----------------------------------------------· 1 I cerkvic. spremenjene v mo~eje. Vidimo jih povsod, najlepše so " krJ ju Goneme. ker so Ysekane ,. žh-oskalne roglje. Pr,esenetljirn priče prete klosti in zgo • d ra .1 z.a r:t,uJeJO ,. te , prostori 1. L..a vozm 1,e s~ n e zmenijo ",eliko. nič jih ne m oti. če morajo na odhod čakati ves dan. Br~zbriž.nost in m alomar- nost sta še ,,ecfno značilen poja,· " t urškem na - Č'inu zidj~ j a. Turčija im,.a velike m ožnosti za razvoj tujsk,e~a prometa. i<1 j e doslej v ta n amen le malo sto rila. Leta 1960 so i zdelali pr ve pr<>spekte, vse drugo sele nastaja. T o j e vzrok. d a tuji turisti obisku - jejo samo Tst.anhu 1: notranjost same,·a. redki so popotniki. ki so prodrli do njenih lepot iJ1 do i·udcn ·itih kulturn<>-zgodovinskih spomenikov. Se manj pa j e takih , ki so se lahko s,e7,11anili s Lurskim prchi,·alstvom : p1,epmsto j,e. ,a skrajno posteno in 1,!;0Stoljuh1H). da ga n o,·ek le težh1 pozabi. Osnovne koncepcije geografskega študija Na oddelku 2i3 geografijo Filoz-0 fske fakult ete lj 11hljanske Llnfoer ze j e bita okt-ohra leta 1962. iz, edena ~ k,eta med slušatelji. ki so se ,. te m letu odlodli za študij g•eognfij c. S te m smo ze- leli dobiti \'pogled ,. obseg in str ukturo ~eograf- s1-ega zn.anja. ki ga ti prineso iz s1,ednje sole. Ob tej priliki j e bilo zhranih in ohdelanih 3320 od - gornro,·. Del teh 1,ezultato v j e bil " Ceogr,afskem oln;0rniku že objaYlj,e;n. to krat pa postiedujem'l n ekaj n.adaljnjih pozna nj . Analiza a nke tnih odg,o,·oro, · nam je razen ob- sega in strukture get>gr,a fskega znanja p okaza la tudi fiziognomijo tega zn:111ja. [z odgo\'o ro,· pa j e hilo moč razbr,a ti tudi sam e konoepcije. ki so to znanje fo1·mir,a le. ,\Jializ.a je pran,apnl\ le potrdila spoznanje, pridoblje:no ,. zadnj:m, času s studenti prvega le tnika . da ,. srednji soli pre, ladujeta lh-e smeri geografsk eg,a p ouka . Obe pa pra, zapra,· izkrh-- ljat.a o nom o Ysebino geogra fij e. in v marsičem negiral# geografsko z,nanost, in razumljivo, zali.l tucli ne mor,eta prispe rnti k u gledu geografije.* Prrn koncepcija se kaže ,. pretiranem fakti- cizmu. ,. hipertrofiji g,eografskeg.a inventarja, v m ehanskem ~1izanju dejstev itd. Kaže pa se na - dalje tudi ,. st;atičnem i!n izoliranem prikaw rnnju geografskih spozn,anj te r v nefunkcionalnem pri- kazo"anju geografskih poj avov. To j e tako ime - no,·ana klasična smer , ki j e v geografske m po- uku k '1edno zelo trdovratna in ki v marsič:em s iromaši vzgojno in izobr,azbeno H ednost g-eo- grnfije. * Ker j e 111.as ,n.amen, da opozorimo le 111.a neka - tere kritične kon cepcije geografskega pouka, :ne omenjamo vseg;a teg,a, ka r je pozitivno v srednje- šol~kem geografske m pouku. T ak pouk geogra fij e J1amr-eč pretirano obrc- menjuJe spomin. ne pmnag.a pa formirati ustrez- n ih pogle do,· 1na s ,·et .kot c,eloto, 111 iti ~ia posa mezne nj cgo, e komplekse. Zelo mal o pripomore tucli k razrnju samega misljenja. hodisi splo;,1ega bodi geogra f k,eg.a. Spričo t,ega torej n e pospe;ujc ustreznega inLelektu,a lnega raz\'oja. Samo kop iče­ nje cl,ejste,· pa tudi a, e nudi sposobnosti za nadalj - nje samostojno o predeljevanje. vrednotenje in pa to lmačenj e a1ovih g,eogr.a fskih spoznanj. J10 \'ih geogra fskih poja,·o,· in proceso,. Ta klasil'na g<}o - grafija nudi torej pred,·sem gradim, 111e pa tud i do,·olj sr eclste, za uspešno 111.adaljnje delo. Hazen tega pa na ta 1Jac·in pridoblj eno znal!l jie ni mor r eproducirati