p KDO BO KUPIL
CELJSKEGA GROFA?
Stran 6
POHORSKI VIKENDASI
KOT NADLOGA
Stran 11
ČRNA KOŠARKARSKA
SOBOTA
Stran 24
ŠT. 44 - LETO 58 - CELJE, 29.10.2003 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim
ANICA IZ
ČUDEŽNE DEŽELE
Stran 9
PREKMURSKI
PRIDIGARKI
Stran 8 -
MOJSTRI
ŽIVLJENJA
IN IGRE
Strani 20-21
2
DOGODKI
UVODNIK
Krsta, žara ali
raztros
Pred dobrimi petindvajsetimi leti
(leta 1987 je bil prvi) so v Celju začeli
z žarnimi pokopi. Veliko ljudi je bilo
takrat proti upepelitvi pokojnika, še
posebej je bilo to prisotno na podeže-
lju. Vendar se je razmerje med klasič-
nim pokopom s krsto in žamim po-
kopom z žaro začelo neverjetno hitro
spreminjati v korist upepeljevanja.
Najprej so na upepeljevanje vozili v
Avstrijo in potem v Ljubljano, z upe-
peljevanjem je sledil še Maribor. Z žar-
nimi pokopi so bili odpravljeni mnogi, predvsem pa pro-
storski problemi na naših pokopališčih, saj jih ima večina
neugodne lege na hribih ali območjih, kjer iz večih razlogov
niso možne širitve.
Počasi, toda vztrajno, se pri pokopih pojavlja še ena obli-
ka, to je raztros posmrtnih upepeljenih ostankov pokojni-
ka. V tujini je taka oblika že precej časa razširjena in uve-
ljavljena, v Sloveniji njen čas šele prihaja. V Sloveniji imajo
raztros že urejen v Ljubljani, Mariboru in Kranju, vendar
naj bi bil prostor v ta namen v Celju na Mestnem pokopa-
lišču med najlepšimi, med drevoredom, z urejeno zelenico
in potjo v obliki spirale, po kateri se bo sprehodil pogrebnik
z ustrezno napravo in raztrosil pepel pokojnika. Če smo
pred letom dni v Celju o taki obliki samo še govorili, je zdaj
realnost. Prostor bo urejen do L novembra, raztrosi pa bo-
do možni šele spomladi, ko se bo posejana trava dobro raz-
rasla. Za tako obliko pokopa se ne zanimajo samo tisti, ki
bi sedanje grobove svojcev in sorodnikov prekopaU, jih upe-
pelili in raztrosiU in tisti, ki bi izpraznili grobnice, ampak
tudi drugi. Prav gotovo raztros ne bo doživel takega razvoja
kot žami pokopi, predstavlja pa še eno možnost slovesa od
pokojnikov, ki jo bodo ljudje iz različnih razlogov izkoristi-
li. In ne nazadnje, pokop pokojnika z raztrosom naj bi bil
za dve tretjini cenejši od klasičnega pokopa, da o kasnejših
stroških vzdrževanja groba niti ne govorimo.
Sicer pa se bo vsak odločil za tako obliko slovesa od pokoj-
nika, ki mu bo najbolj pri srcu oz. bo pokojnik tako želel. Je
pa prav, da imamo tudi pri tem možnost izbire.
TONE VRABL
KRATKE-SLADKE
Kdo je (bo) župan
Celjani so po dolgih letih spet navezali bratske odnose s
srbskim mestom Čuprija. Hvalevredno, toda vse le ne gre
lahko. Odkar so vnovič pričeli sodelovati, so se v Čupriji
zamenjali kar trije župani, tako da imajo Celjani pri vzpo-
stavljanju nekdaj in tudi danes odličnih odnosov vsakič no-
ve sogovornike. Po zadnji nedelji so župana Čuprije vnovič
zamenjali, saj so imeli nadomestne volitve. In novi župan
bo županoval le 10 mesecev, saj bodo naslednje leto v Srbiji
skupaj s parlamentarnimi tudi lokalne volitve.
Enkrat na vsake kvatre
z nostalgijo v srcu (in želodcih) se spominjamo lanskih
prvih novembrskih dni, ko smo med sobotnimi dopoldan-
skimi tavanji po mestu pri stojnicah vsem nam tako zelo
ljubih političnih strank dobili kakšno merico pečenega ko-
stanja, kakšen glažek mošta, poprnico ali solnico, kak šil-
ček ali balonček... A ni škoda, da so lokalne volitve le vsaka
štiri leta in da nas stranke očitno cenijo, potrebujejo in va-
bijo le na vsake kvatre enkrat?
Župan razmišlja
Po Žalcu se širijo govorice, da bo župan Lojze Posedel
sedaj, ko se je priključil LDS, zagotovo kandidiral za
poslanca na državnozborskih volitvah jeseni 2004. Žu-
pan Posedel odgovarja: »Do takrat je še veliko časa. Že
ko sem kandidiral za župana v tem mandatu, je bilo ja-
sno povedano, da razmišljam o kandidaturi, če bodo mož-
nosti in če bodo pogoji dovoljevali, tako župansko kot
poslansko funkcijo. V tej fazi sem še danes - to se pravi,
da še vedno razmišljam.«
Sneg presenetil smučišče
Na novinarski konferenci, na kateri so družbeniki pred-
stavljali razvoj centra Golte, razen tega, da je Golte prese-
netil prvi sneg in da zaradi tega na smučišča niso uspeli
odpeljati novinarjev in družbenikov, ni bilo bistvenih no-
vosti.
Prelomnica v
predpisovanju zdravil
S 1. novembrom brez doplačil le do najcenejšega med primerljivimi zdravil
- Farmacevti v vlogi svetovalcev
s 1. novembrom bodo
zdravniki in farmacevti mo-
rali upoštevati spremembe
pravilnika o predpisovanju
in izdajanju zdravil. Urad
za zdravila je določil za po-
samezne skupine zamenlji-
vih zdravil najvišjo prizna-
no vrednost. Če nam bo
zdravnik predpisal zdravi-
lo, ki je dražje od te najviš-
je vrednosti, nas bodo na
to v lekarni dolžni opozo-
riti. Če bomo pripravljeni,
bomo svoje zdravilo lahko
doplačali, sicer nam bodo
v lekarni izdali enakovred-
no, vendar cenejše zdravi-
lo.
Tik pred uveljavitvijo no-
vosti je še precej nejasnosti,
tako da bomo šele s preizku-
som na lastni koži lahko oce-
nili, ali in koliko nas je ta
ukrep sploh prizadel.
Malo doplačil?
Bolnike najbolj skrbi, ko-
liko denarja bodo v bodoče
morali izdati za zdravila, če
bodo zanje morali doplače-
vati. Kaže, da ne bo tako hu-
do, kot je sprva izgledalo. Di-
rektorica Celjskih lekarn Li-
lijana Grosek: »Čeprav se bo
šele po L novembru vedelo,
kakšna so dejanska doplači-
la, lahko upravičeno priča-
kujemo, da ne bodo velika.«
Cene zdravil so namreč raz-
lični proizvajalci zadnje led-
ne in tudi dneve spreminja-
li, tako da so v posamezni
skupini zamenljivih zdravil
že skoraj izenačene.
Sicer pa gre za vsega 26 sku-
pin zdravil (oziroma učinko-
vin). Število zdravil naraste
preko 150 ne le zaradi različ-
nih proizvajalcev, temveč tu-
di zaradi različnih oblik in pa-
kiranj posameznih zdravil
(lahko kot tablete ali kapsu-
le, po 20 ali 40 komadov...).
Ker pa gre za zelo pogosto
uporabljana zdravila, med ka-
terimi prevladujejo zdravila
za zniževanje krvnega priti-
ska, holesterola, zdravljenje
želodčnih težav in alergij, bo
ukrep prizadel približno če-
trtino vseh pacientov.
Varnost
zagotovljena
Ali so medsebojno zamen-
ljiva zdravila enakovredna
oziroma ali je generično
zdravilo prav tako varno kot
originalno? »Urad za zdravi-
la se odloči za zdravilo, ki
lahko pride na trg, na podla-
gi preverjanja učinkovitosti
in varnosti uporabe. Na sez-
namu so samo tiste učinko-
vine, ki jih je mogoče zame-
njati brez vsakršne nevarno-
sti,« zagotavlja Lilijana Gro-
sek, ob tem pa opozarja na
tako imenovan »placebo
efekt«. Ljudje se namreč od-
zovemo na spremembo zdra-
vila tudi zaradi drugačne bar-
ve škatlice ali tabletke, če je
zdravilo namesto v navajeni
obliki tabletke v obliki kap-
sule in podobno. »Zgodi se,
da zdravilo zaradi tega ne po-
maga oziroma lahko celo
povzroči težave. Pravih težav
pa pri teh zdravilih ne priča-
kujemo.«
Podobno ugotavlja tudi
zdravnica iz celjskega zdravs-
tvenega doma Jana Govc Er-
žen: »Generiki so lahko ena-
ko učinkoviti kot original-
na zdravila in smo jih tudi
doslej že predpisovali. Sa-
ma sem vedno predpisovala
zdravila, za katera sem mi-
slila, da so za bolnika naj-
boljša - ne glede na ceno ali
proizvajalca. To ne bo več
mogoče.«
Pri zdravniku
Kaj se bo sedaj dogajalo, če
bomo potrebovali katero iz-
med zdravil s seznama? Ko bo-
mo obiskali zdravnika, bo ta
moral preveriti, ali je zdravi-
lo, ki nam ga namerava pred-
pisati, na seznamu zamenlji-
vih zdravil. V pogovoru z na-
mi se bo odločil, ali nam bo
predpisal staro zdravilo, ki ga
bo morebiti treba doplačati
(v tem primeru bo moral na
receptu označiti Ne zamenjuj)
ali pa ustrezno zamenljivo
zdravilo z najnižjo ceno. Če
se bo odločil za zdravilo, ki
ga še ne poznamo, bo potreb-
nih kar nekaj pojasnil, da zla-
sti pri kroničnih bolnikih, ki
imajo doma običajno tudi za-
loge zdravil, ne bo prišlo do
zmešnjave oziroma da ne bo-
do pomotoma vzeli dvakrat
isto zdravilo (pod različnima
imenoma, v drugačni obliki,
barvi...) »Zaradi brskanja po
seznamih zdravil se bo čas,
ki ga ima splošni zdravnik za
pogovor in pregled bolnika,
še bolj skrajšal. Računalniki
z ustreznimi programi bi lah-
ko izboljšali naše delo, a jih
še nimamo,« ugotavlja Jan
Govc Ežen.
V lekarni |
v lekarnah računalniki
imajo. Če na receptu, ki g
bomo prinesli v lekarno, m
bo določila Ne zamenjuj, s
bodo farmacevtu ob vnosij
imena zdravila v računali^
odprie možnosti za vsa zamei^
Ijiva zdravila. Dolžan naml)(|
ponuditi tisto z najvišjo pria
nano vrednostjo (najcenejše)!
Če ga bomo sprejeli, dopli^
čila ne bo, seveda pa bo pflj
trebnih kar nekaj pojasnij
Odločili pa se bomo lahko tu
di za predpisano dražje zdra
vilo in zanj doplačali razlik
v ceni. Če pa bo na našem n
ceptu že predpisano zdravili
z najvišjo priznano vrednosi
jo, tega ne bomo mogli za
menjati za drugo zdravilo ni
ti z doplačilom.
To sta le dva možna scena
rija, v lekarnah pa jih bonu
lahko doživeli še veliko vei
Kako se bodo posamezn
zgodbe razpletle, bo v velik
meri odvisno tako od pripra'
Ijenosti farmacevtov za nas
vet in pomoč kot tudi od nJ
šega zaupanja vanje. V Celt
skih lekarnah zagotavljajo
da bodo ob izdaji zdravila p^
skrbeli za to, da bodo ljudj
dovolj in ustrezno inform'
rani. Iz dosedanjih izkušeil
jim lahko to tudi verjamem^
Tudi zdravniki ne dvom'
jo v strokovnost farmacevtom
le: »Odločitev o zdravljenj'
je zdravnikova odgovornos'
ki je ne more prenesti na n'
kogar drugega - ne na farrn^
cevta ne na bolnika.« Farm^
cevti pa se znova pridoblj^
ne (tudi uradno, sicer nik''
izgubljene) svetovalne vlo^
ne bojijo, saj vedo, da imaF
zanjo dovolj znanja.
MILENA B. POKU'
Foto: ALEKS ŠTEB'^
Turistični zmagovalci s Ceijsicega
Turistična zveza Slovenije je predsta-
vila letošnje ocenjevanje za najbolj ure-
jene slovenske turistične kraje, zdravi-
lišča, šole in tudi mednarodne mejne pre-
hode ter počivališča ob avtocestah Moja
dežela - lepa in gostoljubna 2003.
S Celjskega so prva mesta osvojili Podče-
trtek (v kategoriji izrazito turistični kraji).
Logarska dolina (hribovski kraji), OŠ Lju-
bečna (osnovne šole) in Zima 1 (počivališ-
ča ob avtocestah brez gostinske ponudbe in
bencinskega servisa).
Druga mesta so osvojili Velenje (večja me-
sta), Olimje (izletniški kraji). Terme Zreče
(večja zdravilišča). Zdravilišče Laško (manj-
ša zdravilišča), tretja mesta pa Žalec (sred-
nja mesta). Polzela (manjša mesta). Zima
2 (počivališča ob avtocestah brez gostinske
ponudbe in bencinskega servisa) in Tepa-
nje 1 (počivališče z bencinskim servisom
in gostinsko ponudbo).
Splošna ocena ocenjevalcev je, da posta-
ja urejeno okolje v vsej Sloveniji temelj ka-
kovostnega bivanja, ne le za turiste, ampak
tudi za prebivalce. V Sloveniji je trenutno
več kot 500 turističnih društev s prek 10
tisoč prostovoljci.
TV
Št. 44 - 29. oktober 2003
DOGODKI
3
F
Novi tednik ima
76 tisoč bralcev
[^stna hvala - cena mala ali pa dobro blago se samo
jjli, pravita slovenska pregovora, ki pa se ju tokrat ne
j^o držali. V uredništvu Novega tednika se namreč po
^etih podatkih Nacionalne raziskave branosti za zad-
jg četrtletje lahko brez slabe vesti pohvalimo. En izvod
jvega tednika namreč prebere 76 tisoč bralcev (56 tisoč
jjlcev, kolikor je znašal doseg ob letošnjem polletju).
,pa je toliko, da so tudi v raziskavi zabeležili statistič-
, značilno rast glede na polletje.
podatki so zlasti razveseljivi
jišpiošnem trendu, ki ga zad-
^ fase beležijo v teh razi-
^vah in sicer, da branost ča-
pisov na splošno pada in da
jrašča predvsem zanimanje
isproščujoče vsebine,
paižba Cati pripravi vsake
j mesece poročilo o dosegu
lega izida številke tistih ča-
ipisov, ki sodelujejo v razi-
avi. Ugotavljajo branost slo-
jiskih dnevnikov, njihovih
prilog, večdnevnikov, tedni-
kov, dvotednikov, mesečni-
kov, dvo in več mesečnikov
ter brezplačnikov. Pri podat-
kih za zadnje tromesečje so
anketirali bralce v času od ju-
lija do septembra, večinoma
telefonsko, deloma pa z obi-
ski na domu. Anketa je zaje-
la naključno izbrane telefon-
ske naročnike na območju
Slovenije, stare od 10 do 75
let, ki živijo na desetih enako
velikih območij, razdeljenih
glede na število prebivalcev.
Kot bralec je štel vsak, ki je
bral ali vsaj prelistal kateri-
koli izvod revije ali časopisa
v določenem časovnem okvi-
ru. Metoda merjenja je me-
toda zadnjega branja, kar po-
meni, da anketiranec najprej
prepoznava vključene naslo-
ve časopisov po njihovih lo-
gotipih, nato pa za vse pre-
poznane naslove, ki jih je imel
v rokah v zadnjem letu dni,
odgovarja na vprašanje o zad-
njem branju ali listanju.
Med dnevniki so statistič-
no značilno rast glede na pol-
letje zabeležile Slovenske no-
vice (396 tisoč bralcev), med
prilogami Moj dom (227 ti-
soč) in TV Večer (155 tisoč).
Med tedniki sta poleg Nove-
ga tednika (76 tisoč bralcev)
bistveno rast zabeležila 7 dni
(60 tisoč) in Družina (135 ti-
soč) . Bolj brana mesečnika kot
ob polletju pa sta Kmetova-
lec (40 tisoč) in Ljubezenske
zgodbe Lady (26 tisoč). TC
Koča bo
pozimi
odprta
Kot smo že poročali, je
jjski podjetnik Cveto
ivka opustil gostinsko
^vnost in s tem tudi na-
ši Celjske koče. To je
|rozilo zimsko sezono
Itej priljubljeni točki nad
Ujem.
Ponedeljkov sestanek
Itd podžupanom Markom
idanškom, Cvetom Kavko
3lvanom Pfeiferjem, direk-
orjem ZPO, ki upravlja s
eljsko kočo, pa je le po-
idil kompromisno rešitev.
Do začetka zimske sezo-
(naj bi skupaj poiskali ope-
2tivnega izvajalca gostin-
Itih storitev na Celjski ko-
medtem pa izpeljali raz-
Kza izbiro novega najem-
na. Do zaključka redak-
iie ime »operativnega iz-
^jalca« še ni bilo znano,
tndar v občini zagotavlja-
la bo Celjska koča v naj-
fajšem času spet odprta.
Vse do konca je bila v igri
'tli možnost, da bi uprav-
3nje Celjske koče prevze-
'podjetje Celeia in direk-
Bojan Sedlar, ki sicer že
fravlja z mladinskim le-
''viščem v Baški, vendar si
'Celju komaj ustanovlje-
^ družba, ki jo čakajo po-
^nibni izzivi za urejanje
^zmer v Baški, tako veli-
ka zalogaja še ni mogla
" upala prevzeti. BRST
Prvi ne bodo zadnji
Dnevi osnovnega zdravs-
tva Slovenije, ki jih je ob svo-
ji 75-letnici pripravil Zdravs-
tveni dom Celje, so bili pred-
vsem priložnost za soočanje
različnih pogledov strokov-
njakov na spremembe, ki jih
v zdravstvene domove prina-
ša zdravstvena reforma, ter
druga odprta vprašanja.
Uvodna, splošna predstavi-
tev reforme, ki jo je prispeval
minister za zclravje dr. Dušan
Keber, je tako kot sama refor-
ma pustila veliko odprtih vpra-
šanj. Med njimi je na primer
tudi vprašanje, kakšna bo v
zdravstvenih domovih bodo-
ča vloga specialnosti, kot so
pediatrija, ginekologija in šol-
ska medicina. Prevladalo je
prepričanje, da morajo ostati
v zdravstvenih domovih, saj le
tako omogočajo ustrezno do-
stopnost zavarovancem. Kako
bodo v prihodnje organizira-
ni, pa je tudi po besedah mi-
nistra težko napovedati, saj je
to, kot tudi številna druga vpra-
šanja, še stvar nadaljnjih stro-
kovnih pogovorov in obsežne
javne razprave.
