31. številka. Ljobijana, v sredo 9. febrnvarja 1898._XXXI. leto.
MM NAROD.
fcKfj« vsak d mi ne«>r, isimil nedelje in prsanike, ter velja po polti prejeman ia a vst ro-ogera ke delete aa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jede« aaeeec 1 gld. 40 kr. — Z» Ljnbljsoo hrss pošiljanja na dom aa vse leto U gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr. sa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za tnja dežele toliko več, kolikor p< Struna znata. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plaćale ne od ttirietopne petit-vnte po 6 kr., če se oznanilo jedenkr»t tiska, po B kr , Ce se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae iervolft frankovati. — Rokopisi se se vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je na Kongresnem trga fit. 12. tJpravniltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osmanila, t ). vae administrativne stvari.
Tvlelon tkt. »-4.
Izbruh nemškega fanatizma.
Vlada ni je ie dosti srečno pomagala iz velika •tiske, v katero so jo spravile revolte nemških vi-sokošolcev. Naredila je za sedaj konec počenja nju nemških visokošolcev in sicer na ta način, da je zaključila semester. S tem je obvarovala vsake škode slovanske dijake, a tudi nemških ni zadela nobena škoda, seveda tudi nobena kazen za njih nečuvena nasiletva. Vlada se nadeja, da se do začetka dražega semestra duhovi pomirijo, in da se nemški visokošolci ne bodo več upali, uprizoriti izgrede in skandale.
Vladina odredba je močno podobna kapitulaciji/ premeni se pa v popolno kapitulacijo pred nemško razposajenostjo, ako vlada pred otvoritvijo druzega semestra razveljavi prepoved, nositi v Pragi provokatorične dijaške čepice in trakove. Vlada je dala sicer razglasit', d.« bode z vso eneržijo varovala svojo avtoriteto, in da še dolgo ne prekliče rečene prepovedi, ali vlada je že tolikrat odnehala, da bi se prav nič ne čudili, ako bi se tudi v tem slučaju udala nasilstvu nemških borcev in po preteku nekaterih tednov preklicala omenjeno prepoved, kar bi vse nemško dijaštvo smatralo za veliko zmago svoje revolte.
A tudi če se vladi posreM, udušiti ustanek nemških visokošolce v in rešiti svojo, že precej hudo oškodovano avtoriteto, zato po naši «odbi veoder ni upanja, da bi nastale normalne razmere na tistih visokih šolah, katere poleg nemških akademikov obiskujejo tudi slovanski.
Razmere na teh visokih šolah niso bile prav sa prav nikdar normalne. Nemci so te visoke šole vedno smatrali za svojo posest, slovanske akademike pa za usiljive goste, kateri nimajo nikakih pravic. Is tega se je rodilo Že ne broj čt stokrat jako ostrih konfliktov tako na Dunaji ki kor tudi v Gradci, kjer prešinja nemški šoviuizem tako dijaštvo kakor meščanstvo, in kjer je vse mesto jedino v strupenem sovraštvu proti Slovencem. Tega duha nemškega dijtštva ne more uduš ti nobena naredba, ta se ne da z disciplinarnimi sredstvi odgnati, sedaj, v dobi nemAkonacijonalnega dilirija manj kakor kdaj
JLISTEK.
Bohinjski Herodot.
(Spisal Proteus.) IV.
Dr. Janez Mencinger je podal na 159 straneh, v ohlapni obliki potopisa celo zbirko dogodkov in prizorom ki so se vršili v Bohinju, na Bledo, v Ljubljani, na Reki, v Padovi, v Benetkah, na Dunaju in drugod tekom 18., 19. in se bodo menda vršili šele 20. veka. V teh nazovi- „spominih" se obširno pripoveduje kako so v 18. stoletja Bohinjci tovorili in tržili z „mezlsnom", „ogljem* i. dr na laško stran, kako ao delovala kladiva Stare fužine, Bistrice in Pozabljenega, kakšni so bili nasledki francoskega državnega prevrata za Bohinj, kako drakoničen je bil leta 1799. župnik v Srednji vasi proti nezakonskim materam, kako se je vedel Va-lentjn Vodnik kot župnik na Koprivniku in kot ravnatelj ljubljanske gimnazije; pripoveduje se tudi kolike zasluge si je pridobil za blagost Bohinja vneti oskrbnik Žige Zoiza, napredni Koller in kako je pisatelj študentoval na Dunaju ter v dražbi Simona Jenka, Valentina Mandelca, Ivana Tušeka, ■Frana Erjavca, Matije Valjavca in Valentina Zar-
poprej, sosebno ne, hr ga odobrava in neguje ogromna večina nemških  visokošolskih profesorjev.
Mišljenje in čustvovanje teh nemških profesorjev se je v zadnjih mesecih opetovano pokazalo na jako drastičen način in tudi včeraj v dež. zboru štajerskem, kjer je pri razpravi o predlogu, naj se razveljavijo jezikovne naredbe, rektor magmficua graškega vseučil Sča dr. Thaner razglašal na'.ore, kateri bijejo v obraz morali in pravici in so v naj ostrejšem nasprotji s tistimi državnimi zakoni, na katere je prisegel tudi rektor dr. Thaner.
Ta mež ne šteje v znanstvenem svetu nič, toliko več pa mej tistimi podivjanimi četami nemških nacijonalcev, katere vodita Wolf in Schonerer. Rektor dr. Thaner je povodom Badenijevega odstopa visokošolce naravnost hnjskal k izgredom in demonstracijam, a pri zadnjih revoltah ni storil ničesar, da varuje akademične pravice slovanskih visokošolcev in je indirektno dajal razgrajačem potuho. Sed*j pa je Še v dež. zboru, kjer sedi kot rektor, urbi et orbi razglasil, da tudi on prisega na tista, za dr-žavo pogubna Slovanom sovražna načela, kakor nemškonacijonalni visokoSolci.
R-kfor dr. Thaner se je izrekel proti ravnopravnosti narodov. Povedal je, da mu je neutnljivo, kako moreta na Češkem [meti oba dež-! na jezika jednake pravice, češ, ravnopravni so kot materni jeziki sploh vsi ježki. Nemščina ima kot materni jezik v rodbini tiste pravice, kakor eeščma in kakor jezik ašanti-zamorcev, ali v javnem življenji mora vladati nemšiin*, slovanski jeziki torej ne smejo imeti večjih pravic, kakor jezik ašanti zamorcev. In zakaj? Ker se po mnenji dr. Than* rja Nemci potisnejo na nižji duševni in kulturni nivd, ako se nauče" kacega slovanskega jezika.
Govor rektorja dr. Thnnerja kaže sicer veliko duševno plitvost, kaže, da govornikov nemški duševni nivo ni posebno visok, kaže pa tudi blazno ošabnost in uprav best jalno sovraštvo proti Slovanom.