oziroma uporablja ti. z ustr,ezno w- n eslji,·ostjo. k,er sloni bolj ~,a spominu k,ot na r azumernnju. Tako izobrafo\'ru1je tudi ne 11ucl i e femento,·. s ka terimi bi mogli sproti pres'?ja ti možnosti oziroma verjetnosti za posamezna clej - stn1 in pojave . Tako wanj,e j e prej načita11ost k<>t izobrazba. C\'iecla pa jn,a klas ična smer geogra f- skega pouka tudi vrsto pozitisn ih laslnosti, saj posveča sistematiki zna nja in g,eografske m1u fa- ,·entarju obilo pažnje. Pri .a:nalizil'anju a nke te smo ,·ečkrat ugotovili, da vsebu jejo odgovori le geografska dejstva , če­ prav te rja jo Yprašanja pravzaprav to lmaoenje teh dejstev. Vprašanja in tovrstm.i odgovori so si torej v očitnem nasprotju. Pri odgovorih 111a prvo takt) "pra • anje smo domnevali, 'da gr,e za nerazume,·a - nje oziroma za površno dojemanje vprašanja. Kasneje pa smo spoznali, da j e nesporazum iz- ključen, saj so se take razlike p ojavljale le pl'i tistem tipu vpr.ašanj, ki t erja razlago g,eografskih poja,·ov in procesov, ko g11e torej za genetično in funkcionalno plat teh pojarnv. 13 Oglejmo si 1nekaj prime rov! Ta vprašanje ,.Kaj oblilruje podnebje kake pokrajine?" je določeno število odgovorov navajalo, da oblikujeta klimo ter da U5tvarjajo podnebje temperatura, vlaga in predvsem temperaturni in padavinski letni tok padavine, zračni _pritisk in veter itd. Pri tem so nekateri našteli meteorološke oziroma klimatske elemente zelo oodrobno in izčrpno ter so s tem pokazali neoporečno f'akticistično znanje. Toda hkrati so pokazali preoej nebogljenosti pri opre- deljevanju teh pojavov. Saj so na primer klimat- ske elemente, klimatske faktorje in klimatske in- dikatorje vsevprek zamenjernli. Niso bile redke navedbe, da vplivajo na klimo letni časi, flora, hidrografska mreža itd. , kar je očitna zamenjava ,·zrokov in posledic. Podobno je pri vprnšanju, kjer je bilo treba opredeliti osnovne pobude za osnovanje Beneluxa. 1\1di tu je bilo določeno število odgovorov, ki so navajali številna dejstva, IJ'Ul primer katere dežele sestavljajo Benelux, kje leže, kakšn_e so ~ kaj proizvajajo. Toda pri tak~ odg<;>vonh se _Je 9vodje črnomorsko, ki ob- sega 7O0/o naše države, da je na druaem me_stu ~.adransko z 20-0/o ter 111a tretje~ ~gejsk~ z _10.o/o. forej povsem pravilno, 111ooporeono nava1an1e go- lih dejstev in nič v,eč! - Dr.ugi pa so 111a primer navajali: ,,da se zaradi visokih gora ob jadranski obali večina naših rek izliva v Donavo" ali pa „da se reke večinoma iztekajo proti \"Zhodu (v Do- navo) zato, ker je površje nagnjeno v to smer" ( !). Prvo in drugo je lep primer statianega pojmo- vanja geografskih pojavov. Spet drugi 90 navajali „da so jadranske fleke kratke, ker je razvodnica blizu morja". Tudi to je drastioon primer iwliranega in ne- funkcionalnega pojmovanja geografskih pojavov. Ti in še nešteti cwugi primeri kažejo, vse sla- bosti omenjene koncepcije geografskega pouka, ki je očitno formirala :manje, prikazano v anketi. Vendar je treba podčrtati, da ima ta klasična koncepcija tudi dobre strani. Ena od teh se kaže l4 .. ·, • tiki' c· · t \. ) · ~ v vecJl S1Stema oeprav Je ormau., m v oo- vladanju ob~Žirlejšega geografskega inventarja. kar za druge smeri g,eografskega pouka, kot bomo še ~poznali, žal, ne moremo trditi. D11uga koncepcija, ki se u·veljavlja v geograf- skem pouku, je nastala deloma kot reakcija na . klasično smer. Pri njej gne za poudarjanje dina- mičnosti., funkcionalnosti, sozavisnosti ter loom- pleks.nosti geografskih pojavov. Poudarek je