Kot je ob zaključku pove-
dal direktor celjskega zdravs-
tvenega doma prim. mag. Bra-
ne Mežnar, so v teh dveh dne-
vih opozorili na večino prob-
lemov, ki pestijo osnovno
zdravstveno službo - in zanje
nakazali tudi možne rešitve.
To je še toliko bolj pomem-
bno, ker je osnovno zdravstvo
v predvideni zdravstveni refor-
mi zapostavljeno. Po krivici,
saj rešuje kar 90 odstotkov vseh
zdravstvenih problemov. Od
njegove organiziranosti in de-
la je odvisno zdravje večine lju-
di.
Spremembe bodo potrebne
na področju kadrovanja, saj že
sedaj v slovenskem osnovnem
zdravstvu primanjkuje 140
zdravnikov; spremeniti bo tre-
ba postopke za specializacijo
iz družinske medicine in ne
nazadnje zmanjšati obremeni-
tve. Družinski oziroma oseb-
ni zdravniki so namreč med
vsemi najbolj obremenjeni -
tudi z vse bolj obsežnimi ad-
ministrativnimi opravili, za ka-
tera celjski zdravniki porabi-
jo že 20 odstotkov svojega ča-
sa.
MILENA B. POKLIČ
Korupcija v zdravstvu je
bila ena izmed odmevnej-
ših tem. Ugotavljali so, da
je najnevarnejša tista, ki
lahko nastane med zdrav-
niki in farmacevtsko indu-
strijo, takrat, kadar zdrav-
nik nastopa kot uradna ose-
ba (na primer v invalidskih
in podobnih komisijah),
zlasti pa, kadar v vlogi ma-
nagerja razpolaga z javni-
mi sredstvi.
Nove ambulante v celjski bolnišnici
^nsko jesen so v novem (sicer že v 25 let starem) delu
Wošne bolnišnice Celje začeli z urejanjem ambulant za
^ebe čeljustne kirurgije, zdravljenje kožnih in spol-
bolezni, nevrologije in kardiologije. Zaposleni so v
rj^h ambulantah z delom začeli že prejšnji ponede-
uradna otvoritev pa je bila v petek,
"^ajset novih ambulant je celjsko bolnišnico, še v večji
pa ministrstvo za zdravje, stalo dobrih 180 milijonov
^"■jev. Nova naložba, s katero so pridobili tudi kardiološ-
i^'3gnostični center, je bistveno izboljšala prostorske stan-
je dela - ambulante imajo precej večje prostore, novej-
še aparature in izpopolnjeno tehnično podporo - ne bo pa
pomagala pri skrajševanju čakalnih vrst. Za nova delovna
mesta v zdravstvu namreč še vedno ni denarja.
Splošna bolnišnica Celje ima v prizidku bolnišnice neu-
rejenih še okoli osem tisoč kvadratnih metrov površin. Na-
slednje leto pričakujejo, da bodo v neizkoriščeno tretje nad-
stropje preselili travmatološki oddelek, v kletne prostore
pa celotno medicinsko rehabilitacijo. Nekaj kletnih pro-
storov bodo, kjer bi bil prostor za obiskovalce, bodo ponu-
dili tudi na trgu.
ROZMARI PETEK
KJESONASI
POSLANCI?
Parlamentarni
eicoiošici icrožeic
Parlamentarna skupina
Globe v svojih vrstah zdru-
žuje slovenske poslance in
državne svetnike in je del
mednarodne organizacije
zakonodajalcev, katerih
glavna naloga je, da si pri-
zadevajo za varovanje oko-
lja in trajnostni razvoj.
Globe Slovenija je nastala
že leta 1989 na pobudo dr.
Lea Šešerka, ki je postal njen
prvi predsednik, sledili pa so
mu Boris Sovič, Richard
Beurmann, slabo leto pa je
na čelu organizacije poslan-
ka ZLSD Silva Črnugelj. »Na-
men skupine je že od njene-
ga nastanka obravnavati in od-
pirati okoljska vprašanja, o
katerih je premalo govora v
javnostih. Člani izvršilnega
odbora smo iz različnih
strank oziroma političnih us-
meritev, a moram reči, da se
odlično razumemo in sode-
lujemo,« poudarja Črnuglje-
va. Način delovanja tovrst-
nih skupin v parlamentih je
zelo različen, organizirana so
kot društva ali kot nevladna
okoljska organizacija, delo-
vanje Globe Slovenija pa je
po besedah njene predsednice
zgleden. »Sprejet imamo let-
ni načrt dela, osrednji dogo-
dek pa vsako leto pripravi-
mo okoli dneva zemlje. Ve-
liko pozornosti posvečamo
delu z najmlajšimi in njiho-
vi okoljski vzgoji. Bili smo
med prvimi, ki smo opozo-
rili na problematiko Triglav-
skega narodnega parka...,«
pravi Črnugljeva in dodaja,
da »žal nimamo veliko ma-
nevrskega prostora, tako na
primer ne moremo sprejeti
priporočilnih sklepov. Lah-
ko pa posredujemo naše ugo-
tovitve parlamentarnim od-
borom in komisijam, ki ima-
jo bolj definirano vlogo v dr-
žavnozborskem poslovniku.«
Enkrat na mesec, ob sredah
organizirajo posvet o različ-
ni temah. Kaj pa zanimanje
poslancev? Silva Črnugelj pra-
vi, da je zanimanje različno,
včasih jih pride do deset, po-
navadi pa jih je okoli pet. »Se-
veda prihajajo državni svet-
niki, veliko zanimanja je na
ministrstvih, posebno na mi-
nistrstvu za okolje in prostor
z ministrom Kopačem na če-
lu. Tudi državni sekretarji so
dokaj pogosti, saj se lahko
pri nas v bolj sproščenem
ozračju kot pa na odborih ali
komisijah pogovorijo o do-
ločeni tematiki,« pravi pred-
sednica Globe Slovenija.
Poslanec naše regije zago-
tovo skrbi varstvo okolja. Pa
poznajo Globe Slovenija, ki
deluje tako rekoč na njiho-
vem domačem dvorišču?
Prejšnji petek je Globe v dr-
žavnem zboru pripravil sre-
čanje o podnebnih spremem-
bah in njihovih posledicah v
lokalni in globalni perspek-
tivi, na katerem je sodeloval
tudi predsednik organizaci-
je FOIRN, ki zastopa pravi-
ce staroselcev (Indijancev) v
brazilski zvezni državi Rio
Negro, govoril pa je o ogro-
žanju amazonskega gozda.
Nekaj njih smo vprašali, kaj
vedo o Globe in samem sre-
čanju. Konjiški poslanec Ru-
dolf Petan (SDS) je član iz-
vršilnega odbora Globe, za-
to pri njegovem delu aktiv-
no sodeluje. Jožef Kavtičnik,
poslanec LDS: »Včasih sem
veliko sodeloval z Globe, zad-
nje čase sicer malo manj, ven-
dar pa je moj poslanski ko-
lega Richard Beuermann
(LDS) predsednik skupine...«
Opomnili smo ga, da je že
nekaj časa predsednica sku-
pine Silva Črnugelj, na kar
je velenjski poslanec skesa-
no priznal, da je očitno ma-
lo zaostal pri spremljanju, je
pa dodal, da sodeluje s po-
slanskim kolegom Ljubom
Germičem (LDS), ki je prav
tako član izvršilnega odbora
in ki se aktivno ukvarja s to
problematiko tudi na evrop-
ski ravni. Ni pa bil seznanjen
s petkovim srečanjem.
Franc Sušnik (SDS) pra-
vi, da je z delom skupine Glo-
be zelo dobro seznanjen - če-
prav ga ni bilo na petkovem
srečanju, je vedel, o čem je
tekla beseda - saj z občino
Vransko aktivno sodeluje pri
zmanjševanju toplogrednih
plinov v okviru kjotskega pro-
tokola. »Na Vranskem smo
v letošnjem letu edini v Slo-
veniji do izvedbene faze pri-
pravili projekt ogrevanja z le-
snimi sekanci, ki obsega si-
stem od kotlovnice do indi-
vidualnih razvodov,« je žu-
pan in poslanec utemeljil svo-
jo zavzetost na tem področ-
ju. Šentjurski poslanec Ju-
rij Malovrh (SLS) pa je de-
jal, da z njimi - zaenkrat - ne
sodeluje.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Št. 44 - 29. oktober 2003
4
DOGODKI
Direktor za
vse čase
z nedavnim imenova-
njem Tomaža Benčine za če-
trtega člana uprave Cinkar-
ne je legendarni celjski di-
rektor Marjan Prelec konč-
no dobil naslednika. Da že-
li 31. julija 2005, ko se bo
po dvajsetih letih vladanja
največjemu slovenskemu ke-
mičnemu podjetju umaknil
v pokoj, v svoji pisarni vi-
deti prav tega direktorja tr-
ženja, je povedal že pred dve-
ma letoma. Želja se mu je
torej uresničila, vendar je
pred tem moral marsikaj
»požreti«, saj so mu neka-
teri lastniki želeli podtak-
niti ljudi iz popolnoma dru-
ge zgodbe. Kaj si o njih mi-
sli, je povedal naravnost,
brez dlake na jeziku. Kot se
za izkušenega »starega mač-
ka« tudi spodobi.
Letos pa se Marjan Prelec
ni boril samo za svojega na-
slednika. Trdo delati, pred-
vsem pa lobirati, je moral
tudi zase. Pred upokojitvi-
jo, ki bi se, konec koncev,
njegovim častitljivim 74 le-
tom tudi spodobila, ga je
(spet) rešilo nesoglasje last-
nikov, komu zaupati vode-
nje podjetja. Direktorski
stolček mu je uspelo obdr-
žati še za pol mandata in ko
se bo predvidoma čez dve
leti upokojil, bo z njim z
gospodarskega prizorišča
odšel eden zadnjih vetera-
nov. Tistih,
za katere ne-
kateri pravi-
jo, da so pra-
vi kavboji,
ker delujejo
po kmečki
logiki, kar je
v biznisu
edino po-
trebno.
Marjan
Prelec, po
izobrazbi di-
plomirani in-
ženir gradbe-
ništva, je
vsekakor
posebnež
med sloven-
skimi direk-
torji. Po sta-
rosti, delov-
ni dobi in še marsičem dru-
gim. Zagotovo je eden zelo
redkih, ki imajo za sabo že
skoraj pet desetletij aktiv-
nega dela. Zadnjih trideset
let se suče na različnih di-
rektorskih stolčkih, od te-
ga osemnajst let v Cinkar-
ni. Do leta 1974 je bil na že-
leznici, nato je postal glav-
ni direktor Ingrada. V nje-
govih časih je podjetje, ki
je zaposlovalo kar 5.500
ljudi, doživljalo svoje naj-
bolj uspešno obdobje, saj je
veljalo za enega najboljših
in najbolj uglednih sloven-
skih gradbenih podjetjih. Iz-
kušnje in bogato znanje so
ga iz Ingrada za tri leta po-
peljali v Irak, kjer je vodil
doslej največji slovenski
gradbeni projekt. Ko se je
vrnil domov, so ga Celjani
prepričali, da je prevzel di-
rektorsko mesto v Cinkar-
ni, ki je sredi osemdesetih
let pokala po vseh šivih. Ko
je prišel v podjetje, je dal
vsem jasno vedeti, da želi v
svojih rokah imeti vse niti.
Poleg reševanja finančnih te-
žav se je takoj lotil tudi teh-
noloških problemov in to-
varno do danes tako poso-
dobil, da v njej kljub 130-
letni tradiciji ni več sledi o
nekoč zastareli in okolju ško-
dljivi proizvodnji. Cinkar-
ne ni le ponovno postavil na
noge, ampak jo je dvignil
med najbolj uspešne sloven-
ske izvozne družbe. Brez ve-
likih vlaganj in najbrž tudi
ne brez njegove izjemne ka-
rizme mu vse to ne bi uspe-
lo. Največje tehnološke
spremembe je doživela in
jih še vedno doživlja proi-
zvodnja titanovega dioksi-
da, ki je najpomembnejši
Cinkarnin izdelek. S poso-
dobitvijo, ki bo vredna kar
65 milijonov evrov, je za-
čel leta 1999, končal pa jo
bo ob svojem odhodu. Prav-
zaprav je bila naložba v ti-
tanov dioksid tudi eden od
poglavitnih razlogov, da so
mu lastniki pustili Cinkar-
no še za nekaj časa.
Zaradi svojega avtoritativ-
nega vodenja med delavci
ni bil vedno najbolj priljub-
ljen, čeprav v Cinkarni še
nikoli niso ostali brez plač.
Tudi takrat, ko podjetju ni
šlo najbolje. V lokalnem
okolju ga imajo nekateri za
stiskača, saj
nikoli ni na
veliko raz-
metaval z
raznimi
sponzorstvi
ali donacija-
mi. Prelec
pravi, da
vsakdo, ki
prosi za po-
moč, tudi
kaj dobi,
vendar na ve-
like vsote ne
more raču-
nati, saj je v
takšni indu-
striji, kot jo
ima Cinkar-
na, za vsak
tolar treba
trdo delati.
V javnosti se ne pojavlja po-
gosto, zato si organizatorji
lahko štejejo v čast, kadar
pride na kakšno strokovno
ali družabno srečanje. Še naj-
večkrat ga je, otovorjenega
s plastičnimi vrečkami, pol-
nimi zelenjave in sadja, mo-
goče videti v bližini tržni-
ce, ali pa na kakšno nedelj-
sko dopoldne, ko sredi me-
sta na hitro poliže kepico
sladoleda, nato pa v svojem
srebrnem mercedesu oddr-
vi domov na Lavo.
Marjan Prelec upa, da bo
Cinkarna uspešna tudi po
njegovem odhodu. Že nekaj
let vzgaja skupino mlajših
ljudi in jih uči predvsem te-
ga, da je treba v podjetju vo-
diti politiko stabilne in
zmerne rasti, ne pa hlastati
za čim višjim dobičkom. In
nikoli ne smejo pozabiti, da
je vodilo vsega, tudi poslo-
vodenja, človek.
JANJA INTIHAR
Marjan Prelec
Občinski svet ni
tržnica
Žalski župan Lojze Posedel je na seji občinskega sveta zavrnil vse obtoži
Štefke Šinkovec - Primer še ni zaključen, saj čakajo revizijo vrhovnega sodišč
Zaradi odsotnosti žalske-
ga župana Lojzeta Posede-
la minuli teden v članku Pi-
sarna pred straniščem ni-
smo objavili njegove »resni-
ce« o primeru odpuščene in
po odločitvi sodišča spet za-
poslene Štefke Šinkovec.
Župan Posedel je na četrt-
kovi seji občinskega sveta
podrobno kronološko pred-
stavil celotno dogajanje, tu-
di njegovo ozadje, ter hkrati
odločno zavrnil vsa nami-
govanja o šikaniranju ter
nekorektnosti do delavke,
ki na delo čaka doma.
»V napisanih člankih je ve-
liko neresnic, zavajanj in
podtikanj ter subjektivnih
ocen, ki ne vzdržijo,« je po-
vedal župan Posedel in do-
gajanje, v nasprotju s Štefko
Šinkovec, začel že v letu 1999,
ko sta delo za Mestno skup-
nost (MS) Žalec kot delovna
invalida, vsak po štiri ure,
opravljala oče in hči, Štefan
Žerjav in Štefka Šinkovec. Že
takrat je župan predlagal, da
bi v MS zaposlili strokovne-
ga delavca z višješolsko izo-
brazbo, oba tajnika pa pre-
zaposlili na podobna dela v
drugih krajevnih skupnosti.
Objavili so javni razpis, na
stran obeh tajnikov pa se je
postavila MS, češ da njuno
delo »temelji na izkušnjah,
natančnosti, marijivosti, vest-
nosti in poštenosti...« Že le-
ta 2000 sta Štefka Šinkovec
in Štefan Žerjav poslala »Klic
v sili - po pomoči in zaščiti«.
Da poenostavimo: svet MS
je sklenil, da ne želi preme-
stitve obeh tajnikov. Nadzor-
ni odbor MS je na nepravil-
nosti v poslovanju opozoril
leta 2001, bistvo pa je, da od
skupaj 178 pogrebov ni bilo
vknjiženih 58 vplačil, od sla-
bih 3,4 milijona tolarjev pa
ni bil obračunan in odveden
davek. Šinkovčeva pravi, da
je delala po navodilih obeh
predsednikov MS, Erana Sad-
nika in Janeza Megliča, v Žal-
cu pa so ukrepali le zoper njo.
Drugostopenjsko delovno in
socialno sodišče je junija raz-
sodilo, da je v postopku pro-
ti Šinkovčevi prišlo do napak,
da jo morajo vzeti nazaj v
službo in ji izplačati plačo
ter druge dohodke za minuli
dve leti. Prav tako so v to-
žilstvu zavrgli ovadbo zara-
di suma kaznivih dejanj po-
neverbe, saj naj bi v bistvu
Šinkovčeva vseskozi delala po
navodilih dveh predsednikov
sveta Mestne skupnosti Ža-
lec.
Že minuli teden smo zapi-
sali, da je bila od vseh vple-
tenih v nečedno zgodbo ova-
dena samo Šinkovčeva, ki je
oktobra 2001 po odločitvi dis-
ciplinske komisije izgubila
službo, z letošnjim septem-
brom pa bi jo morali vzeti
nazaj. Vendar pa še vedno do-
življa diskriminacijo, kot je
v svojem Klicu v sili naslovi-
la ga je na sindikat, varuha
človekovih pravic...) zapisala
Šinkovčeva. V pismu je kro-
nološko navajala dogajanja
potem, ko naj bi se vrnila v
službo. Najbolj ogorčena je
bila, ker ji delodajalec ni za-
gotovil nikakršnih sredstev,
dela ali materiala, za pisar-
no pa so ji določili predpro-
stor pred straniščem oziro-
ma prostor za čistila. V svo-
jem dopisu Šinkovčeva na-
vaja še več podrobnosti o neu-
streznem delovnem prosto-
m, ki je moteč tudi zato, ker
je invalid II. kategorije in dela
samo 4 ure. Hkrati pa ugo-
tavlja, da gre zaradi zmage
na sodišču za očitno diskri-
minacijo.