V govoru rektorja dr. Tbanerja se zrcali duh, v katerem vzgajajo nemški profesorji nemško aka-demično mladino, in katerega izbruhe smo imeli priliko videti in občutiti že večkrat v zadnjih me
nika dopisoval v Janežičev „Slovenski Glasnik". — A to še ni dosti.
Mencinger pripoveduje v teh čudnih „.spominju," poleg tega in mej tem še dolgo, mestoma sila romantično, včasih idealno, spočetka in končno pa jako realistično, skoraj Renzacijonalno zanimivo povest o nekem čudaku Melkijadu, kateri je imel radi kurijoznega svojega imena, pretvorjenega od Bohinjcev v „Mlekojeda", neverjetno Žalostno, nesrečno, da, celo obupno usodo.
»Mlekojed" je bil namreč nadarjen, živahen Bohinjec, katerega je peljal njegov originalni oče Rok k V. Vodniku na ljubljansko gimnazijo, kjer je dovršil šest šol. 0 počitnicah si je dovolil Mltkojed s pijanim kmetom „Trinosom" (!) nedolžno šalo ter bil zato pri blejskem komisarju obsojen na — 10 palic. Vsled te sramotne kazni pa je moral ostaviti za vselej gimnazijo. Na sveti večer (!) si izmisli Mlekojed, da gre prostovoljno v vojake, ter res odide takoj peš proti Ljubljani. Blizu Nomenja pa dohiti berača „Cvajarčka", ki si je, lačen, strgan in od mraza premrt, želel smrti. In tedaj se je v Mle-kojedu oglasil .tisti nagajivi duh, ki mu je bil tolikrat v zlo", da odgovori brez pomisleka: „Tu nate desetico! Kupite si žganja, izpite vsega duškoma, potem sedite v sneg in — zmrznite I" — In glej
secih. Samo ker nun ta govor razkriva duha, ki pr- sinja nemške profesorje, zato smo to stvar omenili. Da je te nazore izraz'1 Wo'f ali prismojeni WaTz, mi bi se zanje ne bili zmenili, ali izustil jih je pivi funkcijonar graškega vseučilišča, na mesto, kjer je govoril v imenu in kot zastopnik tega vseučilišča, in zato nas je spekel ta govor v dno duše«
Visokošolski profesorji in rektorji, kateri imajo take nazore, kakor jih je razvil dr. Thaner, so hudobni zapeljivci nemške mladine, so moralni provzročit- Iji vseh demonstracij in revolt, kar se jih je primerilo. Ta duh, s katerim navdajajo ti ljudje nemSko m!adino je eminentna nevarnost za državo in za mir v eržavi, in globoko je obžalovati, da taki ljudje sploh zavzemajo kako javno mesto.
Rektor dr. Thaner je razkril duha, kateri vlada na vseučilišči v Gradci. Prav tak dub vlada tudi na vseh drugih ..nemških* visokih šolab, — a v tej sraradljivi atmosferi morajo živeti slovanski akademiki. Ta okužena atmosfera jim kvari dušo in srce, jih ugnoblju, in kdor ima količkaj srca, komur je kol.tkaj za bodočnont slovenske mladine in za bodočnost slovenskega naroda, se mora pridružiti klicu: Proč od Dunaja — proč od Gradca!
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 8. februvarja.)
(Konec.)
Posl. baron Schvvegel je poročal o dovolitvi priklad za cestne namene in je predlagal: Visoki dež-Ini zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajuim cestnim odborom, ki potrebščine, odpadajoče na okrajni cestni zaklad, leta 1899. ne hi mogli pokriti z 20°/0 pri klado n3 nt-posreinje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno fcestavljennga in podprtega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej z t 1. 1899. priklade nad -0° 0 k neposrednjim davkom z izvanre.it.o do-klado vred ter ukrene potrebno zaradi predpisa in pobiranja teh priklad.
Posl. dr. Tavčar je poročal v imenu upravnega odreka o poročilu dež. odbora gleile zavarovanja življenja in starostnih rent. Dež. odbor je predlagal, naj sklene dež. zbor, ustanoviti v spomin
sp.ika! Drugega dne je našel Mlekojed ni proda Save zmrznjenca v obleki Cvajarčka. . .
Odtlej je bila Mlekojedova usoda zapečatena. Lotila se ga je neke vrste blaznost, da je videl povsndi Cvajarčka, ter da je zategadel napadal 'jodi in živali. Seveda so Mlekojeda radi take bolezni odpustili od vojakov.
Mlekojed stopi nato v lekarnico na Reki. Tu se zaljubita s starejšo lekarnarjevo hčerjo, oče pa se ne ustavlja njiju ljubezni, nego pošlje Mlekojeda za dve leti na Padovansko vseučilišče, da izvrši ondi izpite za lekarništvo.
Pri Mlekojedovem gospodarju pa se je shajalo „tajno društvo" revolucijonarn h „karbonarjev*.
Vodja red.irstva — slučajno bivši komisar na Bledu! — svari MUdiojeda, a prepozno. Mlekojeda zgrabijo, uklenejo ter vtaknejo za tri leta v vlažne, temne, nesnažne „svinčene" ječe v Benetkah . . .