torej na geografskih prooesih, na njihovem tolmačenju in genezi. Toda zaradi vsega tega se često zm1e- mari potrebni geografski inventar. Tako je in- terp~tiranje često brez potrebne dolrumentacije Zato je za to koncepcijo nernri110, da je tolmače­ nje v zraku in nima pravic podlage, pa se 1,ato kaj hitro izrodi v pretirano posploše-vanje, poenastav- ljanje in improvizacijo. S tem pa se tudi kaj hitro zaide v različne oblike geografskegn deter- minizma in aktualizma. Pri marsikaterem anketnem odgovoru se je lJokazalo, da vsebuje sioer geografski način miš-jenja, oe-erav so sama dejstva pomanjkljiva .tli celo napaana. S tem je seveda tudi samo tolma- čenje ponajvečkrat 1riepravilno, ker temelji n.a neustre~ih faktih. Taki odgovori. pričajo, da so si štJude.nti sioer pridobili ustrezni način mišlje- nja, rustrezne principe presojanja in vrednotenja geografskih pojavov, da pa istočasno ne pomajo geografskih dejstev v toliki meri, da bi mogli te principe od primera do primera rudi stvam(1 utemeljiti. Z razliko od klasič.ne _geografije daje ta tako imenovana :'1unkcionalna geografija le orodja, ne pa tudi do,·olj gradiva za uspešn(I nadaljnje delo. ašo trditev ilustrira obilo prin1erov. ra vpra- šanje „Zakaj je CrM gora samostojna republika?'· je določeno število slušateljev navedlo principe. s katerimi opredeljujemo narod. Tako so nava- jali, da mora imeti narod 02lemlje, da mora imeti svojo zgoclovi.no oziroma tradicijo, svojo kultur). svoj. jezik in j><>dolmo. Nekateri so se celo spuščali v opredelje,=anje, kaj je ljudstvo in kaj narod. Toda kljub temu pa v tem konkretnem primeru niso mali opredeliti odločilnih dejstev. Tako n na primer mirne duše :na,·ajali, da so Cmogorci organizirani v posebni republiki, ker imajo svvj jezik. Nasprotno pa so učenci klasiane smeri na- vajali, da je Crna gora samostojna, ker je repu- blika (!), ker .. ima svojo vlado (!), ker imajo tudi Slovenci svojo republiko in zato tudi Čliilogorci itd. V takih in podobnih odgornrih se pač dra- stično karejo diametralna nasprotja obeh k(m- cepcij geografskega pouka. Tudi pri _vprašanju. ,,Kateri razlogi so nareko- vali namestitev tovarne alLLminija v Kidričevem?" sta se lepo manifestirali omenjeni dve koncepciji. Stevilni odgovori navajajo splošne principe, ki odločajo pri razmeščanju industrije (surovina, energ,et.ski vir, prometna lega, deloVitla sila, ka- pital itd.), toda pri tem, kaj od vsega tega velja konkretno za Kidričevo, so odgovori zelo neza- nesljivi. Taki odgovori na primer navajajo, da j_~ ----------------------------------------------------· Kldril:ievo postavl1eno v h'Osto naseljeno pok'raj111,l (delovna sila), Y l>ližini tr6a. ob ležišču alumhri- je\'e r~1~e (!l itd. Podobnih primerov bi lahko navedb ~ vec. Z analizo anketnih odgovorO\· smo dobili Ypo- gkd tudi•še ,. drug,e učnoyzgoj111e smeri geograf- skega po\lka. Vendar so 111ekatere komaj nakaza- ne. Zato jih za~nkrat .ne gre opredeljernti, SAj jim tudi ne moremo določiti pomena, ki gn v resnici imajo. Pač pa bi radi opozorili na drug poja,-; ki se je najbolj drastiQno pokazal, ko je bilo treba opredeliti socialistične poteze našega gospoJar- sh·a (SFRJ). Močno pre~eti namreč defstvo, da o stvareh, ki so najbolj neposredne. ki jih mla- dina sama doživlja, ki so aktualne itd., študenti nimajo pravilnih in zanesljivih predstm·. Bržkon,r ni le v ineposrednosti in širini teh pojavov iskati vzrokov, da študenti ne izluščijo bist\'n oziroma dominantnih potez tieh pojavov. Odgov~ri na gor.nje