lani še nismo imeli registriranega zdravila Interferon beta (Betaseron). Brigita seje znašla pred nepremostljivo oviro. Zdravila za njeno bolezen pri nas ni bilo, za drago zdravljenje v Švici pa ni imela denaija. Spričo sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, ki očitno ne predvideva
kritja stroškov za zdravljenje in	ostalo drugega kot pisanje prošenj
nabavo manjkajočih zdravil v za pomoč. Brigita Kmetičje v neki tujini, Kmetičevim v stiski ni pre- takšni prošnji takole opisala svoj
Sklad rešuje podjetje DAN
NIHČE OD INVALIDOV NE BO PRISTAL NA CESTI
Podjetje DAN d. d., Ljubljana (podjetje za usposabljanje in zaposlovanje gluhih in naglušnih ter drugih invalidov) je zagazilo v nepremostljive finančne težave, zato ga je te dni pod svoje (državno) okrilje sprejel sklad za razvoj. Po besedah njegovih predstavnikov bodo pri sanaciji tega podjetja poskrbeli za invalide. Pomeni, da kljub potrebnim ostrim rezom in začasnim presežkom delavcev nihče od invalidov ne bo pristal na cesti. Tako pač, kot določa zakon in kot je obljubil novi direktor podjeta Igor Vidmar.
družina zaživela drugačno življenje. Celotni stroški zdravljenja bodo znašali okoli 36.000 švicar-
skih frankov, ki jih nimam, zato se s prošnjo za pomoč obračam na vas. Hvaležna bom za vsak najmanjši prispevek...«
Sleherni sodelavec Miha Kmetiča iz prevzgojnega doma Radeče je prispeval 2.000 tolarjev. Na pomoč je priskočila tudi uprava zavoda in Mihu dodelila enkratno solidarnostno pomoč 67.191 tolarjev. Sekretar republiškega odbora sindikata družbenih in državnih organov Drago Ščemja-vič je za Brigitino zdravljenje odobril 100.000 tolaijev. Prispevali so tudi mnogi drugi...
Pri tem pa Ščernjaviču nekatere stvari ne gredo v glavo. Najprej ga zanima, kako je mogoče, da si zdravniki iz naslova prihrankov pri pacientih, da ne rečemo na njihov račun, delijo posebne nagrade, hkrati pa mora človek s hudo boleznijo prosjačiti za denar, da se lahko oskrbi z zdravili, ki jih ni moč dobiti doma. Ali to pomeni, da mora človek, ki nima denarja za nakup zdravil v tujini, umreti? Odgovor je na dlani, vendar kljub temu morebiti ne bi bilo odveč, če bi ga kdo od pristojnih vendarle podal v primerno zaviti birokratski latovščini. Karkoli pa bo že povedal, nikakor ne sme prezreti dejstva, da so bili posebej nagrajeni zdravniki, ki so privarčevali, ker bolnikom niso pisali receptov, jcer so zmanjšali obseg zdravljenja v tujini, medtem ko je na drugi strani ostal bolnik s hudo boleznijo brez slehernega sistema solidarnosti. Pač, če si hočejo rešiti življenje, so prisiljeni prosjačiti in klicati na pomoč. Hvala lepa za tak sistem!!!
Ivo Kuljaj
Podjetje DAN od ustanovitve leta 1992 posluje s tekočo izgubo. Celotni prihodki so iz leta v leto nižji. Leta 1993 so znašali 9 milijonov mark, lani pa le še 8 milijonov. Ob tem pa znaša izguba vsako leto več kot 3,5 milijona mark. Podjetje se je ves čas zadolževalo na sivem trgu kapitala. Njegove skupne finančne obveznosti so konec lanskega leta znašale 10,9 milijona mark, od tega je bilo dolgoročnih kreditov manj kot milijon mark.