Župan
odgovarja
»Ne gre za nobeno šikani-
ranje. Osebno mi je vsak člo-
vek in delavec zelo pomem-
ben, za vse se trudimo izbolj-
šati pogoje dela in sodelova-
nja. Prav tako ne gre za nje-
no zmago ali naš poraz. V ob-
čini imamo sodbo delovne-
ga sodišča v Celju in delov-
nega sodišča v Ljubljani, da
je zaradi procesnih napak pri
vodenju disciplinskega po-
stopka potrebno delavko vzeti
nazaj v službo. Bistvo je, da
naj bi naše pravne službe na-
pačno vodile postopek zato,
ker smo prvo odločbo o dis-
ciplinskem postopku izdali
v imenu komisije in ne v ime-
nu župana, saj smo želeli de-
lavko čimbolj zaščititi. ^
članov disciplinske koni(
je je soglasno presodilo, |
je šlo za kršitev, posledicai
je bila prekinitev delovn^j
razmerja. Se pa niti celjd
niti ljubljansko sodišče ni]
ukvarjala z vsebino discipK
skega postopka, ki je zaS
kot župana, odgovornega]
delo z javnimi financami, J
bolj pomembno,« je pouj
ril žalski župan Posedel.
Na četrtkovi seji se jei
Štefko Šinkovec zavzel 5
mo svetnik Matjaž Jazbe
ki ga je Šinkovčeva safl
poklicala, ker je med po(]|
ledom posnetka seje ugo^
vila, da si z županom ni^i
»najbolj dobra«. Po oglej
pisarne pred straniščem 1
je Jazbec zavzel za Šinko
čevo, ker gre za invalidi)
ki je bila dve leti doma, j
mu je povedala, kaj vsej
doživljala. Zato je Jazi*
zaprosil, da Šinkovčevi j
gotovijo delo in ji omog
čijo sproščeno vrnitev v d
lovno okolje. »Kot župi
sem odgovoren za pravili
in pošteno delo z davkopi
čevalskim denarjem, čei
pa v tem primeru ni bl|
Sploh pa nismo na tržni
da bi ugotavljali, kdo jei
čigavi strani,« je pouda
žalski župan.
»Delavka je v discipl
skem in kazenskem post(
ku jasno povedala in pi
nala, da je delala v naspn
ju s finančno zakonodaj
vendar po naročilu oh
predsednikov MS Žalec. I
takšnega sodelavca človi
ne more imeti zaupanja,!
di če jo sodišče dodeli o
zaj delodajalcu. Meni se
v tem trenutku zelo upi'
zato smo izdali sklep za i
kanje doma do takrat, kol
končana revizija postopi
pri vrhovnem sodišču. Če
ta napaka takšna, da moi
mo gospo Šinkovec prevz
ti nazaj, se bomo odlogi
kakšno delo bo opravljal
Menim, da smo storili vi
kar je bilo potrebno. Ti)
ko so bili opravljeni forma
razlogi, smo ji izplačali osi
ni dohodek za tekoče de
Za nazaj so določeni pr|
lemi, tudi s SPIZ-om, saj
zaposlena samo polovic
delovni čas. Po dveh letihl
kanja verjetno ni križevf
počakati še mesec ali dvi
je dodal župan Lojze V^-
del. »Ne trdim, da je šlo
okoriščanje niti predse(i
kov niti gospe Šinkovec
celotni zgodbi je na ob^i
zaposlena samo Šinkovče*
ki je poznala vse predp';
delala pa po naročilu
ga, ki ji ni bil nadrejen.-
je za zavestno kršitev pf'
pisov,« meni župan Posei^
URŠKA SELIŠN
Žalski župan Lojze Posedel je na
seji občinskega sveta pojasnil pri-
mer Štefke Šinkovec.
Počitniški vrvež
Krompirjeve počitnice med celjsko mladežjo nimajo
kaj dosti zveze s slastnim, škroba polnim pridelkom,
zato pa so mladi dodobra napolnili športna prizorišča v
Celju.
Vse dni počitnic so jim na razpolago zimski bazen, keg-
ljišče, dvakrat tudi igrišča za mali nogomet v golovških ob-
jektih, vse dni pa je živahno tudi na drsališču. Kot priča
fotografija, pa je med mladimi veliko zanimanja tudi za
igre z manjšimi žogicami - biljardnimi namreč.
BS, Foto: G. KATIC
Št. 44 - 29. oktober 2003
TEMA TEDNA
5
Za krstami in žarami tudi
raztros po zelenici
Na Mestnem pokopališču v Celju, ki je med največjimi v Sloveniji, so uredili prostor za raztros pepela
i^estno pokopališče v Selcah v
riju, popularno imenovano tudi
piškova njiva«, nekoč tudi nemš-
se s štirinajstimi oddelki, ob-
jiti in 8.500 klasičnimi in žar-
jpii grobovi razteza na površini
Ijjinajstih hektarjev (za primer-
jvo: celjsko sejmišče pod Golov-
fffi je na površini šestih hektar-
pv!) ter se tako uvršča med naj-
(čja pokopališča v Sloveniji.
2a Mestno pokopališče v Celju in
lolcopališče na Teharjah po konce-
iji skrbi podjetje Veking d.o.o. z
jiektorico Angelo Kelhar in pro-
(iiristom Francem Kelhar jem. Do
[ta 1979 je bilo na Mestnem poko-
ališču pet oddelkov, uredili pa so
{šestega. Če bi nadaljevali s kla-
jfnimi pokopi, bi do leta 1985
manjkalo pokopnih mest. Z novim
azidalnim načrtom so pridobili po-
išine za pokope v naslednjih tride-
ttih letih. Na srečo pa je medtem
lišlo do preobrata, kajti začeli so
ležarni pokopi, katerih so se ljudje
leverjetno hitro navadili, s tem pa
se je tudi povečala prostorska raz-
položljivost na Mestnem pokopališ-
ču. V Celju imajo vsako leto pov-
prečno po 360 pokopov. Lani so imeli
na Mestnem pokopališču 242 žar-
nih in samo še 47 klasičnih poko-
pov, na teharskem pokopališču pa
113 žarnih in 15 klasičnih. Podob-
no razmerje med žarnimi in klasič-
nimi pokopi je bilo tudi leta 2001.
Vso dejavnost podjetja opravlja tri-
najst redno zaposlenih.
Poseben problem predstavljajo ta-
ko imenovani socialni pokopi ter
grobovi, za katere daljše obdobje
desetih in več let nihče ne skrbi. Po-
kopališka služba sicer skrbi za do-
stojno urejenost takih grobov, vsee-
no pa so predlagali, da bi pokojne
iz teh grobov izkopali in upepeli ter
jim zagotovili dostojno mesto v dveh
grobnicah. Prostor bi tudi primer-
no označili, da bi se vedelo, kdo po-
čiva v njem. Tako bi se rešili neure-
jenih grobov, pokopališče pa bi bi-
lo lepše in dostojnejše urejeno.
V letih 1986 do 1990 so obnovili
stavbo z mrliškimi vežicami in po-
možnimi prostori. Zanimivo je, da
je bila prva žalna kapela postavlje-
na leta 1886, z zvonikom, pod njo
pa je bilo tako imenovano bolniš-
ko pokopališče.
Na Mestnem pokopališču je 124
grobnic, prve pa so zgradile najpre-
možnejše in najuglednejše družine
tistega časa v Celju Koželjevi, Str-
mecki, Rakuši in drugi. V grobnice
so pokopavali do leta 1984, ko so to
z zakonom predvsem zaradi sani-
tarnih razlogov prepovedali.
Novost: raztros
pepela
Ob letošnjem 1. novembru si bo-
do obiskovalci celjskega Mestnega
pokopališča že lahko ogledali nov
oddelek za razsip pepela. Prostor
bo na površini 625 kvadratnih me-
trov na skrajni vzhodni strani po-
kopališča. Prostor bo obkrožalo 15
javorov, pod katere so simbolično
raztrosili pepel 245 mrtvih, ki so
jih našli pri urejanju Mariborske
ceste. Po predhodni označitvi vseh
pokojnih so jih upepelili in jim sim-
bolično našli primerno mesto na
novem delu Mestnega pokopališ-
ča.
Ta možnost bo od 1. maja na vo-
ljo za vse, ki si želijo takšnega po-
kopa. Med krogom petnajstih dre-
ves bo po urejeni zelenici speljana
spiralasta pot, po kateri bo stopal
predstavnik pokopališke službe z
zato priložnost posebno napravo in
iz nje raztrosil pepel pokojnika. Tak
pokop bo predvidoma stal 72 tisoč
tolarjev in bo precej cenejši od
klasičnega in žarnega, ki staneta 220
tisoč tolarjev.
Pripravljajo pa tudi posebno sobo
za zadnje slovo od pokojnika, pre-
den ga odpeljejo na upepelitev v
Ljubljano ali Maribor. To bo lepo
urejena poslovilna soba z orgla-
mi, cvetjem in svečami ter prosto-
rom za okoli 20 ljudi. Taka obli-
ka slovesa je že skoraj povsem obi-
čajna v svetu, v Ljubljani so jo prav-
kar uvedli, tako da bomo Celjani
med prvimi. Pri oddelku za raz-
tros bo v začetku samo simboli-
V zadnjih letih so na Mestnem
pokopališču uredili spominsko
grobišče za prisilno mobilizira-
ne v nemško vojsko ter grobnico
borcev, ki nimajo svojcev. Nemš-
ke vojake, ki so bili pokopani na
južni strani pokopališča, so s so-
delovanjem in financiranjem
nemške zveze za urejanje grobov
prekopali na vzhodni del poko-
pališča, kjer bodo s 1. novembrom
v neposredni bližini tudi uredili
prostor za raztros pepela umrlih.
čen križ, kasneje pa bo na ustrez-
no mesto možno napisati tudi ime-
na in priimke pokojnikov, ki bo-
do na svojo željo raztreseni po trav-
niku.
Veking koplje po
Sloveniji
Podjetje Veking d.o.o. skrbi za
grobove borcev, mobilizirancev, so-
cialne grobove in grobnice, med-
tem ko za vzdrževanje nemških gro-
bov zagotavljajo denar Nemci. Ve-
čina lastnikov grobov zanje lepo
skrbi in v 92 odstotkih redno po-
ravnavajo stroške najemnine. Pri
neplačnikih imajo težave s tistimi,
ki se preselijo in jim tega ne javijo.
Neplačniki letno dolgujejo Vekin-
gu okoli 1,5 milijona tolarjev.
Leta 1980 so v podjetju ugoto-
vili, da samo od pogrebne dejav-
nosti ne bodo uspešno gospoda-
rili, zato so se odločili za dodat-
ne dejavnosti, kot so kamnoseš-
tvo, cvetličarstvo, prodaja bagrov
za izkope jam in komunalno ure-
janje pokopališč, imajo pa tudi
državno koncesijo za izvajanje
prekopov nemških vojakov na ob-
močju Slovenije in izdelovanje na-
grobnih obeležij z napisi. Tako
so v zadnjih letih izkopavali v raz-
ličnih krajih po Sloveniji in opra-
vili 4.500 prekopov, v dogovoru
s slovensko vlado in nemškimi
predstavniki pa so vojake poko-
pali na tri pokopališča v Sloveni-
ji: v Celju za območje Štajerske,
Kranju za Gorenjsko ter Ljublja-
ni za Dolenjsko in Primorsko. Za
urejanje grobov padlih nemških
vojakov na območju Slovenije in
drugod po Evropi v celoti skrbi
nemška zveza, ki prispeva 40 od-
stotkov lastnih sredstev, 60 odstot-
kov pa prispevajo društva in mi-
lijon 200 tisoč (!) močnejših spon-
zorjev z ustreznimi finančnimi
prispevki.
TONE VRABL
Foto: GREGOR KATIČ
krt prostora za raztros pepela na celj-
Im pokopališču, ki ga bo obkrožalo 15
javorovih dreves.
Angela in Franc Kelhar
Park spomina prihodnje leto
Država bo zaključnim delom namenila nekaj nad 68 milijonov tolarjev
Park spomina na Teharjah je
''ovič prišel do državnega zbo-
^ Pred nedavnim je namreč dr-
^ozborska komisija za petici-
'> predseduje ji Janez Drobnič,
^ravnavala peticijo občana iz
Wbljane. Ta je ogorčen nad sta-
^fn v parku Teharje, češ da na
'močje parka dostop ni mogoč,
je park ograjen, vrata vanj pa
^'^enjena, da so v neposredni bli-
parka kupi odpadkov, moti
^ bližnje igrišče za golf in steza
' niotokros.
J svoji pritožbi je opozarjal še
^ premalo kažipotov do grobiš-
'la dejstvo, da v bližini ni par-
pritožuje pa se tudi zaradi
"^^rejenosti parka samega.
,'drobnič je ob tem izrazil razo-
^f^nje nad dejstvom, da se na kra-
Pobojev dogaja vandalizem, igra
n na igrišču, ki je urejeno na
da se tam odlagajo smeti in
prirejajo dirke v moto-
osu. Pri tem je opozoril še na
' ^^znost vlade za dokončanje pro-
jekta izgradnje spominskega par-
ka.
Da bi se člani komisije za petici-
je sami prepričali o današnjem sta-
nju v Parku spomina, so pripravili
sejo v Celju, ki so se je udeležili
tudi člani tako imenovane Tehar-
ske komisije. Kot je povedal celj-
ski podžupan Marko Zidanšek, sta-
nje le ni takšno, kot je zapisal Ljub-
ljančan v peticiji. »Vse, kar je bilo
v pristojnosti Mestne občine Celje,
je urejeno. Občina je namestila pet
kažipotov, poskrbeli so za obvestil-
no tablo z napisom, kje je mogoče
dobiti ključ za vstop v park, ki je
ograjen in s tem zaščiten pred mo-
rebitnimi vandalizmi, parčkanji in
še čim. Vse ostalo je v pristojnosti
države, saj bo šele ob dokončanju
vseh predvidenih del v Parku spo-
mina ta s pogodbo predan v uprav-
ljanje upravni enoti oziroma obči-
ni,« je povedal Zidanšek.
Park je pravzaprav še vedno grad-
bišče. Letos so v njem uredili mar-
morno ploščad, popravili spome-
nik, postavili oltarno mizo, kon-
čujejo kamnoseška dela na vhodni
kapeli in pot od vhoda do spome-
nika je trasirana.
Dela pri izgradnji spominske-
ga parka Teharje, ki so se pričela
spomladi 1997 leta, vodi ministrs-
tvo za delo, družino in socialne
zadeve, kjer smo izvedeli, da je v
proračunu za prihodnje leto za do-
končanje L faze spominskega par-
ka rezerviranih dobrih 68 milijo-
nov tolarjev. S tem denarjem bo-
do dokončali stezo tišine s sever-
nim iztekom, zahodni portal in
vhodna vrata v obstoječi ograji.
Nagrajeni elaborat za spomin-
ski park Teharje je sicer res pred-
videl ureditev večjega področja,
vendar je medresorski gradbeni
odbor leta 1995 program skrčil
na ožje območje parka. Tako je
Komisija Vlade RS za evidenti-
ranje in označitev prikritih gro-
bišč program L faze spominske-
ga parka omejila na gradnjo
osrednjega spomenika, vhodne
kapele in steze tišine. Na mini-
strstvu obljubljajo, da bo park
spomina v L fazi končan prihod-
nje leto.
Seveda pa s tem pritožb še ne bo
konec. Medtem ko steza za moto-
kros že dobro leto in pol miruje,
saj je občina z nje uspela »pregna-
ti« motoriste, pa ostaja predvsem
pietetni problem bližnjega vadiš-
ča za golf, ki ga je tam, na svoji
zemlji, postavila Cinkarna. In pred-
vsem ostaja problem bližine ko-
munalne deponije.
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Dela pri gradnji vhodne kapele v teharski Park spomina gredo h koncu, trasirana je že
tudi pot tišine.
Št. 44 - 29. oktober 2003
6
GOSPODARSTVO
Tara dolžna več kot
štiri milijarde
Stečajni upravitelj ponuja nekdanjo Štajersko pivovarno, zdaj Pivovarno Tara, za 1,3 milijarde
tolarjev - Kdo bo kupil Celjskega grofa?
Kompleks bivše Štajerske
pivovarne v Mariboru, ki ga
je leta 1999 na dražbi kupil
celjski podjetnik Herman
Malgaj in ga preimenoval v
Pivovarno Tara, je znova na
prodaj. Dražba bi morala biti
prihodnji teden, vendar jo
bodo najverjetneje prestavili
na december, saj se je za na-
kup pojavilo že nekaj inte-
resentov, s katerimi se želi
stečajni upravitelj Tomaž
Kos pogovoriti pred objavo
datuma dražbe.
Malgajeva pivovarniška
avantura torej ni trajala dol-
go. Tara, ki je bila znana pred-
vsem po polnjenju piva Celj-
ski grof, se je ukvarjala pred-
vsem s težavami. Že konec leta
2000 so v podjetju uvedli pri-
silno poravnavo, predlani so
se (neuspešno) poskušali re-
šiti z dokapitalizacijo, julija
letos pa so šli v stečaj. Her-
man Malgaj je za vse težave
krivil obe največji pivovarni,
češ da sta jih načrtno izrinili
iz trgovin, ker se je delež Celj-
skega grofa na trgu piva povz-
pel že na 7 odstotkov.
Predlog za stečaj, ki so ga
najprej obravnavali na ma-
riborskem sodišču, potem pa
so ga odstopili celjskemu, je
dala Nova Ljubljanska ban-
ka, pri kateri je Tara leta 2000
najela takratnih 5,2 milijo-
na mark posojila. Ker Mal-
gaj obveznosti ni redno po-
ravnaval, je banka septembra
lani odpovedala pogodbo,
terjatve, ki so ji še ostale do
pivovarne, pa so znašale 2,6
milijona evrov oziroma 609
milijonov tolarjev. V NLB so
do denarja poskušali priti z
vnovčenjem menic, ki jih je
Tara dala za zavarovanje po-
sojila, vendar so ugotovili, da
podjetje na transakcijskem
računu nima sredstev. Zato
so predlagali stečaj. V Tari
so sicer temu nasprotovali,
vendar je sodišče podprlo ban-
ko, saj je tudi finančni izve-
denec potrdil, da podjetje ni
sposobno poravnati zapadlih
obveznosti.
Zaradi stečaja je šlo v nič
več kot 460.000 litrov Celj-
skega grofa in še nekaterih
drugih pijač, ki so jih izde-
lovali v Pivovarni Tara. Ker
je pijačam potekel rok tra-
janja ali pa so se pokvari-
le, stečajni upravitelj Tomaž
Kos išče zdaj tudi najpri-
mernejšega ponudnika, ki
bo odstranil vse te, okolju
nevarne snovi.
