informator gasilo delavcev sozd emona ljubljana *-8t0l6 September 1985 Št. 151 J. •■'tervju z Borutom Šnuderlom ob ^legovem drugem imenovanju na seji klavskega sveta SOZD Emona, ki je lla 28. avgusta letos. Borut Šnuderl Ponovno predsednik SOZD Emona Pogovoru o ponovnem ovafVu predsednika povodnega odbora SOZD kaj°na smo mu zastavili ne-VniV?ra^a7V, vezanih na raz-hZ SOZD EMONA v pri-n°£hje. Ut Kako ocenjujete štiri Hte’ ki ste jih preživeli kot Mesečnik poslovodnega v,"0ra SOZD Emona, kaj Ob Podstavljajo kot štart $Q9, zaupanju delavcev be f, Emona, širše družbe-tJkupnosti in vaši potrdi-«o wa to odgovorno delov-tbaJr?,inost v naslednjem ^datnem obdobju? minulem obdobju smo f^meroma kritično preskr-sigPObivalstva razreševali s ^finimi napori republi-organov (Izvršni svet, So?e za tržišče in splošne h £°darske zadeve) in reši-0Jt,;-°Votf uspešno. Tako v rJ 7 7~) JTm/ino Lrs-tf %'n' SOZD Emona, kot večjih sistemov: ca(pP ABC Pomurka, Mer- s? ____________________ ly,?r’ TIMA, TIMA V,... To Jlfjv® trdim za uvoz najnuj-siigjo surovin, reprodukcij- °bi-t materiala kot tudi Uspešni smo bili s tbfOčjo naše Interne banke ibVjbreSa gospodarjenja z skFjjami. Čeprav smo v fijfo-u s splošnimi družbe-i}0lj usmeritvami priprli v ig meri uvozna vrata %c>g° široke potrošnje, gu ° Vendarle skušali na tr-fonuditi najnujnejše, ktf. SOZD Emona se je v Šg^jasu občutno povečal. skladu z našimi interesi ^.Potijeno usmeritvijo raz-ojV' »rast in krepitev ter %%°st SOZD«, moram potil! da smo v zadnjih le-segli vrsto uspehov: Kp- bOV‘ člani so postali: Iflt S~luJ (pomemben in ve-bh^oizvajalec hrane v re-k fki> za potrebe domače-iJO?a in izvoz); hoteli Ja-kj}. iz Kardeljevega; ob 6g Vem delavskem svetu naša nova članica še i?bVfla organizacija IPKO (Š°dpeči. ^dembna je tudi vklju-čfijp Angroprometa iz Cu-Ke’ Posebej pa pridobi-n°ve veleblagovnice v O^estu. tem moram omeniti °bivanje kmetijskih ob- VZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Novi delavski svet pred novimi nalogami LJUBLJANA, 28. avgusta - Na prvi seji delavskega sveta SOZD Emona, prisostvovali so ji tudi delegati prejšnjega sveta in poslovodnega odbora SOZD, so imeli novoizvoljeni delegati obilo dela, suj je bilo potrebno analizirati in pregledati poslovanje celotne SOZD za preteklo polletje, imenovati novega predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona, izvoliti novega predsednika delavskega sveta SOZD, analizirati in razčleniti rezultate poslovanja SOZD za obdobje od leta 1981 do leta 1984, obravnavati naložbe Emone v letu 1985, analizirati učinke dokončanih naložb, obravnavati skupne materialne stroške SOZD Emone za prvo polletje 1985, sprejeti sklep o skupni devizni politiki za leto 1985, se pogovoriti o prizadevanjih za usmeritev za vsklujevanje samoupravnih aktov delovnih organizacij z novosprejetimi akti SOZD Emona ter odločiti o združitvi delovne organizacije IPKO Podpeč v SOZD Emona. Obravnavali so poročilo koordinacijske volilne komisije o volitvah v delavski svet SOZD Emona in v od- bor samoupravne delavske kontrole SOZD. Volitve so bile v času od 15. aprila do 12. avgusta 1985. Glasovalo je 9.258 vo-lilcev kar predstavlja 80,4 odstotke vseh volilnih upravičencev. Novoizvoljene delegate delavskega sveta SOZD Emona, izvršilnega odbora ter odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Emona objavljamo posebej v tej številki E-Informatorja. Delegati so upoštevajoč poročilo koordinacijskega odbora sindikata SOZD Emona za predsednika delavskega sveta SOZD ponovno izvolili Marjana Pi-čulina, dosedanjega predsednika delavskega sveta SOZD. Tako kot koordinacijski odbor sindikata so tudi oni smatrali za potrebno in koristno, da bi zaradi kontinuitete dela vodil delavski svet vsaj dve mandatni dobi. Za namestnika predsednika delavskega sveta SOZD pa so imenovali Emila Coljo, delegata iz delovne organizacije Emona Inženiring. Zatem so delegati delavskega sveta izvolili člane izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD. kinauj bi -se ta- koj po seji sestal in se konstituiral. Koordinacijski odbor sindikata SOZD Emona je že na seji, ki je bila 29. aprila 1985 obravnaval predlog kandidatov za predsednika delavskega sveta SOZD, predsednika izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD ter odbora samoupravne delavske kontrole SOZD Emona o čemer smo že poročali v št. 148 E-Infor-matoija. Marjan Pičulin, ponovno predsednik delavskega sveta SOZD Emona Za predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona so delegati ponovno imenovali Borata Šnuderla, dose- danjega predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona. Delegati so sklep o ponovnem imenovanju sprejeli, ko so se seznanili s poročilom o rezultatih poslovanja SOZD Emona za preteklo mandatno obdobje štirih let. Ocenili so, da Borut Šnuderl delo predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona uspešno opravlja. Obravnavali so tudi program prednostnih usmeritev razvoja SOZD Emona v naslednjem mandatnem obdobju s katerimi delavski svet soglaša in ga tudi podpira. Še posebej podrobno so delegati delavskega sveta obravnavali poročilo o poslovanju SOZD Emona za prvo polletje letos in o ukrepih z uresničitev načrtovanih zadolžitev za leto 1985. Poročevalec Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora in odgovoren za ekonomske in organizacijske zadeve v SOZD je uvodoma povedal, da kvalitetno izpopolnjeno poročilo predstavlja začetek elektronske obdelave podatkov periodičnih obračunov delovnih organizacij v Emoni. (Nadaljevanje na 2. strani) DVAKRAT VEČJA IN LEPŠA VELEBLAGOVNICA Novi Supermarket v Osijeku odpri delovalnih površin - z agro in hidromelioracijami v Agroemoni v Domžalah, Kmetijski zadrugi Emone ter v KK Ptuju. Povečali smo ribogojnico na Dvoru v Žužemberku ter obnovili in specializirali Ribogojnico v Dragomlju. Obnovili in odprli smo nove trgovine na Dolenjskem, v Zrečah, v Ljubljani moram Omeniti E-center na Šmartinski, zgradili smo novo blagovnico -skupaj z delovno organizacijo Slavonija tekstil v Osijeku. V okviru DO Emona Ho-, teli smo rekonstruirali hotel Slavija v Mariboru, ponudbo v hotelu Terme Čatež smo povečali in popestrili z razširitvijo novega kampa ipd. Bolje smo opremljeni tudi v informatiki, vendar pa strojev, ki jih imamo, še vedno ne izkoristimo dovolj. • Kako in koliko se Emona povezuje v Jugoslaviji? Pomembno je, da svoj nastop na jugoslovanskem trgu ves čas krepimo. Tako smo v zadnjem času povečali in pomnožili število odkupnih postrv in centrov v Srbiji, sodelujemo pri skupnih vlaganjih v Črni gori, Makedoniji in na Hrvaškem. Gre za pomoč šibkim in tistim, ki imajo težave pri poslovanju - zaradi objektivnih okoliščin. • Izvoz je in bo ena naših glavnih zadolžitev. Kako uspešni smo pri tem? MnoptCbH^^mie in časa •abili ziCtazprave -Uplim, daje rpothčbnosti iz-vilna. J‘Tu so poje .delovne organiza- (Nadaljevanje na 6. strani) OSIJEK, 31. avgusta -Več kot 5.000 prebivalcev Osijeka se je udeležilo slovesne otvoritve novega Supermarketa, ki sta ga na mestu starega, po požaru 9. marca 1982 leta uničenega zgradila Slavonija-tekstil iz Osijeka in Ljubljanska Emona. Nova trgovska hiša, ki meri 11.500 površinskih metrov, je veljala 865 milijonov dinaijev. Skupno z opremo pa velja naložba 920 milijonov din. V novem Supermarketu, ki ima na rovaš skladiščnih prostorov sedaj okrog 5.000 kv. metrov prodanih površin, kar je dvakrat toliko kot jih je imel stari Supermarket, bo skupaj zaposlenih 270 delavcev ali 30 delavcev več kot preje. Slavnostni govornik ob otvoritvi je bil Stjepan Le-škovič, glavni direktor Sla-vonijatekstila, Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona pa je v svojem govoru poudaril pomen trgovske hiše za mesto Osijek in ta del Slavonije, Podravine in Baranje ter se zahvalil vsem, ki so s svojim delom in prizadevnostjo pripomogli, da je bil Supermarket zgrajen. Slovesnost otvoritve je še posebej poudaril kulturni del programa, ki so ga posebej za to slovesnost pripravili člani osiješkega kulturno-prosvetnega društva »Pujo Kolarič«. Slavnostni trenutek je nastopil, ko je Želimir Smlčič, predsednik Izvršnega sveta občine Osijek prerezal vrvico in tako odprl novo blagovno hišo ali »osiješko lepotico«, kot so jo takoj poimenovali. V kletni etaži Iger je samopostrežna trgovina z živili je ob samem vhodu kava-bar za kupce, specializirana prodajalna - zeliščna lekarna kjer si bo vsak lahko izmeril tudi krvni pritisk. Tu je tudi hitra popravljalnica čevljev, , izdelovalnica ključev ter montirnica koles. Posebni lokal v okviru tr-1 govske hiše ima tudi Emoni- na turistična agencija Glob-tour ter Ljubljanska banka. Ob vhodu je posebni informacijski pult kjer bodo obiskovalci lahko dobili vse potrebne informacije. V pritlični etaži blagovnice so oddelki za prodajo bele tehnike, radijskih in TV Kot je povedal Mijo Bašič, vršilec dolžnosti direktorja, bo blagovni del v pritličju odprt vsak dan od 8. do 12. in od 17. do 20. ure, samopostrežni del z živili v kletni etaži pa bo odprt od 8. do 20. ure NON-STOP. Gradnja blagovnice je trajala 15 mesecev. Moderna stavba, ki je v ponos Osije-čanov ter ljudi iz bližnje in tudi daljne okolice je zgrajena po načrtih projektanta inž. Milana Miheliča iz Ljubljane. Novi Supermarket je vsekakor pridobitev, ki so jo tamkajšnji ljudje tako željno pričakovali tri dolga leta. E. I. inR. M. Novi Supermarket v Osijeku - večji in lepši aparatov, stekla, porcelana, elektromateriala in podobnih tehničnih predmetov. V tej etaži je tudi bife Supermarketa, ki je najsodobneje opremljen za hitro pripravo jedi, ne manjkajo niti mikrovalovne pečice in podobno, po velikosti ga lahko za primerjavo primerjamo z restavracijo Grili ljubljanskega Maximarketa, ponudba jedi pa bo še veliko večja. Omeniti velja še garaže za kupce v kleti, kamor bodo lahko z vozički pripeljali nakupljeno blago ter specializirani športni oddelek v prizidku pritlične etaže. Ob otvoritvi so nam osiješki trgovci zagotovili, da bo kupcem na voljo več kot 40.000 različnih artiklov od proizvajalcev domala iz vse Jugoslavije. Ker je že stari osiješki Supermarket slovel po dobri založenosti in pestri ponudbi, tej trditvi lahko verjamemo. Polletni rezultati poslovanja Fizični obseg proizvodnje Dolga in izredno hladna zima je vplivala po eni strani na kasnitev vegetacije, po drugi strani pa je spomladanska pozeba napravila ob--čutno škodo v vinogradih in sadovnjakih. Ocenjujejo se, da bo zato izpad na pridelku pri grozdju 60%, pri hruškah 80%, breskvah 60%, jablanah 50% in lešnikih celo 90%. Do polletja v poljedelski proizvodnji še ni bilo realiziranih nobenih pridelkov, razen v vrtnarstvu. Velika dispariteta med nabavnimi in prodajnimi cena- mi v živinoreji, še posebno v govedoreji, vpliva na neugodne rezultate v proizvodnji. Zmanjšalo se je število krav molznic (tako v DO Agroemona kot DO KK Ptuj) glede na lansko polletje in glede na plan 1985. Tako je padla tudi predelava mleka, čeprav se je odkup mleka od kooperantov Kmetijske zadruge povečal in je v okviru planiranega. Ob planirani povečani mlečnosti krav je skupna prireja mleka v okviru plana. Razkorak v cenah pri proizvodnji mleka sili proizvajalce k Nadaljevanje na 2. strani Polletni rezultati poslovanja Nadaljevanje s 1. strani manjšanju staleža krav in k cenejši krmi. Povprečno število pitane govedi je padlo na 12% glede na plan. Vendar je ob manjšem stažu prirast pitane govedi na krmi večji in prirejenega mesa ni toliko izpod plana (v DO KK Ptuj celo nad planom in lanskimi rezultati, v DO Agroemona pa pod). Prireja v prašičereji je glede na lansko polletje padla za 2%. Ihanska Prašičereja je sicer dosegla več kot planirani prirast, je pa ptujska farma z rezultati zaostala za planiranim povečanjem prireje. Proizvodnja močnih krmil je v obeh TMK padla tako glede na lansko kot na planirano. Ptujska TMK zaradi nerealiziranja ciljev v novi farmi ni mogla doseči planiranega povečanja proizvodnje krmil. Povpraševanje po krmilih je močno v upadanju. Po drugi strani pa se je na trgu povečala ponudba cenejših krmil iz drugih republik. Naše TMK bodo skušale in že uspevajo obdržati in pritegniti kupce s kvaliteto krmil in uvedbo novih, specialnih mešanic. Mesna industrija je pri svežem mesu dosegla oziroma celo presegla planirane količine. V proizvodnji mesnih izdelkov je pri vseh izdelkih močan zaostanek za planiranimi količinami, čeprav je proizvodnja pri posameznih skupinah izdelkov mnogo večja od lanske. V storitvenem zakolu je velik porast glede na lanski. Vendar je bil planiran še večji in tako doseženi zaostaja za planom. V ptujski mlekarni je bil ob spremenjenih pogojih gospodarjenja sprejet rebalans plana proizvodnje. Kljub temu je zaradi sprotnega iskanja najugodnejšega razmerja v proizvodnji mlečnih izdelkov njihova struktura dokaj različna od planirane, 1-6/ 198« 1 - 6 / 1985 Indeks 1. Celotni prihodek 33.085.751 52.628.396 159 od tega : - prihodki na tujem trgu 1.456.531 4.058.199 279 2. Porabljena