Podjetje je lani postalo nesolvent-no, saj ima od septembra naprej stalno blokiran žiro račun. Blokada znaša danes že več kot 4 milijone mark. Po oceni sklada je za takšen položaj več vzrokov. DAN ima preveč zaposlenih, od tega velik (49-odstoten) delež invalidov, razdrobljene programe, ki jih ni vpeljalo po načelih tržne ekonomije, poleg tega pa ga pesti še velika odsotnost z dela (nikoli pod 20 odstotkov), izredno dragi kratkoročni viri financiranja (R + 25%) in neuspešno vodenje. Kako iz tega položaja, h kateremu je po splošni oceni levji delež prispeval donedavni direktor Karel Destovnik?
V skladu za razvoj vidijo izhod v prisilni poravnavi, ki je bila uvedena 27. februarja. Če bo uspela, bodo z njo dosegli deblokado žiro računa, kar bo podjetju omogočilo normalno poslovanje. Sklad in vodstvo podjetja se bosta pogajala z naj večjimi upniki in jim ponudila več opcij, od možnosti konverzije dolga v lastniški delež do znižanja
dolgov in poplačilo v enem, dveh ali treh letih. Hkrati bosta v prisilni poravnavi delavcem predlagala, naj svoje terjatve v višini 5 odstotkov celotne zadolženosti podjetja prav tako spremenijo v lastniški delež. Kot so obljubili predstavniki sklada, bo ta medtem podjetju zagotovil nujno potreben obratni kapital.
Organizacijsko bo potrebno v podjetju pregledati vsako od osmih dejavnosti in se odločiti, katera med njimi ima možnosti za dobičkonosno poslovanje in jo je smiselno obdržati. Druge bodo privatizirali ali ukinili.
Poleg finančne je najbolj žgoča kadrovska sanacija. Podjetje bo v vsakem primeru obdržalo status invalidskega podjetja, vendar bodo število delovnih mest določali ohranjeni programi. Zaradi velikega števila invalidov bo trajne in začasne tehnološke presežke delavcev potrebno reševati v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. To pomeni, da nihče med njimi ne bo ostal socialno nezaščiten, njihovo reševanje pa ne more iti v breme podjetja. Po mnenju predstavnikov sklada je to edini način, po katerem bi lahko preživel vitalni del. V nasprotnem primeru naj bi delo izgubilo vseh 350 delavcev.
Sklad, ki je 80-odstotni lastnik podjetja DAN, ga kani takoj po sanaciji in zagonu novega poslovanja prodati oziroma privatizirati.
Tudi brca s sandali boli...
Stane Stanič: »Peterle b[ Rupja najmje ‘požrl’«
Prvega februarja je moral na sodišče Stane Stanič, publicist in nekdanji minister za informiranje v Peterletovi vladi. Tožbo proti njemu so vložili
V** M* *	K*H+**%.	**• kWM	. lUi.Ul J IS Z.U/UUl J/SVt/lC
trditve v njegovifotomonografiji »Slovenija*, ki jo je leta 1994 izdala Mo-tovunska skupina založnikov. Tisto, kar je zmotilo nekdanje partizanske borce, se glasi: »Dobrih 10.000 takšnih Titovih nasprotnikov, ki so se po kapitulaciji Nemčije na Koroškem predali Britancem, so le-li takoj brez zadržkov izročili Titovim partizanom. Le malo jih je potem ušlo tragični za6W/ zmagovalcev, saj so partizani vse, brez predhodnega sojenja po-
Tožniki ugotavljajo, da je pisec »s takšnim pisanjem podtaknil partizanom povojne poboje, glede katerih okoliščine in odgovornost tedanjih oblasti in morebitnih posameznikov še raziskuje, med drugim celo posebna parlamentarna komisija... Z razširjanjem neresničnega in zlonamernega klevetanja v knjigi, ki deluje pogostorna kot pamflet in vsebuje najhujše
njej v Slovencu redno poročal, pa pesti še dodatna radovednost Takole ugiblje: - Iz tega izhaja, da borce moti tudi ostala vsebina knjige, ne le
bujejo »najhujše možne obtožbe«
'p;

stavijo in povezuje:-ALI SO BILI (MOSTIŠČARJI) KANIBALI? Po preo-
pf:
zunan.