S tem je izgubil Mlekojed svojo nevesto, svojo lepo mesto na Reki, a dobil od tajnega društva karbonarjev čez 10 let 10.000 gld. v državnih obveznicah kot odškodnino za to, da jih je rešil z lastno nesrečo. Mlekojed bi bil sedaj I: h ko srečen, toda nekdanja ljubica se je mej tem že omožila, a tudi Cvajarčkovo preganjanje še ni ponehalo. Postarani Mlekojed se je torej odpovedal svetu, vrnil
»Oletnice cesarjevega v'adanja deželno zavarovalnico za zavarovanje življenja in starostnih rent,  naj se vpraša zavarovalnotehniški zavo 1 za njega mnenje in naj ae za poizvedba dovoli kredit 2000 g'd. Poročevalec je povdarjal,  da je od-tek priznaval važ no.st te zavarovalnce, da pa je poroč lo dež. odbora preveč površno, da bi se na t'j podlagi moglo kaj skleniti. Stvar je tako velika, da je treba največje providnosti, ker bi ee vsaka površnost strašno maščevala.    Taki predlogi, kakor ustanovitev zavaro-valire,  bi se sploh ne smeli kar  brez pomisleka metati v zb irnico.   Saj niti ni dognano vprašanje, ali naj ostanejo taka podjetja v privatnih rokah, ali naj bodo v rokah države, oziroma dežele. Zavarovanje za starost in rento j-i po/se nova stvar, ustanovljena po uzoru francoskih caisso de retraife. Ako naj taki z < vodi cveto, morajo biti pristopni nižjim slojem ljudstva,  a   vsakemu  mora  biti na prosto  voljo dano,   hoče-li pristopiti  ali  ne. Na splošno prisilno zavarovalnico Ae misliti ni. Dalje je uvnževnti, kako dohiti kar  možno mnogo členiv. Končno jo še vprašanje:  ali  bo položaj,  Te založi dežela DO 000 gld, res tak, da ji v zavodu vsaka kriza nemogoča? V zavod bi nosi i največ siromaki svoj d^nar. če bi nastala kriza, bi im^la gcoz >vite pcsK-diee. Da so kafastrofe mogoče, o t^m ni dvomiti.   Teška zavarovalnica  ima v svojih praviMi določb >, da le sme renta tudi zniž iti,  kar kaže, da 8) tudi na Češkem uviževali eventuvalnost kake katastrofe.    Pred u o se odloći dežela za ustanovitev take z ivarovalnice, ji vendar treba preštudirati razmere, se mora vsaj mortaliteta poznati in si mora uvažavati, da se utegne znižati cbrestna mera, kar bi tiHodepolno uplivalo na eksistenco zavoda. Poročevalec dež. odbora posl   PovSe se za to ni čisto nič brigali ampak snstavil svoj predlog na podlagi povrintb poizvedb v Pragi, in ni se zmenil niti za naročilo dež. zbora, da se  mora zaslišati str ikov-DJak,   Češka aavarovatniea  nam kaže, da n> vse tako, kakor si misli poročevalec deželnega odbora, feška d.-žela je založila za tak zavod pol m lijona goldi Zavo I ima zla; 1500 zavarovancev, mej njimi famo 60 kmetskih poslov.    Vprašanje je:   ali je sploh možno, s 50 000 gld. ustanoviti tak zavod? Poročevalec dež. odbora je tudi  predlagal, naj se zavod ustanovi  v  proslavo   SOlstnios cesarjevega vladanja, dasi je m ž .o  da bi morala dežela svoj sV lep preklicati, ako se izkaže, da je neizvedljiv. Tudi administracijsko vprašanje je poročevalec dež. odbora vzel premalo v pretres   Na dež. knjigovdstvo in na dež. blagajno se zavod ne  bo mogel naslanjati, administracija bo torej  draga,  zlasti ker bo k j v začetku nastaviti zavarovalnegt raat^m itika. Naši socijalisti bolehajo na tem, da pridejo vsak čas s kakim predlogom ter zahtevajo, naj dež. odbor to premisli in preštudira, česar sami n so niti premislili  niti   prt studirali.   Govornik  je predlagal: 1. Dež. zbor se v principu  izreka za nstanovitev zavarovalnice   in   je   pripravljen dovoliti zanjo k večjemu 50 000 gld. ; 2) dež. zbor pritrja z radostjo nasvetu, da se zavod imenuje po cesarju : 3) dež. odboru se naroča, da stvar preštudira,  zlasti je li s 50 000 gld. sploh mogoče zavod ustanoviti, in
da zasliši izvedene-*; 4) dež. odbir naj sosebno nvažuje administraciisko vprašanje in naj pošlje uradmka dež. knjigo-o 1 »rva v Prago, da tam uredbo zavarova'nice prestani r * ; 5) dež. odbor naj vpraša za mnenje zavarovalnotehniški urad in naj vprašt vi d > če sme računati na pomoč davčnih uradov; C) za nadalnia dela se dovoli  10O0O gid
Zbornica je predloge soglasno vzprejela.
Posl. Mod ic je poročal o prošnji vasi Lan 'ol za izločitev 11 davčnega in sodne a okraja v Senožečah ter sdrttiitftv z onim v Postojni in predlagal, naj se naroči deželnemu odooru, da se o stvari dogovori a pristojnimi faktorji, da v prihodnjem zase lan m predio* i dotični zakonski načrt.
Dasi je opravičenost te prošnje splošno pri-zu.na, je posl Zelen imel v»nd«r pogum, da je govoril proti nji, kar j< posl. Hribar primerno Ožigosal  Zbornica je sprej-da odsekov prndlog.
Posl. Lenarčič je joročal o prošnji vasi Lmdol za izločitev i& ob one Hrenovice ter usta-novitev samostojne občine; o proš-iji vasi Šmhel za izločitev it ob ine Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine; o prosuji vasi Stranje za izločitev iz občine Hren vice t-r ustanovitev samo-Btojue občine iu o prošnji vasi Bal Irto Ubel sko za izločitev iz občiaG Hrenovice ter ustanovitev samostojne občine ter predlagal, naj se odstupi deželnemu odboru, da stavi v prihodnjem zasedanju svoje predloge   — Sprejeto.
Prihodnja seja bo v petek.
V IJ u lil) »tuI, 9. februvarja. Potreba nemškega lista za Slovane. Z
Dunaja se nam piše:   Dr. H-rold je ua uek-mi shodu omenil, da je največja dobrota, katero imajo Nemci pred Slo-ani, organiziraua svetovna žurnalistika. V boju, katerega bijejo zdaj Cehi z Nemci, kaže se to najbolj oč to. Ne le v Avstriji, tudi v Nemčiji donašajo veliki  in  uplivni časopisi tendencijozua in neistinita poročila, opisujejo, pretiravajo vsako malenkost s slovanske, ztinolčujejo ali olepšavajo vse z nemške strani.   Tako je časopisje doseglo veliko razburjenost nemškega naroda, prouzročilo bajko o njegovem zatiranju iu privello res do tega, da vlada oduehava, da se   udaje. — Kaj hasni, da imajo Cehi „Politiko"!  List prinese sicer res v mnoge n-Čv.šk • kroge glas  istine, ali list ni svetoven, zastopa le b )lj češke interese, zato ni toliko upliven, da bi premagal drugi. Gotovo so se že kesah olovan i letos, d\  niso lani uresničili svoje namere, da niso na Dunaju osnovali velikega lista, ki bi imel zagovarjati prava vseh Slovanov, ki bi imel nalogo razjasnovati f iktičae razmere vseh slovanskih narodov in dokizivati opravičenost nji* hovih teženj  Tak list, pisan v nemščini, namenjen v prvi vrsti Nemcem pri ms in v cesarstvu, bi bil sedaj neprecenljive vrednosti. Seveda je glavno, da bi z omenjenim časopisom pridobili inteligenco, in pred vsem, da bi se čul tudi na uplivni h in odločilnih mestih niš glas; seveda je večje važnosti, da bi ta list tudi v inozemstvu, zlasti v Nemčiji, našel odmev, — kajti ruski ali francoski listi, nam prijazni, nimajo tolikega upliva na naše razmere,
kakor nemški, nam nasprotni iz Nemčije; — sli tudi mase ns smemo prezirati, tudi njo moramo skuhati pridobiti zase, s tem, da jo poučimo o faktičnih razmerah. No, tuđi indirektno bi tak list mnogo koristil, ker bi se nasprotni listi bali njegove kontrole in bi ne mogli toliko in tako nesramno lagati kakor sedaj. Prisiljeni bi bili v večjo objektivnost. Slovanski poslanci, združeni in pobrateni bolj nego kdaj popreje, kot voditelji slovanske politike, pa naj razmišljajo in ukrenejo vse potrebno !