sredstva 29.442.297 46.170.459 157 3. Dohodek 3.643.454 6.457.937 177 4. Čisti dohodek 2.373.769 4.425.156 , 186 5. Bruto osebni dohodki 1.855.044 3.479.538 188 6. Skladi 713.313 1.368.503 192 7. Izguba 194.588 422.885 217 Novi delavski svet pred novimi nalogami Nadaljevanje s 1. strani Poudaril je, da se bo moral sistem prikazovanja podatkov še izpopolniti predvsem v tem, da bodo posamezne organizacije dajale svoje podatke o stopnji vzdrževanja osnovnih sredstev, glede na rezultate gospodarjenja, višine povprečnih osebnih dohodkov, primerljivost med istovrstnimi delovnimi organizacijami, analizi zalog in podobno. Povedal je, da so se osebni dohodki marsikje povečevali hitreje kot dohodek. Upoštevati je potrebno spremenjeni način ugotavljanje dohodka. V uporabljena sredstva so vključeni pospešena amortizacija in obresti, nekatere delovne organizacije pa kljub temu povečujejo osebne dohodke bolj kot so večji poslovni reultati. Mnenja je, da bi bila potrebna posebna komisija, ki bi vsklajevala in uravnavala iz-, plačevanje osebnih dohodkov. Še vedno pa so, tako je ugotovil Ivan Muhič, zaskrbljujoče izgube, ki so se po številu nosilcev sicer zmanjšale, v nekaterih delovnih organizacijah pa so se v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojile. Ugotovljeno je, pri pregledu blagovnih tokov, da se plani v pretežni meri ne uresničujejo, kar velja tudi za načrtovani izvoz. Poudaril je, da sezonski značzg poslovanja SOZD Emone sicer omogoča v drugi polovici leta možnost za doseganje načrtovanih ciljev, vendar bo potrebno v prihodnjih mesecih v vseh delovnih organizacijah vložiti maksimalne napore za odpravo ugotovljenih slabosti, ki jih izkazujejo dosedanji rezultati poslovanja. Sklepe, ki obvezujejo vse delovne organizacije in so jih delegati delavskega sveta sprejeli na osnovi ugotovitev iz poročila o polletnem poslovanju ter razprave na poročilo objavljamo v tem glasilu posebej na strani. Informacijo o združitvi delovne organizacije Industrije plastične in kovinske opreme - IPKO, Podpeč je dopolnil še Miha Berčič, direktor Emona Inženiringa. Po obravnavi so delegati upoštevajoč soodvisnost in prednosti povezave sprejeli sklep, da se IPKO združi v SOZD Emona kot enovita delovna organizacija. Osebno izkaznico delovne organizacije IPKO smo predstavili že v prejšnji številki, nekaj o njeni dejavnosti pa lahko preberete tudi v tej številki E-Informatoija. E. I. istih vzrokov: upada kupne moči ter pomanjkanja štajerskih vin. Sprememba plana fizičnega obsega proizvodnje je zaradi spremenjenih cen vina, vremenskih razmer, pomanjkanju štajerskega vina in padcu kupne moči potrošnikov bila sprejeta tudi v TOZD Slovenske gorice -Haloze. Tako planirajo po novem skupno prodajo 4.430 tisoč litrov vin, kar je glede na prvoten plan za 20% manj. Slabši rezultati v letošnjem polletju izvirajo iz Turistični promet Struktura celotnega prihodka SOZD Emona za I. polletje 1985 v 000 din Tudi v letu 1985 se nadaljuje trend številnih nočitev v emonskih hotelih. Doseženi rezultati v prvem polletju kažejo, da bo letošnja sezona še boljša kot lanska. Število nočitev v DO Hotelih se je povečalo za 6 procentov, v DO Hoteli Jadran, Kardeljevo pa celo za 10 procentov. Povečanje nočitev beleži večina hotelov, še posebno obmorski. K takemu porastu je pripomogel večji obisk tujih gostov. V DO Emona Hoteli predstavljajo tuji gostje že v prvi polovici leta več kot polovico vseh nočitev te organizacije. V strukturi tujih gostov ugotavljamo, da je v hotelih prenočevalo precej več Angležev, Skandinavcev in Francozov, rahlo pa je upadel turistični promet gostov in Avstrije, Italije in ZR Nemčije. Ugotavljamo tudi, da se povprečna doba bivanja povečuje predvsem v sezonskih hotelih, medtem ko je v nesezonskih ostala na lanskem nivoju. Turistična dejavnost organizirana v DO Globtour tudi v letošnjem letu dosega dobre rezultate. Fizični obseg je v porastu, število posredovanih gostov se je povečalo za 5 procentov. Intenzivnejša je tudi dejavnost domačega turizma, zaradi ukinitve depozita je nek^j več izletov v tujino. Izvoz - uvoz V prvem polletju 1985 smo v SOZD Emona realizirali lastni izvoz v višini 10,9 mio $, kar je za 2 procenta več kot enakem obdobju preteklega leta oziroma 41 procentov letnega plana. V strukturi je lastni konvertibilni izvoz povečal delež od 84 procentov na 90 procentov in je za 9 procentov večji kot v preteklem letu. Izvoz na klirinško področje pa je v strukturi znižal svoje delež iz 16 procentov na 10. Na ugodnejšo rast lastnega konvertibilnega izvoza je vplivala 40 pro-centna rast izvoza blaga, medtem ko so storitve za 18 procentov pod lanskoletnim nivojem. 'Tudi v letošnjem letu se pri izvozu blaga hitreje povečuje redni izvoz, izvoz preko maloobmejnega prometa, ki je v lanskem letu močno padel, se ponovno povečuje. Zaradi zakasnelih odobritev sejemskih kvot je izvoz preko sejemskih aranžmajev nižji kot v lanskem letu, vendar se bo v drugi polovici leta po predvidevanjih izpad nadoknadil. Izvoz na klirinško področje je kar za 33 procentov nižji kot v lanskem letu, kar pa je posledica striktnejšega bilanci-ranja realizacije izvoza na osnovi doseženega uvoza iz tega področja. Zaostreni plačilni pogoji in spremenjeni zakonski predpisi namreč zahtevajo, da se plačila izvršijo najkasneje v roku 30 dni, zato je potrebno stalno bilanciranje izvoza z uvozom, da ne bi prišlo do rasti neplačane realizacije izvoženega blaga na klirinško področje. Na področju deviznega priliva pridobljenega s storitvami se sicer izkazuje nižja realizacija kot v enakem obdobju preteklega leta, vendar je negativni saldo posledica evidentiranja reekspor-tnega posla, ki se je realiziral koncem leta 1984. Če iz podatkov za leto 1984 izločimo navedeni posel, bi znašala realna rast izvoza storitev 23 procentov. Na področju uvoza je iz rezultatov prvega polletja razvidno še nadaljnje padanje uvoza in to kar za 29 procentov. Uvoz iz konvertibilnega področja je nižji za 16 procentov. V strukturi prevladuje uvoz reprodukcijskega materiala, katerega delež znaša 84 procentov, sledi blago široke potrošnje, delež opreme pa znaša le 3 procente. Uvoz iz klirinškega področja se je znižal za 35 procentov. Povečal se je delež uvoza reprodukcijskega materiala, vendar še nadalje prevladuje uvoz blaga široke potrošnje. Oblikovanje in razporeditev celotnega prihodka Finančni obračun poslovanja za prvo polletje 1985 so organizacije združenega dela naredile v skladu z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka ter v skladu z nekaterimi predpisi, ki dopolnjujejo način in vsebino ugotavljanja celotnega prihodka in odhodka. Vsi ti predpisi vnaŠEgo veliko novosti v finančni obračun poslovanja. Zato smo iz dodatnih evidenc prilagodili strukturo celotnega prihodka tako, da so posamezne ekonomske kategorije med seboj primerljive. Finančni rezultati letošnjega polletja so predvsem odraz bistveno višje ravni cen v .primerjavi z lanskim polletjem. Cene proizv«yal-cev so v prvem polletju letošnjega leta za 89,5 procenta, cena na drobno pa za 77,8 procenta višje od cen prvega polletja lani. V SOZD Emona smo v prvem polletju 1985 ustvarili 52.628 mio din celotnega prihodka, kar je 59 procentov več kot v preteklem obdobju. Ugodna je rast prihodkov na tujem trgu, saj seje strukturni delež le-teh v celotnem prihodku skoraj podvojil. Celotni prihodek ob polletju ne sledi stopnji inflaci- Nadaljevanje na 4. strani Struktura lastnega izvoza in uvoza SOZD Emona za leto 1985 (v 000 USA $) 12 ooo 1oooo 8ooo 6 ooo U ooo 2< Novi člani delavskega sveta SOZD Emona Gajster Miha DO Agroemona Košorok Stane Butenko Tomo Naglič Bojan DO Mesna industrija Zalog Podržaj Franc Žunko Franci Praprotnik Janez DO Ribarstvo Lukek Karmen Dvoršak Otmar DO Kmetijski kombinat Ptuj Grdiša Janko Klover Adi Kovač Miro Sajko Andrej Praprotnik Anton DO Kmetijska zadruga Emona Skok Franc Furlan Zmago DO Emona Commerce Kralj Marjan Jeranko Ida Pičulin Marjan DO Blagovni center • Kink Jože Blagovni center Milavec Matija Brežič Danica DO Emona Merkur Mihovec Rudolf Resler Ivan Rozman Dori Škufca Vinko Žekar Miloš Valenčič Marija DO Ilirija Ilirska Bistrica Cetin Darij Jarc Stane DO Dolenjka Novo mesto , Vlasič Vid •» Flander Maks DO Jestvina Koper Krčan Milivoj Smrekar Anton DO Posavje Brežice Šuršeršič Franc Kokolj Adolf DO Emona Merkur Ptuj Jerenko Slavko Todorovič Dragoljub DO Angropromet Čuprija Simonovič Dragoljub Radoševič Mladen Časar Janez DO Emona Hoteli Dominik Anton Trnovec Mitja Tomasini Ivo Tomše Marjco Ereš Marjan DO Hoteli Jadran Kardeljevo Matkovič Frano Vižin Danilo DO Globtour Meden Bojan Jelenc Jože DO Inženiring Colja Emil Javornik Boža DO EEC Žust Andreja Bohnec Marjeta Interna banka Lampe Albina Poslovna stavba Alič Slavica Služba pravne pomoči Zule Peter Delovna skupnost SOZD Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD Emona Ggjster Miha DO Agroemona Kovač Miro Kmetijski kombinat Ptuj Praprotnik Anton Kmetijska zadruga Emone Naglič Bojan Metna industrija Zalog Praprotnik Janez Ribarstvo Jeranko Ida Commerce , Kink Jože Blagovni center Žekar Miloš Emona Merkur Cetin Darij Ilirija Jarc Stane Dolenjka Šušterič Franc Posavje Krpan Milivoj Jestvina Jeranko Slavko Merkur Ptuj Radoševič Mladen Angropromet Dominik Anton Emona Hoteli Meden Bojan Globtour Colja Emil Inženiring Javornik Boža EEC Lampe Albina Poslovna stavba Zule Peter Delovna skupnost SOZD Bohnec Marjeta Interna banka AUč Slavica Služba pravne pomoči Ereš Marjan Hoteli Jadran Izvršilni odbor se je sestal takoj po seji delavskega sveta ter se konstituiral. Za predsednika je bila izvoljena Boža Javornik, na namestnika predsednika pa Miloš Žekar. Novi odbor samoupravne delavske kontrole SOZD Emona '..h:' ..lij* Brohil Bojan DO Blagovni center Ščeglovski Vlado DO EEC Horvat Štefan DO Agroemona Jesenko Mjirta DO Agroemona Mavser Marjan DO Emona Commerce Nebec Andrej DO Globtour V^jsbaher Dragica DO KK Ptuj ■ POLUGODIŠNJI REZULTATI POSLOVANJA SOUR EMONA Fizički obim proizvodnje Duga i veoma hladna zima uti-J,e na kašnjenje vegetacije, a »mečni mrazovi pričinili su *™°go štete u vinogradima i cnjacmia, te se usled toga oče-, J'*® manji urod u vinogradima «60 odsto, krušaka 80 odsto, tr^vi jabuka 50 odsto, te č™ lešnjaka čak 90 odsto. Do •JJJ? Polugodišta u poljopri-noJ Proizvodnji nisu bili reševanj proizvodi, osim po- hZSi!". disparitet izmedu na-* Prodajnih cena u sto-stvu, naročilo u tovu goveda „ u 7:a P°sledicu nepovoljne re-ie k u Proizvodnji. Smanjen a broJ krava muzara (u RO "groemona i u RO KK Ptuj) ob-°m na lansko polugode i na v n. 1985. Opala je prerada mle-l ’ lak° se je otkup mleka od ooperanata Kmetijske zadruge » večao i nalazi se u planiranim KVirima. Raskorak u cenama u » ?lzv°dnji mleka sili proizvo-„ . na smanjenje broja krava i Jevtiniju stočnu hranu. , rrosečan broj tovljenih gove-°pao je na 12 odsto obzirom J* ProSlogodišnji period, a 2 od-o obzirom na plan. Ipak je s ra« lm brojem tovljenika pri-«st po danu veči, a niti količina Rr,S?nije toliko pod planom (u niV PtLU je čak veča od pla-RanAe i od lanskih rezultata, u pAgroemona je ispod plana). .Proizvodnja u svinjogojstvu se jLUmanjila za 2 odsto. Farma u BY*nu ostvarila je čak i više od slu franog Prirasta, ali je ptuj-, * farma sa rezultatima zaostaja planiranim povečanjem, o^roizvodnja stočne hrane je u n 1 fabrike opala, bilo obzirom a lanske rezultate, bilo obzirom da *3-an' Ptuiska TMK obzirom a.nije realizovala ciljeve u no-Dh ■ tnai nije mogla ostvariti stn?lrano Povečanje proizvodnje stn* *arane. Potraživanje za lor °m hranom je znatno opa-• Istovremeno se je na tržištu C"večala ponuda jevtinije stočne ■jjjne iz drugih republika. Naše »1K če pokušati pa i več uspehu zadržati i privuči kupce sa -'fantetom i uvodenjem novih, P6etialnih mešovina. »lesna industrija je sa svežim esom ostvarila odnosno čak •^mašila planirane količine. U L^Uvodnji mesnih proizvoda, °d svih proizvoda je izrazito za-at^janje za planiranim količina-*?ko ie proizvodnja kod po-fmmh grupa proizvoda mnogo od lanske. Uto se tiče j?tvarenih usluga klanice vidan s, veliki porast obzirom na lan-^ godinu. No planom je bilo predvideno i više, te tako ostva-9® zaostaje za planom. la btujskoj mlekari je bio obzi-(]°rn na izmenjene uslove privre-B Vanja prihvačen rebalans pla-je™ proizvodnje. Usprkos torne bo z“°g stalnog trajanja za naj-j °v°ljnijim srazmerama, u pro-l^bdrui mlečnih proizvoda nji-n?Va, struktura dosta različita od Izmena plana fizičkog obima “Uvodnje, radi izmenjenih ce-a vina, vremenskih uslova, po-j anjkanja štajerskih vina i opa-= arfle kupne moči potrošača bila Usvojena i u OOUR Slovenske 5,r,Ce - Haloze. Tako je po izme-uenom planu predvidena ukup-Prodna 4.430 hiljada litara vito’ je za 20 odsto manje obzi-Zuu na Prvotni plan. Lošiji re-ist u Prvom polugodu imaju te Uzroke - opadanje kupne “fciuivc — u^iauaujc ivupi iv vi°ei, pomanjkanje štajerskih ^Uristički promet v,?"akoder i u 1985. godini nasta-u*Ja se trend rasta broja nočenja f Jtmoninim hotelima. Ostvareni u,zultati u prvom polugodištu n^azuju da če ovogodišnja sezoni’ biti bolja od lanske. Broj no-/h)a se je u RO E-Hoteli povelj0 za 6 osto, u RO Hoteli Jadran v ardeljevo čak za 10 odsto. Po-wa,Ve nočenja zabeleženo je u grelni hotela, naročilo uz obalu, Je posledica veče posete ino-‘t>ih gostiju. „ u RO Emona Hoteli inostrani 5r?ti Predstavljaju več u prvoj »tovini godine više od polovine to‘b ostvarenih nočenja. Struk-jera stranih gostiju nam pokazu-B ua se je znatno povečao broj j,?cenja turista iz Engleske, Kandinavije i Francuske, dok je af5l.