vprašanje kažejo prese- netljivo dejstvo, da o tistih pojavih, s katerimi se dijaki semanjajQ po 111Bjrazličnejših linijah (po dnevnem tisku, radiu, po mladinskih in drugih organizacijah, v javnem življenju sploh), imajo zelo neurejene, pomanjkljive in nap,afue pred- stave. Verjetno gre za čisto psihološki pojav, k,o se mladina podzaviestno brani vsega, kar se ji prav po~to ponavlja. To spo:z;nanje pa je zelo pom~~ saj opozarja, da mora šola manje, ki je pridobljeno 111a tako heterogen način, pred- vsem 11.1reeliti, zlasti pa deducirati na bistvene oziroma dom:inantne potere. Očitno so, torej de- duktime metode pri celi vrsti sodobnih pojavov neobhodno potrebne. S tem v zvezi se odpira· tudi vprašanje 58l'De idejnosti geografskega pouka. Iz vsega 111Bkazanega je videti, da se pred aeografslci pouk postavljajo pomembne naloge Poiskati je treba koncepcijo, ki sodobnemu ul'.-n-0- vzgojneniu pouku geografije najbolje ustreza. Pravzaprav je niti 111[ treba iskati, saj je marsikje živa in jo tu in f.am tud.1 s pridom uveljavljajo. kot je moč sklepati po anketnih odgov,orih. Z veseljem moremo 11.1gotoviti, da marsikateri pro- fesor g,eografije ua srednji šoli s pridom išče i,n uveljavlja sodobne uonovz~ojne koncepcije geo- grafskega pouka. Toda nedvomno je premalo, če taka prizadevanja le pozdravljamo, pot1·d.mo jil1 je trudi aktivno podpr-eti in organizirano usmer- jati. Nedvomno je to ena izmed a1ujnih in stalnih nalog razlifuih geografskih instirucij. Tak-0 lahko upamo, da bodo sčasoma take koncepcije postale preYladujoč-1.1 smer v geografskem pouku. Ena od teh sodobnih koncepcij skuša obdržali pozitiV!lle lastnosti .re omenjenih dveh smeri (.,kln- siane" in .,funkcionalne" ). Od prve skuša obdr- žati dovolj solidno, vendar 111e pretirano sistema- tiko, ki naj ne bo sama sebi :namen. Obenem pa se trudi določiti tudi izbor geografskih -f.akto, ter ustvariti pretiehtano c.lokumentac\jo. ki pa ne sme biti pretirana in se spremeniti v balast, niti ne sme biti prere,·na in izbrana zgolj iz aktuali- stičnih vidikov. Za,·edati se je treba, da se morajo tudi v samem izbom geografske snovi zrcaliti družbene sp1-emembe v zadnjih d,:eh ali treh desetletjih doma in po svetu, kakor tudi razvvj same g,eo - grafske wanosti v tem času. Sele 111a takem pre- udamo izbranem gradivu (katerega izbor pa ni- kakor ni enostaven in j-e zato potrebno organizi- rano delo v okvirili wtreznih g-oografskih institu- cij) je treba graditi spoznanja o iunkcionalnosti in kompleksnosti gieografskih pojavov. V tej kon- cepciji so llllldalje tudi težnje, da izbor' ne bi veljal le za geografski inventar, temveč tudi za kompleksnejša gieografska spomanja. Zat-0 se te1J k izboru posameznih tipov gieografskih pojavov oziroma njih kompleksov. To velja na primer za tipe reliefa, za tipe podnebja, za tipe prsti, za tipe Vleg,etacije in za tipe prirodnih pokrajin; pr-:iv tako pa. tudi za tipe g~spo~~ske i~~a~ ~l oziroma za upe gospodarskih 111ac111ov zJVlJertJa, za tipe kulturnih pokrajin itd. . Samo ob sebi je razumljivo, da gre v tej koncepciji tudi za razvij.ainj,e sodob:nega geograf - skega nači.na mišljenja, za formiranje napreclJnih pogledov na sv,et itd. Prepričani smo, da se ho vzporedno z ill\"elja\'- ljanjem te in drugih sodobnih konoepcij v geo - grafsk.em pouku poglabljalo ne le geografsk-0 znanje temveč tudi sama struktura zna:nja in sama st11uktura geografskega mišljenja, kar so zaenkrat še vedno najmanj pozitivne lastnosti lllllšega geo- grafskega pouka.