Nova lex Falkenhavn. .Gazeta Narodova" poroča, da se snidejo pred otvoritvijo državnega zbora voditelji desničarskih strank v to svrho, da določijo sredstvo, ki bo zagotovilo mirno poslovanje parlamenta. Bojazljivo in omahljivo postopanje barona Gautscha ne more imponirati niti nemškim študentom, torej ni možno pričakovati, da bi si znala vlada v državnem zboru pridobiti potrebno avtoriteto. Večina zbornice pa se noče dati terorizirati po pustolovcu \Volfu in brutalnih soci-jalistih. Zato treba kaj ukreniti proti izgredom, ki bi mogli zopet izjaloviti namen državnega zbora.
Upiranje Avstrije Jurijevi kandidaturi za krečanko guvernostvo smatrajo ruske ,Novosti" za veliko nevarnost, ki more razgnati evropski koncert, llusija, Francija in Anglija bi bile potem samostojne in še bolj zvezane; Avstrija in Nemčija pa ostaneta osamljeni brez koristi. Z razpadom koncerta bi izginilo tudi poroštvo za svetovni mir, in nove komplikacije na vzhodu so neizogibno. Skupni pritisk na Turčijo bi imel uspeh, nesloga pa bo rodila sad, o katerem se vladam na Dunaju in v Beroliuu niti ne sanja.
Proeea Zola-.Aurore'.   Že sedaj se jasno kaže, da Zola ne bo dosegel svojega namena Takoj prvi dan je sklenil sodni dvor, da obtoženca nista upravičena dokazati vseh (8) trditev v Zoliuem, na Faureja adresiranem pismu. Dokazati smeta le one točke, ki so določene v obtožn ci, t. j. da je vojno sodišče ved orna  osvobodilo  izdajstva krivega Esterhazvja.   Afera Drevfusova je torej docela izključena, baš to pa je nameraval Zola spraviti v razpravo.   Iz mej  prič so se odtegnile najvažnejše: bivši vojni minister Mercier, bivši predsednik republike C is mir Perier, šef generalnega štaba, general Boisd^ffre, polkovnik de Paty du Clam, ki je baje glavni spletkar v Dreyfas Esterhazvjevem škandalu, general Lebrun, madame Boulancv i. dr. Izostali so torej  sodniki   Drevfusovi  in sodniki Esterhazvja. Zolin zagovornik Labori je sodišče ostro napadal ter zahteval, da omenjene priče morajo priti pričat!
— Ves omikan avet se zanima za to obravnavo in vsi, tudi zagrizeno klerikalni časopisi prijavljajo ve-leobširna poročila in cele priloge brzojavk iz Pariza. Proces Zola-, Aurore" ima namreč emiuetno političen značaj; gre se za obstoj Melinejevega mi-nisterstva, pa zato, je-li pridejo na vladno krmilo napredno svobodomiselne, radikalne stranka ali pa
— da rabimo .Slovencev" izraz — .klerikalno-mo-narhistična stranka".
ee v domači kraj, si sezidal hišico ter se bavil ondi s prirodozuanstvom . . .
Dolga je ta povest v Mencingerjevih „spomi-nih", a se davno ni končana. Da se je razrešila, prav zato je moral nastopiti pisatelj v družbi tria ke gospioe in njenega brata .hojo na Triglav". P> mnogih blodnjah zaidejo kljub vodniku ti trije turisti k nad GOletnemu Mekojedu ter mu mej pogovori slučajno (!) povedo, da oni zmrzojenec na Savskem produ ni bil (Jvajarček, nego pijanec Trinos, radi katerega je dobil dvajsetletni Mlekojed 10 palic!
Blaznost je s tem razkritjem .panana", in Mlekojed po fkoro 50 letih zopet vesel  in srečen.
Tedaj pa se odpro še vrata, in v Mlekojedovo Bobo stopita — oj slučaj! oj usoda! — gospa in gospod: mati in ženin gospodičine, — gospa pa je tuli bivša Mlekojedova nevesta, lekarnarjeva hči iz Reke, sedaj SOletna vdova . . .
Sp'ošna radost in sreča! — Mlekojeda pa se loti stara zaljub'jenost, da takoj (!) iznova zasnubi nekdanjo, sedaj že sivolaso ljubico. Toda evo, nova nesreča! Nakrat se strašno stemni, vihar z gromom in s treskom pridivja ; vse beži, Mlekojeda pa omami Btrela in ubije toča, ž njim vred pa še dveletnega dečka, vo laik o ve sestre, kateremu jo Mencinger še prejšnjega dne napravil na trebuščku .živ vozel". S tem bi bili .spomini" končani. Toda pisa-
telj si je prihranil za zvršetek še sila učenega, a neverjetno suhoparnega Erjavca in originalnega uči-telja Grma, ki je znal z nosom oponašati petje različnih ptičev. S tema dvema modruje pisatelj še dolge dolge strani o atavizmu, o slučaju, usodi in o ljudski šoli, poda še različne filološke, tizijološke, geološke, historične in geografske opazke ter se poslovi z zatrdilom, da ,ne pojde nikdar na Triglav . .
Iz vsega povedanega je torej razvidno : Men -cinger je podal s svojim delcem duhovit literaren konglomerat, pikantno godljo, ki je potopis, životopis, povest, razprava in narodnogospodarsko, zo-ološko-filološkc-kulturno političen členek i. dr. zajedno. Poezija in istina sta zvarjeni s čudežnimi slučaji, povestična spletka pa je završena neumetniško brutalno in nasilno. Neštevilne digresije motijo vsak hip glavno pripovedovanje, in takozvana .rodeča nit" se izgublja v navalu postranskih, često sicer zanimivih, a pogosto neumestnih — celo san-skih! — pritiklin. Dialogi so jedroviti in tehtni, a okorni, dolgovezni, neleposlovni. Jezik je bogat, naroden, poln duha in humorja, toda motijo ga nekateri brvatizmi in lokalizmi. Vse te nedostatke pa pozabimo spričo premnogo klasičnih prizorov in prekrasnih idiličnih slik, ki podajajo tudi temu delca bohinjskega Ilerodota trajno vrednost.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 9 februvarja.