° niža poseta gostiju iz Au-,‘le, Italije i SR Nemačke. jjj.JRvrdujemo takoder da se je J^UŽilo vreme boravljenja, na-jeClto u sezonskim hotelima, dok e, u nesezonskim ostalo na pro--Kodišnjem nivou. vari S-^a delatnost organizo- din-8 u P® Globtour i u °voj go-ZjfV.Postiže dobre rezultate. Fi-st!ikl °bim je u porastu, broj go-yu je veči za 5 odsto, intenziv- nija je delatnost domačeg turizma, od ukidanja depozita češči su izleti u inostranstvo. Izvoz - uvoz U prvom polugodu 1985 u SOUR Emona realizovali smo vla-stitog izvoza u višini 10,9 miliona $, a to je za 2 procenta više od istog lanskog perioda, odnosno predstavlja 41 odsto godišnjeg plana. U strukturi je sopstveni konvertibilni izvoz povečao svoj udeo sa 84 odsto na 90 odsto, te je za 9 odsto veči nego u protekloj godini. Izvoz na klirinško področje je u strukturi umanjio svoj udeo sa 16 odsto na 10 odsto. Na povoljnji porast vlastitog konvertibilnog izvoza uticao je 40-procenti izvoza robe, dok su usluge za 18 odsto ispod prošlo-godišnjeg nivoa. Takoder i ove godine izvoz robe se je povečao brže nego redo-viti izvoz. Izvoz u malogranič-nom prometu koji je prošle godine znatno opao, ove godine opet beleži povečanje. Zbog kasnih odobrenja sajamskih kvota preko sajamskih aranžmana je ma-nji od prošlogodišnjeg, ali če se prema predvidanjima u drugoj polovini godine ovo nadoknaditi. Izvoz na klirinško področje je čak za 33 odsto niži nego u pro-šloj godini, što je posledica strik-tnjjeg bilansiranja realizacije izvoza na osnovu ostvarenog uvoza sa ovog področja. Otežani platni uslovi i izmenjeni zakonski propisi zahtevaju naplatu u roku 30 dana, te je stoga potrebno stalno bilansiranje izvoza sa uvozom, da ne bi došlo do povečanja neplačene realizacije robe izvezene na klirinško področje. Na področju deviznog priliva ostvarenog sa uslugama očltuje se niža realizacija nego u istom periodu protekle godine, ali je nagativni saldo posledica evi-dentovapja reeksportnog posla, realizovanog krajem 1983., koji je bilo obračunat u prvoj polovini 1984. Ako iz podataka za 1984. godinu izdvojimo navedeni po-sao,-realni porast izvoza iznosio bi 23 odsto. Na področju uvoza je prema rezultatima prvog polugodišta oči-to dalje opadanje uvoza, čak za 29 odsto. Uvoz sa konvertibilnog področja manji je 16 odsto. U strukturi prevladava uvoz repro-dukcionog materijala, čiji udeo iznosi 84 odsto, sledi roba široke potrošnje, u udeo opreme iznosi samo 3 procenta. Uvoz sa klirinškog področja je manji za 35 odsto, povečao se je udeo uvoza reprodukcionog materijala, ali još uvek prevladava uvoz robe široke potrošnje. Oblikovanja i rasporedenje ukupnog prihoda Finansijski obračun poslova-nja za prvo polugode 1985 organizacije udruženog rada obavile su u skladu sa zakonom o utvrde-nju i rasporedenju ukupnog prihoda i dohotka, te u skladu sa nekim osnovnim propisima, koji se odnose na način i sadržaj utvrdenja ukupnog prihoda i dohotka. Svi ovi propisi unose mnogo novosti u finansijski obračun poslovanja. Zato smo prema dopunskim evidencijama prilagodili strukturo ukupnog prihoda tako da se pojedine ekonomske kategorije medusobno mogu usporediti. Finansijski rezultati ovogodiš-njeg polugodišta odraz su bitno višeg nivoa cena u poredenju sa lanskom godinom. Cene proizvo-dača porasle su u prvom polugodu za 89,5 odsto, a cene na malo za 77,8 odsto. U SOUR-Emona ostvateno je u prvom polugodištu ove godine 52.628 miliona dinara ukupnog prihoda, a to je 59 odsto višine nego u istom lanskom periodu. Porast prihoda na stranom tržištu je povoljan, strukturno se je njegov udeo skoro podvostračio. Ukupan prihod na polugodištu ne sledi stopi inflacije. Izvanred-no nizak rast prihoda u proizvodnji (1-153), u trgovini na veliko (I = 146), u inženjeringu (I = 125), te takoder u trgovini na malo (I = 168) ukazuje na pad fizičkog obima proizvodnje i prodaje. Utrošena sredstva Utrošena sredstva obračunata su u višini 46.170 miliona dinara, za 57 odsto više od istog lanskog perioda. Porast utrošenih sred-stava niži je od porasta ukupnog prihoda, a to znači se je višego-dišnji trend loše ekonomičnosti poslovanja okreniio u pozitiv-nom smislu. Na niži rast utrošenih sredstava utiče u prvom redu nabavna vrednost prodate robe, u strukturi predstavlja 64,5 odstotni udeo. Ekonomičnost poslovanja je lošije u poljoprivedi i inžinjeringu, Vkalkulisani troškovi investi-cionog održavanja iznose 386 miliona dinara, od čega na RO Hotele dolazi skoro polovina. Amortizacija prema prepisanim minimalnim stopama kreče se u okviru planirane, dok rast ubrzane amortizacije iznosi samo 25 odsto u poredenju sa pro-teklim periodom odnosno 33 procenata ovogodišnjeg plana. Kod kamata za kredite za obratna sredstva, koje se po no-vom zakonu ubrajaju u utrošena sredstva zabeležen je i dalje in-tenzivan rast radi povečanih ka-matnih stopa i povečanog obima kreditiranja. Izdaci za kamate iznosih su ukupno 2.100 miliona dinara, te su u ukupnom povečali strukturni udeo za 1 odsto. No, isto tako nije za zanemariti iznos prihoda od kamata, koji je na polugodištu iznosio 677 miliona dinara. Kamate za kredite za obrtna sredstva više su se nego podvo-stročile u svim granama delatno-sti, osim u trgovini na malo, gde je njihov rast čak manji od rasta ukupnog prihoda. Na ovako uvečane izdatke za kamate uticale su u prvom redu zalihe, u celoj SOUR-u je njihov porast veči od rasta ukupnog prihoda, znači da se je pogoršao koeficient obetanja zaliha sa 9,1 na 8,7 obrtaja, te su sredstva bila vezana dva dana više. U proseku su sredstva bila vezana 42 dana, dok se je u poredenju sa lanskom godinom vezanje sredstva povečalo za 5 dana. Razporedenje dohotka Obaveze iz dohotka ostvarile su niži rast od porasta dohotka i od rasta sredstva za bruto Učne dohotke, što ima za posledicu 86 odsto rasta čistog dohotka, koji je ostvaren u višini 4.425 miliona dinara. Masa sredstava za bruto lične dohotke u višini 3.480 miliona dinara je za 88 odsto viša u poredenju sa preteklim periodom, te beleži viši rast od dohotka i čistog dohotka. Ovde moramo voditi računa o izmerjenem načinu utvrd-ivanja dohotka (kamate i ubrza-na amortizacija uključeni su u utrošena sredstva). Ako obračunamo dohodak po sistemu iz pretekle godine utvrdnjemo isti rast dohotka i sredstava za lične dohotke. Rast sredstava fonda za-jedničke potrošnje je još brži, nego je bilo utvrdeno u prvom tromesečju ove godine, ova su se sredstva više nego podvostroči-la. Višina sredstava za rezervni fond oblikovana u iznosu 195 miliona dinara viša je samo za 32 odsto, OUR-i su obračunavali ova sredstva od »očiščenog« dohotka u poredenju sa preteklim periodom. Sredstva za reprodukcijo (tu se ne ubrajaju efekti revalorizacije zaliha koji su u prvom polugodu iznosili 90 miliona dinara) bila su realizovana u višini 2.230 miliona dinara, kod čega je zakonska amortizacija 954 miliona dinara, odnosno 43 odsto, ubrzana amortizacija 185 miliona dinara odnosno 8 procenata, rezervni fond 195 miliona dinara, ih 9 odsto, te poslovni fond 896 miliona dinara odnosno 40 odsto. Gubici U prvom polugodu 1985. gubici su iznosili 423 miliona dinara, u poredenju sa istim lanskim periodom su se više nego podvo-stračili. Više od polovine gubitaka zabeleženo je u hotelijerstvu, 42 odsto u preradi poljoprivredne proizvodnje i 2 odsto u trgovini na malo. informator Srpskohrvatski prilog . Gubitak je iskazalo sedam organizacija udruženog rada, jedna organizacija je imela gubitak na supstanci - RO KK Ptuj, Tvomi-ca stočne hrane. Dve organizacije su imale gubitak radi nepokrivanja obaveza iz dohotka - RO KK Ptuj, OOUR Stolarija i RO Hoteli OOUR Bernardin. Četiri organizacije imaje- gubitak radi nepokrivenih ličnih do-hodaka: RO KK Ptuj, OOUR Ptujske toplice, RO Hoteli OOUR Riviera i OOUR Terme Čatež, te RO Merkur Ljubljana, OOUR Supermarket Maribor. U hotelijerstvu su gubici sezonske prirode, k torne moramo ove godine pribrojati zakonske izmene koje utiču na utvrdenje višine ukupnog prihoda. Kritičniji je gubitak do kojeg je došlo u RO KK Ptuj, OOUR TMK, gde postoji više uzroka za ovakvo stanje. Največi uzrok je pad fizičkog obima proizvodnje i prednje, što je posledica smanje-nog potraživanja na tržištu s jed-ne Strane, a sa droge nerealizo-vani planski ciljevi u proizvodnji stočne hrane za novi farmu. Situacija če se delimično poboljšati sa proizvodnjom specijalnih mešovina. Ukoliko nova farma ne otpočne ove godine sa radom, biti če potrebno doneti dopun-ske mere. Pokazatelji uspešnosti poslovanja Ne raspolažemo još sa podaci-ma o rezultatima privredivanja ostalih OUR u SR Sloveniji sa kojima bi mogli usporediti uspešnost ostvarenih rezultata, zato možemo jedino usporediti uspešnost poslovanja SOUR Emona u ovogodišnjem prvom polugodu sa lanskim. Ekonomičnost poslovanja (ukupan prihod u poredenju sa utrošenim sredstvima) se je poboljšala za 13 procenata. Na 100 din utrošenih sredstava realizovali smo 114 dinara ukupnog prihoda. Uz 2-odstotni porast zaposlenih dohodak po radniku seje povečao za 73 odsto, iznosio je 563.500 dinara. Poboljšala se je takoder rentabilnost uloženih sredstava (dohodak u poredenju a presečno utrošenim sredstvima i to za 20 odsto. Akumulacija u dohotku je iz-nosila 16,9 procenata, povečala se je za 4 odsto. Stepen akumulativne sposobnosti (akumulacija u poredenju sa prosečno utrošenim poslovnim sredstvima je bolja za 25 odsto. Svi pokazatelji uspešnosti su se povečali, pokazuju pozitivna kretanja u privredivanju. Mislimo da če do kraja godine biti još bolji, obzirom da sezonski karakter poslovnja u večini delatnosti, koje su zastupljene Emoni, orno-gučnje znatno veči promet, odnosno oblikovanje ukupnog prihoda u drugoj polovini godine. Svi OUR koji su na polugodištu imali gubitak, kao i OUR koji nisu oblikovali fondove u odgo-varajučoj višini moraju do 15. 9. 1985 pripremiti temeljite analize i predloge mera koje če sproveti do kraja godine da uklone gubit-ke i poboljšaju poslovanje. Da bi poboljšali stanje na področju zaliha i njihovog obrtanja, svi OUR kod kojih su se presečne zalihe povečale više od ukupnog prihoda, morati če temeljito proučiti svoje stanje zaliha i doneti odgovarajuče mere za pobo-ljšanje. JOŽICA JOVAN IZ RADNIČKOG SAVETA SOUR EMONA Radnički savel pred novim zadaclma LJUBLJANA, 28. augusta - Na prvoj sednici radnič-kog saveta SOUR Emona, prisutni su bili i delegati prethodrtog radničkog saveta i poslovodnog odbora SOUR, novoizabrani delegati imaJi su pune ruke posla. Posvetili su se detaljnoj analizi i pregledu poslovanja ce-log SOUR-a u proteklom polugodu, imenovali novog predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona, iza-brali novog predsednika radničkog saveta SOUR, analizirali i raščlanili rezultate poslovanja SOUR za period od 1981. godine do 1984. godine, pretresali investicije u 1985. analizirajuči istovremeno efekte več dovršenih investicija, raspra-vljali o zajedničkim materi-jalnim troškovima SOUR Emona za prvo polugodište 1985, doneli zaključak o za-jedničkoj deviznoj politici za 1985. godinu, te poklonili mnogo pažnje nastojanjima oko uskladenja samoupravnih dokumenata radnih organizacija sa novoprihvače-nim dokumentima SOUR Emona, te doneli odluku o udruživanju radne organizacije IPKO Podpeč in SOUR Emona. Raspravljali su o izvešta-ju koordinacione _ izborne komisije u vezi izbora novih članova radničkog saveta SOUR Emona i u odbor samoupravne radničke kontrole SOUR. Izbori su se održali od 15. aprila do 12. augusta 1985. Glasalo je 9.258 birača, što predstavlja 80,4 odsto svih birača. Novoizabrane delegate radničkog saveta SOUR Emona, izvršnog odbora te odbora samoupravne radničke kontrole SOUR Emo- na objavljujemo posebno u ovom broju E-Informatora. Bazirajuči se na izveštaju koordinacionog odbora sindikata SOUR Emona delegati su za predsednika radničkog saveta SOUR pono-vo izabrali Marjana Pičuli-na, dosadašnjeg predsednika radničkog saveta SOUR. Kao i koordinacioni odbor sindikata i oni, su smatrali korisnim i potrebnim da radi kontinuiteta rada i dalje vodi radnički savet barem dva mandatna perioda. Za zamenika predsednika radničkog saveta SOUR imenovali su Emila Coja, delegata radne organizacije Emona Inženiring. Zatim su delegati radničkog saveta izabrali članove izvršnog odbora radničkog saveta SOUR, koji če se sa-stati odmah nakon sedmice. Koordinacioni odbor sindikata SOUR Emona je več na sednici koja se