i«	samim,, tmUeMml	<SK»,7
použiti, mi jo je zelo natančno opisal. Nanjo sem se spomnil, ko sem na nekem
še neizkušenega predsednika Lojzeta Peterleta. Njegov zu^nji rnimšten prav tako prvi v zgodovini svoje države, je bil dr. Dimitrij Rupel, kije k zgodovini diplomacije prispeval spoznanje, da tako funkcijo lahko opravljajo tudi njemu podobni koleriki, a le nekaj časa. Glede na splošno razširjene dom-
A/1 hi XV/>ifiOrt n/JimU nnstžrf*	nhstAsil *
Geni davnih prednikov, kaže, nas še zmerom v marsičem določajo. Večkrat
ZrZ&ŠTZT T ”	- ‘r“ —'
In zakaj si je Stane Stanič v svoji Sloveniji privoščil Lojzeta Peterleta in
staNZZstmhdt držZZr itmdeZkratiMhfSmh ZuZ,
7. marca 1996
NAJPOMEMBNEJŠA STRM
Humoreska
Grosov način
- No, kaj pravite na Grosov spor z državo ? smo povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kraljeval na svojem stalnem mestu za šankom bifeja bližnja srečanja posebne sorte in počasi užival svoje veliko pivo. »Gros je mojster v tem, da zna stvari zaostriti do konca!*
-že, že. Ampak ali ima prav’
»Izkazalo se je že, da ima navadno čisto prav.*
-Ali ima torej prav tudi v zdajšnjem primeru, ko je prepovedal vstop uslužbencem za notranje zadeve v občinsko zgradbo, češ da ministrstvo za notranje zadeve ne plačuje ustrezne najemnine ?
»Zakaj pa ne bi imel prav? Občina je lastnik in Gros pravi, da upravna enota noče plačevati najemninskih stroškov.*
-	No, ampak najprej bi se bilo treba domeniti o tem, ali ne?
»Saj jim je župan Gros poslal sporočilo o zvišani najemnini že pred meseci, pa se zanj niso zmenili...*
-	Vseeno pa Grosov način ni primeren!
»Kaj pa naj bi naredil?*
-	No, z določeno vladno službo bi moral sporazumno rešili ta problem. »Republiška oblast ima župana Grosa, tako kot vi, za nepotrebnega nergača,
ki ne pozna dvorne oziroma oblastne etike. Stavim, da je Gros o svojem zahtevku obvestil tudi ustrezno vladno službo, in stavim, da je naletel na molk. Kvečjemu so se mu posmihali, češ glejte, spet ta Gros hoče nekaj nemogočega...* -Ampak Gros ni obvestil drugih novonastalih občin iz prejšnje skupne kranjske občine, da bo zaprl vrata upravne enote. Tako občani niso mogli zadovoljevati svojih potreb...
»Če so zdaj šenčurski in drugi župani užaljeni zaradi ega, pa naj na hitro spravijo upravno enoto za enako najemnino v svoje stavbe. *
-	Ja kdo pa bi bil tako neumen ? Sicer pa so Grosa hitro utišali s policijo... »No, svoje je pa le dosegel, ko je vso Slovenijo opozoril na to, da del državnih
organov noče plačevati ustrezne najemnine.*
-	Toda še enkrat pravim, da način ni pravi...
»Takrat, ko je pred leti Gros izpred svojega dvorišča na cesto Ljubljana-Jesenice porinil napačno parkiran avto, je dosegel svoj cilj!*
-	Kako, saj so ga potem zaprli za tri mesece!
i »Že. ampak stavim, da so poslej miličniki budno pazili, da nihče več ni
zaparkiral Grosovega vhoda.*
-	Torej mislite, da bo tudi zdaj Grosu uspelo’
»Mislim, da mu bo. Počasi se bo najbrž tudi ta naša država morala deeta-tizirati. Skratka, če bi bila pravna država, bi morala poslati še ene policiste, da bi odstranili tiste policiste, ki so vdrli v občinsko stavbo.*
-	V! ste torej čisto na Grosovi strani!?
»Najbrž! Navsezadnje lahko pridejo policisti in nekoga naselijo v mojem stanovanju in ta bo kar sam določil, koliko mi bo plačeval.*
-	Oh, pretiravate, saj policisti ne morejo kar vdreti v stanovanje!