— (Klerikalna resnicoljubnost.) Z o žirom na „Slovenčeva" zavijanja, smo prosili gg. Povšeta, dr. Papeža in Kalana, naj izjavijo, niso-li pri prvi spravni konferenci izrecno povedali, da izražajo samo svoje osebno mnenje, in da nimajo nikakega po* oblastila od svoje stranke. Imenovani gospodje molče, zato pa se zaganja „Slovenec" čedalje surovejie v nas. Kdor hoče spoznati, na kako nizek nivd je že padlo katoliško časopisje, naj bere sinočno, a jezu-vitsko zvijačnostjo pisano .Slovenoevo" notico v tej stvari. Tako lajik sploh ne zna pisati. Ba bo konec neplodni polemiki, izjavljamo na adreso .Slovenče-vega" redakterja: Trditev, da Povše, dr. Papež in Kalan pri spravni konferenci niso izjavili, da govore* v svojem imenu, in da nimajo nikakega po oblastila od svoje stranke, je laž in kdor je do* Učne notice itd. v .Slovencu" pisal, je lagal, pa če je desetkrat blagoslovljen. Poživljamo pisatelje dotičnih .Slovenčevih" lažij, naj nas tožijo, da bomo pred sodiščem dokazali resničnost naših trditev 1
— (Repertoir   slovenskega gledališča.)
Jutri, v četrtek, se bode predstavljala opera .Tra» viata". V soboto ne bo predstave in se bode oder porabil za prvo orkestralno skušnjo za opero .Vesele ženske Windsorskett, katera ■* uprizori tekom prihodnjega tedna.
—- (Pisateljsko podporno društvo) javlja tvojim članom, da bode občni abor, ki ee 28. janu-varja ni mogel vriiti zaradi premajhnega števila pdeležencsv, vršil vnovič dne 11. februvarja. Brez obara na število udeležencev bode ta zbor volil Dovi odbor in ukrepal glede na prodajo društvenega poeeetva. S tem vabi odbor najnljudneje k mnogobrojni udeležitvi, ker je poslednja točka velike važnosti.
_ (Sklep L semestra) bode na vseh srednjih šolah, na obeh učiteljiščih in na vseh javnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani prihodnjo soboto, dne 12. t. m. Semestralne počitnice bodo trajale štiri dni t. j. do vštetega torka prihodnjega tedna. Drugi tečaj se prično na vseh ljubljanskih nčiliščih v sredo, dne 16. t. m.
— (.Kmečka smrt .) Znana noveleta f Janka Kersnika je izšla v Fr. Vidičevem prevodu v 28. št. „Agramer T«gblatta".
— (Ples izvoičekov) se bo vršil jutri, v Četrtek, dne 10. t. m. v steklenem salonu kazinske restavracije. Vstopnina 50 kr.
— (Griču I) Prijatelj zjutranjih zimskih sprehodov nam piše iz Ljubljane dne 9. t. m.: Danes zjutraj ob polu 8. uri so se v mestnem gozdu Pod-turnom oglasili prvi ščmkovci. Jeden je navzlic debelemu snegu in — 9° H. mrazu prav korajžno poizkušal celo .griču!" peti, pa je imel še precej zagrljen glas.
— (Semenj.) Na včerajšnji semenj se je prignalo 753 konj in volov, 205 krav in 39 telet, skupaj 997 glav. Kupčija bila pri voleh še najbolj živahna, ker je bil prišel jeden kupec z Bavarskega in jih je precej nakupil; pri konjih in kravah bila je kupčija srednja. _
— (Novomeška čitalnica) Poroča se nam 7. febiavarta t. 1. Vodnikova slavnost katero sta "priredila .Čitalnica" in .Dol enj s k o p ev s k o društvo", je letos izredno dobro vspela I Udeležba je bila nenavadno dobra. Društvena odbora, dobro poznajoč novomeške razmere, sta postavila na vzpored tudi kratek koncert. Pevsko društvo je zapelo pod vodstvom g Hladnika troje mešani h zborov, jnd-'ii ženski in jeden moški zbor ter j-d< n dvospev. Hi (Tmeistrovi mešani zbori (tri Jenkove pesmi) so res krasne skladbe, katere morajo vsh--kega poslušalca očarati, če se precizno pojejo. Tudi naše občinstvo je izreklo svojo zadovolinost se živahnim ploskanjem. Najbolj pa je ugajal Uladnikov dvoBpev .Pri oknu*, kateri sta pela gospč. Milka Dolenčeva in gosp. Kozina tako fino in dovršeno, da je občinstvo prav energčno zahtevalo ponavljanja. Gospića Dolenčeva se je na našem odru udomačila kot solistinja in jo poslušalci že ob nastopu najsimpatičnejše pozdravljajo. Sere, dobra izvežbanost v petju, čist in mil glasek, elegantna postava, neprisiljeuo kretanje na odru, vse to osigura ti go*pici že naprej popolen vspeh. Gospod Kozina je izvrsten pevec in prav dober tenorist. Škoda, da je bil ta večer nekoliko hripav in radi taga ni imel tako srebrnočistega glasu kakor navadno. Sploh pa se je opažalo, da je vremenska premena marsikateremu pevcu glas nekoliko zakrila. Po končanem koncertnem vzporedu pričel se je prav živahen ples, kateri je otvoril čitalniSki odbornik g dr. D* franceschi z gospo dr. Volčičevo, soprogo predsednika pevskega društva. Prvo četvorko plesalo je 36, a besedo 16 parov v četvero karejih. Godba je igrala pod vodstvom g. Bitscha v občo zadovoljnost plesalk in plesalcev. Stopnišče in hodnik bila sta krasno okrašena, za kar se je po-aedno zahvaliti tukajšnjemu narodnemu trgovcu g. Bledvedu.
— (Okrajna posojilnica v Krškem) ima v nedeljo 27. marca t 1. ob 11. uri dopoludne svoj občni zbor.
— (Okrajna posojilnica v Mokronogu) ima svoj letni občni zbor dne 16. svečana (v sredo popoludue ob 3. uri) v šolskem poslopju v Mokronogu.
— (Postojinska čitalnica) priredi v soboto, dne 12. t. m., .Vodnikovo veselico" s koncertom in plesom v hotelu .pri ogerski kroni. Začetek točno ob pol 8. uri. Vzpored koncertu: 1 R. Wag-aier: .Koračnica romarjev", cveten »ročno na klavirju, igrata gospa M. Treo in g. Dev. II Lisinski: »Tam gdje stoji", Čveterospev.   111. moszkow<*ki:
{španski plesi"; solo na gosli s spremljevanjem lavirja. Iv. A. Fdrater: .Venec Vodnikovih in na sijega zloženih peamij* a spremljevanjem na klavirju. V. Đ Msndelsohn: .Oh, k*k srečen je otrok*, •dvospev za dva tenorja. VI. Rosetti: „Furiada*, "Sveteroročno na klavirjn. Vstopnina za nečlene 2 kroni, členi so iste prosti. Plesala ae bode tudi ^Beseda*.