je održala 29. aprila pretresao predlog kandidata za predsednika radničkog saveta SOUR, predsednika izvršnog odbora radničkog saveta SOUR, te članova odbora samoupravne radničke kontrole SOUR Emona, o čemu smo več pisali u E-Informatoiju, u broju 148. Za predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona delegati su ponovo imenovali Boruta Snuderla, dosadašnjeg predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona. Delegati su zaključak o ponovnom imenovanju prihvatili nakon debate o ostvarenim rezultatima poslovanja SOUR Emona u proteklom mandatnem periodu, u trajanju četiri godine. Ocena svih prisutnih bila je da je Borut Snuderl poslove predsednika poslovodnog odbora SOUR Emona uspešno obavljao. Raspravljali so takoder o programu prioritetnih pravaca razvoja SOUR-a Emona u nared-nom mandatnem periodu na koje radnički savet daje svo-ju saglasnost i punu po-dršku. Naročito detaljno su delegati radničkog saveta raspravljali o izveštaju o poslovanju SOUR Emona u prvom polugodu ove godine i o merama za ostvarenje programiranih zaduženja za 1985. Zamenik predsednika poslovodnog odbora, Ivan Muhič, odgovoran za ekonomske i organizacione poslove u SOUR, je u uvodu istakao da je uslov kvalitetno sasta-vljenog izveštcija početak elektronske odbrade podataka periodičkih obračuna radnih organizacija u Emoni. Istakao je da če se sistem prikazivanja podataka morati usavršiti, naročito če pojedine oganizacije morati dati svoje podatke o stepenu održavanja osnovnih sredstava obzirom na rezultate privredivanja, o višini presečnih ličnih dohodaka, mo-gučnost poredenja sa istorodnim organizacijama, ana-lizu zaliha i slično Istakao je da su ponegde lični dohoci rasli brže od dohotka. Moramo uzeti u obzir i izmenjani način utvrdivanja dohotka. U utrošena sredstva je uključena obrzana amortizacija i kamate, neke radne organizacije uprkos torne povečavaju lične dohotke čak i više od porasta poslovnih rezultata. Njegovo je mišljenje da bi bila potrebna posebna komisija koja bi vodila brigu o usklad- ivanju i niveliranju isplači-vanja ličnih dohodaka. Još uvek su, ukazao je Ivan Muhič, zabrinjavajuči gubici koji se inače po broju onih koji ih stvaraju srna-njuju, ali su se u nekim rad-nim organizacijama, u poredenju sa istim periodom lanske godine, više nego pod-vostručile. Utvrdeno je kod pregleda robnih tokova da se planovi u pretežnoj meri ne ostvaru-ju, a to se odnosi i na programirani izvoz. Istakao je da sezonski značaj poslovanja SOUR Emone inače omoguČuje u drugoj polovini godine postiza-nja programiranih ciljeva, no svakako če biti potrebno u narednim mesečima, u svim organizacijama uložiti maksimalne napore da se uklone utvrdene slabosti, na koje nam ukazuju dosadaš-nji rezultati poslovanja. Zaključke koji obavezuju sve radne organizacije i koje su delegati radničkog saveta prihvatili na osnovu konsta-ticije i izveštaja o polugodiš-njem poslovanju, te raspra-ve o izveštaju objavljujemo u ovom glasilu posebno. Informaciju o udruživanju radne organizacije Industrije plastične i metalne opreme IPKO Podpeč dopunio je Miha Berčič, direktor Emona Inženiringa. Nakon rasprave delegati su, vodeči računa o med-usobnoj zavisnosti i prednosti udruživanja, prihvatili za-ključaj da se IPKO udruži u SOUR Emona kao radna organizacija jedinstvene stru-kure. Ličnu kartu radne organizacije predstavili smo več u zadnjem broju, a po-nešto o njenim aktivnosti možete pročitati i na stranicama našeg glasila. E. I. I informator -em°na ljubljana I tizrsa Tako se je na GR na vinskem sejmu predstavila temeljna organizacija Prehrana iz Blagovnega centra Gostilna Breg lepša in večja Ptuj, 24. julija - Gostinci TOZD-a »Haloški biser« Emoni-nega Kmetijskega kombinata, 'smo po krajšem premoru ponovo odprli gostilno Breg na Ptuju. V jedilnici je sedaj 80 sedežev, prav toliko na letni terasi. Gostilna Breg razpolaga z lepo urejenimi sobami s 23 posteljami. Gostom bodo postregli predvsem z domačimi jedmi ter si na ta način pokušali obdržati tradicijo stare »furmanske« gostilne. Za bralce bo verjetno zanimiv podatek, da pisani viri izpričujejo poslovanje že v letu 1905, ko je bila potrjena gostinska Koncesija Josephini Straschill. Od tod tudi ime, »Pri Strašilu«, pod katerim Ptujčani še danes poznajo gostilno Breg. Adaptacijska dela so veljala cca 3.000.000 din, vendar povečan promet že opravičuje vložena sredstva. Z delovno akcijo bomo v kratkem uredili še dvorišče za gostilno in s tem pridobili prostor za organizacijo večjih zabavnoglasbenih in drugih prireditev. Izdelava poliestrskih korit za prašičje farme, ki jih IPKO izdeluje za Emono Inženiring. Na radgonskem sejmu je Emona Inženiring razstavil sodobno strojno molzišče Polletni rezultati poslovanja (Nadaljevanje z 2. strani) je. Izredno nizka rast celotnega prihodka v proizvodnji (I = 153), v trgovini na debelo (I = 146), v inženiringu (I = 125), pa tudi v trgovini na drobno (I = 168), kaže na padec fizičnega obsega proizvodnje in prodaje. Porabljena sredstva Porabljena sredstva so obračunana v višini 46.170 mio din, kar je za 57 procentov več kot v lanskem obdobju. Rast porabljenih sredstev je nižja od rasti celotnega prihodka, kar pomeni, da se je večletni trend slabšanja ekonomičnosti poslovanja obrnil v pozitivno smer. Na nižjo rast porabljenih sredstev vpliva predvsem nabavna vrednost prodanega blaga, sej predstavlja v strukturi 64,5 procentni delež. Ekonomičnost poslovanja se je poslabšala v kmetijstvu in v Inženiringu. Vkalkulirani stroški investicijskega vzdrževanja zna-ščjo 386 mio din, od tega odpade na DO Hotele skoraj polovica. Amortizacija po predpisanih minimalnih stopnjah se giblje v okviru planirane, medtem ko rast pospešene amortizacije le 25 procentov v primerjavi s preteklim obdobjem oziroma 33 procentov letnega plana. Obresti za kredite za obratna sredstva, imajo še nadalje intenzivno rast zaradi povečanih obrestnih mer in povečanega obsega kreditiranja. Skupaj so znašali izdatki za obresti 2.100 mio din in so v celotnem prihodku povečali strukturni delež za 1 procent. Po drugi strani pa ni nezamerljiv znesek prihodkov od obresti, ki so ob polletju znašali 677 mio din. Obresti za kredite za obratna sredstva so se več kot podvojile v vseh panogah dejavnosti, razen v trgovini na drobno, kjer je njihova rast celo nižja od rasti celotnega prihodka. Na tako povečane izdatke za obresti so vplivale predvsem zaloge, sai je v celotni SOZD Emona njihova rast višja od rasti celotnega prihodka, kar pomeni, da se je poslabšal koeficient obračanja zalog iz 9,1 na 8,7 obrata oziroma, da se je pbvečala za dva dni vezava sredstev. V povprečju so bila sredstva v zalogah vezana 42 dni. V primerjavi z lanskim letom pa se je .vezava sredstev povečala celo za 5 dni. Razporeditev dohodka Obveznosti iz dohodka so dosegle nižjo rast od rasti dohodka in od rasti sredstev za bruto osebne dohodke, kar ima za posledico 86 procentov rast čistega dohodka, ki smo ga ustvarili v višini 4.425 mio dinarjev. Masa sredstev za bruto osebne dohodke v višini 3.480 mio din je za 88 procentov višja v primerjavi s preteklim obdobjem in beleži višjo rast od rasti dohodka in čistega dohodka. K temu podatku je treba upoštevati spremenjeni način ugotavljanja dohodka (obresti in pospešena amortizacija so vključeni v porabljena sredstva). Če pa obračunamo dohodek po sistemu iz preteklega leta ugotovimo enako rast dohodka in sredstev za osebne dohodke. Rast sredstev sklada skupne porabe je še hitrejša, kot smo jo ugotavljali v letošnjem prvem tromesečju, sgj so se ta sredstva več kot podvojila. Višina sredstev za rezervni •sklad so se oblikovala v znesku 195 mio din in so višja le za 32 procentov, sgj so OZD obračunavale ta sredstva od »očiščenega« dohodka v primerjavi s preteklim obdobjem. Sredstva za reprodukcijo (v katera se ne vštev£yo učinki revalorizacije zalog, ki so v I. polletju 1985 znašali 90 mio din) smo ustvarili v višini 2.230 mio din in sicer: - zakonska amortizacija -954 mio din oz. 43 procentov - pospešena amortizacija -185 mio din oz. 8 procentov - rezervni sklad - 195 mio din oz. 9 procentov - poslovni sklad - 896 mio din oz. 40 procentov Izguba V prvem polletju 1985 beležimo izgubo v višini 243 mio dinarjev v primerjavi z lanskim polletjem in se je več kot podvojila. Več kot polovico izgube je izkazane v hotelirstvu, 42 procentov v predelavi kmetijske proizvodnje in 2 procenta v trgovini na drbno. Izgubo je izkazalo 7 OZD. Ena organizacija je izkazala izgubo na substanci: DO KK Ptuj, TOZD Tovarna močnih krmil. Dve organizaciji sta izkazali izgubo zaradi nepo-krivanja obveznosti iz dohodka: DO KK Ptuj, TOZD Mizarstvo in DO Hoteli TOZD Bernardin. Štiri organiazcije pa so izkazale izgubo zaradi nekritih osebnih dohodkov: DO KK Ptuj, TOZD Ptujske toplice, DO Hoteli TOZD Riviera in TOZD Terme Čatež ter DO Merkur Ljubljana, TOZD Supermarket Maribor. Kazalci uspešnosti poslovanja V hotelirstvu so izgube sezonskega značaja, dodatno v letošnjem letu pa jo povečujejo še zakonske spremembe, ki vplivajo na ugodnejše višine celotnega prihodka. Bolj kritična je izguba izkazana v DO KK Ptuj, TOZD TMK, kjer je več vzrokov, za nastalo stanje. Največji vzrok je v padcu fizičnega obsega proizvodnje in prodaje, kar je posledica zmanjšanega povpraševanja na trgu na eni strani, po drugi strani pa nerealizirani planski cilji pri proizvodnji krmil za novo farmo. Situacija bo deloma omiljena s proizvodnjo specialnih mešanic. V kolikor v tem letu ne bo začela obratovati nova farma, bo potrebno sprejeti še dodatne ukrepe. V času izdelave poročila o poslovanju SOZD Emona nimamo še na razpolago rezultatov gospodarjenja ostalin OZD v SR Sloveniji, s katerimi bi lahko primerjali uspešnost doseženih rezultatov. Zato lahko ugotavljamo k uspešnost poslovanja SOZD Emona v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim. Ekonomičnost poslovanja (celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi) se je izboljšala za 13 procentov. Na 100 din porabljenih sredstev smo ustvarili 114 din celotnega prihodka. Ob 2 procentni rasti zaposlenih se je dohodek na delavca povečal za 73 procentov in je znašal 563.500 din. Izboljšala se je tudi rentabilnost vloženih sredstev (dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi) in sicer za 20 procentov. Akumulacija v dohodku je ■znašala 16,9 procentov in se je povečala za 4 procente. Stopnja akumulativne sposobnosti (akumulacija v Prl" merjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) pa se je izboljšala za 23 procentov. Vsi kazalci uspešnosti poslovanja so se povečali in kažejo na pozitivne premike v gospodarjenju. Ocenjujem0’ da bomo do konca leta rezu*: tate še izboljšali, saj sezonski značaj poslovanja v večrm dejavnosti, ki so zastopane v SOZD Emona, omogoc? znatno večji promet oz. oblikovanje celotnega prihodka v drugi polovici leta. Vse OZD, ki so ob polletiu izkazale izgubo in tudki tiste OZD, ki niso ustvarile skladov v ustrezni višini, moraj° do 15. 9.1985 pripraviti temeljite analize in predloge ukrepov, ki bodo zaradi odpravljanja izgub in izboljšanja poslovanja izvedle do konca leta. Za izboljšanje stanja na področju zalog in njihovega obračanja, pa bodo morale vse OZD, katerim so se poVj prečne zaloge povečale bol) kot celotni prihodek, temeljito analizirati svoje zaloge in sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. 