Kot je povedal stečajni
upravitelj Tomaž Kos, je na
nedavnem naroku Tarinim
upnikom priznal za 4,2 mili-
jarde tolarjev terjatev, od ka-
terih jih je veliko zavarova-
nih s hipoteko. Koliko upni-
kov bo lahko poplačal, bo od-
visno predvsem od tega, ka-
ko uspešen bo pri prodaji Ta-
rinega premoženja. Celoten
kompleks, ki se razprostira
na nekaj več kot petih hekta-
rih zemljišč, od tega je za 1,3
hektara proizvodnih hal in po-
slovnih prostorov, je ocenjen
na 1,436 milijarde tolarjev. V
ceno so všteti tudi blagovna
znamka ter stroji in ostala
oprema. Tomaž Kos ne želi
razkriti, kdo so potencialni
kupci. Kot je znano, so pred
štirimi leti mnogi pričakova-
li, da bodo takratno Štajersko
pivovarno kupili Laščani.
JANJA INTIHAR
Slovenijal^
razširil
ponudbo
Celjska poslovna ei^
Slovenijales Trgovine j
danes, v sredo, v MedU
odprla nov salon pohilij
Dosedanji oddelek so zi
razširili na 600 kvadrati
metrih, na katerih bodo j
leg pisarniške opreme poj
vem ponujali še pohištvo]
kuhinje, dnevne sobe, ^
niče in otroške sobe. Kq
povedal vodja enote Dj
Ulaga, so v prenovo vlcj
zgolj 2,5 milijona tolarj
saj so večino del opravili]
zaposleni sami.
Slovenijales je v Celju j
šoten že skoraj tri deseti
ja, zadnja leta pa so v
logu prodajali večinoma
mizarski repromated
stavbno pohištvo in gradi
ni material. Ker v Celju |
nudba pohištva ni ravno'
lika, so se odločili še za
Ion pohištva, v katerem,!
je dejal Ulaga, pričakujejoi
di kupce iz drugih krajev
gije.
Celjska
banka
povečala
tržni
delež
Banka Celje je že v pr-
vih devetih mesecih pre-
segla letni načrt in kljub
ostri konkurenci na banč-
nem trgu povečala svoj
tržni delež.
Obseg poslovanja Banke
Celje je do konca septem-
bra v primerjavi z enakim
lanskim obdobjem zrasel za
15 odstotkov, kar je več, kot
so načrtovali. Tržni delež
se je s 6,07 povečal na 6,45
odstotka, s 318 milijarda-
mi tolarjev bilančne vsote
pa so se Celjani uvrstili na
peto mesto med slovenski-
mi bankami.
Bruto dobiček Banke Ce-
lje je v prvih devetih mese-
cih znašal 3,2 milijarde to-
larjev, kar je v skladu z na-
črti, ugodni pa so tudi ka-
zalci dobičkonosnosti in
stroškovne učinkovitosti,
saj presegajo povprečje slo-
venskega bančnega sist^a.
Donos na povprečno akti-
vo je bil 1,43-odstoten, do-
nos na povprečni kapital pa
18,47-odstoten. Kot so spo-
ročili iz banke, jim je letos
uspelo znižati delež opera-
tivnih stroškov v povpreč-
ni aktivi.	JI
Vročina se pozna
tudi v Eiicroju
Minuli teden je nazarski
Elkroj v ljubljanskem Ma-
xiju odprl deseto prodajalno,
v njej pa bodo na voljo pred-
vsem ženska oblačila bla-
govne znamke Delmod.
»Zaradi hude konkurence se
vse bolj odločamo za lastno
prodajno mrežo - na sloven-
skem trgu preko nje ustvarja-
mo že polovico dohodkov,« pra-
vi Marija Vrtačnik, direkto-
rica Elkroja, in dodaja, da so
lastne prodajalne pomembne
tudi zaradi krajšega odzivne-
ga časa med proizvodnjo in po-
trošnjo. Nazarski Elkroj je
»zrasel« iz izdelave hlač, ki še
vedno ostajajo temeljna usme-
ritev. V zadnjem času veliko
stavijo na izdelavo moških ob-
lek, ponovno uvajajo Formu-
lo El, torej hlače za pristop-
nejšo ceno. Kot zastopniki po-
leg Delomoda prodajajo sraj-
ce 01ymp in pletenine Belica;
kot edini pa v svojih trgovi-
nah ponujajo tudi Svilanitove
kravate, Labodove srajce in iz-
delke Rašice. »Prepričana sem,"
da moramo slovenski tekstil-
ci najti skupno blagovno ni-
šo. Na trgih bivše Jugoslavije
naše izdelke dobro poznajo,
težje pa je nastopati na trgih
zahodne Evrope.«
Prihodnji četrtek bodo v El-
kroju tudi uradno prevzeli
gong popularnosti, ki so ga
v podjetju odkupili od Tilna
Skubica, denar pa namenili
za sklad matere Tereze.
V tem času so v podjetju pre-
mišljeno zmanjšali število za-
poslenih, tako da sedaj v Na-
zarjah dela 387 ljudi. »Preve-
likega zmanjšanja si ne more-
mo privoščiti. Če si premaj-
hen, si izredno šibek, predvsem
pri Ion poslih pa je še veliko
potreb po našem delu in zna-
nju. Poleg tega moramo ob-
vladati razvoj in se prilagajati
spremembam,« pravi Vrtačni-
kova in dodaja, da s poslova-
njem podjetja, ki daje delo in
kruh številnim družinam v
Zgornji Savinjski dolini, v le-
tošnjem letu ni preveč zado-
voljna. »Po lanskem dobrem
poslovnem letu je tudi na de-
lo in rezultate v Elkroj u vpli-
valo dolgo poletje, zaradi ka-
terega je prihajalo do težav v
proizvodnji. Tudi zato smo ob-
držali predelavne oziroma Ion
posle, ki poleg proizvodnih ka-
pacitet in prilivov zahtevajo tu-
di znanje. Je pa dejstvo, da v
Sloveniji nisi nikoli dovolj pre-
viden, saj prihaja do težav tu-
di zaradi nelikvidnosti in ne-
lojalnosti v poslovnem svetu.
Sedaj to doživljamo celo na
Zahodu, kjer prej tega ni bi-
lo.«	US
Marija Vrtačnik ni zadovoljna z letošnjim poslovanjem Elkroja
Belin na prisilnem pranju
Dolgovi zadušili največjo industrijsko pralnico na Celjskem - Odpuščenih 14 delavcev
Industrijska pralnica pe-
rila Belin iz Ratanske vasi
pri Rogaški Slatini, ki je
največji tovrstni obrat v celj-
ski regiji in tudi eden več-
jih v Sloveniji, je od sredi-
ne tega meseca v prisilni po-
ravnavi. Poravnavo je
predlagalo vodstvo, saj je
podjetje že dlje časa plačil-
no nesposobno, nabralo pa
se mu je tudi za skoraj 880
milijonov tolarjev kratko-
ročnih in dolgoročnih ob-
veznosti.
Pralnico Belin je leta
1996 skupaj s sinom in dru-
gimi družbeniki ustanovil
Tomaž Krajnc, pred do-
brim desetletjem eden vid-
nejših celjskih politikov.
Podjetje je eno leto delalo
v stari pralnici, ki so jo na-
jeli od Zdravilišča Rogaška,
nato pa so ob finančni po-
moči sklada tveganega ka-
pitala Horizonte Venture
Management, še enega av-
strijskega partnerja ter s po-
sojili, ki so jih najeli pri tu-
jih bankah, zgradili novo
pralnico z najsodobnejšo
opremo. Naložba je bila
vredna 600 milijonov tolar-
jev, storitve pa so ponudili
velikim naročnikom, kot so
hoteli, gostinstvo, bolnišni-
ce in podobno.
Tomaž Krajnc mlajši, ki
so mu družbeniki pred ča-
som prepustili vodenje pod-
jetja, pravi, da so v težave
zašli predvsem zaradi plačil-
ne nediscipline in neugod-
nih posojil. Ostalim lastni-
kom (od tujcev je ostal le še
Horizonte, saj je avstrijski
partner Horst Bender svoj 5-
odstotni lastniški delež pro-
dal) je večkrat predlagal, naj
podjetje dokapitalizirajo,
vendar je naletel na gluha
ušesa, poleg tega je bil neus-
pešen tudi s predlogom ban-
kam, naj jim reprogramira-
jo posojila.
Po podatkih, na osnovi ka-
terih je poravnalni senat celj-
skega okrožnega sodišča spre-
jel sklep o prisilni poravna-
vi, ima Belin 599 milijonov
tolarjev kratkoročnih obvez-
nosti, od tega je 473 milijo-
nov zavarovanih s hipoteko,
ter nekaj več kot 278 milijo-
nov tolarjev dolgoročnih ob-
veznosti. Če bi si hotelo za-
gotoviti plačilno sposobnost
na daljši rok, bi potrebovalo
vsaj 467 milijonov tolarjev
svežega kapitala. Ob polletju
je imelo podjetje okrog 23 mi-
lijonov tolarjev izgube, v
dar Tomaž Krajnc pravi,
trenutno poslujejo pozitiv
Pa tudi sicer, po njegov'
»uvedba prisilne poravnavi
prav nobena katastrofa«, f
pričan je, da bo po poravn
podjetje spet začelo nor^
no poslovati, krajšo bodol
tegnili le nekateri upniki,
kogar od 72 delavcev ne
do odpustili, saj so še pred
ločitvijo o prisilki posku
podjetje rešiti z nekatei
notranjimi ukrepi in med'
gim zmanjšali število ^
slenih za štirinajst.
JANJA INTIH
Št. 44 - 29. oktober 2003
■SbSPODARSTVO
7
Tuševa gradbena
vročica še icar traja
Celjski trgovec bo prihodnje leto namenil za naložbe 15 milijard tolarjev
Kmalu do želenega četrtinskega tržnega deleža
Xako kot s hitro rastjo
jfodaje Engrotuš že nekaj
[gt preseneča tudi s hitro ra-
;točinii zneski za naložbe,
so se v zadnjih treh letih
j(oraj podvojile. V letu 2001
;o zanje namenili nekaj
jaiij kot sedem milijard to-
3rjev, lani 10,5 milijarde,
ftos je ta številka poskoči-
3 na 13 milijard, prihod-
nje leto pa se bo povečala
je na 15 milijard tolarjev,
direktor Aleksander Svetel-
Ifk pravi, da imajo za no-
if naložbe trenutno priprav-
ljenih kar 37 projektov.
Zadnje poslovne poteze
oljskega trgovca so otvori-
ev novega supermarketa v
^gatcu in novomeškega Pla-
leta Tuš ter nakup štirih tr-
lovin Name (dve v Ljubljani
er na Ravnah in v Slovenj
Gradcu), Emoninega diskon-
a na Viču in Murkine trgo-
ine v Lescah. Tri od kuplje-
lih trgovin so že obnovili, ot-
oritve ostalih načrtujejo v
prihodnjih tednih. Poleg te-
;abodo letos odprli še 2.500
kvadratnih metrov velik su-
permarket z bencinsko črpal-
;o v Murski Soboti in trgo-
lino v Brežicah. Do konca leta
lameravajo v Celju zgraditi
udi novo skladišče, saj so za-
fadi hitrega širjenja njihove
sedanje skladiščne zmoglji-
rosti že postale pretesne.
Aleksander Svetlešek na-
»veduje, da bodo do februar-
taprihodnje leto odprli še dva
fupermarketa, vendar loka-
cij za zdaj še ne želi razkriti.
Bodo pa na tistih območjih
Slovenije, kjer so bili doslej
manj opazni. »Imamo še kar
nekaj belih lis, na primer v
Prekmurju in na Gorenjskem,
vendar že vemo, kako jih bo-
mo zapolnili,« pravi Svetel-
šek. Prihodnje leto se bodo
usmerili predvsem v gradnjo
centrov cash&carry, ki so jih
v zadnjem letu nekoliko »za-
nemarili«, seveda pa bodo od-
prli še nekaj novih drogerij,
trgovin in bencinskih servi-
sov, ki bi jih radi imeli ob
vseh svojih večjih objektih.
»Koliko črpalk bomo imeli,
bo odvisno predvsem od
prostorskih možnosti, saj ne
želimo, da bi na njihov ra-
čun naše kupce prikrajšali pri
parkirnih mestih. Trenutno
se nam zdi zelo realna šte-
vilka 15,« pravi Svetelšek in
poudarja, da je bil letos En-
grotuš edini trgovec v Slove-
niji z nižjo ceno bencina.
V Engrotušu trenutno
pod lastno blagovno znam-
ko prodajajo že več kot 400
izdelkov. Radi bi prišli do
številke 600, saj načrtuje-
jo, da bi do konca leta 2004
z lastnimi blagovnimi
znamkami ustvarili kar pe-
tino celotne prodaje.
»Ni nam žal za
Živila«
s takšnim tempom grad-
nje, ki se bo po Svetelškovih
napovedih umirila v začetku
leta 2005, naj bi Engotuš od
12 odstotkov trga v nekaj le-
tih prišel do želenega četrtin-
skega tržnega deleža. Glede
na vse fronte, ki jih imajo tre-
nutno odprte, računajo, da
se bodo dvajsetim odstotkom
trga približali že prihodnje
leto. Svetelšek pri tem pou-
darja, da se bodo širili zgolj
z organsko rastjo, ne pa s
kakšnim prevzemom. Na
vprašanje, ali jim ne bi bilo
lažje »pokriti« Gorenjske z na-
kupom Živil, pa Svetelšek od-
govarja: »Za Živila smo se res
zanimali, vendar smo po
temeljitem pregledu njihove-
ga poslovanja in ogledu vseh
njihovih nepremičnin oceni-
li, da nakup tega trgovskega
podjetja za nas ne bi bil do-
ber. Ni nam žal, ker je Živila
kupil Mercator. Bi nam pa naj-
brž bilo, če bi se zanje bori-
li.«
Dobri
prodajalci - še
boljša prodaja
Letos bodo v Engrotušu
imeli 62 milijard tolarjev
prometa, kar je za skoraj 12
milijard tolarjev več kot la-
ni. V odstotkih je to sicer
skromnejša rast kot v prete-
klih letih, vendar je nominal-
no največja doslej. Svetelšek
pri tem poudarja, da so do
konca julija, ko so v primer-
javi z enakim lanskim ob-
dobjem zrasli za 27 odstot-
kov, povečali promet izključ-
no na račun boljšega poslo-
vanja v obstoječih trgovinah,
saj v tem času niso odprli no-
benega novega objekta. »Ze-
lo se pozna, da veliko vlaga-
mo v izobraževanje prodajal-
cev, da se na osnovi anket ne-
nehno prilagajamo željam
naših kupcev, precej denar-
ja pa namenjamo tudi za mar-
keting. K rasti prodaje pa je
gotovo pripomoglo tudi dejs-
tvo, da postajamo vse po-
membnejši prodajalec mesa,
saj imamo oziroma bomo
imeli lastne mesnic? v vseh
večjih trgovinah,« pojasnju-
je Aleksander Svetelšek do-
bre letošnje rezultate.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Aleksander Svetelšek: »Ni nam žal,
ker je Živila kupil Mercator. Po na-
tančnem pregledu njihovega po-
slovanja in nepremičnin smo na-
mreč ocenili, da nakup tega pod-
jetja za nas ne bi bil dober.«
Abanka prenovila Velenje
Abanka je v Velenju od-
prla prenovljene prostore
svoje poslovalnice na Ker-
snikovi ulici. Kot je pove-
"lala Nada Jurko, direkto-
rica glavne podružnice Ce-
'je, kamor velenjska poslo-
valnica sodi, je prenova tra-
jala dobre tri mesece, vanjo
Pd so vložili 103 milijone
lolarjev.
1 Poslovalnica ima zdaj funk-
•^ionalne cone, poseben pou-
''^rek pa so dali osebnemu
pristopu pri urejanju banč-
nih poslov. Pred vhodom so
"•■edili prostor za bankomat,
J'je dostopen 24 ur, v notra-
njosti pa so blagajna za eno-
jna vplačila in izplačila ter
Prostori za osebno bančniš-
in svetovanje. Vsa delov-
^ rnesta so povezana z zrač-
cevno pošto, kar zmanj-
tveganje pri poslovanju
^gotovino.
L Velenjska poslovalnica, ki
"^'uje že od leta 1987, danes
^ je v njej zaposlenih deset
sodi po rezultatih po-
J°\'anja v sam vrh Abanki-
, J^ enot. Lani je na področju
L^iranja sredstev dosegla 19-
^%tno rast, pri kreditiranju
I '^^anov pa 10-odstotno rast.
kar je nad povprečjem v slo-
venskem bančništvu. Poslo-
valnica zelo dobro posluje tu-
di letos, saj je do septembra
povečala bilančno vsoto še za
12 odstotkov. Pri njej ima
osebne račune 5.800 občanov,
kar je več kot četrtina aktiv-
nega prebivalstva Velenja. So-
deluje z vsemi največjimi pod-
jetji v občini, iz leta v leto pa
povečuje tudi obseg poslova-
nja z malimi in srednjimi pod-
jetji.
Po besedah Nade Jurko do-
sega Abanka nadpovprečno
rast tudi v Celju, kjer ima dve
poslovalnici. Na področju
zbiranja sredstev je lani za-
beležila 18-odstotno rast, pri
kreditiranju pa 11-odstotno.
V celotni glavni podružnici,
kamor sodi še poslovalnica
v Žalcu, so v letošnjih deve-
tih mesecih v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem
na področju kreditno-garan-
cijskega poslovanja poveča-
li obseg kar za 32 odstotkov.
JI
Abanka je v prenovo poslovalnice v Velenju vložila 103 milijone tolarjev.
Race na mizi in borzi
v zadnjem tednu je na Ljubljanski borzi vrednostnih pa-
pirjev prevladovalo optimistično vzdušje. Indeks »blue chi-
pov« SBI20 je v zadnjih petih trgovalnih dneh pridobil 0,85%
in se trenutno nahaja pri 3.608 indeksnih točkah.
Trg je razburkala in navzgor pognala Krka. V ozadju so
bile govorice, da namerava predsednik Krkine uprave Mi-
loš Kovačič oditi za veleposlanika v Pariz, s tem pa naj bi se
odprla pot za prevzem Krke. Čeprav gre le za govorice in je
Kovačič vse tudi zanikal, je na trgu precej špekulacij, da se
v Krki vseeno nekaj premika. Vse skupaj je potegnilo navz-
gor tudi ostale delnice na trgu. Če pogledamo z malo širšega
vidika, vidimo, da se SBI20 giba v zgornjem območju pasu,
ki ga je izoblikoval v zadnjem mesecu dni. Očitno bo trg
vseeno potreboval nekaj dodatne stimulacije, da bo nada-
ljeval pot navzgor, do takrat pa je bolj realno pričakovati
umiritev rasti in stabilizacijo tečajev. Spodbuda bi dejan-
sko lahko prišla v obliki prevzema kakšnega večjega pod-
jetja, kot je Krka, vendar imajo včasih takšne »race« negati-
ven efekt, saj zmedejo vlagatelje, in precejkrat vsi nekako
ugotovijo, da so se ujeli v past.