— (Koroške novice.) Dopolnilna volitev •državnega poslanca sa trgovinsko in obrtno zbornico koroško namesto odstopivšega poslanca Hinter-huberja se bode vršila dne 21. t m. Ker hodi •g. Hinterbuber čez drn in strn za nemškimi nacijo-aalci, dasi je liberalec, ga bodo seveda zopet izvolili. — Deželni predsednik koroški, pl. Frevde-negg-Monzello, povabil je vse deželne poslance koroške (po abecednem redu) k sebi na skupni obed, in sicer polovico dne 9. in polovico dne 11. t. m. --7 C. kr. oktajno sodišče v Dobrli vesi išče dijur-nista, ki je slovenskega jezika zmožen, z mesečno Plačo 30 gld.
— (Deželni abor štajerski.) Is Gradca ss nam piše 8. t. m. V današnji seji je dr. I) h č k o utemeljeval svoj predlog, naj se prenaredi zakon o nadzorstvu šol Nemci so se govorniku rogali. Potem je prišel na vrsto predlog, s katerim se izjavlja, da so za Češko in Moravsko izdane jezikovne na« redbe nezakonite. Razprava, v katero sta posegla tndi dr. S r n e c in dr. J n r t e I a , je bila dosti zanimiva. Nemški nacijonalci in nemški klerikalci so se ostro spoprijeli, galerija pa je tako hrupno demonstrovala proti nemškim ki rikalcem, da jo je dal dež. glavar izprazniti.
— (Graške   razmere.)   Pri   II. izrednem občnem zboru graške akademične podružnice d užbe sv. Cirila in Metoda, dne 6. svečana 18.)ti je bilo sklenjeno, vročiti   nloveu.sk in  poslancem naslednjo spomenico:   n(iraško vseučilišče nas nazivlje tujce, goste, graško mesto nam kaže skrajno nego-ttoljuboo, sovražno lice. — Predobro se zavedamo, da ni le naša dolžnost strokovno se izobraziti,  da  se moramo navzeti v dijaških  letih  tudi  splošne, tudi družbene  olike,  ako hočemo kdaj koristiti narodu, koristiti  državi, človeštvu.   — Pristopna   nam ni nobena nemška zabava takega značaja, da bi se je mogli udeležiti  kot  akademiki,   če  n jčemo tajiti svojega rodu.   Prirejali smo torej sami svoje veselice, da bi bili vami pred vedno se ponavljajočimi napadi naših nemških kolegov, in tudi   letos smo nameravali to storiti. — Začetkom listopada minulega leta razposlalo je načelništvo akademične podružnice  družbe  sv. Cirila  in  Metoda  vabila na vesel.co, katera naj bi se bila vršila dne 4. grudna. Teden za tem dobilo je le-to od gospodarja najete dvorane obvestilo, da ne more dati  dvorane, ker mu pretijo vsa nemška društva z bajkotom, če bi jo dal, in le z grožnjo, da ga toži  na  troške in eventualni prebitek prisililo je načelništvo podružnice krčmarja, da je izprosil od zbora vseh nemških akademičnih korporacij dovoljenje za to  pot. Isti dan prišle so prve vesti o izgredih v Pragi in na Dunaju, vedno rasla je umetno vzdržana razburjenost v  mestu,  načelništvo  podružnice   pa  se je mirno pripravljalo ter javilo večer  pri policijskem ravnateljstvu.   Tri dni pred večerom je le-to pozvalo prvomestnika ter ga  hotelo  z intenzivnim odgovarjanjem prisiliti, da odpove zabavo prostovoljno.   Načelništvo je to odklonilo ter zahtevalo direktno prepoved, katero je tudi namestništvo po trdilo, češ da ve zagotovo,  da namerava nemško dijaštvo napad na dvorano;  načelništvo je moralo zadnji dan odpovedati  večer.   Popraševalo  je po celem mestu, kje bi za prihodnja dobilo prostorov, toda povsodi je izvedelo isto, noben gospo lar si ni upal oddati dvorane, vsak se je bal, di mu vs -ga ne pobijejo nemškonacijonalni dijaki ali nahujskani delavci.  Vendar se je Še posrečilo načelništvu do biti jedno  dvorano.   Kakor hitro pa je razposlalo vabila, nastala je strašna burja v krogih nemških nacijonalcev. V uredništvu  .Tagblatta" izmislili so si laž, da prirejajo Cehi ta večer, ter pod to krinko hujskali zoper krčmarja. Ta je dobil celo vrsto nepodpisanih pretilnih pisem, in agitacija .Tagblatta" je dosegla, da so vsa društva in vsi veselični odseki odpovedali pri njem nameravane veselice. Morali smo se toraj tudi od todi umakniti in mesto veselic, katerih dohodki bi se bili izročili naši pre-potrebni šolski družbi, ima podružnica letos nepokrite stroške.  V teh razmerah se  pač po pravici vprašujemo:   Ali smo na avstrijskih tleh jednakopravni državljani? Ali nima državna uprava toliko moči, da bi nas in naša društva branila pred tako surovim hujskanjem?   Ali nam noče in ne more pripomoči do tega, da se bomo prosto razvijali in vsestranski izobraževali v  Gradcu,  ali  nam hoče pripomoči,  da pridemo v normalne razmere kje drugod?   Naše poslance pa prosimo, da nam na pristojnih mestih izposlujejo na ta vprašanja od-govor.11 —
— (Slovenski klub na Dunaju) vabi k zabavnemu večeru, ki bode v soboto dne 12. februvarja t 1. ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela .zur gold. Ente", I. Riemergasse 4, I. nadstropje. Dnevni red: Važni predlogi, slov. petje, koncert na Dunaju dobro znanega umetnika na gosli gosp K. Jeraja, ki je ta večer v slov. klubu igrati obljubil. Rojaki 1 Udeležite se mnogoštevilno tega večera! Pripeljite seboj sodeželane, ki se zanimajo za naše zadeve in ki niso mrtvi udje slovenskega telesa! Za večer je na razpolaganje jako primerna, prostorna, elegantna dvorana. — Ob sedmih zvečer odborova seja podpornega društva slovenskih visokošolcev.
* (Srečni Wolf!) WoIf je res pravi nemški bog. Vsak dan se čuje o njegovi novi r-kltmi. V novejš m času je prišel že aa porcelanaste pipe (fa fej Iz več krajev se p »roča, da se posebno mladina navdušuje za fajfe z njegovo podobo in prav pridni sega po njih. Marsikateri prodajalec jih kotnaj sproti n iročOj, ti Wolf, kaj bo še neki iz tebe?
* (Vrteča ne palača) bode baje najimenitnejše delo na bodoči pariški razstavi. Poslopje bode 150 metrov visoko ter b<> imelo 25 nadstropij. Vsa palača bo s steklom, nikljem in aluminijem krita. Vrtila ne bo pa 8 pomoč o  hidrauličnih aparatov.