1 Ž i d t l v s r i ■ IZ DELAVSKEGA SVETA SOZD EMONA Sklepi, ki obvezuieio Na osnovi ugotovitev iz poročila o polletnem poslovanju in razprave o njem je delavski svet SOZD Emona na 1. seji 28. avgusta 1985 sprejel naslednje sklepe: • Predloženo poročilo se sprejme z ugotovitvijo, da je v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi poročili kvalitetno izpolnjeno, kar je med drugimi razultat začetka elektronske obdelave podatkov periodičnih obračunov v OZD. Ne glede na to predlaga delavski svet, da se sistem prikazovanja poslovnih rezultatov še nadalje izpolnjuje zlasti na naslednjih področjih: - podatkov o stopnji vzdrževanja osnovnih sredstev po posameznih OZD (investicijsko vzdrževanje glede na vrednoat osnovnih sredstev), - sistematični primerljivosti višine povprečnih osebnih dohodkov po OZD, glede na rezultate gospodarjenja, - glede primerljivosti rezultatov med istovrstnimi OZD (koriščenje sredstev, ekonomičnost, promet oz. fizični obseg ipd.), - analize strukture zalog, terjatev in podobno. Z ozirom na to, da smo pri tem obračunu prvič obdelali podatke računalniško bi bilo potrebno proučiti ali eventuelno lahko v bodoče najosnovnejše podatke iz periodičnih obračunov dobimo še v krajšem roku. • V bodoče bodo morale vse OZD, takrat ko dostavljajo strokovni službi številčne podatke o gospodarjenju (periodične obračune), podati tudi kratko problematiko gospodarjenja in predloge za reševanje eventuelnih problemov ali pa ugotovitev, da takih predlogov nimajo oz., da posebnih problemov ni. • V zvezi s konkretnimi podatki, ki izhajajo iz obračuna in poročila, se zavzamejo naslednja stališča: ■ podatki kažejo, da so rasla sredstva za osebne dohodke hitreje kot dohodek (dohodek indeks 177, osebni dohodki indeks 188). K temu podatku je treba upoštevati spremenjeni način ugotavljanja dohodka (obresti in pospešena amortizacija so vktiu-čeni v porabljena sredstva). Če pa obračunamo dohodek po sistemu iz preteklega leta ugotovimo enako rast dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ne glede na to pa je treba ugotoviti, da nekatere OZD povečujejo osebne dohodke bolj kot svoje poslovne rezultate. Čeprav so njihovi povprečni osebni dohodki v nekaterih primerih že precej višji kakor v panogi. ■ Nekatere OZD npr. Globtour pa bi glede na svoje rezultate lahko osebne dohodke povečale bolj, saj so v primerjavi s panogo v zaostanku. Sicer pa morajo OZD svojo politiko izplačevanja osebnih dohodkov prilagoditi ustvarjenim rezultatom. ■ da bi OZD v bodoče bolj kot doslej vsklajevale politiko izplačevanja osebnih dohodkov se imenuje posebna komisija v ta namen ki bi koordinirala to sicer zelo zahtevno področje gospodarske politike. Predlog za člane naj pripravi poslovni odbor v sodelovanju s predstavniki druž-beno-političnih organizacij SOZD do naslednje seje delavskega sveta. • Zaskrbljujoči so rezultati v nekaterih OZD glede izgub. Te so se v prvem polletju tega leta v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojile. Delovne orga- nizacije, v katerih sestavi so te TOZD, morajo do 15. septembra pripraviti temeljite analize in predloge ukrepov, ki jih bodo zaradi zmanjšanja ali odpravlja-•nja izgub izvedle do konca leta. Te predloge mora obravnavati in dopolniti poslovodni odbor. Pri teh analizah morajo sodelovati, tudi strokovne službe interne banke. Poleg OZD, ki že izkazujejo izgubo, morajo pripraviti ustrezne analize in predloge ukrepov tudi tiste OZD, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali računajo, da se bo njihov ekonomski položaj do konca leta poslabšal. • Podatki o zalogah in njihovem obračanju kažejo, da so se povprečne zaloge povečale bolj kakor celotni prihodek, tako da se je koefieient obračanja zmanjšal od 9,1 na 8,7 (zlasti velja to za TOZD KK Ptuj, TOZD Obala v DO Emona Commerce, TOZD Supermarket Ljubljana, TOZD Grosist v DO E-llirija, DO Agro-promet Čuprija, skoraj vsi hoteli der DO E-Inženiring). Vse navedene OZD morajo temeljito analizirati svoje zaloge in -sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja. Za realizacijo tega sklepa so odgovorni strokovni delavci vseh OZD. # Podatki o blagovnih tokovih med OZD Emone kažejo, da se plani v pretežni meri ne uresničujejo. Ker je kvalitetno sodelovanje med OZD združenih v SOZD eden od osnovnih pogojev za uspešno poslovanje SOZD kot celote in posameznih OZD, so podpredsedniki PO SOZD za posamezna področja (notranja trgovina, proizvodnja, zunanja trgovina ter hotelirstvo in- turi- zem) zadolženi, da to sodelov nje in uresničevanje planov na° zirajo in sprejmejo ustreza ukrepe. Strokovne službe SOl>r pa naj sistem tozadevnih eV>' dene še izpolnjujejo in občasn kontrolirajo resničnost P° datkov. • Vse OZD morajo sprejeti datne ukrepe, da bodo zagot°v’" le uresničitev izvoznih planof' Pri tem je treba dati priznanj« na uspešnem delu na tem P0-dročju DO Emona Commercu- Glede na spremljanje ek°j imskega gibanja zlasti žara® ičutno povečane stopnje in n« e pa tudi iz drugih razlog0*' OZD zadolžene, da do k°n° ptembra sprejmejo rebalans ojih planov vključno z ustrez mi ukrepi za dosego čim ih rezultatov. OZD, ki so zaradi izgutLfl steklih letih v sanaciji, iW>r*) eku meseca septembra s san skimi odbori proučiti rezu«* uresničevanja sanacije. Navedeni sklepi, ki se nanj , io na pripravo poročil, doP°. ev sistema analiz, sanacij’ repov za zmanjšanje zalog ~ loljšanja koeficienta obraCj 36455S&1SS | ■ ipd., morajo biti realizira'fl v ipa., morajo oiu reau**-- a konca septembra oz. do te* turna dostavljena ustrezna P rnma dostavljena usliuz-h^ • -bila in predlogi službi za Pjve liže? Ta služba pa bo podenji ,ze? la siuzoa pa uu iredloge po predhodni obr i in s stališči poslovodne* l m s »valitvi puoiuvvv,- jora vključila v poročilo oP. vanju za 9 mesecev letošnje® a uresničitev teh sklep°v ^ lolženi direktorji DO 1 EMONKA praznuje petdesetletnico fisoč ljudi v stolpnici NafeUBLJA^A- 9' sePt -. Poslovna stavba °b ljubljanski ja /flnski cesti je letos ma-danPrazn°va^a Peti rojstni hai=~ V nj° Pa vsak dan pribl113 delo okoli tisoč de-vQZV\ Pravi Niko Longo, sim™ de'ovne skupnosti po-re ,!, V,tavbe- v okviru kate-J stalrio zaposlenih 65 do 68 delavcev. Kje in kako? V ekonomatu, v tehnično vzdrževalnih službah (red in čistoča), varovanju in zavarovanju stavbe, vložišču, računovodstvu (za obe DS) in vodstvu DS. Kar 25 delavk in delavcev skrbi za vzdrževanje vsakodnevne čistoče, kar je vsekakor dovolj zgovoren podatek, če vemo, da Ob otvoritvi novega Supermarketa v Slavoniji OSIJEŠKE IVERI ®, 9stiek, 31. avgusta - V prisotnosti več tisoč Stu Ava?cev Osijeka je bila odprta nova blagovnica J, Osijek. Zgrajena je bila na istem mestu kot je iaiaprejšnja, kije 9. 3. 1982 pogorela. Nova blagov-li m’ K1 -ie s^a*a preko 800 mio din je večja za 0 m • V okviru blagovnice delujeta dva OZD in ’cer Modna hiša Slavonija tekstil in DO Emona rerkur TOZD SM Osijek. Promet v naši blagovnici Prvih 5 dneh je bil povprečno 5,7 milijonov din * * * ® Emilu Colji enemu glavnih mož pri gradnji SM je °vi Osiješki« pajk« kot tretjemu odpeljal avto, aterega zadnje kolo je bilo na zelenici pred hote-Osijek. »Tretje mesto mu je namesto bronaste 'nadalje prineslo 5.000.00 din izgube. ★ ★ ★ * Samoupravljalki Vida in Irena sta nakupili po Sodni ceni za svojce ve.č ptic - papig in svojcem Povzročile stroške za nakup dragih kletk. * * * v našo poslovno stavbo prihaja vsak dan še več deset ali sto poslovnih sodelavcev in partnerjev. Koliko kave vsak dan spije Emonka, je navkljub petim bifejem skorajda nemogoče ugotoviti, bi bilo pa zanimivo, mar ne? Vzdrževalci imajo v okviru tehničnih služb dovolj dela in problemov: hiša ima 18000 kv. metrov koristne površine, 1.000 fluorescentnih cevi, ki prerade zameži-kajo, zato jih je potrebno redno zamenjevati. Njihova povprečna življenska doba je komaj leto dni. Do nedavna so bile določene težave z dvigali, ki so jih vzdrževalci premagali pretežno z lastnimi močmi in znanjem. Pravkar je prišla iz uvoza tudi prva pošiljka rezervnih delov za dvigala, kar zagotavlja, da bodo še naprej dobro delovala. Recepcijska služba ima določene probleme, ker ni enotnih obeležij za goste. Ta služba ni speljana do konca, kakor je bila zastavljena, zato jo bo potrebno slej ko prej urediti, da bomo vedeli, kdo vse prihaja v našo stavbo. To se je zgodilo zaradi tega, ker med DO in TOZDI, ki so v stavbi že od vsega začetka, ni bilo enotnega mnepja, kako naj bi se obnašali zares disciplinirano. Med najbolj problematične stvari pri vzdrževanju Emonke nedvomno sodi energija, ki resno ogroža plan porabe, saj moramo samo za toploto in elektriko letos odšteti 9,3 stare mili- jarde dinaijev (brez amortizacije), sicer pa kar 12,6 S milijarde letno. Posebej pohvale vredni so vzdrževalci, posebna ekipa, ki zna in zmore večino okvar (posebej na dvigalih) popraviti sama. Skoraj preveč skrbi povzročajo javljalci požara, ki prehitro sprožijo (včasih) preplah, zakaj že pipa tobaka v ustih je nekajkrat povzročila preplah! Tudi požar, ko se je vnel ventilator, smo z lastnimi močmi hitro zatrli. Kar zadeva odnose med uporabniki Emonke in vzdrževalci, skratka z 'delovno skupnostjo poslovne stavbe, so dobri, meni vodja Niko Longo. Vse sporne stvari rešujejo na svetu uporabnikov, ki dobro deluje. Recepcijska služba ostaja odprt problem, kakor smo že rekli, vendar ga bo treba slej ko prej resno urejati. Dve parkirišči: pred hišo redno prezasedeno, za hišo napol prazno. Puščajte prehod za goste in obiskovalce prazen in parkirajte za Emonko. Nekaj korakov več do pisarne pomeni jutranje razgibavanje. Med probleme sodi tudi tapisom - čiščenje. Enkrat letno pride na vrsto, po želji naročnika tudi večkrat, vendar na njegov račun. Kompletno letno čiščenje pomeni račun za 80 S milijonov din. In: samo rezervni deli za dvigala neobhodno potrebni za vsak primer, so stali 500 S milijonov dinarjev. Zakaj vse to? Zato, da bomo vedeli, koliko stane tekoče vzdrževanje hiše, v kateri delamo in preživimo najmanj tretjino delovnega dne. N. I. * Emonke Adela, Jožica in Greta, ki so bile.obleče-’ “e v slovensko narodno nošo so bile deležne vsestranskega občudovanja, one same pa so pri veliki vročini v številnih krilih, avbah in naborkih prelile ■hnogo znoja, posebno pri oblačenju, ko je bilo treba ugotoviti kam posamezen del oblačila sodi. j * * * J V nedeljo dopoldan so Osiječani (25 potrošnikov) 2 uri kramljali o novi blagovnici - lepotici po valovih svoje radijske postaje. ★ ★ ★ ■ NOVI DIREKTORJI V EMONI Jože Pokleka, novi direktor tozda Poljedelstvo-govedoreja P V času Evropskega strelskega prvenstva v Osije-ku (do 14. septembra) je blagovnica odprta do 22 |*re zvečer (Strelcev je po 20 uri bolj malo, Osiječa-n°v pa še kar). * * * P Na predvečer otvoritve je samoupravljalce - debate DS DO Emona Merkur popikalo veliko ko-k^ijev (zlasti delegatke), morda je tudi to eden od zrokov, da so začetek slavnostne seje zamudile. * * * PAVEL GROZNIK It j^arket v Osijeku je odprl Želimir Smičič predsed-*vršnega sveta občinske skupščine Osijeka. ffirnmmWmZ h*1? založen delikatesni oddelek v Osijeku, v ospredju '%«*n dolgoletni direktor osiješkega Supermarketa ert Liszka. V septembru 1985 je naloge in opravila direktorja temeljne organizacije Poljedelstvo govedoreja v Domžalah, ki sodi v okvir delovne orgahzacije Agroemona prevzel dipl. veterinar Jože Pokleka. Jože Pokleka se je rodil 1945 leta v Malem vrhu pri Velenju. Maturiral je na gimnaziji v Celju, leta 1970 pa je diplomiral na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, na veterinarskem oddelku. Kot veterinar je bil že zaposlen v Agroemoni in sicer v TOZD Prašičereja Ihan in TOZD Poljedelstvo-Govedo-reja Domžale. V teh organizacijah si je pridobil izkušnje pri opravljanju del diplomiranega veterinarja v ekstenzivni in intenzivni živinorejski proizvodnji in pri vodenju družbenega živinorejskega obrata. Nazadnje je bil zaposlen pri Mestni upravi za inšpekcijske službe v Ljubljani. Je član ZK od leta 1973 in je družbenopolitično aktiven v krajevni skupnosti kjer stanuje, kakor tudi v organizacijah kjer je zaposlen. Za ponovno zaposlitev v kmetjjsko-živinorejski proizvodnji se je odločil kot sam navaja iz naslednjih razlogov: »Moj osnovni poklic je ve- zan na kmetijstvo. Temeljna organizacija v kateri sem se zaposlil je kmetijsko-živino-rejska, to dejavnost pa je potrebno razvijati, da bo postala gospodarsko čim boti učinkovita in s tem prispevala k oskrbi prebivalstva, kakor tudi za povečapje izvoza. Vem, da so pogoji kmetijske proizvodnje vse težji, da je ekonomska situacija predvsem v živinoreji vse prej kot rožnata, kajti pritisk naraščajočih stroškov proizvodnje zmanjšuje rentabilnost. Izhod iz teh vse bolj perečih problemov vidim v organizirani akciji, v posodabljanju in uvajanju novih tehnoloških postopkov ter agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodnosti zemlje, iskanja novih odpornih vrst rastlin prilagojenih našim razmeram, povečanje hektarskih pridelkov, produktivnih in zdravi živini, v intenziviranju pridelave kvalitetnejše krme in drugo. To pa pomeni in zahteva konkretizacijo postopkov, metod dela in organizacije dela ter vnašanje novih kvalitet pri delitvi dela po proizvodnih programih. Pomembno je, da se izkoristijo vse naravne proizvodne in kadrovske zmogljivosti. Cilj je torej znan, razvijati visoko produktivno tržno usmerjeno poljedelstvo in govedoreje, kakor tudi ostalih dejavnosti v okviru Temeljne organizacije to je gozdarstvo in Dietetike, v njih pa organizirano pridelavo oz. proizvodnjo po sodobnih tehnoloških postopkih in delitvi dela po proizvodnih programih, z vsem tem pa prispevati pri naporih za uresničevanje ciljev dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. B. D. 37 informator ■ Licitacija ptujskih arhivskih vin 14 tisočakov za buteljko LJUBLJANA, 26. avgusta - V obnovljenih prostorih Ljubljanskega gradu je bila zvečer prva licitacija arhivskih vin v Sloveniji. Kot je povedal Jani Gonz, direktor tozda Slovenske gorice - Haloze, Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju, so z licitacijo želeli opozoriti nase in na ptujska arhivska vina, ki so najstarejša v Jugoslaviji. Licitacija je privabila več kot 150 obiskovalcev, ptujski kletarji pa so jim ponudili 28 vzorcev arhivskih vin od 21 letnikov. Za prvo steklenico 30 let starega renskega rizlinga z izklicno ceno 3.500 dinarjev je neki gostilničar odštel osem tisočakov, medtem ko je 50 let stara zaprašena steklenica arhivskega vina iz ptujske kleti našla kupca, ki je za njo odštel 26.000 dinarjev. Z licitacijo so v celoti uspeli. Poprečno so iztržili 14 tisočakov za steklenico, javnost in poznavalce vin ter ljubitelje stare kapljice pa so seznanili z bogatim izborom vin, ki jih hranijo v ptujski vinoteki. Licitacijo so Ptujčani pripravili skupaj s Kmečkim glasom, sodelovali pa sta še turistična agencija Kompas in ljubljanska Lesnina. E. I. Zlata trta, vino letnika 1917 (tri temne steklenice) - najstarejše vino v Jugoslaviji na vinskem sejmu v Ljubljani. Najstarejše vino v Jugoslaviji »Spoštuj staro, da boš znal ceniti novo.