Krka je na tedenski ravni pridobila 1,5%, in stane 48.747
SIT na delnico. Zanimivo bo sedaj opazovati nadaljnje gi-
banje cen, saj je do sedaj že dvakrat prišlo do povečanega
prodajnega pritiska, ko se je delnica približevala vrednosti
50.000 tolarjev. Med ostalimi delnicami v kotaciji je bilo
veliko akcije še na delnicah Istrabenza. Delnice so v zadnjih
petih trgovalnih dneh pridobile kar 5% in trenutno stanejo
8.900 SIT. V borznih krogih krožijo govorice, da Petrol
ustavlja naložbe in zbira denar za nakup Istrabenza, kar je
seveda vplivalo na ceno delnice Istrabenza. Zanimiva še na-
prej ostaja tudi Luka Koper, ki je ta teden pridobila 3,1
odstotka in se giblje okoli 6.400 SIT za delnico. Med pro-
metnejšimi delnicami so se podražile še delnice Petrola za
1,7%, Mercatorja za 1,5% ter Gorenja za 1,2%. Slabše se je
odrezala delnica Intereurope. Izgubila je 3,5% svoje vred-
nosti. Razlog za padec vrednosti Intereurope je bila slaba
ocena (priporočilo »prodajati«) s strani analitikov iz Bank
Austrie. Delnica trenutno stane 5.152 SIT, medtem ko je
pred enim mesecem dosegla že skoraj 5.500 SIT. S Pivovar-
no Laško se je tudi tokrat trgovalo zelo stabilno, delnice pa
praktično niso spremenile svoje vrednosti. Trenutno je za
eno potrebno odšteti 6.512 SIT. V kotaciji so delnice Etola
pridobile celo 2,86%, vendar je bilo z njimi opravljenega
bolj malo prometa.
Na prostem trgu so se dobro odrezale delnice Juteksa, ki
so ob kar dobrem prometu pridobile 2,31%. Delnica se je
stabilizirala na 25.547 SIT. Nekaj manj veselja so bili de-
ležni delničarji Cinkarne Celje, saj je njihova delnica izgu-
bila 1,36% in je trenutno vredna 25.647 SIT.
Pri PID-ih je bilo dogajanje bolj mirno. Index PIX je rasel
počasneje kot SBI20, vseeno pa je pridobil 0,46% vredno-
sti, ki znaša 3.063 indeksnih točk. Med PID-i se je, kot obi-
čajno, največ trgovalo z delnicami Triglav steber 1, Nove
finančne družbe 1 ter KD ID-a. Triglav steber 1 praktično ni
spremenil svoje vrednosti, medtem ko so delnice Nove fi-
nančne družbe pridobile 0,3%. Od omenjenih treh so se
najbolje odrezale delnice KD ID-a, ki so pridobile 0,6%
vrednosti in s katerimi se trenutno trguje po 149,4 SIT. Pre-
cej bolje so se odrezale delnice Krone Senior, ki so poskoči-
le za 1,31% na 98,2 SIT, vendar se je ta teden z njo trgovalo
malo manj kot običajno.
Izgleda, da je trg še vedno precej zdrav. Obdobje okoli
Martina očitno rado, poleg tiste na mizi, prinese še kakšno
borzno »raco«, zato je potrebno biti previden, saj se lahko
ob različnih govoricah marsikdo opeče.
GREGOR KOŽEU
Ilirika borzno posredniška hiša
gregor.kozelj@ilirika.si
Št. 44 - 29. oktober 2003
8
REPORTAŽA
Prekmurski pridigarki
Jana Kerčmar je prva evangeličanska duhovnica pri nas - Njena hči, prav tako Jana, nadaljuje družinski poklic
Kmalu bo minilo 500 let,
kar je Martin Luther nabil
znamenitih 95 tez na vrata
vvittenberške katedrale. Z
njimi je nasprotoval dvolič-
nosti, pohlepu in pokvarje-
nosti tedanje katoliške cerk-
ve. Konec srednjega veka
so tako ponekod prevlada-
li katoliki, drugje protestan-
ti. In to le zato, ker je mož
ugotovil, da je na tem sve-
tu le bog svet, vsi škofje, kar-
dinali in papeži pa so le ljud-
je. In kot taki zmotljivi, poh-
lepni, grešni. Odločil se je,
da bo cerkev vrnil k bogu.
In evangeličani slavijo od-
ločitev tega moža na zad-
nji dan oktobra kot dan re-
formacije.
Evangeličanska cerkev do-
sledno sledi božji besedi. To
pomeni, da berejo le iz bib-
lije in ne upoštevajo prime-
si, ki so jih v svojem intere-
su dodali srednjeveški cerk-
veni mogočneži, ki niso bili
nič boljši od povsem navad-
nega plemstva, na trenutke
pa so jih najbrž v razvratu še
prekašali. Prav tako kot oni
so se na primer kardinali voj-
skovali, ropali in imeli mno-
go ljubic. In ravno to trdijo
protestanti: vsi smo ljudje,
vsi po vrsti smo grešniki.
Od Bratislave
do Prekmurja
Prva evangeličanska duhov-
nica pri nas je Jana Kerčmar
iz Gornjih Petrovcev v Prek-
murju. Jana, po rodu Slova-
kinja, pravi, da jo je v bivšo
Jugoslavijo pripeljala ljube-
zen. Med študijem teologije
v Bratislavi je spoznala bo-
dočega moža Vilijema, ki je
prav tako duhovnik.
Jana ima zelo malo proste-
ga časa. Da bo tako, se je za-
vedala, še preden se je zave-
zala božji službi. Pridiga ob
nedeljah in praznikih, dru-
gače pa obiskuje stare ali bol-
ne vernike, ki potrebujejo
njeno pomoč. Življenje je pos-
vetila skupnosti. Pravi, da ta-
ko pač v tem poklicu je, ne
glede na to, kateri cerkvi pri-
padaš.
Kerčmarjeva pravi, da pri
nas ni lahko biti protestant,
saj je dobila pod noge že
premnogo polen. Predvsem
s strani najmočnejše cerkve
pri nas. To močno obžalu-
je, saj so tako katoliška kot
protestantska in pravoslav-
na cerkev le veje enega dre-
vesa. In čeprav so najhujši
pritiski popustili, ali pa vsaj
najbolj očitni, jo še vedno
moti, da njihovi duhovniki
in škofi veljajo v očeh rimo-
katolikov za neenake, nepos-
večene, celo umazane. Spo-
minja se recimo, kako je
skušala pomagati nekemu
ostarelemu duhovniku nade-
ti obleko. Ta je bil nad sti-
kom z njo zgrožen in se je
šel hitro umit. Vseeno pa se
stvari spreminjajo na bolje,
saj so nasprotovanja v glav-
nem načelna, med duhovni-
ki, tistimi pravimi, ki jim gre
dejansko za dobrobit skup-
nosti, pa je čedalje manj po-
membno, kateri od bratskih
cerkva pripadaš.
Nič kaj ji ni všeč, da pro-
testante tlačijo v isti koš z
raznimi sektami le zato, ker
imajo manj članov kot ka-
toliki. Konec koncev so bili
mnogi ljudje tukaj, v Slove-
niji, prepričam protestanti,
dokler jih ni zatrla Avstrij-
ska vojska, nam pove duhov-
nica. Protestantstvo se je
ohranilo le na vzhodu deže-
le, ki je bil pod Ogrsko kro-
no. Sedaj evangeličanska
cerkev obsega 13 cerkvenih
občin in ima kakšnih 18 tisoč
vernikov, nekaj čez 900 jih
je v njeni fari. Kerčmarjeva
nas je ob prazniku opozori-
la tudi na kulturni pomen
protestantov, ki so pri nas za-
služni predvsem za prve ti-
skane knjige. Osrednje me-
sto med njimi pripada Pri-
možu Trubarju in Juriju Dal-
matinu.
Kje se lomijo
kopja?
Prav tako se evangeličani
s katoliki razhajajo v mno-
gih drugih pogledih, pred-
vsem kar se tiče posvetnih re-
či. Verouk, recimo, po mne-
nju Jane Kerčmar nujno so-
di v cerkev, ne pa v šolo. Si-
cer se strinja, da bi bilo za
otroke koristno, če bi se v šoli
učili o verstvih, ne more pa
sprejeti, da bi jih o tem učili
katoliški duhovniki, saj bi bili
nedvomno pristranski. Po
drugi strani pa ji prav tako
ni všeč, da starši v verouku
iščejo počitek od otrok. Od
staršev pričakuje, da bodo so-
delovali pri verouku in svo-
jim otrokom pri verski vzgoji
pomagali. Kerčmarjeva si
enostavno želi, da bi vsak
otrok našel stik z bogom, kar
pa mu je lažje ob pomoči dru-
žine. V tem duhu tudi pravi,
da naj starši nikar ne vodijo
otrok vsako nedeljo v cerkev,
.če se tja hodijo le kazat in
nestrpno čakajo konec pri-
dige, da se lahko posvetijo
vsakodnevnim banalnostim.
Mnogo ljubše ji je neredno
obiskovanje, ampak tisto iz
prepričanja, ne prisile.
Tudi celibata ne upošteva-
jo, saj so se prvi kristjani nor-
malno poročali in imeli otro-
ke. Celibat so uvedli kasne-
je, zaradi - kot menijo - na-
pačne razlage dela biblije.
Nekaj pikrih besed najde
tudi za nadškofa Rodeta.
Močno jo moti, da najboga-
tejša inštitucija na svetu nas-
protuje bogatenju. Sicer se
strinja, da bi morali biti go-
ljufi in izkoriščevalci kazno-
vani, vendar pa ni nič naro-
be s tem, da je priden člo-
vek, ki dela deset, dvanajst
ali več ur na dan, tudi bogat.
Saj si je zaslužil!
Moti jo tudi katoUški eks-
kluzivizem. Protestanti na-
mreč strogo ločijo človeka
od boga. Tako tudi papež ni
nezmotljiv. Kar nadalje po-
meni, da svetniki niso nič dru-
gega kot ljudje, ki so delali
dobro. Vendar je v rimoka-
tolicizmu status svetnika ne-
kaj nepojmljivo visokega. Za
primer navaja mater Terezo.
Ona je bila sicer izjemna žen-
ska, vendar je svetnica posta-
la zato, ker je bila katoličan-
ka, pa še priljubljena v me-
dijih. Pravi, da je v drugih
verah prav tako mnogo do-
brih ljudi, ki so za sočlove-
ka naredili vsaj toliko kot ma-
ti Tereza, pa zato še niso svet-
niki. So le dobri ljudje.
Kaplanka Jana
Enaintrideseti oktober, dan
reformacije, je za družino
Kerčmar pomemben še iz ene-
ga razloga. Najstarejša hči,
po imenu prav tako Jana, bo
namreč ob tem prazniku spre-
jeta v božjo službo in bo ta-
ko postala že tretji duhovnik
pri hiši. Tudi Jana mlajša je,
podobno kot mati, doštudi-
rala v Bratislavi in tam tudi
naredila magisterij, ki pa ji
ga v Sloveniji ne priznajo.
Zdaj si želi, da bi opravila
pripravništvo v cerkvi, med-
tem pa naredila magisterij tu
di pri nas.
Pravi, da začuda do študi
ja ni nikoli razmišljala o di|
hovniškem poklicu. Vedi^
jo je zanimal študij jeziko|
in je mamo kar presenetila
ko je oznanila, da bo študj
rala teologijo. V to jo je pr?
pričal bratranec, sicer sfl
protestantskega škofa ii
predsednika evangeličanske
ga škofovskega urada, maj
Geze Erniše. Mama Jana sj
cer trdi, da ni nikoli skuša
la vplivati na izbiro študijj
svojih otrok, je pa seveda zi
lo ponosna na svojo najsti
rejšo hčer in je vesela, da i
je izbrala ta poklic. Prepn
čana je, da bo Jana mlajJ
dobra duhovnica, saj je ž
slišala eno njenih pridig, I
jo je pripravila kot kaplar.
ka, in bila navdušena.
GREGOR STAMEJČIČ
GRIZl
Foto: ELZA ERAi
Jana starejša: »Vsi ljudje, od pn/ega do zadnjega, smo enako
grešni.«
Jana mlajša: »Najprej bom dokončala kaplanstvo, nato pa želim
doktorirati!«
Pred bližnjim dnevom reformacije predstavljamo na stra-
ni, namenjeni naši akciji Izbiramo najbolj priljubljenega
duhovnika, izjemoma duhovnici evangeličanske cerkve.
Vi pa lahko še vedno glasujete za svoje kandidate v naši
akciji. Vrstni red prvih desetih je po zadnjem tednu na-
slednji:
1.	Marko Leva, Šmarje pri Jelšah (704)
2.	Janko Strašek, Dobrna (514)
3.	Milan Strmšek, Dramlje (482)
4.	Marko Šraml, Slivnica pri Celju (449)
5.	Rok Metličar, Sladka Gora (390)
6.	Jože Planinšek, sv. Jožef, Celje (360)
7.	Jože Horvat, Laško (269)
8.	Izidor - Dori Pečovnik, Berlin (185)
9.	Vinko Čonč, sv. Duh Celje (147)
10. Jože Kovačec, Polzela (144)
Nagrajeni bralci: Miha Kristan, Zavrh 54, Dobrna, Sla-
vica Veber, Loka 129, Loka pri Žusmu, Emica Zabukov-
šek, Levstikova 9, Rogaška Slatina. Prejeli bodo hišno da-
rilo NT&RC, ki ga dobijo na oglasnem oddelku naše hiše.
Št. 44 - 29. oktober 2003
INTERVJU
9
Anica iz čudežne
dežele
Na dan slovenskega igralca Borštnikov prstan celjski igralki Anici Kumer
Srečanje slovenskih gledališč, imeno-
vano po velikem igralcu Ignacu Borštni-
ku, se v Mariboru vsako leto konča na
lan slovenskega igralca in dramskih us-
varjalcev (29. oktober) in s podelitvijo na-
jrad in priznanj gledališčem in posamez-
nikom. Vrhunec predstavljata večer in pri-
^itev z razglasitvijo najvišje in najpre-
jtižnejše nagrade na gledališkem področ-
ju s podelitvijo Borštnikovega prstana za
^vljenjsko delo. Letošnja nagrajenka je
priljubljena igralka Slovenskega ljudskega
iledališča Celje, Anica Kumer.
Ljubiteljem celjskega gledališča je znana
po »smehu in solzah« iz številnih predstav,
Ise od sezone 1972/73, ko je vstopila v celj-
ansambel. Od tedaj je odigrala več kot
iio vlog, a kot pravi, jih ne prešteva in ne
zrezuje kritik za spomin. Gledališče je kot
fudežna dežela, po kateri se sprehaja in jo
oenehno nosi v srcu.
Že nekaj dni pred tem slavnostnim do-
godkom zlasti ljudje iz gledališkega sve-
ta najbrž sprašujete: »Kdo bo letošnji do-
bitnik prstana?« Se vas je ta slutnja kaj
dotaknila?
Niti sanjalo se mi ni o tem, da sem bila
predlagana za nagrado in nato med mnogi-
mi predlogi izbrana, zato me je telefonsko
obvestilo o nagradi dodobra presenetilo.
Zakaj?
Odgovor je en sam, preprost in iskren. Niti
dobro se nisem zavedala, da se v Mariboru
odvija vsakoletno Borštnikovo srečanje. Ker
Celjani nismo bili v izboru za tekmovalni ali
spremljevalni program na Borštnikovem sre-
čanju, sem dogajanja v Mariboru kar nekako
prezrla. Nehote. Predvsem zato, ker sem se
skupaj s kolegi (ki se jim je najbrž zgodilo
L^to) stopila s študijem za novo premiero na
našem odru. Študij, vaje dopoldne, zvečer,
pogovori s kolegi, režiserjem, iskanje nians
za nov lik ... in tako so minevali dnevi.
Kaj pripravljate?
Je skoraj že nared. Komedija Na kmetih,
Vinka Moderndorferja, ki je zmagala na na-
tečaju za »žlahtno komedijsko pero« na le-
tošnjih Dnevih komedije. V režiji odličnega
fežiserja Dušana Mlakarja nastaja predstava,
2a katero mislimo, da bo nasmejala občins-
tvo, ki ima komedije še posebej rado. Pre-
miera bo 7. novembra. Torej smo sredi naj-
večjega dela in priprav. Vsi drugi dogodki so
t^čas obrobni.
In vendar, ko je novica o nagradi pri-
fiirljala na dan, so se začeli oglašati tele-
'oni, čestitke igralcev, prijateljev, gledal-
cev... So bile iskrene?
Čutila in zaznala sem jih tako in prepriča-
li sem, da so tisti, ki so mi čestitali, tako
tudi mislili. Predvsem moji celjski kolegi in
gledališki kolektiv se iskreno veselijo z me-
'Jj, zato sem jim še posebej hvaležna.
Kdo je za nagrado, za vami, izvedel pr-
vi?
Seveda je bil to moj soprog Alfons Kumer,
Tli tudi ves čas mojega gledališkega us-
"^rjanja razumevajoče stoji ob strani. Se
zdi, da je bil novice celo bolj vesel kot
Proslavila bova skupaj in s kolegi.
Kaj menite o tako pomembni nagradi?
Da je to nagrada za življenjski opus! In
f^mislim, kako hitro so minila leta. In da se
potemtakem res nabralo veliko vlog in
^^'iko dni in let v gledališču, prepojenih z
po šminki in po gledaliških deskah.
, ••• in nagradami. Tudi teh se je kar ne-
nabralo. Na Borštnikovem srečanju
bili doslej nagrajeni že dvakrat.
vlogo Jacinte v Cankarjevem Pohujša-
v dolini Šentflorjanski v Korunovi režiji
"za Sestri, v režiji Zvoneta Šedlbauerja ...
Prva je bila Severjeva nagrada. Za Borštni-
kovima nato tudi nagrada Prešernovega skla-
da v Rističevi predstavi Tosca in za Jacinto v
Pohujšanju v dolini Šentflorjanski.
Takrat je bilo celjsko gledališče v jugo-
slovanskem vrhu. Obiskovali ste festiva-
le in odre po nekdanji Jugoslavije, nizali
uspehe, prejemali nagrade.
Drži. S Sterijinega pozorja v Novem Sadu
sem prinesla domov nagrado za Cankarjevo
Lepo Vido. Rada se je spominjam.
Kaj pa komedija? Do tod naštevate na-
grade za resne vloge.
Tak je bil pač repertoar. Komedija se je
znova v velikem metu vrnila na slovenske
odre šele v zadnjem času. Rada imam to
gledališko zvrst, ki zahteva od igralca ena-
ko, če ne še več truda kot katera druga pred-
stava. Pa saj igralec mora imeti dva obraza:
enega obrnjenega na smeh in drugega na
solze. Vmes pa je še na tisoče drugih odten-
kov.