* (Kaznovani bogovi.) A-o ne Kitajcem ne zgodi vHe po njih želji, tedaj kaznujejo svoje b<>-giive. in sicpr morajo ti postati zopet navadni Ijndje To sramoto je doživel preteklo leto vojni bog kateri je zavzemal poprej prvo, najčastnejše mesto. Ker j-m ni hotel pomagati do zmig* nad Japonu«, ted »1 so ga za dve step nji degradirali, kar se je razglasilo po vs»h časopisih No, Kitajci so vroče krvi, oni se hitro razjeze, a tudi hitro odpnate, zlasr.i kadar m^niio, da bi jim to utegn lo prinesti kakega banka, Ker mielijo torej, da bodo v bodoče m rda potrebovali pomoči vojnega boga, povzdignili so ga zopet na prejšnje mesto.
Telefonična in brzojavna puročila.
Dunaj 9 februvarja. »Reichs wehr' javlja, da je omajano s lišće avstro-ogersiiega posl trka v B roliiiu, S«Ogyenyi|a, kateri je raficjalno prisostvoval predstavi igro „Burggiuu rM, v kateri se Slikani in zlasti Čehi na n» čuv n način zasramuj jo. Trd' se dalje, da tudi pozicija grofa G o I u c h o w skega ni nič več kaj trdna Omajale so jo zadnje dogodbe v orijeutu, slasti kandidatura p.iiita Jurija za m»sto kretskega guvirnerja.
Dan&i 9 februvaria. C ur. korespon-denČni urad rszpošilja s le dan.s porodilo o včerajšnji seji dež /bora štajerskega Famozni govor rektorja dra. Thanerja je uraduo poročilo popolnoma zanolčalo.
Danai 9. februvarja. Mej nemškimi akademiki se je začela agitacija, naj bi akudemiki sklenili, da ue obnove pismeno pri imatrikn* lačni st rjene obljube, kar je odredilo ministrstvo. Praški nemški visokosolci so večinoma za ta odpor proti vladni naredbi, dunajski pa ne.
Brno 9. februvarja. Dež zbor je vzprejel predlog barona Chlumecktga, naj se spravni odsek proglasi permanentnim, da bo mogel nadaljevati svoje delo tudi po zaključenju dež. zbora.
Črnovice 9 februvarja. Blagajnik oprave držauiih gozdov, Haleczinskv, je p »neveril 23.000 gld. in s svoj m plenom pobegnil najbrž na Rusko.
Pariz 9. februvarja. Kmcem včerajšnje obravnave proti Zoli so se primerile velike demonstracije. Današnji listi se boje, da se te demonstracije danes p move in da pride morda v si t d hujskanja klerikalnih in monai histićnih listov do izgredov.
London 9. februvarja. Ministerski predsednik lord S a 1 i s b u r y je izjavil v perski zbornici, da pozdravlja vlada kandidaturo princa Jurija za mesto kretskega guvernerja z največjim veseljem, in da jo smatra za najugodnejšo rešitev kretskega vprašanja. V istem smisla so je izrektd minister B a 1 f o u r v poslanski zbornici.
Slovenski rodoljubi in dobrotniki 1
Pričetkom šolskega leta 1896/97 ustanovilo se je „Bolniško podporno društvo slovanskih viao-šolcev v Gradcu". Društvu je resna in častna naloga, obolelim slovanskim dijakom obeh tukajšnjih visok h šol, kateri žive v slabih razmerah in so brez denarnih pripomočkov, izdatno pomagati in s tem pokazati, da tudi v tujini niso zapuščeni.
Da pa zamore društvo tako težki nalogi biti kos, potrebuje izdatnih pripomočkov in pred vsem dobrotljivih sodelavcev in podpornikov. Le krepko in neumorno skupno delovanje zamore društvo podkrepiti in mu omogočiti uspešno delovanje«J Le tako doseže svoj smoter.
Nadah njeno s tem človekoljubnim čutom* obrača se „ Bolniško podporno društvo slovanskih visokošolcev v Gradcu" na vse rodoljube in dobrotnike z uljudnu prošnjo, naj pristopijo k društvu kot ustanovniki ali kot podporni členi in mu omogočijo s tem obstanek in razvoj. Za odbor „ Bolniškega podpornega društva slovanskih vi8okošlcev v Gradcu.
Emost 2w£e\3rar»
t. C. tajnik.
Avstrijska spooljedltota. Na želodcu boleh »jo« i m ljudem priporočati j« porabo pristnega ,.Mell ovrga Seidlitl-traska". ki je preskueeno doma*« zdravilo in npliva na •plodeč krepilno ter pospesilno na prebavljenje in sicer i fastofim uspehom. Škatljica 1 gld. Po poštnem povjietjt razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOl.li, c. in kr. dvorni salapatelj, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na de*rli salitevati je izrecno MOLI,-«v preparat, zaznamovan % varnosti o znamko in s podpisom. Direktna pc Bil jate v ne pod 9 Akntljir.i. 5   (6—2)
St«T. B
Diželno gledaliići i Ljubljani. i>r.pr.»48.
Operna prec3.eta.Trei. V lefraek, «IW lO. febrii v*r|*s IHttH.
/adnjik at v tej sezoni:
I*a Travlata-
(Dama s kamelijami)
Opera v Štirih dejanjih. Po Damas-a ml. „Dame anx camelias" spisal F  M. Piave, poslovenil A Funte k  Vglasbil Q. Verdi.
Kapelnik g. MI Bemšek.  Vprizoril režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica ae odpre ob 1. nri.   Začetek točno ob %lt$. uri.
Konec pred 10. uro. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pefipolka It. 27. Prihodnja pred.stava bo v torek, dne 1*>. februvarja IHH-i.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem .'KJtii m.
B 0 e X! « In	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v lC	Vetrovi	Nebo	at -a ■š 3 2 « b * a. >
a 9.	9. zvečer 7. ijutraj 2. popol.	788' l 7.-U1 4 73o l	— 19 — 99 —5 1	al. sever si SV7.h. si. Hvzh	jasno megla skoro jas.	00
Srednja vćerajSnja temperatura —TI0, za 02" normalom.
pod
dn»- 9. februvarja Skupni državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebra
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/, .   . .
Ogerska zlata renta 4%.....
Ogerska kronska renta 4°/0 • • • Avstro-ogerskt> bančne delnice
Kreditne delnice.......
London vista.........
NemSki drž. bankovci za 1<K> m irk .
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini.........
OOIZĆ. 1698.
104 gld. 60 kr.	
102 , i •><■}	
102 „	8'> ■
	40 .
w ,	50 ,
	r
	3') n
iao ,	to ,
&H .	77«, .
H .	7tf .