« Če se kje držimo tega reka, se ga prav gotovo pri vinu. Naši vinogradniki v tozdu Slovenske gorice - Haloze Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju se lahko pohvalijo, da imajo v kleti naj starejše arhivsko vino v Jugoslaviji -letnik 1917. Ptujska vinoteka, ki je tudi najstarejša v Jugoslaviji, ima bogato zgodovino. Vinski trgovec Ornik je med drugo svetovno vojno zazidal manjšo buteljčno klet. Njemu se lahko zahvalimo, daje vinoteko z različnimi vinskimi letniki obvaroval pred vojno vihro. V steklenicah, obdanih z značilno črno" vinsko plesnijo in prepletenih s pajčevino, je komajda razbrati na prepereli leseni tablici napis: »Zlata trta«, letnik 1917. Predvojnih in medvojnih letnikov sicer nekaj manjka, pohvalijo pa se, da so od letnika 1945 naprej zastopane vse letine. ■ Drugi o nas: Požar v prekajevalnici LJUBLJANA, 11. avgusta - V soboto zjutraj je začelo goreti v delovni organizaciji Emona Zalog, na Agrokombi-natski cesti v Ljubljani. Delavca Emone in delavca tozda Dimnikarstvo so tisto jutro hoteli očistiti prekajevalne komore. Ko so v cevi, ki vodijo v komore zakurili ogenj - tako naj bi se razstopila mast, ki se sčasoma nabere na stenah cevi -se je zaradi visoke temperature mast vžgala, ogenj pa se je najprej razširil na eno, potem pa še na tri prekajevalne komore. Po nestrokovnih ocenah je škode za več milijonov dinaijev. Vse naprave bodo pregledali strokovnjaki. DELO 12. avgusta 1985 ■ 23. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM V GORNJI RADGONI Sejem širokih razsežnosti GORNJA RADGONA, 29. avgusta - Za mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, trajal je od 23. avgusta do 1. septembra 1985, lahko trdimo, da prekaša vse dosedanje. Na 90.000 kv. metrov razstavnih površin je razstavljalo 980 razstavljalcev od tega 90 iz tujine iz 14 držav. Na sejmu je bila Emona še posebej močno zastopana. Najmočneje je bila zastopana delovna organizacija Emona Inženiring, kar je glede na značaj sejma popolnoma razumljivo. Na sejmu so se predstavili še Emonin Kmetijski kombinat na Ptuju - tozd Slovenske gorice-Haloze s svojimi vrhunskimi vini in tozd Sadjarstavo Osojnik, ki je postavil na ogled hruške klapovke in vi-lijamovke, jabolka spartan ter breskve sorte veteran. Močna krmila in brikete za pse sta predstavili obe Emo-nini tovarni močnih krmil, ljubljanska in tovarna iz Dražencev. Ptujska mlekar- na se je ponašala s svojimi izdelki - maslom, jugurtom, smetano in skuto, tozda Ptujsko in Dravsko polje pa s pšenico, koruzo in oljno ogrščico ter hmeljem. Od ptujskih tozdov sta bila prisotna še tozd Tehnoservis z mešalno krmilno prikolico in tozd Ptujske toplice z dvema fotografijama. Lepo pregledno se je predstavila delovna organizacija Emona Commerce s svojim izvoznim programom ter z delom programa tujih firm, ki jih zastopa -Husqvama, Empisal in Ca-amielli. Globtrade iz Gorice in Globtrade iz Munchna pa sta predstavila možnost uvoza opreme za kmetijsko in živilsko dejavnost. Zlato, srebro in bron za Mesno industrijo Za Emonino Mesno industrijo iz Zaloga je bil po vsej verjetnosti najpomembnejši dan na sejmu ponedeljek 26. avgusta ko so v Lovski koči na sejmišču razglasili rezultate in podelili priznanja ocenjevanim mesnim izdelkom. Zlato priznanje je Mesna industrija prejela kar za šest svojih izdelkov - kraško panceto, vratino, Emona pašteto, kraški izkoščeni pršut, šunko v dozi in preliv za testenine. Štiri srebrna priznanja je prejela za hrenovko, nadevano papriko, ljubljansko klobaso in za 400 gramsko konzervo govejega golaža. Bronasto priznanje pa je komisija podelila za posebno salamo in za vampe v konzervi. Emona Inženiring v Radgoni od leta 1962 Nnj popolnejši pa je bil nastop Emone Inženiringa in njegovih kooperantov: IP-KO Podpeč; Suntner Alojz Zgornja Polskava; Gozdni- PTUJSKI KMETIJCI POROČAJO: Danes 6 ton pšenice na hektar - cilj 7 ton Če bi se izrazili v športnem smislu, bi za žetev letošnjih ozimin lahko rekli, da smo imeli v našem kombinatu dva povsem različna polčasa. Ogrščica: 1,2 tone olja na hektar Požetih je bilo 253 ha in nažeto 599.822 kg suhega zrnja (9% viage), kar je 2371 kg/ ha. Pridelek je za 600 kg/ha manjši kot leta 1984 in to kljub temu, daje bila celotna tehnologija (materialna vlaganja) naravnana na pridelek več kot 3000 kg/ha. Zal se določenim vremenskim vpli- vom ne moremo upirati. Sneg v maju in neurje z močnim vetrom v začetku junija sta bila vzrok za zmanjšan pridelek in izgubljen dohodek. Dokaz, da smo ravnali tako kot veleva pri nas poznana tehnologija za doseganje preko 3 t/ha pridelka, kar je enako 1200 kg olja na ha je to, da smo na eni izmed manj prizadetih parcel dosegli pridelek 3210 kg/ha. Zavedamo se, da moramo tehnologijo pridelovanja izboljšati in čim manj stvari prepuščati vremenu. V ta namen smo imeli postavljen makro poskus z oljno ogrščico, kjer smo proučevali vpliv ■ POROČILO S PTUJA Premostiti moramo ovire V temeljni organizaciji gostinstvo »Haloški biser«, združeni v DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj, smo se v prvi polovici letošnjega leta srečevali s številnimi težavami, ki so negativno vlivale na rezultate poslovanja. Med objektivnimi vzroki je gotovo politika cen, saj nenehnemu naraščanju nabavnih cen surovin, drobnega inventarja, storitev, sledi povišanje prodajnih cen gostinskih storitev. To pa ob padcu kupne moči prebivalstva vpliva na zmanjšanje prodaje. V ptujski občini beležimo padec tranzitnega in izletniškega turizma, ki je deloma posledica pomanjkanja nočitvenih kapacitet. Letos nam je zagodla še ostra in dolga rima ter deževna pomlad, zato so odpadle nekatere prireditve, letne terase so samevale še v mesecu maju. Nedoseganje planskih rezultatov je tudi posledica premajhne pospešene prodaje, počasne postrežbe, nekaterih organizacijskih in kadrovskih problemov idr. Količinska prodaja pijač je v primerjavi z I. polletjem lanskega leta upadla pri vseh vrstah pijač, razen pri pivu, prodaja hrane se je zmanjšala za nekaj procentov, nočitev pa je za 9% manj kot lani. Fizični kazalci se odražajo v finančnih podatkih, kjer ugotavljamo, da smo letni plan celotnega prihodka dosegli z 47%, porabljena sredstva z 48%, zaradi številnih zakonskih dopolnitev so obveznosti iz dohodka že dosežene v višini 50%. Po pokritju osebnih dohodkov iz čistega dohodka nismo razporedili sredstev za sklade, to pomeni, da je temeljna organizacija »Haloški biser« poslovno obdobje zaključila z motnjami. Sprejeta je že cela vrsta ukrepov za nadomestitev izpada celotnega prihodka. Res pa je, da bi tudi takšni ukrepi v smislu razbremenitve gospodarstva pripomogli k akumulativni sposobnosti naše OZD, oziroma panoge gostinstva kot celote. I. K. herbicidov, rastnega regulatorja in fungicida ter različnih gostot setve. Enoletni rezultati so zelo vzpodbudni, v najboljši kombinaciji smo pridelali 3637 kg/ha. Najboljše kombinacije bomo ponovili še letos in prihodnje leto ter uvedli v proizvodnjo tisto, ki bo dala v treh letih najboljše rezultate. Rekorden pridelek pšenice Za letošnji pridelek pšenice lahko rečemo, daje rekorden in nad pričakovnji, če vemo, da je bilo okrog 40% površin v jeseni 1984 posejanih daleč čez priporočen datum. Poleg odličnega pridelka je bilo v času žetve tudi lepo, toplo vreme, tako je imela pšenica vlago povprečno med 16 in 17%, kar je omogočilo, da je lahko naša sušilnica v TOZD TMK nemoteno takoj sprejela vse našete količine (tudi do 900 V dan), žetev pa smo končali v desetih dneh. Skupno (merkantil in seme) je bilo požete 1198 ha. Na 1084 ha pšenice za kruh smo pridelali 6510 t suhega zrnja ali 6005 kg/ha, semenske pa v povprečju 5900 kg/ ha. Pri pšenici je tehnologija pridelovanja poznana in preizkušena, pšenica je nižja in odpornejša (pri uporabljeni tehnologiji) na poleganje, zato ji letošnji negativni vremenski vplivi niso tako škodovali kot oljni ogrščici, pa tudi pojavljali so se zgodaj glede na rastni razvoj, ko rastlina še ni tako občutljiva, zato ima del zasluge za takšen pridelek tudi vreme. Neglede na vse povedano mislim, da imajo velik del zaslug za takšen pridelek vsi, ki so k temu pripomogli direktno na njivi (traktoristi) kot tudi strokovni delavci (delovodji, upravniki, tehnologi). Želimo si le, da bi se takšni pridelki ponavljali, še več, da bi leta 1990 dosegli plan našega kombinata - pridelati 7000 kg/ha suhega zrnja pšenice. DAMJAN FINŽGAR Kar Jože Trbovlje; Izolirka TOZD Novolit Nova vas; KK Šentjur, Šentjur prik Celju; Pionir Novo mesto; IPM TOZD Zastopstva Ljubljana; SGP Hrastnik; Elektro-vod Ljubljana; EMONA KK Ptpj; Rajh Miha Slovenska Bistrica; Korošec Štefan Ljubljana; Konstruktor Murska Sobota; TRIMO Trebnje; KOVIN Jesenice; ITAS Kočevje; Cevovod Maribor; Žična Celje: Gorenje Fecro; IMP Alcrom Ruše, INGRAD Celje; Kovinska predelava Vransko; Jurman-Ivnčič Pazin; LTH Škofja Loka; Pla-num GEA-projekt Ljubljana; JELOVICA Škofja Loka. Razstavni prostori emonskega inženiringa so se letos raztezali na 590 m2 sejemskega prostora. Jedro so predstavljali vzorčni-tehnološko-tehnično dognani hlevi za govejo živino, prašiče, kokoši in kunce. Iz govedorejskega programa je bilo v obliki eksponata možno videti molzišče tipa »ribja kost«, kije kombinacija domače in uvožene opreme. Prikazan je bil ngjnovej-ši sistem pranja živali (t. i. Cleaning in plače) ter deli za opremo za programirano krmljenje krav molznic s koncentrati (t. i. responder sistem). S slikovnim materialom so prikazali ostale faze proizvodnje tako pri vzgoji pitancev in molznic, različne možnosti izgnojevanja, hlajenja mleka ter izkoriščanje odvečne toplote pri hlajenju mleka, sistem računalniško obdelanega krmiljenja.. Na samem objektu predstavljenem na sejmu je bila prikazana izredno zanimiva strešna konstrukcija s potrebno toplotno zaščito in sistemom vzgonskega prezračevanja. Kun če reja je v paviljonu razstavila sistem novih kletk za vzrejo kuncev; to so kletke namenjene vzgoji pitancev, kletke namenjene živalim za reprodukcijo in kletke narejene po t i. »hobby programu« namenjene rejcem ljubiteljem. Vse kletke so opremljene z dodatno opremo za hranjenje, napajanje živali. Poleg teh razstavnih eksponatov je kunčereja prikazala Še fotografski material - posnetke z že obstoječih objektov. Hkrati je bila kupcem in ostalim interesentom na razpolago strokovna literatura s področja kunče-reje. V perutninskem delu razstavnega prostora so predstavili troetažne kletke in najnovejši sistem krmljenja s spiralo, ki potuje po krmilnem žlebu, kar omogoča enakomerno in enkratno razdeljevanje hrane po vseh sekcijah ter pomeni: manjše vznemirjanje živali, manjši raztros hranil, prihranek pri električni energiji. Ta novi sistem krmljenja je prijavljen tudi tudi inovacijski komisiji radgonskega sejma. Prikazan je tudi sistem iz-gnojevaja, elementi talne krmilne tehnike, v objektu pa je bil vgrajen tudi sodoben ventilacijski sistem. Prašičereje! so eni izmed najstarejših razstavljalcev na radgonskem sejmu. Skupaj s kooperanti, predvsem pa z Emona IPKO-m so razstavili poleg raznovrstnega slikovnega materiala, ki kaže vse prašičerejske proizodnje tudi vzorčni hlev za proizvodnjo 25 kg pujskov opremljenim s kompletno krmilno-napajalno tehniko. Ves čas sejma pa so predstavniki in strokovnjaki Emone imeli polne roke dela, obiskovalcem, morda jutrišnjemu kupcu, so morali pojasnjevati, razlagati in svetovati a obiskovalcev ni bilo-malo. Špela Terpin Solidnost in natančnost je predpogoj za dober izdelek takšnega lahko prodaš - pravijo strugarji v IPKU. Na sejmu v Gornji Radgoni ima Emona Inženiring st** paviljone. Mini farma za vzrejo prašičev na sejmu v Gornji 1 goni, kakršne gradi Emona Inženiring po vsej državi' lir Ij* J p ,: V REFERENDUMI V EMONI Ptujčani v Merkurju glasovali ZA PTUJ 6. septembra - Kot smo že zapisali v 149; številki E-informatorja, da so se delavke in delavci temeljne organizacije združenega dela Supermarketa v Mariboru, ki sodi v okvir delovne organizacije Emona Merkur, na referendumu 11. junija 1985 odločili o izločitvi mariborskega Supermarketa iz delovne organizacije Emona Mekur z namenom da se priključijo ptujski delovni organizaciji Emona Merkur. V petek 6. septembra so se o združitvi odločali n a referendumu delavci DO Emona Merkur na Ptuju-Po predhodno dobro opravljenih sestankih in zborih je na referendumu od skupnega števila 135 volilnih upravičencev, volilo 123 delavcev, za združite^ pa se je odločilo 93 volilnih upravičencev ali 7" odstotkov. Tako bo od 1. oktobra po periodičnem obračun^ mariborski Supermarket nova poslovna enota delovne organizacije Emona Merkur Ptuj. Kot je povedal Marjan Ostroško, direktor D0 Emona Merkur Ptuj, bodo z dobro organizacijo,5 pestrejšo izbiro ter založenostjo skušali uvrstiti mariborski Supermarket v eno boljših mariborski1 blagovnic, ki je od svoje nove matične organizacij® oddaljena le 25 km. PAVEL GROZNI# 8 ŠPORT IN REKREACIJA Bogdan Kores državni prvak v bowlingu * slišali za »bowling«, Portno panogo, s katero se h 'JarJa 8 ljubljanskih klu-nrLln s^uPaJ s 3 hrvaškimi ^Ustavlja na vseh tekmo-'anjih Jugoslavijo? Nekaj Stk°v . ° začetkih tega rta' ki je v svetu zelo raz-p2®n’ Pri nas v Sloveniji. Preri n wčeli igrali b°wling r, ®d 11 leti v Ljubjani v stari *!lvnic> Alpe Adria, od ko-se preseli v športni park ivoh. Vzroke, da ta šport ni iih •* I 2 3 4 *^en ^ucb v drugih kra-j ' le treba iskati v nakupu Se opreme, ki je vsa iz uvoza in za marsikoga predstavlja veliko oviro. V primerjavi s keglanjem se pri bovvlingu igra na 10 kegljev in če tekmovalec podre z enim lučajem vse keglje, to v športnem žargonu imenujemo »plata«. Krogla ima tri luknje za prste in je 7 kg težka. Tekmovalec vrže kroglo po stezi, ki je narejena iz polakiranega parketa 2/3 steze pa je premazano s posebnim oljem, ki daje krogli želeno smer. Pisanje rezultatov je ročno in je vidno vsakemu tekmovalcu in gle- Nepozabni Triglav Smo m*skrn opisovati poti oziroma vzpona Emonk in cev tuV na Triglav. Rada pa bi se v imenu vseh udeležen-nj ’ ™ko so me zaprosili, zahvalila Hildi Bregarjevi za na ° izvirno domiselnost. Na vrhu našega očaka Triglava ,j Je skuhala čisto pravo, dišečo kavico. In ko je zaklicala: ijii j 0IiCi’ kava!