»Seveda ne morejo. Zato pa navadno en reagirajo ob raznih deložacijah,
razen seveda, če kdo ne deložira države. Potem pa nastopijo...*
-	Veste kaj, zdi se, da gre Grosu le za poceni predvolilno reklamo!
»No, če je to reklama in če je poceni, ne vem. Ampak zdi se, da gre še za mnogo več. Zdi se, da gre upor lokalne oblasti nasproti državni. Navsezadnje se podobno upira tudi mariborski župan dr. Križman.*
-	Ja in kaj hočejo doseči ti uporni župani? -
»Zdi se, da želijo kakšen državni organ, enak državnemu zboru, kjer bi predstavniki občin ali pokrajin odločali o svojih problemih.*
-	Pa saj to lahko počnemo v državnem svetu?
»In kaj naj bi človek akcije, kot je Gros, delal v tem debatnem klubu, kot je državni svet?*
-	Pa saj takšnih ljudi volivci sploh ne bi hoteli izvoliti v državni svet. Niso zaupanja vredni!
»No, za župane so jih pa vseeno izvolili. Torej so le nekaj vredni. *
-	Ampak to, kar vi vidite v Grosovi in Križmanovi akciji, je pravzaprav protiustavno delovanje!
»Najbolj protiustavno delujejo tisti, ki bi morali posredovati, če so zakoni kršeni, pa ne posredujejo. *
-	Saj so policisti posredovali, ko je Gros zaprl stavbo!
»In s tem zaščitili močno državo, ki noče plačati najemnine, proti šibki občini. To je pa res junaško dejanje! Sicer pa je zanimivo, da je večina strank ob tem lepo tiho...*
»Oh, navadno imajo naše stranke polna usta lokalne samouprave in regionalnega razvoja. In ko župan Gros stvari pripelje na konico, ga nihče od strankarskih regionalistov ne podpre. *
-	Seveda, ker njegov način ni primeren.
»Oh, to me spominja na čas, tik pred osamosvojitvijo Slovenije. Tudi takrat so se našli ljudje, ki so v načelu bili za osamosvojitev, le način se jim ni zdel pravi. In če bi čakali na njihov boljši način, bi še zdaj imeli za velik uspeh naše politike, če bi z beograjske mize v Slovenijo padla kakšna drobtinica...*
Bogo Sajovic
	^ \i	HOROSKOP
v		Edina napaka
Francoski govornik in državnik Honore Riqueti, vikon de Mirabeau (rojen 9. marca 1749, je živel do revolucije zelo »živahno«. Zaradi pogostih ekscesov, škandalov in dvobojev je bil večkrat v ječi, bil je začasno tudi izgnan iz kraljestva in grozilo mu je celo, da bo izgubil plemiški naslov. Ko je kralj po 175 letih leta 1789 spet sklical državne stanove, je bil med poslanci tudi Mirabeau. Pa ne med poslanci plemiških stanov, kot bi po njegovem plemiškem priimku lahko sklepali, ampak med predstavniki tretjega stanu iz pokrajineAix-en-Provence. Volivcem te pokrajine se je verjetno usedel v srce kot »žrtev kraljevskega te-rotja«, ki je izkusil ječe in pregnanstva. Ko je kralj na zasedanju želel ločiti
stanove, da bi zasedali ločeno, je temu prvi nasprotoval Mirabeau, pod njegovim vplivom pa pozneje cel tretji, se pravi meščanski stan. Ker je kazalo, da bo kralj poslal vojsko, da bi razgnala zasedanje, je Mirabeau v podkrepitev svojemu nasprotovanju celo potegnil meč (ki gaje kot plemič lahko javno nosil). Sledili so mu vsi tisti plemiči, ki so kraljevi želji nasprotovali. Kralj je popustil, na skupnem zasedanju po načelu en delegat en glas pa je tretji stan skupaj s posameznimi simpatizerji drugih dveh zbral zadosti glasov, daje začel spreminjati temelje državne ureditve. Mirabeau kot plemič nikakor ni bil naklonjen zrušenju monarhije in radikalnim spremembam. Želel si je ustavno monarhijo, zlati ker je računal, da bo imel v njej pomembno mesto. V letih 1789-91 je bil osrednja osebnost sprememb. Imel pa je tudi tajne stike z dvorom, kjer je skušal svetovati kralju, vendar mu je zelo nasprotovala kraljica in njen reakcionarni krog, zato je bil pri tem neuspešen. Umrl je leta 1791.