9 ,	62 Vi -
•3 s	M n
& .	«7 „
Blagajničarica (kasirka)
vapre|use> •«• v snasmfslitari v nekem naeetsi
•It-arll. Vdova brez otrok ali starejla gnspica, ki je te poslovala kot prodaialka, ima prednost. — Ponudbe pod „ktaelrk«" na upravnifitvo .Slov. Naroda"._(215—1)
Tesarjem in lesotržcem
odda se v mestu jako ugoden prostor od I. avgusta t. I v najem, pis-ij
Natančneji pogoji izvedo se v pisarni gospoda Ivana IMuiitmiH, o. kr. notarja ▼ Ljubljani
iia Cveins pri Ljutomeru, na prostora sta
rega cvenekega grada s hrastovim gozdičem in z najlepšo arocdirano oralnn zemljo in s travniki, je na zahtevanja od 10—100 plugov po ceni na prod H J. (209-1) Kupec naj se oglasi za pogoje pri gospoda IVuncu seriteiiii, trgovcu v l.| lil onutru.
Preselitev.
Slavnemu občinstvu uljudno nasuanjam, da sem se prasslll s svojo
trgovino z biči in mešanim blagom
v novosidano 'aH* no hiSo
na Starem trgu št. IO
kjer bodem postrezal p. n. naročnikom vedno t najboljšim blagom točno in po ceni.
V zalogi imam tudi vsake vrste ajajiel Jnlkov, trtaSkea;* blaga, kakor je že itak znano, potem ▼r»ij. konopesv itd.
Prodajam na debelo la aa drobno. Za mnogobrojna naročila se priporočam s odličnim spoštovanjem
Jožo Umok
trjoveo ta lsdelovalso bldov.
1
i
I
^(210-1)
» I
Ces. kr. avstrijske $fe državne že'e^nic^
Izvod iz voznega reda
▼ •lJaTsa od dna 1. oktobra i«»7. Ista*
Odked iS LJs*fclJ»ne jot. kol. Pr««a eea Trata.
Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbii, Beljak Celo vso, Franrenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; #ea Klein Reifling v 8teyrr Lino, na Dunaj vi a Amstetten. — Os 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, PontabeL, Bol jak, Celovec. Franaensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludno osobni vlak v Trbii, Pontahel Beljak, Celovec, Ljnbno, Sel«, thal, Dunaj. — Ob 4. nri 2 m. popfilndne oso Oni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Sehthal v Solnograd, Lend Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bragenc, Cnrib, Oenevo, Pariš; čes Klem-Ksifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Fraocove vare, Karlove var«, Prago, Lip-sko, Dunaj via Amstetten. — Progat v Nov« mestn tm t Kočevje*. Ob 6. uri 15 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri f>b m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. ari 80 m. svečer metani vlak. — Prihod v l,|ub>l|ano. j. k. Prosa la Trbiž«. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prag«, Francovih varov, Karlovih varov. Beba, Marijinih varov, Plsnja, Bodejsvio, Solno* grada, Linoa, Stevra, Aosseea, Ljubna, Celovca, Bel aka, Fran-sensfeste. - Ob 11. uri 20 m. dopoludno osobni vlak a Da-naia via Amstetten. Karlovih varov, fleba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jeseru, Lend Oaateina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabta. — Ob 4. ari F»7 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfest«, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečet osobni vlak a Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Pruga la Nuvess himU Ibs la Kee«v|sz, Ob 8. uri 19 nt. zjutraj uteiani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoludne mekani vlak. — Ob 8. uri 85 m. svečer mešani vlak. — Odhod la l.|ubl|»ne d. k. r Ksksasilk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 m. svečer. — Prihod v I.|ubl|s»sio ti. k. la slssuistlhss. Ob 6. uri f>6 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludno, ob 6. uri 20 m. svečer. _(17—31)
Agenti
ki v provinciji obiskujejo zasubne odjemnike in gostilničarje, si lahko dobe lep postranski zaslužek, ako vzamejo seboj čedne zb rke uzorcev predmetov, ki se za vsako gospodinjstvo lahko prodajo. — Prijazne ponudbe pod *,Hohe l*ro> vUloer' puste rcaOaate <4rsdee, As«|er«SEO. (vU3-l)
Išče se gospodična
dobro izurjena v trgovini z različnim blagom in dtuga kot (214—1)
pisateljica y loterijski kolekciji.
Kje? pove upravu stvo n Slov saškega Naroda".
priporoča
Narodna TIskarna.
Srečke za princa Evgena spomenik, j
(71 — 15)
(Slavni dobltrlAt
Pojutrišnjem žrebanje!
75.000 vrednosti.
Srečke a 50 kr. priporoča J. C. Mayer v Ljubljani.
lastnik pivovarn: Klen- und Gross-Schvvechat, Stein-bfuch, Budimpešta, Michelob in Trst
si usoj.-i lastit m kensumentom uljudno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
o piTa
Zaloga Je v lastni upravi in se oddajajo najfinejša piva v sodih
ln v steklenloah.
Z velespoitovanjem (196—4)
Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani.
Cukerin štev. 9
v porcljsklh tabletah ima tako veliUo sladkobno moft, da sladkobna
vrednost
V, BtilV Mladkorjis veljn samo BlU kraje«
Z jednim krajcarjem se more <» čaS kave ohladiti. Ponujajo se tudi manj vredne tablete; zahteva naj se izrecno ,,Cukerln"-
tnblete.
_Dobiva so v prodajalnicah meSanega blaga in pri hranjevcih.
Zaloge oddaja: .1. VVel«,  JL>iuum, VI. oltr*.tj, KM/.ter.
liuy.jjruw»io šlt> v. 1«. (1G9—2)
Mmm M zlati i"
v Špitalskih ulicah št. 7
se pripnrora f*lav tbčinstvu. — Toči ao izvrstno Koslerjevo carsko pivo in dobro pristno primorsko in dolenjsko ▼ino, dalje ae po?tre>e s ukusnlml in cenenimi jedili tudi v abonementu. risi«— i)
&t. .';<-.'11.
Razpis
^21»—D
Pri podpisanem mestnem magistratu ljubljanskem vzprejme se za mestno e'ektramo v začaano službo inteligenten, poslovno izchraŽBn in za tbcevanj* e atraokami usposobljen mladenič ali m^ž;.
Prosil i za to e užbo vlože naj avoje propisno kol^knvane prošnje, v k«terib je navA-iti starost in dosedanje opravilo, do 20, t« XXL« pri podpisanem magistratu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
din' 5. februvarja 1898.
Prednaznanilo.
Usojava si si. občinstvu uljudno naznanjati, da bodeva z dnem 15« ft»liruvarj» <• 1.
na Dunajski cesti št. 5 (Frohlichova hiša)
otvorila
zalogo dvokoles
(blciklov).
Imela bodeva v zali gi le kolesa najboljšega sistema ter se bodeva potrudda svoje p. n. naročnike v vsakem oairu najbolje postreči. — Tudi bodeva vftprejemala vsa v to stroko spadajoča popravila, katera se bodo točno, noliduo in po ceni izvrševala.
Za obilna naročila se priporočata
z odličnim spoštovanjem (193—2)
Sobiae® Se Majaoia.
Izdajatelj in odgovorni uredniki Josip Molli.
Lastnina in tisk .Narodne Ti karne".
00
0F