« smo jo z navdušenjem obkrožili. Zdelo se tv6’ ,™a bi bil takrat še marsikdo rad član Emone. '"gradni E-steber se rešu-Vj.fnako kot piramida ali 6n°- Črkam pojma prejš-5]j Sa se dodgja nova črka litrf3 Se drka odvzema. Me-L, da našim stalnim re-bnrvLCem to ne bo delalo no-Alh. Preglavic. lnan'sb!bo1 dušlk' rP"r°- a nikalnica, C-ime v/f Šema, Hama in Jafeta, skal E-velika slovenja SOZD, F-ime kapitana cihornice Nautilus v ro- 6,5 “ «--• d Julesa Verna, G-ime ggter_________________________ 6jH-avt°mobilska oznaka cel' J $ delovne organizacije 1,., atero Emona dobro sode- I-kisik, J-grška a> K-brezalkoholna osve- © SOZD B 1 D F G H 1 J dalcu na velikih panojih ki so obešeni nad stezo. Če želite zvedeti kaj več o tem športu pojdite v rekreacijski center Tivoli v »bowling club«! Na prste bi lahko prešteli »gostince«, ki se v prostem času amatersko ukvarjajo s športom. V Maximarketii, točneje v restavraciji »Emonska klet« dela natakar Kores Bogdan, ki že vrsto let tekmuje v bovvlingu, ki mu je prinesel že vrsto odličnih uvrstitev, največji uspeh pa je dosegel 01.06. v Ljubljani z naslovom državnega prvaka za leto 1985, in s tem nastop v državni reprezentanci na 7 prvenstvu Evrope na Dunaju. S slovesne otvoritve marketa Emona Dolenjke v Žužemberku. ■ IZ ŽUŽEMBERKA Nova Dolenjkina deteljica ?nako smo hvaležni tudi Dolfetu - Lubenici, ki je tudi wat Prinesel do Alj lk6ga kos jo je bilo. prinesel do Aljaževega stolpa veliko lubenico - za 7 •»ua ju je ono. Sreč Va*a pa veUa tudi tistim, ki so za nas skrbeli, da smo n° »osvojili« vrh Triglava in se zadovoljni vrnili domov. Bernarda Kavka Nagradni E-steber žilna pijača, ki jo predvsem radi pijejo poklicni šoferji Emone, L-ime ladje, s katero je Jazon potoval v Kolhi-do, M-dajatev od vinograda, N-gorski župan, O-strokov-njak za agrikulturo, ki jih je v Emoni kar precej, P-dva iz prejšnejga vprašanja, R-Emonina delovna organizacija, ki ima več tozdov. Rešitev nagradnega Erao-ninega stebra pošljite v zaprtih kuvertah z oznako: Nagradni E-steber na naslov uredništvu E-Informatorja -61000 Ljubljana, Šmartinska c. 130 najkasneje do 30. septembra 1985. E-Informator vas nagrajuje! V konkurenci 16 držav iz Evrope je naša reprezentanca v petorkah dosegla do sedaj največji dosežek z 9 mestom, ki se je odvijalo na Dunaju od >6. do 13. 07. 1985. Kores Bogdan tekmuje v klubu »Valentino«. Za dosežene uspehe iskrene čestitke! Matija Kafol Mali oglas Dobro ohranjen hladilnik znamke Gorenje ugodno prodam za 10.000 din. Informacije vsak dan na telefon 451-852 od 16. do 18. ure. ŽUŽEMBERK, 6 septembra - Ob skromni a prisrčni slovesnosti so prizadevni trgovci Emona Dolenjke iz Novega mesta odprli popoldne v Žužemberku novo lepo samopostrežno trgovino, šestnajsto po vrsti, kolikor jih ima ta delovna organizacija. Ob otvoritvi, ki so se je udeležili tudi gosti iz Novega mesta, Uroš Dular predsednik skupščine, Jože Suhadolnik, predsednik IS skupščine Novo mesto in predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona Borut Šnuderl s svojimi sodelavci, je spregovoril Lojze Urbanč, direktor delovne organizacije Emona Dolenjka. Ključe je delovnemu kolektivu marketa izročil najstarejši član novomeške delovne organizacije Dolenjke Franc Jarc. Novo samopostrežnico so odprli v preurejeni stavbi, bivši tovarni ljubljanske Iskre in ima skupaj 320 površinskih metrov prodajnega prostora, za priročna skladišča pa so jih namenili 160. Prodajalna ima ločeni del za prodajo živil, v posebnem delu pa prodajajo belo teh- Emonin paviljon je na GR obiskal tudi_ Marjan Orožen, predsednik Republiškega sveta slovenskih sindikatov ter se z našimi predstavniki zadržal v krajšem pogovoru. Pravilna rešitev E-križanke Vodoravno: S, SK, t, Emona, os, okel, rt, roga, barke, anion, blisk, ata, a. Tokrat smo prejeli v uredništvo skoraj rekordno število rešitev nagradne E-križan-ke, tako, da je bil žrebni boben nabasan s pravilnimi rešitvami. Prispelo jih je več kot dvesto. Žreb je bil naklonjen naslednjim reševalcem, ki prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 700 din: Marjan Tavčar, Delovna skupnost PS, Šmartinska 130; 2. nagrado - vrednostni bon za 600 din: Tilka Zajec, Supermarket, Ljubljana; 3. nagrado - vrednostni bon za 500 din: Slavka Klemenčič, Terme Čatež, Brežice; 4. nagrado - vrednostni bon za 400 din: Branka Smr- niko, tehnične predmete in metražno blago. K marketu sodi tudi prijetno urejen bife. Glede na potrebe krgjanov je po dogovoru s Krajevno skupnostjo v pritličju stavbe tudi nova lekarna. Novi market, ki sodi med večje tovrstne prodajalne novomeške Dolenjke je vsekakor lepa pridobitev žu-žemberške Krajevne skupnosti, ki šteje več kot 5.000 prebivalcev, veseli pa jo bodo tudi bližnji okoličani, saj jim bo prihranjena marsikatera daljša pot v Novo mesto ali Trebnje. Prodajalna je dobro založena, predstavniki Dolenjke pa so obljubili, da bodo za dobro založenost poskrbeli tudi v bodoče. Številni krajani so, ko so se odprla vrata novega mar- keta prodajalno napolnili do zadnjega kotička. Posebno neučakani so bili otroci, ki so že iz objave o otvoritvi zvedeli, da bo Dolenjka prvih deset kupcev nagradila. Omeniti velja še to, da so ob tej priliki organizirali trgovci Dolenjke skupaj z dobavitelji brezplačno pokušino Emoninih ptujskih vin, Slovinovih vin, Unionskega piva, bjelovarskih sirov Si-rele ter Žitovega kruha iz trebanjske pekarne. Marsikdo je po pokušini zavil v samopostrežnico da je potem lahko nadaljeval z njo v družinskem krogu. V novem marketu bo zaposlenih skupaj 11 delavcev, ki jih bo vodila poslovodki-nja Magda Smrke, odprt pa bo non-stop od 7.00 do 19.00 ure. E. I. ■ X. OBČINSKO TEKMOVANJE TRAKTORISTOV NA PTUJU Traktoristi s Ptujskega polja brez tekmecev delj, E-market Kremenca, Postojna; 5. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Angela Kozar, E-Kmetijski kombinat Ptuj. Čestitamo! ZAHVALA Ob nenadni tragični smrti mojega sina Milana Gričarja se od srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem organizacijske enote Dietetika Ljubljana in delovne organizacije Agrocmona Domžale, posebna zahvala velja Zvonetu Koviču, direktorju delovne organizacije, ki mi je v teh za mene težkih trenutkih stal ob strani. Zahvaljujem se za denarno pomoč, za izrečena sožalja, darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi poslednji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Marija Gričar z možem Ludvikom DORNAVA, 10. avgusta -Na X. občinskem tekmovanju traktoristov na poljih Dornave pri Ptuju, ki ga je organizirala komisija za kmetijstvo občinske konference mladih na Ptuju je nastopilo v konkurenci 31 traktoristov. Med poklicnimi traktoristi so prva tri mesta osvojili traktoristi tozda Ptujsko polje, ki sodi v okvir Emonine delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj. Zmagal je Janez Kocmut pred Francem Šerugo in Francem Horvatom, ki je bil tretji. Kot mojstri oranja pravih tekmecev,' ki bi jih ogrožali skoraj niso imeli. Tekmovanje so pričeli zju-:trnj s teoretičnim delom, kjer so morali pokazati svoje znanje iz poljedelstva, živinoreje in strojništva. Seveda je bil najpomembnejši del tekmovanja v znanju oranja. Kakovostno oranje je nedvoumno eden bistvenih pogojev za dober pridelek. Poklicni traktoristi so orali z večjimi traktorji in štiri-brazdnimi plugi. Omeniti velja vsestransko pomoč kombinatove temeljne organizacije Ptujsko polje z direktorjem Francem Sorškem na čelu, da je tekmovanje ob nadvse lepem vremenu potekalo v zadovoljstvo tako tekmovalcev kot številnih gledalcev. Po mnenju komisije so tekmovalci pokazali solidno znanje, kar velja še posebej za mlade zadružnike iz Lovrenca. Uspešnim Emoncem iskreno čestitamo! E. I. ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame ANE UDOVIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem delovne organizacije Emona Mesna industrija iz Zaloga za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni poslednji poti. Žalujoča hči Ana Jovandič ZAHVALA Ob smrti moža in očeta Milana - ALOJZA ŠINTLERJA se iskreno zahvaljujeva Osnovni organizaciji Sindikata, sodelavkam in sodelavcem Emoni-nega marketa v Trbovljah za izražena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zena Zdenka s sinom Matjažem ZAHVALA Ob smrti moje drage matere MARIJE TO-POLNJAK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju, še posebej sodelavkam in sodelavcem tozda Slovenske gorice »Haloze« za izražena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni poslednji poti. Ivo Topolnjak Borut Šnuderl POVEZOVANJE INŽENIRINGA IN PROIZVODNJE (Nadaljevanje a 1. strani) rije Emona Commerce, Emona Globtour, Emona Hoteli, in druge organizacije. Emona Commerce z vrsto podjetij in predstavništev v tujini opravlja izvozno-uvoz-ne posle za članice SOZD Emona, kot tudi za druge organizacije. Emona Globtour je ena najboljših jugoslovanskih turističnih agencij; vse pomembnejši je njegov nastop na zahtevnih zahodnoevropskih trgih. Prav tako so pri svojem delu in izvozu storitev uspešni delavci Emona Hotelov in Hotelov Jadran Kardeljevo. V DO E-Inženiring kljub določenim težavam beležijo uspehe pri izvozu znanja in tehnologije doma in na tujem. Tu moramo posebej poudariti medsebojno sodelovanje s farmo v Ihanu, s fakultetami in inštituti ter drugimi delovnimi organizacijami na področju proizvodnje, trgovine, hotelirstva in turizma. Kot sistem imajo DO v sozd Emona prednost predvsem v povezovanju in v močnejšem nastopu navzven. Vendar pa te prednosti do sedaj premalo izkoriščamo. kvaliteto kot tudi konkurenčne cene. To je tudi način, da ne bomo zaostajali pri, politiki nagrajevanja in osebnih dohodkov, ampak jih bomo lahko dvigovali v sorazmerju z uspešnostjo poslovanja. Skratka, osebni dohodki morajo rasti, osnova za to pa mora biti kvaliteta in dobro delo. Le z nadpovprečnimi rezultati si lahko zagotovimo tudi nadpovprečne osebne dohodke. To mora postati cilj nas vseh. 0 Izboljšati kvaliteto dela, povečati odgovornost? Kakovost dela in proizvodov in ponudbe storitev predstavljajo osnovo za naš uspešnejši prodor in potrditev na domačem ter tujih trgih. V Mesni industriji Zalog in Agroemoni že dalj časa uvajajo notranjo kontrolo kakovosti; tako zagotavljajo bistveno boljšo kakovbost izdelkov. Kakovost pomeni tudi boljše osebne dohodke; takšne in podobne sisteme tekočega preverjanja kakovosti dela, izdelkov in storitev moramo vpeljati tudi v vse druge naše delovne organizacije in TOZD. 0 Izvoz kot prednost? Naša izvozna naravnanost zahteva več dela, večjo in kvalitetnejšo ponudbo tako izdelkov kot storitev, vendar žal nekateri še vedno mislijo, da je dovolj, če zadostimo povpraševanje na domačem trgu. Če si hočemo zagotoviti boljši in hitrejši razvoj, se moramo proti takšni miselnosti boriti. Večja vključitev v mednarodno delitev dela je za nas nuja in izziv, če hočemo kvalitetno napredovati. V zadnjih letih smo na trgu ponudili nekaj novih izdelkov, popestrili turistično ponudbo in ponudbo nasploh, naučiti pa se moramo to še v večji meri uspešno ponuditi potrošniku. Mislim predvsem na ponudbo novih izdelkov, na nove načine prodaje v trgovinah pa ne nazadnje na bolj ali manj vidne izboljšave, ki pomenijo tudi določen del dohodka. 