Mirabeau nikakor ni bil svetnik, kar dokazuje vse njegovo življenje, kljub temu pa je svojemu bratu, hudemu pijancu, očital nezmernost. Ko gaje nekoč spet napadel zaradi pijanstva, gaje brat mimo poslušal in mu nato zabrasil:
»Kaj hočete, dragi brat, to napako pač imam. Vse druge ste namreč pobrali vi.«
Deni
Jbtor
BORUT
ime
UAUJMSU
UTKlMOeUU
OBufluiia
IGRALCEV
ClttUŠC
UKTNIt
JEZU INDIJAN-SBH BUDISTOV
TROPSKA
cvtna
Rtast RIA ZtTTtEUNG
RADIO-
AKTIVtU
KEMIJSKI
ELEMENT
SILNO MOČAN (LOVK
iGALEC
APNA
SKOPUfNfC,
KASTRAT
DIPLOAUTSKA
POVERILNICA
TKANINA
Z VTISNJENIMI VZORCI
ZlOGOVNA
UGANKA
TROPSKA
OVIJALKA
NACE
SIMON«
KRAJ PRI PODČETRTKU
RUSKA DOLJN-
SKAMERA
IGRALKA
BEROVA
1AS0VNA ENOTA
JANE!
LUKA V JUlNEM MAROKU
PESEM
POSVEČENA
APOLONU
PRITOK
VISLE
NAGRADNA
KRIŽANKA
UNITED
NATIONS
VODNI
Šport
TETA,
STRINA
BOLNIŠKA
HRANA
ZlAHTM
FUN
DOMAČINSKI VOJAK V VZHODNI AFRIKI
P100
STROČNIC
UTRJEN DEL
cesuSCa
DENAR V BANGLADEŠU
GERMANSKO
PLEME
FRANCOSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
ATLETINJA
BIKOVA
LUKA V JUlNI ITAUJI
NOSNI GLAS
ONOVSKI NAČIN
TIPALKA PRI . ŽUŽELKAH
MESTO NA »RVEŠKEM
ARGON
GRŠKA BOGINJA NESREČE
MOŠ« PEVSKI GIAS
GLAVNI
ŠTEVNIK
DNEVNI METULJ Z OCESG NA KRILIH
FRANC. PISATELJ (ALPHONSS)
GOROVJE V BOLGARIJI
IZUMITELJ CEPIVA PROTI RLRALIZt (JOHN)
OFERNI
SPEV
MLEČNI
IZDELEK
MZJABOZAN.V GRSO MITOLO
VRSTA MENIC!
DALMATINSKO
Zensko ime
PRBIVAIEC
ANTIČNE
BE0C1JE
TURŠKI
POLITIK
EVREN
RANOCELNIK
KRAJEVNA
SKUFNOST
NATRU
SEZNAM
IMEN
TROJA
ALBANSKI
PESNIK
(FAN ST1JJAN]
Pripmfl:
SALOMONOV
UGANKAH
NOVINAR
Stakia
FINSKA
PARNA
KOPtl
PKHVAUA
IRSKE
Nagradna križanka 11-12
Rešeno križanko nam pošljite do 19. marca 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 11-12. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT, 5. pleteni komplet.