Dva obraza. Tako se imenuje tudi vaše
gledališče, ki ga vodita s soprogom in pod
čigar imenom prirejate krajše predstave
in mjuzikle za otroke in odrasle. Se sme-
mo še česa nadejati?
To mi je, kadar mi čas v domači gledališki
hiši dopušča in nisem zasedena, v veliko ve-
selje. Skupaj s kolegi se lotimo kakšnega pro-
jekta in z njim gostujemo po slovenskih ma-
lih odrih. Tam, kamor velika gleda-
lišča ponavadi redko zaidejo
ali pa sploh ne. Takšna
predstava je bila
na primer
naša Gledališče na obisku. Za šolarje. Malo
poučno, malo zabavno.
Vrniva se h komediji. Ta zvrst vam leži,
pravite. Občinstvo pa ste s komedijo že
davno osvojili. Se spomnite?
(zvonki smeh) Mislite na obdobje Partlji-
čevih »ščuk«, komedij, ki se jim je občins-
tvo do solz nasmejalo, mene pa so mnogi še
dolgo dražili s stavkom, ki se ga ljudje spom-
nijo še danes: »Ne Franc, samo ne nocoj...!«
Je to dobro ali slabo, da se kakšen lik
igralca tako dolgo drži?
Igralec se mora znati od vsakega lika pra-
vočasno posloviti. Če ostane podoba med
ljudstvom, naj živi.
V Zagrebu so vam podelili nagrado zla-
ti smijeh za najboljšo komedijantko v pred-
stavi Vaje v slogu z Jurijem Sončkom. Kaj
pa Celje, kako se vam je znalo oddolžiti
za umetniško podajanje?
Prav te nagrade in priznanja so mi naj-
ljubša. Tukaj je moje gledališče, v tem me-
stu živim in z njim diham in če je moje delo
na odrskih deskah opaženo, če me ljudje na
cesti pocukajo za rokav in mi čestitajo za
predstavo ali vlogo, če me nagradijo z aplav-
zom, je to zame največja nagrada. Seveda
pa sem ponosna na podeljeno priznanje Mest-
ne občine Celje za izjemne umetniške do-
sežke, prav tako skrbno hranim zlati grb Mest-
ne občine Celje za življenjsko delo v gleda-
lišču. Pomeni, da sem
mestu nekaj dala,
zanj nekaj
naredila.
da sem bila zato opažena in nagrajena.
Celje je mesto komedije. Ima svoj festi-
val, Dneve komedije, in vi ste edini, ki ste
na tem festivalu dvakrat osvojili laskavi
naslov žlahtne komedijantke. Torej se niz
vaših nagrad daljša in stopnjuje. Do pr-
stana.
Občinstvo se bo spomnilo nagrajene vlo-
ge Mici v Hočevarjevi komediji Smejči, v
režiji Francija Križaja. Lik starejše ženske
iz socialno šibkejšega okolja sem iskala med
ljudmi v okolju, kamor se mora igralec po-
gosto ozreti, če hoče biti pristen na odru.
Mici imam še vedno v srcu.
Drugič pa sem postala žlahtna komedijantka
kot Ana Andrejevna v Gogoljevem Revizor-
ju, pod katerega režijo se je podpisal Matija
Logar.
Pravite, da navdih za vlogo iščete v
vsakdnjem življenju, s študijem, pogo-
vori z režiserji predstav, s kolegi igralci
- in na počitnicah doma in po svetu.
(spet eden tistih njenih prisrčnih smehov)
To, slednje, pa je najlepše. Ko se gledališka
vrata na koncu sezone zapro in ko z možem
z najinim zvestim avtodomom odrineva od-
krivat nove dežele, nove ljudi, širna obzor-
ja, obiskovat predstave po svetu in se na lastne
oči prepričat, kaj je v špici italijanskega škor-
nja in navzgor po Italiji, pa naprej, po Slo-
vaški, kar sva raziskovala to poletje. Vsako
leto greva drugam ali pa se kdaj pa kdaj kam
tudi vrneva. To naju bogati. Na teh poteh,
ko odmislim delo v gledališču, se mi »nala-
gajo« podobe likov za nove sezone.
Delali ste tudi izven domače hiše. Na
primer s Tomažem Pandurjem. Kakšno je
bilo to obdobje?
Kar štiri sezone smo se tedaj družili z
ekipo Divine komedije in s tem ansamb-
lom sem potem gostovala v Venezueli in
Nemčiji. Spet nova obzorja, bogate izkuš-
nje, prijateljstva, spomini. Takoj, ko bom
imela kak prost večer v gledališču, si bom
šla ogledat njegovo najnovejšo predstavo
v Ljubljano.
Kaj pa domače, celjsko gledališče. Kje
je danes v vaših očeh, ko ste velika igral-
ka in slavljenka Borštnika 2003?
(prisrčno, iskreno in s kančkom nostalgi-
je) Oh, moje ljubo gledališče ... je v mojem
srcu še vedno tam, kot je bilo tisti dan, ko
me je ansambel vzel pod svojo streho. Meni
je najljubše. Tu imam prijatelje, s katerimi
sem delala od vsega začetke, pa nove, mlaj-
še kolegice in kolege, s katerimi, moram re-
či, se dobro razumemo in dobro delamo.
Ste kdaj šteli, prešteli vloge, ki ste jih
odigrali v svoji karieri?
Nisem. Veliko jih je bilo. To vem. Toda ne
izrezujem in ne spravljam kritik, časopisnih
člankov ali fotografij. Mnogi to počno. Jaz
ne. Tako kot ima vsakdo svoj način učenja
vlog in iskanja lika. Jaz se besedilo naučim
prej, da me na vajah to ne obremenjuje več in
da se lahko nato v celoti posvetim igri in reži-
serjevim napotkom. Tako mi pač ustreza.
Nocoj, ko boste stali na odru maribor-
skega gledališča in prejemali v dar prstan
za življenjsko delo v gledališču, kakšne
besede boste izbrali, izrekli pred občins-
tvom?
Kratka bom. Najbrž bo po meni vel svoje-
vrsten nemir. A vnaprej lahko povem le to,
da se nameravam zahvaliti ljudem, ki so bili
moji mentorji, učitelji na začetku, soustvar-
jalci skozi mojo kariero in zvesti in iskreni
prijatelji. Predvsem se bom zahvalila kole-
gom iz celjskega gledališča, na katere bom
mislila s spoštovanjem in ljubeznijo.
MATFJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Št. 44 - 29. oktober 2003
10
INFORMACIJE
V	mariborskem podjetju Projekt MR inženi-
ring in trebanjskem Trimu, ki sta ob Ašker-
čevi ulici v Celju s skupnimi močmi zgradila
prvo pravo poslovno središče v mestu, že
odštevajo dneve, ko bodo lahko končno od-
prli vrata Celeiaparka. Glede na vse, kar
čaka obiskovalce v notranjosti zgradbe, bo-
do z njimi dneve do 11. novembra gotovo
začeli odštevati tudi mnogi Celjani.
V	Celeiaparku bo od skupno 28.230 kva-
dratnih metrov neto površin slaba četrtina
namenjena trgovski dejavnosti. Največjo tr-
govino, ki bo merila preko tisoč kvadratnih
metrov, bo v pritličju imel Spar, ki bo, vsaj za
sedaj, v Celeiaparku tudi edini trgovec z živi-
li. Poleg Spara bo še cela vrsta prodajaln z
najrazličnejšo ponudbo, med katerimi bodo
prevladovale predvsem tiste s tekstilnimi iz-
delki: ljubljanski Tekstil in podjetje Ecum bo-
sta imela kar po dve trgovini, oblačila, metr-
sko blago ter obutev pa bodo ponujali še Ju-
stina Brence, Papillon in Borovo-Priora. V
pritličju bodo še Odeja s programom za gos-
podinjstvo, drogerija Beauty vvorld, Slowatch
z izbranim programom ur in izdelkov iz zlata,
izdelki Chicca in nogavice Fabiani, Agrokor-
jeva cvetličarna ter kavarna in slaščičarna.
Več kot 260 kvadratnih metrov pa bo zased-
la poslovalnica Bank Austria Creditanstalt.
Oblačila bodo ponujali tudi v dveh prodajal-
nah v prvem nadstropju, kjer bo tudi okrog
200 kvadratnih metrov velika prodajalna
podjetja Udo s sedežnimi garniturami. V os-
talih trgovinah bo podjetje Refan ponujalo
točene parfume, podjetje Perla modni na-
kit, podjetje Volna pa bo imelo kar 142 kva-
dratnih metrov veliko prodajalno z volno. V
prvem nadstropju bo tudi restavracija, ki bo
merila 240 kvadratnih metrov.
Do odprtja Celeiaparka sta še manj kot dva tedna.
Spar bo v Celeiaparku imel preko tisoč
kvadratnih metrov veliko trgovino z živili.
POZOR, HUD PES
Ne za na vile
ne za na grablje
Prijatelj, t.i. kulturnik,
pristopi k meni in mi re-
če: »Posluš, pa kak hud pjes
si ti, če pa v tehle svojih
člankih nisi še niti enkrat
konkretno popljuval koga,
ki bi si to zaslužil?« Ni edi-
ni, ki mi je to rekel. V kro-
gih, ki me poznajo oseb-
no, veljam namreč za tak-
šnega, ki stalno nekaj laja,
ki ni nikoli zadovoljen, ne-
kateri me imajo tudi za stra-
šansko konfliktno oseb-
nost, pa še za tipa, ki kar
naprej nekaj klobasa. Ne-
kaj sem mu sicer zabrusil
nazaj, on že ve kaj, bom
pa malenkost tole pojasnil,
ob vnovični uporabi cjelš-
čine.
Ko sem bil majhen, sem
bil zelo neroden. Naš oče
je kar naprej nekaj zidal, po-
pravljal, premetaval sem in
tja, sadil, ograjeval, skrat-
ka prčklal. Za njegove pod-
vige je običajno potreboval
tudi asistenta, kot njegov sin
pa sem bil za to nalogo pač
primerna, brezplačna delov-
na sila. Običajno sem stal
ob njem »kot lipov Bog«,
oče pa mi je vsakih petnajst
minut rekel, naj mu podam
to ali ono, da naj mu nekaj
držim, ko je bil dobre vo-
lje, se je enkrat samkrat spo-
zabil, da mi je dal v roke
kladivo, češ naj zabijem že-
belj. Seveda sem ga po pr-
stih. Na koncu opravljene-
ga dela je pojasnjeval moji
mami, da nisem »ne za na
vile ne za na grablje«. Če pa
je bil slabe volje, mi je re-
kel, da »stojim tam kot bu-
kov kurac«.. Pravzaprav se
ni motil, ko bi samo vedel,
kako brezvezno sem še po-
čutil v vlogi mladega moj-
stra, tam sem namreč prvič
občutil, kako temeljito lah-
ko čas najeda človeka,
Naj zdaj odgovorim ti-
stim, ki si tako zelo želijo,
da nekdo »pove svoje« ti-
stim, ki naj bi se jim. Pred
leti sem namreč sodeloval
pri vsaki »svinjski procesi-
ji« v mestu, takšni pač, za
katero sem imel notranji
občutek, da sodi v mestni.
urbani, kulturni okvir v naj
širšem smislu besede, sevq
da pa nikakor ni smela im^
»govejega pridiha«. Ob tak-
šnih zadevah človek spoz.
na širok diapazon ljudi,
pri zadevi sodelujejo iz raz-
ličnih nagibov. Pravo resni-
co, zakaj so zraven, prav-
zaprav nikoli ne slišiš, sča-
soma pa dobiš občutek, za-
kaj nekdo nekaj počne ia
govori, da ne rečem »gob-
ca«. Če se je še pred čason;
dalo karkoli pametnega na-
rediti, idealistično rečeno,
»za Celje, za mlade ali pa
za to, da se nekaj dogaja((,
ker je pač bilo tam naokrog
nekaj ljudi, ki so v sebi še
premogli kanček entuziaz-
ma in so kaj storili tudi za
majhen denar, s katerim ss
niti niso preveč obremenjen
vali; kot sem že dejal, bila
je še nekaj idealizma v vsem
skupaj, ta se je občasno tui
di finančno izplačal. Zad^
nja leta v Celju so v smislu
kulturne politike obdobji
pobarbarjenja meščanovli
Odnos do kulture v Celju |
na relaciji oblast-kulturi
skoraj identičen odnosu n|
relaciji oblast-nezaposlei^
Denar, namenjen za kultu-i
ro, se a priori smatra za ra
^ubljenega, vložek v kulti<
rb pa kot vbogajme za neke
mfargihatce, obskurnež^
delomrzneže, parazite in
kar je še podobnega. Vse t|
ste proslave in nagrade,
jih potem delijo tam na«
krog, so ena navadna sve-j
tohlinska pizdarija. Edinoj
kar me veseli, je to, da jej
Celje in njegovo mestno jej
dro dokončno crknilo. Vej
seli me, da so zdaj pričeli^
tem premišljevati tudi tisq
ki so se prej, ko so še bi
»ponosni lastniki« mestnih
lokalov, kot purani spreha
jali po mestu (so tudi izje;
me, da ne bo pomote) i"
imeli do kulture enak o(|
nos, kot sem ga zgoraj op'
sal. Paradoks je, da so o kul
turnih prireditvah priče*
premišljevati ravno ti drib
ci.
Dolžan sem še konkrel
no, po cjelsko odgovoriti n
konkretne obtožbe o mo)
brezjajčnosti. Nikogar men
strah niti ne želim biti kri
vičen do kogarkoli, preve
va me le občutek, da v CeljiJ
vse skupaj ni »ne za na vil^
ne za na grablje«. Ko jih nU
ne opijanjenost z egom i'
na humusu konča, kar tja sd
di, bo vse skupaj spet ime'!
smisel. Takrat bom spet
jal v tisti smeri!
MOHOR HUDEJ
Št. 44 - 29. oktober 2003
AKTUALNO
11
Vikendasi - nadloga ali
nov razvoj?
Počitniška naselja na Pohorju zaželena - razen na Padeškem Vrhu. Upravičeni pomisleki ali fovšija?
Lepota, tišina in bogas-
(vo pohorskih gozdov kot
jiagnet privlačijo ljudi iz
doline. Veliko jih je, ki že-
lijo imeti tukaj svoj stalni
prostor, kamor lahko priha-
jajo ob prostih koncih ted-
ja, med dopusti ali po tež-
liein dnevu. Mnogi so to že-
ljo uresničili z nakupom
jemlje in izgradnjo počit-
niške hišice. Če so jih Po-
liorci pred leti sprejeli, se na-
nje navadili in zaživeli sku-
paj z njimi, danes povsod
niso več tako odprti in pri-
pravljeni na nove vikenda-
je.
Prve počitniške hišice so
zrasle pred desetletji kar brez
zazidalnih načrtov - tam, kjer
K je ustavilo oko meščana
in kjer je bil lastnik zemlje
pripravljen na prodajo. Te se
niso otepali, saj denar ved-
no prav pride. Šele ko je bila
kupčija opravljena, se je pre-
oekateri novopečeni lastnik
zavedel, da do bodoče hiši-
ce ni ceste, da je treba nape-
jati vodo, elektriko, da ni ka-
nalizacije, telefona... Pogo-
So so potem te probleme re-
ševali skupno z domačini in
neredko so s papirji vešči
meščani z dobrimi zvezami
pospešili sicer dolgotrajne po-
stopke za pridobitev tega ali
onega. Vsi so imeli korist, iz
skupnega dela pa so se mar-
sikje razvila prijateljstva...
Razvoj je šel naprej in ra-
sti so začela prva počitniška
naselja. Najstarejše je zraslo
na Resniku že pred več kot
35 leti. Še danes je z 38 hiši-
cami največje, večina lastni-
kov pa je prišla iz Celja. Drugo
največje naselje je na Skomar-
ju s 26 hišicami, sledi izra-
zito turistično naselje Nune,
kjer je trenutno 23 hišic, par-
cel pa je skupno 50, številni
bungalovi na Rogli, pa nase-
lja v Gorenju, Križevcu...
Skupno je na Zreškem Pohor-
ju danes 256 počitniških hi-
šic, od tega jih je 174 raztre-
senih izven naselij. Na vitanj-
skem delu Pohorja jih je za-
nemarljivo malo, niti 10.
Potem pa se je Občina Zre-
če prvič resno lotila priprav
na izgradnjo novega počitniš-
kega naselja. Na Padeškem
Vrhu v krajevni skupnosti Go-
renje. Tu pa se je vse never-
jetno zapletlo.
Razdeljeni
Padežani
Poleti je zreški občinski
svet po večletnem prelaganju,
razlaganju, spreminjanju in
dopolnjevanju sprejel odlok
o zazidalnem načrtu strogo
določenega območja na Pa-
deškem Vrhu. S tem so omo-
gočili izgradnjo 13 počitniš-
kih hišic. Del Padežanov, ki
je najprej pisal peticije in zbi-
ral podpise nasprotovanja
predvideni gradnji se je po-
tem, ko tudi upravno sodiš-
če ni razsodilo v njihov prid,
odločil še za tožbo na vrhov-
nem in ustavnem sodišču. Kaj
se torej dogaja na Padeškem
Vrhu?
Zgodba je na videz prepro-
sta. Stebernakovi želijo pro-
dati del svoje zemlje, da bi
lahko obnovili kmetijo: »Tu
v hribih je življenje težko.
Do denarja lahko prideš le s
tistim, kar pridelaš ali če kaj
prodaš. Naša dva sta se s tre-
mi otroki odločila, da bosta
ostala doma in bi si rada z
denarjem od prodaje gozda
naredila hišo. Že od začetka
delamo vse po predpisih, po
navodilih občine, zato sem
prepričana, da gre pri 6-let-
nem sporu verjetno le za fov-
šijo,« opisuje svojo stran
zgodbe prodajalka gozda Šte-
fanija Stebernak.
In kaj bi naj zraslo na pro-
dani zemlji? Prvotna razmiš-
ljanja o gradnji stanovanjskih
hiš ali športnega igrišča so za-
radi nasprotovanj kmalu
opustili, nič bolje se ne godi
načrtovanemu počitniškemu
naselju. Čeprav so najprej
predvideno število hišic pre-
polovili, čeprav so pri načr-
tovanju posega v naravo v ce-
loti upoštevali pogoje, ki jih
je v soglasju opredelil zavod
za varstvo naravne dedišči-
ne in so navedeni tudi v po-
sebni študiji o vplivih na oko-
lje. Ob tem so natančno do-
ločili velikost hišic, videz in
gradbeni material. Predviden
je vodovod, kanalizacija,
električna in telefonska na-
peljava, prometna ureditev,
zbiranje odpadkov in celo či-
stilna naprava.