0 Kakšni so načrti razvoja v prihodnje? Kot do sedaj bo tudi v prihodnje vsa pozornost veljala razvoju proizvodnje, trgovine, turizma, hotelirstva in seveda Inženiringa. Naš osnovni cilj je in mora biti tudi v prihodnje ponudba trgu tistega blaga in storitev, kjer je povpraševanje največje.. Tu mislim tako na količino, 0 Kaj pa vloga vodstvenih in vodilnih delavcev? Naloge bomo zapisali v srednjeročni plan. O njih se že dolgo dogovarjamo. Njih' realizacija je v veliki meri odvisna od vseh nas. Od našega odnosa do boljšega dela do boljše kakovosti in ne nazadnje večjega zaslužka. Pri tem pa je še kako pomemben vpliv in odgovornost vodstvenih in vodilnih delavcev, saj se po njih hote ali nehote zgledujejo vsi delavci, od katerih je odvisna kvaliteta in obseg dela. Vodilni delavci morajo za to biti po delavnosti in strokovni usposobljenosti vzgled vsem ostalim. To velja še posebej za delovno disciplino. Da bomo dosegli zastavljene srednjeročne načrte, si zagotovili nadaljnji razvoj, povečali našo prisotnost na domačih in tujih trgih, utrdili ekonomski položaj EMONINIH organizacij in socialno varnost vsakega med nami, bomo morali v prihodnje v večji meri in odgovorneje angažirati vse subjektivne sile, od TOZD do delovnih organizacij vse do sestavljene organizacije združenega dela Emona. To veja še posebej za vodstvene in vodilne delavce, delegate v smoupravnih organih in družbenopolitičnih orga-nizacjah. E - inf. Za 30 odstotkov več gostov in prenočitev LJUBLJANA, 7. sept. -»Po moji oceni bomo letos do konca leta za 25 do 30% povečali fizični promet -število gostov in prenočitev - pravi Davorin Ferligoj, ko govori o letošnji turistični sezoni, sai je Globtour letos zakupil za 22% več postelj kot lani ali okoli 8 tisoč. Tudi finančna plat letošnje tujsko-turistične žetve bo dobra, ker se letos turistični delavci niso otepali s težavami na meji, kot prejšnja leta, preskrba je bila zadovoljiva, pripomb gostov na organizacijo je bilo bistveno manj, čeprav je sem in tja prišlo do prebukiranja ali preknjiženja. Nekaj sence zna to vreči na siceršnji uspeh sezone, vendar so tudi »prebukirance« Globto-urovi delavci sproti skušali zadovoljevati z nadomestnimi aranžmaji, odškodninami in dodatnimi storitvami. Pri tem je treba vedeti, da je 90% pogodb s tujimi par-tneiji alotmanskih. Marsiak-teri gost seveda ni dobil tistega kar je plačal, zato se zna še kdo oglasiti in zahtevati odškodnino vendar upamo, da jih ne bo veliko. Letos je Globtour pripeljal na počitnice več Angležev in Nemcev kot lani, vendar pa nekaj manj Skandinavcev, kot je spomladi računal. Skratka vseh gostov je bilo bistveno več kot lani, kar konec koncev govore odstotki. Tudi za sezono 1986 je po svetu veliko zanimanje za Jugoslavijo. Povpraševanje je tolikšno, pravi Davorin Ferligoj, da bi lahko prodali še enkrat toliko postelj kot letos, če bi jih le kje dobili. Novogradenj, kakor vemo, pa ni. Napoved je torej ugodna, kakšen pa bo devizni izkupiček, je spričo vrste vprašanj, druga plat naše turistične medalje. In cene 86? Dvignile so se od 3 do 8%, ponekod celo nič. Cene so torej zmerne in lovijo povprečno inflacijo po svetu, ki se suče okoli 6 odstotkov letno. Politika cen je torej realna. N. L IPKO Podpeč - nov član Emone LJUBLJANA, 28. avgusta - Delavski svet SOZD Emona je danes na seji sprejel sklep, da se IPKO iz Podpeči - Industrija plastične in kovinske opreme - združi v SOZD Emona kot enovita organizacija združenega dela. Kdo in kaj je IPKO v Podpeči smo že zapisali v prejšnji številki E-Informatoij a. Že od samega začetka leta 1981 je IPKO kot tozd v sestavi delovne organizacije IKO v okviru SOZD IMP Ljubljana sodeloval z Emo- ninim Inženiringom ter izdeloval opremo za prašiče-rejske farme. Ker je bilo sodelovanje z Emono Inženiringom vedno intenzivnejše, so vedno bolj razvijali proizvodnjo kmetijske opreme, ki je v samostojnem tozdu IPKO postala tudi glavna, nosilna dejavnost. OB 151. ŠTEVILKI E-INFORMATORJA Informiraj, da boš Informiran (Povej, kar veš, da boš zvedel, kaj je novega) LJUBLJANA, 9. sept. -Pred vami je 151. številka E-informatoija, ki je pod tem naslovom začel izhajati - prva številka - 10. septembra 1970. leta. Njegova predhodnika sta bila P-informator /20. dec. 63 je izšla prva številka/in AE vestnik/datum ni ohranjen/, ki sta po združitvi Prehrane in Agrokombinata Emona dobila glasilo E-informator. Vsekakor lep jubilej, vreden, da se ga spomnimo. Zak^j? Pod bolj ali manj srečno roko različnih urednikov, ki so naš Informator postavili na noge, nikakor ne smemo pozabiti Janka Velikonje, ki gaje vodil od 1970. do 75. leta ob asistenci odgovorne urednice Jasne Novljan in stalnih sodelavcev, med katerimi so bili predvsem generalni direktor Emone Franc Nebec, njegov pomočnik Ljubo Filipan, Lucijan Krivec, Mitja Svetelj, Jože Pentek in še nekateri, po' zaslugi katerih je izhajal skoraj vsak mesec, kakor se spominja Janko Velikonja. Zbiranje materiala in novic je bilo vselej trudapolno in zahtevno delo, prav tako iskanje sodelavcev po podjetjih. Odziv je bil največkrat preskromen, kakršen je še danes. Vselej pa je E-informator skušal poiskati in objavljati najbolj aktualne dogodke v zvezi z rastjo podjetja. V začetku je bilo najbolj aktualno umirjanje različnih »duhov« po združitvi AE in Prehrane v Emono. In priprave na tozdiranje! Že ob začetku izhajanja časopisa je podjetje štelo nad 5 tisoč zaposlenih. Med stalnimi zvestimi sodelavci E-informatorja ob njegovih začetkih tudi ne smemo pozabiti nekdanjega direktorja SM Osijek Roberta Liszke, ki je bil eden najbolj zvestih sodelavcev Informatorja. Zadnje desetletje kot glavni in odgovorni urednik ureja E-informator Miran Blaha ob asistenci enega samega stalno zaposlenega poklicnega novinarja, enega zunanjega stalnega sodelavca-no-vinarja in s pomočjo honorarnega tehničnega urednika. Skratka, za kolikor toliko redne mesečne informacije v obliki tiskanega časopisa v Sozdu Emone skrbi ta ekipa. Koliko in kako dobro, je stvar presoje bralcev, vsekakor pa deluje v bistveno šibkejši zasedbi, je običajna za takšna glasila v podobnih in manjših sistemih kot je Emona. Pri tem nikakor ne smemo zanemariti sodelovanja uredniškega odbora in nekaterih zunanjih sodelavcev, ki pa bi lahko storili še precej več, če bi se zavedali povezovalne in informativne vrednosti časopisa delovnega kolektiva. Tokratna obletnica je seveda tudi priložnost, da pozovemo k sodelovanju slehernega Emonca in Emon-ko, naj s pisano besedo in fotografijo ah vsaj z ustno informacijo pomaga oblikovati in bogatiti naš časopis. Zakaj? Informiraj, da boš informiran! Ali; povej, kaj več, da boš tudi ti zvedel, kaj novega. Vrednost dobre, pravočasne in poštene informacije je namreč neprecenljiva za naše delo, skupno življenje in napredek. Informacija pomeni sodelovanje in povezovanje, pomeni naše skupno hotenje, da ustvarjamo več, bolje in laže. Sodelujte! Uredništvo Drugi v regiji, tretji v Sloveniji LJUBLJANA, 6. septembra - »Ekipa naših traktoristov, v kateri so bili Janez Kocmut, Franc Šerugo in Franc Horvat, se je na republiškem tekmovanju traktoristov, ki je bilo v Lovrencu na Dravskem polju zadnja dva dneva avgusta, dobro odrezala. V zelo hudi konkurenci, nastopili so najboljši iz vseh šestih regij Slovenije so osvojili odlično tretje mesto. Na regijskem tekmovanju, ki je bilo v Lenartu teden dni poprej pa so bili celo drugi,« nam je po telefonu sporočil inž. Franc Frenkovič, agronom in vodja mehanizacije Emonine-ga Kmetijskega kombinata na Ptuju ter eden izmed prizadevnih delavcev pri orga- nizaciji 29. republiškega tekmovanja traktoristov, ki ga je organizirala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Zadružna zveza in Zveza socialistične mladine Slovenije pod pokroviteljstvom Kmetijskega kombinata na Ptuju ter Kmetijske zadruge Lovrenc na Dravskem polju. Franc Frenkovič je še povedal, da so kombinatov! traktoristi letos nastopili po desetletnem premoru, brez predhodnega treninga. Za jubilejno 30. tekmovanje, ki bo prihodnje leto pa da se bodo temeljito pripravili ter dosegli še boljše rezultate. In beseda dela dolg. (Po telefonu) Z. G. IKO in SOZD IMP ter se združi v SOZD Emona. V SOZD Emona bo delovna organizacija IPKO poslovala kot enovita DO z dvema dejavnostima: Zaradi velike stopnje soodvisnosti in številnih prednosti povezave z Emono se je IPKO že lani odločil, da se reorganizira v delovno organizacijo in izloči iz DO ■ proizvodnja kmetijske opreme in naprav - predvsem opreme za farme prašičev (boksi za vse faze vzreje, dvoetažni za predpi-tanje in pitanje, krmilna tehnika, deli za dokomple-tiranje ostalih naprav), ■ Proizvodnja izdelkov iz armiranega poliestra (cisterne za vodo, olje, nafto, kontejnerji in podobno.) Omenimo naj še, da je ^ drovska struktura zapos® nih dobra, saj imajo več k polovico kvalificiranih <> lavcev ter 10 odstotkov višjo strokovno izobrazbo. Z.1 Kam na sneg in smuko? Kot nova delovna organizacija bo morala razviti ne-ketere službe, ki jih dosedaj ni imela - računovodsko službo s planiranjem, komercialno službo in še nekatere. Tudi elektronsko obdelavo podatkov bo morala postopoma prilagoditi Emoni-nemu sistemu. V delovni organizaciji IPKO so sedaj zaposleni 103 delavci. Ko bo organizacija, kot že povedano, dopolnjena z ustreznimi službami, bo skupaj z 20 delavci kovinske stroke v neposredni proizvodnji zaposlovala vse skupaj okrog 140 delavcev. Ljubljana, 17. septembra ' ' Globtouru so pripravili dokaj.P s ter program zimskih počitnic, katerim so skušali priskrbi zimskim dopustnikom tudi reb tivno poceni smučanje. Nai^ je sedemdnevni paketP nejši je sedemdnevni pi__ Kopah, ki velja skupaj s s mu«; sko karto 25 tisočakov (P°£ penzion), medtem ko velja demdnevno bivanje v kranjs*® gorskem Larixu 35 tisočakov' 400 dinarjev, kar je le za 500 “■ narjev ceneje kot sedem dm hotelu Brotz na Kronplatzu. W so možnosti za smučanje pre*" boljše. . Tako so svoj zimski progr8®. predstavniki Globtoura - do čega turizma predstavili partn« jem - touroperaterjem in pr*"' Slavnikom tiska v ljubljanske® hotelu Slon. E. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE »VINO 85« Sedem medalj za ptujske vinogradnike LJUBLJANA, 30. avgusta -Na Gospodarskem razstavišču so s krajšo prisrčno slovesnostjo odprli vrata obiskovalcem letošnjega že 31. po vrsti mednarodnega vinogradniško-vinarskega sejma »Vino 85«. Na njem se s svojimi izdelki predstavlja 523 razstavljalcev iz 25 držav, odprl ga je Milorad Stanojevič, predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo. Med razstavljale! vin se je dobro odrezal Emonin Kmetijski kombinat Ptuj -tozd Slovenske gorice - Haloze. Mednarodna komisija, zastopani so bili strokovnjaki iz Madžarske, Francije, Švice, Italije, Španije, Češkoslovaške, Avstrije, Romunije, Portugalske in Jugoslavije je ptujskim vinom podelila vrsto zlatih in srebrnih medalj. Veliko zlato medaljo je priznala Laškemu rizlingu letnik 1971 in belemu pinotu letnik 1976. Zlato medaljo so prejeli za Traminec letnika 1983. Srebrno pa so dobili za Sauvignpn, renski rizling in rumeni muškat letnika 1984 in renski rizling letnika 1983. kot je povedal Jani Gonz, direktor tozda Slovenske gorice - Haloze so prav vina, ki so na sejmu dobila zgolj srebrno medaljo, bila na ocenjevanju v Mariboru meseca aprila letos ocenjena kot najboljša vina. »Da so bila omenjena vina ocenjena le s srebrno medaljo, nas prav nič ne moti. Bolj je pomembna za nas ocena, ki so jo nam dali slovenski enologi,« meni Jani Gonz. Oceno v Mariboru je dalo kar 25 slovenskih enologov. Ptujski vinogradniki so, kot je že običajno, razstavljali svoja vina v okviru Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Kot vedno sta bila na sejmu prisotna tudi Emonin Blagovni center s tozdoma Centromerkur in Prehrana in delovna organizacija Emona Commerce s tozdom Obala, ki sta v paviljonu v hali A predstavila celo^ program za oskrbovanje f telirstva in gostinstva. V svetu vse bolj uvel)* vfoeni mednarodni vinogt? niško-vinarski sejem v bljani je še posebej pome®! ben za naše pridelovalce v na, ki v sedanjih težjih p0^. jih gospodarjenja ohraniti svoj ugled in s kovostno ponudbo še po". čati prodajo dobrega vi®’ Kot je povedal Milorad SJJ, nojevič, se Jugoslavija s jo pridelavo vina uvri, med deset n^jvečjih pride‘,f valk vina. Lani je Jugosla* ja prodala na tuje 1,4 i« na hektolitrov vina v vrejj, nosti okrog okrog 100 jonov dolaijev, kar pa. predstavlja koma)' vedno odstotkov skupne jugo® < vanske proizvodnje vina. boljšim izkoriščanjem ™ ravnih danosti za prideL,, kakovostnega vina bi v V hodnje morali vendarle r večati izvoz. informatof glasilo delavcev sozo emona !|ut>l,a Izhaja enkrat mesečno ' Glavni In odgovorni uredi® Miran Blaha. Uredniški of bor: Dušan Bračun, Cigale, Mira Ooslč, P«v* Groznik, Jure Križnar, M*r |an Pirc, Mihaela Plšek, J*' Jana Slabajna, Mira Te*»J; Janez Zag maj eter. Uredi*1* tvo: 61000 Ljubljana, Srh*!, tinska cesta 130, tel. f4' 944. Tisk ČGP »Delo«, IJana - naklada 13.500 l**% dov. Oproščeno temeljn«' prometnega davka od P' meta proizvodov. ,