Rešitev nagradne križanke št. 9
KLIMT, PLIN, RESTAVRATOR, PUST, RAIMONDI, V CERKNICI, AER,
INAR, LENA, ČA. FINKA. ARŠIN, BV SIN. OKUS, MOLK. MULATKA,
NETO, ALOA, ATALOS, KOLORADO, KADET, KAŠAR, PAHOR, SLAK,
MINI, NAT, ORA, AS, SHEMA, TIR, ZVON, KEIC, STIKALO, ŽČ, AMSTETTEN, KOREJA, AMINDADA, STATER
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 9
1.	Srečko Krč, Stražišatjeva 13, 4270 Jesenice,
2.	Mira Gačnik, Maroltova 12, 1000 Ljubljana,
3.	Vitomir Herzog, Cankova 53/a, 9261 Cankova,
4.	Marjan Pirnat, Cesta 9. avgusta 8/b,
1410 Zagorje,
5.	Petra Cirkvenčič, Stična 152,
1295 Ivančna Gorica
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
S A L OAAONOvj
UGANKAR
Jože Smole, upokojenec, novinar in bivši politik, je napisal nekrolog za dr. Teodorjem Tominškom, kije bil eden največjih slovenskih pravnikov in sodnikov. Daje to res, prepričljivo pove podatek, da je sodnik Tominšek leta 1938 obsodil L. Hacina, takratnega upravnika ljubljanske policije, zaradi nezakonitega zadrževanja komunistov v zaporih. Dr. Tominšek se je torej po svoji pokončni drži v usodnih dneh naše zgodovine tako razlikoval od današnjih biciklistov v slovenskem pravosodju, da že nekaj besed v njegov spomin razgalja ves njihov blišč in bedo. Smoletov nekrolog je pravzaprav prsr, kažoč na prestrašeno armado slovenskih sodnikov, ki kljub milijardnim krajam družbenega premoženja doslej ni obsodila še niti enega direktorja ali posvečenega politika. Zraven pa se še trka po prsih z nekakšno neodvisnostjo svoje (sodne) oblasti. V resnici ju zanimata zgolj plače in položaj svete krave.
V
Sčernjavičev
absurd
Drago Ščemjavič, šef sindikata državnih nameščencev, je dobil spor z državo, ki je svojim delavcem izplačevala premajhne plače. Država je priznala, sodišče pa »pozabilo«, da mora v pravni državi tisti, ki spor izgubi, plačati tudi stroške postopka. Ščernjaviču tako ni preostalo drugega, kot daje vložil nekEij tisoč tožb, ki naj bi finančnega ministra Gasparija sodno prisilile plačati omenjene sodne stroške. Ponovni dokaz, da se v tej državi ne da nič doseči, če človek stvari ne prižene do ekscesa oziroma absurda. Zgodba o uspehu je to-
Albert Vodovnik, šef SKEI, zna biti specialist tudi za spolzke veleslalomske terene.
rej v resnici zgodba o absurdu. Kranjski županVitomirGrosjebil prvi, ki je to doumel in tudi s pridom izkoristil. Ščemjavičeve tožbe mu dajejo povsem prav!
Arharjeve skrbi
France Arhar, guverner Banke Slovenije, vneto zagovarja separatni sporazum naše države s konzorcijem tujih bank o poplačilu dela dolga nekdanje SFRJ. Arhar pri tem zagovarja stališče, da se ne moremo izmikati, ko je treba vrniti najete kredite, zraven pa poudarja, daje o tem treba razmišljati, ko Se odločamo da (in za kaj) jih bomo najeli-Guverner Banke Slovenije je tako eden redkih, kijih skrbi slovenska zunanja zadolženost. Upravičeno, saj ta že presega devizne rezerve, kar utegne (za)majati stabilni tolar. Posebej kajpak, če se bo zadolževanje nadaljevalo s sedanjim tempom. Arhar tako za razliko od Gasparija in številnih drugih absolventov jugoslovanske finančne šole ni le finančni tehnokrat, temveč tudi gospodar. To paje tudi temeljni vzrok za pogosta nesoglasja med njim in vlado. Tam namreč takih ni!
Kult
	
Piše: Andrej Velkavrh Za konec tedna se nam obeta suho vreme, mraz pa že tako ali tako popušča. Lepo se imejte.	[{	v«/ vr
SOS TELEFON
za ženska in otroke - žrtve nasilja
Tetofon:
061/97-82
061/441-993
vsak dan od 18. -23. ure
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.