Nasprotnike izgradnje pa
vse to sploh ne zanima. Od-
ločno nasprotujejo vsakemu
posegu v prostor, češ da bo s
priseljenci prišel na Padeški
Vrh tudi hrup, odpadki in dru-
gačen način življenja. Bojijo
se, da ne bo ostalo pri 13 hi-
šicah, bojijo se, da v njih ne
bodo živeli stalni vikendaši,
ampak da jih bo kdo pokupil
in oddajal smučarjem in tu-
ristom...Ali kot pravi Mira
Hren, ki je doma v neposred-
ni bližini bodočega naselja:
»Ljudje bodo prišli od kdo ve
kod, sem jgor bodo hodili žu-
rat in vprašanje je, kaj se bo
čez nekaj let tukaj razvilo. Mi
tukaj živimo, smo neposred-
ni sosedje, in vse to bomo mo-
rali prenašati. Bojim se, da bo-
mo na koncu mi postali vi-
kendaši. Naše nasprotovanje,
vsa naša prizadevanja so na-
letela na gluha ušesa. Vse de-
lajo kar preko nas.«.
Ampak sestanke, pogovo-
re, usklajevanja in podobno,
ki so se zvrstili v zadnjih le-
tih, je danes že težko prešte-
ti. Marsikatero pripombo
krajanov so tudi upoštevali.
Ima torej prav prodajalka goz-
da? Ali pa je z odgovorom
bolje počakati na razsodbe
sodišča?
Za oživitev
Rakovca
Medtem ko se na Padeškem
Vrhu kot hudič križa bojijo
vikendašev, pa imajo do mo-
rebitnih gradenj v nekdanji
glažutarski vasici Rakovec
povsem drugačen odnos ta-
ko ljudje kot Občina Vitanje.
Samo ena hiša je še živa v tem
kraju, vsi pa si želijo, da bi
se tja vrnilo življenje, ali kot
pravi eden izmed možnih in-
vestitorjev Herman Kle-
mene: »Če ne bomo pripe-
ljali v Rakovec novega živ-
ljenja, bo vse propadlo, do-
lino bo zaraslo grmovje in
drevje, stare stavbe se bodo
podrle in od nekdaj cvetoče-
ga kraja ne bo ostalo nič.«
Tu se torej ne bojijo viken-
dašev, ne bojijo se ljudi iz do-
line, ne hrupa ne odpadkov.
Zapuščenost je namreč huj-
ša od vsega, kar s seboj pri-
nesejo ljudje.
MILENA B. POKLIČ
ANKETA
Na dveh bregovih
Večina vikendašev na Po-
horju se je vživela v okolje
in s stalnimi sosedi živi v
sožitju. Kako pa se bo go-
dilo vikendašem na Padeš-
kem Vrhu? Naša anketa je
zgovorno pokazala, da jih
del krajanov z veseljem pri-
čakuje, del pa jim odločno
nasprotuje.
Milan Stebernak, Padeš-
ki Vrh:
»Za prodajo gozda smo se
odločili, ker želimo postaviti
na noge kmetijo. Prijavili smo
se na občinski razpis in bili
izbrani. Nekateri vaščani pra-
vijo, da niso o vsem tem nič
vedeli. To ni res. Verjetno so
mislili, da zadeve ne bomo
znali pripeljati tako daleč.«
Marko Ravnjak, Padeški
Vrh:
»Jaz pravim, naj vikendi
bodo. Več nas bo, manjši bo-
do samoprispevki na obča-
na, pa še kmetijske pridelke
bi lahko potem njim proda-
jali. Pravijo, da bodo prišli
tujci - pa saj smo vendar vsi
ljudje. Če bodo zgradili otroš-
ko igrišče, bo to dobro tudi
za naše otroke. Da ne ome-
nim sofinanciranja čistilne
naprave, ki bo v kratkem itak
potrebna. Ne razumem, da
nekateri gledajo tako ozko.«
Jože Bovčtk, Padeški Vrh:
»Vsak lahko proda, kolikor
pač ima. Mislim, da ne bi bi-
lo nič narobe, če bi se kaj na
novo gradilo. Mene to prav
nič ne moti. Bolj me moti,
ker pravijo, da smo vsi kraja-
ni proti vikendašem. To ni res,
saj ima vsak svoje mnenje.«
Marjan Verdnik, Padeški
Vrh:
»Z gradnjo se ne strinjam, ker
nas sploh niso nič vprašali. Za-
to se tega po svojih močeh ote-
pamo. Najprej se je govorilo o
19 vikendih, potem je spome-
niško varstvo reklo največ 10,
sedaj pa so prišli do številke
13. V končni fazi bo čez 10 let
tukaj že 50 vikendov, podob-
no kot v naselju Nune.«
Franjo Preložnik, Padeš-
ki Vrh:
»Cesta gre ravno skozi na-
še dvorišče, nasproti naše hi-
še pa bo stala čistilna napra-
va. Nihče pa nas ni prav nič
vprašal. Poglejte primer na-
selja Nune. Tam so bili vča-
sih trije vikendi, danes jih je
čez 50. Počasi bo tudi tukaj
zraslo podobno veliko nase-
lje. Tukaj živimo drugače kot
v mestu. Garaž nikoli ne za-
klepamo, potem jih bomo
očitno morali.«
ROZMARI PETEK
Št. 44 - 29. oktober 2003
12
Čarovnice
bodo plesale
Noč čarovnic na Starem gradu, v številnih lokalih in v
MCC
v Sloveniji zelo dojemlji-
vo privzemamo ameriška
praznovanja. Ob valentino-
vem je med najbolj priljub-
ljenimi v zadnjih letih praz-
novanje noči čarovnic, ame-
riškega hallovveen.
Zavod za turizem Celje tudi
letos pripravlja na Starem gra-
du nad Celjem Ples čarovnic.
Seznam nastopajočih je res
dolg. Nastopili bodo člani
Plesnega vala Celje in Plesne-
ga foruma. Dvorec Trebnik
se bo predstavil s starimi igra-
mi, vedeževalcem s kristali
in stojnico z izdelki. Turistič-
no društvo Celje bo uprizo-
rilo spopad demonov, kultur-
no društvo Zagrad pa bo pri-
pravilo hišo strahov. Ob stoj-
nicah se bodo predstavile do-
bre in zle čarovnice. Osnov-
na šola Hudinja bo pripravi-
la prikaz eksperimentov. Os-
novna šola Ljubečna pa bo
uprizorila igrico Najboljša
čarovnija. Sodeluje tudi Sred-
nja strokovna in poklicna šola
Celje, kjer so dijaki sešili ča-
rovniške halje, dijakinje, ki
obiskujejo na šoli smer za
kozmetičarke, frizerke ter ši-
vilje, pa bodo prisotnim po-
magale pri čarovniškem li-
čenju tudi med prireditvijo
samo. Srednja ekonomska šo-
la Celje pripravlja likovno de-
lavnico, Gimnazija Celje-
Center pa čarovniški hip-hop.
Celjani bodo tako dostojno
proslavili noč čarovnic, med
katero bo zvečer za plesno
glasbo poskrbel ansambel
Journal. Prireditev se bo pri-
čela v petek ob 15. uri, traja-
la pa bo do 23. ure. Na grad
bodo tudi za to prireditev
brezplačno vozili avtobusi,
z odhodom s stare avtobusne
postaje.
V petek bo čarovniška pri-
reditev tudi v Mladinskem
centru Celje, kjer bo zbrane
od 19. ure naprej navduše-
val čarovnik Marlizz s prija-
teljem - opico Vilijem in asi-
stentko Majo, s katero sta še
zadnji potujoči par umetni-
kov v Sloveniji. V prvem de-
lu predstave je program hu-
moristično obarvan, bogat z
rekviziti, živalmi in čarovni-
jami, pri katerih sodelujejo
najmlajši. V drugem delu pa
čakajo prisotne točke velikih
iluzij, prenos misli, lebde-
nje, klicanje duhov ...
Več zabavnih prireditev, na
katere vabijo tudi našemlje-
ne čarovnice, pripravljajo tu-
di v številnih gostinskih lo-
kalih.
BRST
Z lanske noči čarovnic na Starem gradu.
Tudi štorski šolarji v
druščini eko šol
V	osnovni šoli v Štorah
so minuli četrtek podpisali
listino in se s tem vključili
v nacionalni projekt »Eko
šola kot način življenja«.
Ob tej priložnosti so učen-
ci pripravili prisrčen program
in vanj vpletli tudi poglavja
in življenja svetovne popot-
nice Alme Karlinove, ki ima
svoj grob na Svetini. Predsta-
vili so znak, s katerim OŠ Štore
vstopa v ta naravovarstveni
projekt slovenskih osnovnih
in srednjih šol. Med številni-
mi likovno utemeljenimi
predlogi, prispelimi na nate-
čaj, so izbrali tistega, ki ga je
izdelala učenka sedmega raz-
reda Ana Urisk.
V	skrbi za okolje so se učen-
ci v tem šolskem letu lotili
prometne onesnaževalne
problematike in vanjo vklju-
čili tudi varnost na poti v šo-
lo, ekološko zavest pa vgra-
jujejo tudi pri vseh ostalih uč-
nih vsebinah.
O pomembnosti varovanja
šolskega in krajevnega okolja
je zbranim na slovesnosti spre-
govoril štorski župan Franc
Jazbec in eden od podpisni-
kov eko listine, nacionalna
koordinatorka v tem projektu,
Nada Pavšer, pa je svojo nalo-
go opravila tako, da je v Štore
poslala pozdravno pismo.
Ta pomembni dogodek a
obeležili tudi družabno, \
je ravnatelj OŠ Štore Franj
Rumpf po sklepnem dejanj
prireditve povabil učenci
učitelje, starše in ostale nai
zoče k skromnemu prigri]
ku in klepetu.
M,
Foto: ALEKS ŠTERI
Simpatičen program ob podpisu listine so pripravili učenci OŠ Štore.
Celjani s Srbi in Romuni
Delegacija Mestne obči-
ne Celje je bila minuli te-
den na obisku v nekoč po-
brateni srbski Čupriji in v
Romuniji, kjer z mestom
Targu- Jiu navezuje partner-
ske odnose.
Celje in Čuprija v zadnjem
času vnovič dobro sodeluje-
ta. Ob njihovem zadnjem obi-
sku v Sloveniji, junija letos,
jim je celjska občina poda-
rila avto za odvoz komunal-
nih odpadkov. Za Celjane pa
je bil posebej zanimiv obisk
v čuprijski šoli za mlade glas-
bene talente, ki je ena red-
kih te vrste v svetu. Delo go-
jencev bomo Celjani spoznali
ob občinskem prazniku, ko
naj bi nastopili v Celju."
V Romuniji so bili Celjani
gosti župana mesta Targu-Jiu,
Florina Circiumaruja. Eno
bolj razvitih romunskih mest
ima 98 tisoč prebivalcev, bo-
gato zgodovino, univerzo,
najsodobnejše gledališče v dr-
žavi in kar 20 lokalnih časo-
pisov. Občinska delegacija si
je ogledala mesto, tamkajš-
njo športno in komunalno
infrastrukturo, stekli pa so tu-
di prvi dogovori o sodelova-
nju na kulturnem, športnem
in še kakšnem področju. Žu-
pana obeh mest sta se dogo-
vorila, da naj bi Targu-Jiu po-
stalo partnersko mesto Mest-
ne občine Celje. Romunska
delegacija naj bi Celje obi-
skala še pred koncem leta.
Takrat se naj bi tudi natanč-
neje dogovorili o partner-
skem sodelovanju. BRST
V šoli za mlade glasbene talente v Čupriji so se Celjani dogovorili, da bodo gojenci v Celju nastopili ob
občinskem prazniku, aprila prihodnje leto.
Certifikati za
maserje in pedikerj^
V Srednji zdravstveni šoli Celje so pred kratkim p
delili prve certifikate nacionalne poklicne kvalifikac
je za maserje in pedikerje.	j
Prve cerfitikate so podelili 45 maserjem in 18 pedikef
jem. Srednjo zdravstveno šolo Celje je namreč Ministrš
tvo za delo, družino in socialne zadeve izbralo in potrdili
za izvajalca preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnil
kvalifikacij maser/maserka in pediker/pedikerka. V ta na
men je morala šola usposobiti dve svetovalki, ki pomagi
ta kandidatom v postopku. To sta Smilja Pevec in Marjal
Šantej. Srednja zdravstvena šola Celje je delegirala tu(
nekaj svojih sodelavcev in sodelavce iz Splošne bolnišn
ce Celje, Zdravstvenega doma Celje in Zdravilišča Lašl
na izobraževanja na Andragoški center Slovenije za člai
komisije, ki preverja in potrjuje strokovna znanja, spri
nosti in veščine v obsegu, ki jih je potrdil Strokovni svet
katalogu na nacionalni poklicni kvalifikaciji maser in (i
diker. Trenutno je devet članov.	S
Celjani se učijo
računalništva
Ob Tednu vseživljenjskega učenja so v Srednji ekond
ski šoli v Celju organizirali šest brezplačnih mini račun
niških delavnic različnih programov. Bile so presenetljiv
dobro obiskane, tako da so morali kar nekaj kandidati
žal, odsloviti. Struktura udeležencev je bila zelo pestra, l<
kaže na izredno zanimanje prebivalstva Celja in širše oko
ce po izpopolnjevanju različnih znanj. Mnogi so se odloi-'
li, da pridobljeno znanje dopolnijo na nadaljevalnih tef;
jih, ki jih bodo organizirali prek celega leta. Šola ima šf'
sodobno opremljene računalniške učilnice s po šestnajs'
mi delovnimi mesti, kar omogoča kakovostno delo pod stn
kovnim mentorstvom izkušenih predavateljev.	^
Št. 44 - 29. oktober 2003
13
Bo bazna postaja v
Trnavi legalizirana?
petkovi ustni obrav-
ivd v Upravni enoti Žalec
ugotovili, da Mobitel raz-
laga s popolno dokumen-
[ijo za izdajo dovoljenja
I bazno antensko posta-
V Trnavi,
minuli teden je svet Kra-
iiie skupnosti Trnava zah-
fal, da Mobitel odstrani
^no antensko postajo, ki
[tri leta stoji na strehi hme-
irskega doma, svojo zah-
vo pa so podprli z 250
idpisi krajanov. V UE Ža-
[so ugotovih, da je bazna
postaja že postavljena in da
gre samo za legalizacijo po-
stopka. Iz strokovne ocene
o vplivih elektromagnetnih
sevanj pa izhaja, da so se-
valne obremenitve ob upo-
števanju najbolj neugodne-
ga vremena na tej lokaciji
pod mejnimi vrednostmi, ki
jih določa uredba o elektro-
magnetnem sevanju v bival-
nem in naravnem okolju za
nove vire elektromagnetnih
sevanj. Največji oziroma
najneugodnejši horizontal-
ni odmik v osi znotraj sek-
torja znaša 17 metrov, ver-
tikalni odmik oziroma vpliv
pa 6 metrov od spodnjega
roba antene. V območju ho-
rizontalnega radia ni sosed-
njih objektov.
Investitor, torej Mobitel, je
na ustni obravnavi predložil
še poročilo o dejanskih me-
ritvah delovanje bazne posta-
je v Trnavi, ki ga je minulo
nedeljo izdelal Inštitut za va-
rovanje zdravja. V poročilu
piše, da bazna postaja v Tr-
navi nima večjega vpliva na
okoliške objekte.
Kot stranka v postopku,
ki nasprotuje bazni posta-
ji, je nastopala občina Bra-
slovče, ki mora do 24. no-
vembra predložiti dokaze
za svoje trditve. Šele takrat
bo upravni organ dokonč-
no odločil o zahtevi inve-
stitorja. Sicer so o proble-
matiki baznih postaj v Spod-
nji Savinjski dolini sprego-
vorili na koordinacijskem
sosvetu, ki ga je načelnik
Upravne enote Žalec Mar-
jan Žohar sklical včeraj po-
poldne.	US
Še letos bodo vlili dvatisoči zvon
v Feniksu v Žalcu vsa-
jleto vlijejo okoli 80 do
Jzvonov, od najmanjših,
žkih okoli pet kilogra-
DV, do najtežjih, ki pre-
dajo dve toni. Doslej so
ili že preko 1.850 zvo-
IV, tako da že letos pred
incem leta pričakujejo
itev dvatisočega zvona,
naj bi zvonil v cerkvi v
licu.
Doslej najtežji zvon je teh-
12.400 kg in visi v cerkvi v
ilitu, vlili pa so tudi štiri
Ije od dveh ton, ki visijo
,zvonijo v cerkvah v Novi
ifti, Šentilju pri Mariboru
rv pravoslavnih cerkvah v
elini in Doboju.
Ob vlivanju zvonov pote-
50 pravi mali obredi tistih,
ga naročijo. Tako je pred
stkim Feniks obiskala več-
skupina vernikov iz Sveti-
nja v Jeruzalemskih goricah,
ki je prisostvovala vlivanju
novega zvona za domačo cer-
kev, nato pa so v jedilnici pri-
pravili simbolično zakusko.
TV
Gostje iz Svetinja ob ogledovanju že goiovih zvonov na dvorišču Feniksa.
NA KRATKO
Prvo društvo turističnih
vodniicov
VELENJE - Na pobudo Turistično-inforraacijskega cen-
tra Mestne občine Velenje in nekaterih turističnih vodnikov
so v petek ustanovili novo Društvo lokalnih turističnih vod-
nikov Velenje, ki je prvo tovrstno društvo v Sloveniji. V
društvu so vključeni lokalni turistični vodniki, ki so zaklju-
čili izobraževanje za lokalne vodnike v organizaciji TlC-a
Velenje ali pa so naziv pridobili v okviru Pharovega projek-
ta »Usposabljanje turističnih vodnikov na območju Savinj-
ske regije«. Pridružili so se jim tudi vodniki, ki so usposab-
ljanje za turističnega vodnika uspešno zaključili pri Gospo-
darski zbornici Slovenije. Udeleženci so na prvem srečanju
spregovorili o pravilih društva, sprejeli program dela za leti
2003 in 2004 in obravnavali predlog Odloka o turističnih
vodenjih v Mestni občini Velenje.
Glasbeni abonma
ŽALEC - Zavod za kulturo, šport in turizem do prihod-
njega petka sprejema prijave za vpis v glasbeni abonma. V
Domu II. slovenskega tabora bodo ponudili pet abonmaj-
skih koncertov, in sicer bo novembra nastopil klavirski trio
Čajkovski. Decembra bosta koncert pripravili japonska so-
pranistka Mayumi Kamei in pianistka Magdalena Navod-
nik, januarja bo nastopil slovenski Trobilni trio Bum, fe-
bruarja hrvaški pianist Lovro Pogorelič, marca pa Godalni
kvartet Tartini. Večina izvajalcev ima na sporedu dela sve-
tovno priznanih avtorjev. Vpis glasbenega abonmaja je mo-
žen v upravi žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem v
Domu II. slovenskega tabora.	US
Še več zazidalnih parcel na
Vranskem
VRANSKO - Na Vranskem so v četrtek pripravili prostor-
sko konferenco, ki je po novem Zakonu o urejanju prostora
obvezna. Na njej so razpravljali o predlogih poseganja v
prostor, o namenih sprememb in o dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgoročnega načrta za obdobje med leti 1986 in
2000 ter srednjeročnega družbenega načrta občine Žalec za
območje Občine Vransko. Na konferenci so predstavili 43
individualnih pobud za spremembo prostora. Med njimi so
bile najpogostejše pobude za spremembo kmetijske parce-
le v stavbno, za pomožno gradnjo itd. Na Občini Vransko
sprejemajo pobude še do 15. novembra, tiste, ki bodo priš-
le po tem datumu, pa bodo predlog naslednjih obravnav čez
tri ali štiri leta.	BA
Zlati da zakoncev Umbreht
^^rezija in Rafko Umbreht iz Andraža nad Polzelo sta si na zlatoporočni maši po-
^no obljubila zvestobo in predanost. Skupaj z njima so se veselili njuni trije otroci
^i, Franc in Irena z družinami, v katerih je tudi sedem vnukov, na praznovanju pa
''ili tudi številni sorodniki in prijatelji.
r^^fko je Andražan, Terezija pa se je na njegov dom primožila iz sosednje vasi Lovče.
Njena kmečkega dela sta nadaljevala delo svojih staršev na srednje veliki kmetiji. Uspe-
r sta kmetovala, tako da sta sinu Francu, ki je ostal doma, pustila dobro podlago za
^^Ijnje delo. Kljub obilici dela se je Rafko rad udejstvoval pri aktivnostih v krajevni skup-
in občini Žalec. Sedaj sta še dokaj dobrega zdravja, z veseljem pomagata pri delu,
'^^Ika na minula leta se ozirata z zadovoljstvom, v prihodnja pa z optimizmom. TT
Zlatoporočenca Umbreht
Gradnja krožišča
Pri uvozu k trgovskemu centru Mercator v Levcu je gradnja krožišča v največjem
razmahu.
Gradnja krožišča bo stala nekaj več kot 100 milijonov tolarjev. Večino denarja bo prispe-
vala družba za državne ceste, v žalski občini bodo dodali 21 milijonov, v trgovski družbi
Mercator pa 10 milijonov tolarjev. Že nekaj časa je s parkirišča trgovskega centra proti
Celju odprt tudi nov izvozni pas. Po načrtih bodo hkrati s celjskim zahodnim priključkom
na avtocesto od Levca do Medloga zgradili še pešpot in kolesarsko stezo. »Naložba poteka
v skladu z načrtom. Vmes je bilo sicer nekaj sporov s posamezniki, lastniki parcel ob
krožišču. V občini smo naredili vse, da bi naložbo čimbolje zaključili, na primer naročili
meritve hrupa za posamezne objekte. Hkrati smo malce popravili projekt peš poti in
dodatnih parkirnih prostorov. Računamo, da bomo krožišče uradno predali namenu pred
novim letom, vendar bomo še videli, ali ga bo prinesel Miklavž ali dedek Mraz,« je povedal
žalski župan Lojze Posedel.	TT
Št. 44 - 29. oktober 2003
14
Decembra tudi Golte
Uradno potrjeni ambiciozni načrti za oživitev zimske in letne sezone na Mozirski planini
Minuli petek je tudi urad-
no zaživela družba Golte,
ki jo vodi Ernest Kovač, v
njej pa je 22 družbenikov
zbralo 2,1 milijona evrov za-
gonskega kapitala. Konč-
ni cilj je seveda oživitev let-
no smučarskega centra na
Golteh.
Podrobneje so o ambicioz-
nih, vendar že večinoma zna-
nih načrtih spregovorili v so-
boto na novinarski konferen-
ci. Kot je znano, se je med
družbenike poleg bivših last-
nikov, južnotirolskih podje-
tij Schaer in Reden, vpisalo
še devet občin na območju
Savinjsko-Šaleške regije ter
12 podjetij, med katerimi sta
najmočnejša Premogovnik
Velenje in BTC. Direktor pre-
mogovnika Evgen Dervarič
je poudaril, da bodo za raz-
voj Golt poleg nihalke, za ka-
tero so minuli teden dobili
obratovalno dovoljenje, naj-
bolj pomembne dodatne
cestne povezave. Na Golteh
pričakujejo 50 tisoč smučar-
jev, hkrati pa še do 20 tisoč
obiskovalcev v letni sezoni.
»S sezono bomo začeli v pr-
vih dneh decembra, zato so
karte že v predprodaji. Za le-
tošnjo sezono smo obnovili
nihalko, na kateri opravljamo
še dodatna varnostno-tehnič-
na dela, gradimo novo trise-
dežnico Medvedjak in prenav-
ljamo hotel. Tega bomo letos
delno obnovili, v prihodnji se-
zoni pa načrtujemo ali popol-
no obnovo ali celo izgradnjo
novega hotela,« je povedal di-
rektor družbe Ernest Kovač.
Potem naj bi prišli na vrsto
štirisedežnica z ljubenske in
mozirske strani, za popestri-
tev poletne sezone pa bodo
uredili alpski vrt, poskrbeli
za učne in planinske uredili
okolico akumulacijskega je-
zera in se povezali s turistič-
nimi kmetijami v okolici.
Minister za promet Jakob
Presečnik je napovedal zače-
tek parlamentarnega postop-
ka za sprejem novega nacio-
nalnega programa gradnje av-
tocestnega omrežja, v katerem
je predvidena gradnja hitre
cestne povezave od Koroške
preko Velenja do avtoceste,
seveda v navezavi na avstrij-
sko cestno omrežje. »Predvi-
devam, da bo letos nacional-
ni progam sprejet, potem bi
lahko začeli z aktivnostmi za
izbor in umestitev trase v pro-
stor. Po moji oceni, ki pa je v
tem trenutku dana na pamet,
bi lahko uredbo o lokacijskem
načrtu, ki je osnova za odkup
zemljišč, podrobno projekti-
ranje in pridobitev dovoljenj,
pričakovali v letih 2008-09,«
je napovedal minister Preseč-
nik.
US, foto: CRIL SEM
Ernest Kovač, direktor družbe
Golte
Številne komemoracije
v mnogih krajih Savinjske doline, med drugim v Žalcu,
Gotovljah, Petrovčah, Šempetru, na Ponikvi in Polzeli, so
komemoracije ob dnevu spomina na umrle pripravili že v
minulem tednu. Na Ljubnem bodo današnjo komemora-
cijo, ki se bo začela ob 16. uri pred obnovljenim spomeni-
kom, povezali s predstavitvijo monografije, v kateri so
zbrani podatki o padlih borcih. Monografijo bodo pred-
stavili ob 17. uri v ljubenskem kulturnem domu.
V Preboldu bo komemoracija v petek ob 16. uri pred
spomenikom žrtvam fašizma. Istočasno se bo začela ko-
memoracija pred obnovljenim spomenikom v Mozirju,
pol ure kasneje pa v Vrbju pri tamkajšnjem gasilskem
domu. V soboto ob 8.30 se bodo padlim borcem poklonili
na Rečici, kjer komemoracijo v sodelovanju z učenci pri-
pravlja krajevni borčevski odbor. Pol ure kasneje, torej ob
9. uri, bo komemoracija na Gomilskem, v Grižah pa ob
14. uri.	US
Jubilej šempetrske kulture
Konec minulega tedna so
v Šempetru v Savinjski do-
lini praznovali 45 let aktiv-
nega kulturnega delovanja,
ki se je začelo z ustanovi-
tvijo DPD Svoboda Šempe-
ter in se nadaljuje s KUD
Grifon Šempeter, ki nosi to
ime od leta 1997.
Na odru dvorane Kmetijske
zadruge Šempeter se je v sliki
in besedi prepletalo 45-letno
kulturno delovanje nekdanjih
kulturniških skupin in seda-
njega društva Grifon. KD je že
od ustanovitve leta 1958 zdru-
ževalo različne sekcije. Med
najbolj uspešnimi so bile fol-
klorna, dramska, vokalna in
instrumentalna, pomembne
vzpone pa je v svojem delova-
nju doživela tudi knjižnica. V
društvu danes aktivno delujejo
folklorna in dramska skupina
ter sekcija za organizacijo in
tehnično izvedbo prireditev.
Slednja se je izkazala tudi ob
tem praznovanju, ki so ga s plesi
obogatili tudi člani in članice
folklorne skupine.
Predsednik društva Grifon
Zdenko Štrucl je podelil priz-
nanja folklorni skupini,
dramski skupini, Bogdanu
Krumpergarju, Simoni Ku-
čer, Bojanu Štormanu in Jo-
žetu Tkavcu. Posebno priz-
nanje pa so z rdečimi nagelj-
ni namenili tudi nekaterim
posameznikom, društvom ter
organizacijam v kraju in ob-
čini. Za praznično vzdušje na
prireditvi je poskrbel še glas-
beni kvartet Akord.
DARKO NARAGLAV
Sneženi pozdrav
Prvega snega v minulem tednu se večina ni pretirano raz-
veselila. Nekateri svojih jeklenih konjičkov še niso obuli v
zimske plašče, cestarji se bojijo, da bodo porabili preveč
soli in denarja, vozniki ne marajo zastojev in poledic ...
Izjema so seveda otroci, ki so snežinkam iz vsega srca zaže-
leli dobrodošlico. Nasmejanega in dobrodušnega snežaka
na posnetku sta postavili Adrijana in Nataša Kolarič, ki sta
v teh dneh na obisku pri babici in dedku na Polzeli, sicer pa
s starši živita v Kanadi.	TT
Trikratni jubilej
V dvorani kulturnega do-
ma na Polzeli so s skupnim
koncertom trije polzelski
pevski zbori proslavili okro-
gle obletnice dela.
Moški pevski zbor deluje
že pol stoletja, zadnjih 20
let pa ga vodi Mija Novak.
V tako dolgem obdobju se
je nabrala kopica spominov
in globokih vtisov, ki so jih
ob nastopih na domačih
odrih nabirali še na števil-
nih gostovanjih doma in pri
zamejskih Slovencih. Mešani
pevski zbor, ki ga vodi Mar-
ko Slokar, je v svojem 25-
letnem delovanju kar nekaj-
krat sodeloval na republiš-
kih revijah. Nastopil je tudi
v Gallusovi dvorani Cankar-
jevega doma in koncertni
dvorani Vatroslava Lisinske-
ga v Zagrebu. Najmlajši med
jubilanti je kvintet Lastov-
ka, ki ga od ustanovitve, to-
rej 20 let, vodi Franci Ogris.
Pevci gojijo slovensko narod-
no in umetno pesem, z veli-
kim navdušenjem pa prepe-
vajo tudi dalmatinske pe-
smi.
Člane vseh treh sestavov
druži velika ljubezen do petja
in slovenske pesmi. Samo ta-
ko je mogoče razumeti ure
odrekanja in mnogo večerov,
ki so jih pevci preživeli na
vajah. Na skupnem koncer-
tu je Jožica Ocvirk v imenu
žalske izpostave sklada za lju-
biteljske kulturne dejavnosti
vsem zborom podelila po-
sebne zahvale.
TT
Na skupnem koncertu je nastal tudi skupni posnetek treh zborov.
NA
KRATKO
Vesela jesen
GOMILSKO - Turistih,
društvo je ves minuli tedj
pripravljalo vrsto priredit
pod skupnim naslovom ]
sela jesen na Gomilskem, d
gajanja pa so zaključili sj
hotnim srečanjem krajane
Na srečanju so bili posebi
pozornosti deležni krajai
starejši od 70 let, poleg t«
pa so podelili več prizna]
Posebej so nagradili čla|
PGD Gomilsko in Konjenj
ko društvo Mustang, najl^
še lončnice pa imajo poj
boru članov TD Elza Vaslei
Zakla, Darinka Čuk iz Šiu
tevža, Marjeta Derča iz Gr
ske vasi in Mija Štrajher z G
milskega.
Horvatova
presenečenja
MOZIRJE - V Galeriji ]
odprli razstavo del enega nj
bolj svojstvenih in prepoziuj
nih likovnikov Gorana Hi|
vata. Razstavo, ki je na o|
led do 7. novembra, so p
stavili ob 30-letnici umetj
kovega ustvarjanja. V tem^
su je nastalo ogromno ra|
ličnih del, več kot sto razst^
ciklusov in grafičnih maj
Med odprtjem razstave je k|
tik Mirko Juteršek govorit
vezi med slikarjem in njeg
vim očetom, Jožetom Hon
tom Jakijem, ter poudaril,!
je vsako srečanje s slikai
Gorana Horvata polno pi
senečenj. Kulturni progra
ob odprtju razstave sta p
pravila Bojan Zeme in Pel
Turk, razstavo pa je odprl n
zirski župan Ivo Suhoveršn
Liza 2003
JELENCE - Na meji m
občinama Trbovlje in P!
bold so minulo soboto p
pravili prvo skupno gasils
reševalno akcijo, ki so jo p
menovali Liza 2003. Pol
GZ Prebold in GZ Trbo<
so na vaji sodelovali tudij
silci iz Hrastnika in Zago
Skupno se je vaje udelei
22 enot zaščite in reševa
z 220 gasilci in drugimi
delujočimi. Vaja Liza 2(
je bila izvedena kot koin
nirana, združena, praktič
enodnevna operativno taki
na vaja z namenom prev
janja organiziranosti, usf
sobljenosti in opremljeno
operativnih gasilskih enot
posredovanje ob večjem!
žaru. Vaja je potekala v
pem sončnem vremenu
hkrati v pravih zimskih f
merah, ki so nekoliko ote
le delo izvajalcev in oip
zatorjev.
DN,
Št. 44 - 29. oktober 2003
15
Od baleta do klasične glasbe
Začetek z razstavo del poletnega ex-tempora na Uršuli, zaključek s predstavitvijo literarnega zbornika Z besedami
Začetki Ipavčevih kul-
tnih dnevov v Šentjurju
jgajo v začetek devetde-
jtih let in po dobrem de-
.tletju so Šentjurčani v
jnec oktobra in novem-
jr vpete kulturne priredi-
le povsem sprejeli, oce-
juje Anita Koleša, vodja
t)inočne izpostave Javne-
I sklada kulturnih dejav-
jsti Šentjur, ki je hkrati
idi glavni organizator in
oordinator raznolikega in
estrega prireditvenega
rograma.
Letošnje Ipavčeve kuhur-
e dneve so Šentjurčani za-
;li z odprtjem razstave U-
jvnih del, ki jih je na po-
tnem slikarskem ex-tempo-
ina Uršuli ustvarilo 27 sli-
jrjev; med njimi člani do-
lačega Društva likovnih us-
arjalcev Ribnik ter Ijubitelj-
a slikarji iz bližnje in dalj-
; okolice. Odkupno nagra-
a, ki jo vsako leto podelijo
jjbolje ocenjenemu delu
(-tempora, si je letos pri-
užil Dušan Amanovič iz
ruštva konjiških likovnikov,
bleti ustvarjena dela so bi-
tkot je že običajno, dva dni
izstavljena v kraju, kjer so
astajala, in po prvih ocenah
jih je v planinskem domu
na Uršuli ogledalo rekordno
število, kar preko tisoč lju-
di.
Slikarska razstava se je v če-
trtek, pospremljena s koncer-
tom šansonov Nike Vipotnik
Chanson de la rue, selila v Ipav-
čevo hišo na šentjurski Zgor-
nji trg, kjer bo na ogled vse
do konca novembra. V letoš-
njem programu Ipavčevih kul-
turnih dnevov, za katerega je
iz leta v leto značilno to, da
je sestavljen čimbolj raznoli-
ko in zajema različne zvrsti
kulturne ustvarjalnosti, bodo
jutri, v četrtek, na svoj račun
prišli ljubitelji zborovske pe-
smi. V dvorani kulturnega do-
ma bodo ob 19. uri zapeli pev-
ci štirih zborov - moških pev-
skih zborov iz Rogaške Slati-
ne, Šmarja pri Jelšah in do-
mačega skladateljev Ipavcev
ter Zbora obrtnikov Šmarje -
ki jim je skupni dirigent, le-
tošnji šentjurski občinski na-
grajenec Franc Plohi.
Ipavčevi kulturni dnevi
2003 se bodo zaključili 20.
novembra s predstavitvijo 5.
številke literarnega zbornika
Z besedami, vrhunec letoš-
njih prireditev pa napovedu-
jejo za prihodnjo soboto, 8.
novembra. Če je bila osred-
nji dogodek lanskih priredi-
tev uprizoritev prvega sloven-
skega baleta, Možička Josi-
pa Ipavca, bo letošnji kon-
cert mladih šentjurskih glas-
benikov v spomin na 130-let-
nico skladatelja Huga Wol--
fa. V koncertnem programu
se bodo predstavili sopranist-
ka Urška Arlič ob klavirski
spremljavi Ane Josimovske,
pianistka Mojca Krajnc in kla-
rinetist Jurij Hladnik. In za-
kaj se bodo Šentjurčani
spomnili 100-letnice smrti
Huga Wolfa? »Zato, ker smo
ponosni, da njegove koreni-
ne segajo v naše kraje,« pra-
vi Anita Koleša in pojasnju-
je, da njegovi predniki izha-
jajo z Grobelnega, od koder
se je v Slovenj Gradec odse-
lil šele skladateljev ded.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Odkupno nagrado za najboljše delo poletnega slikarskega ex-tempora je ob odprtju razstave v planinskem
domu na Uršuli Dušanu Amanoviču izročil šentjurski župan Štefan Tisel.
Spomin ostaja živ
Pri spomeniku padlim v 2. svetovni vojni so v krajevni
borčevski organizaciji, OŠ Ponikva, Veteranskem društvu
Sever za celjsko območje in Združenju Sever v petek pri-
pravili skupno žalno slovesnost. Skupaj s predstavniki slo-
venskih policistov so po slovesnosti položili še cvetje na
grob Stanislava Straška, domačina iz Boletine pri Ponik-
vi, ki je kot policist postaje Ljubljana Šiška padel 30. juni-
ja 1991 v Ljubljani med vojno za Slovenijo.	IS
Bienalna srečanja Javornikovih
Slabo stoletje nazaj, v leto
»8, ko se je v Celovcu ro-
I Feliks Javornik, sega za-
tek rodbine Javornikovih
iHarja pri Laškem. Rodbi-
i se je v desetletjih tako po-
stala, da se vsi sorodniki
nalu še poznali ne bi več
ed seboj, če ne bi Felikso-
I vnuka Marjan Holcer in
Hjko Črep pred štirim leti
aknila glavi in pripravila
IVO srečanje rodbine.
Javornikovi se odtlej sre-
čujejo na vsaki dve leti in
tako bo tudi v prihodnje, so
sklenili pred dnevi, ko se
je na turisUčni kmetiji Sa-
lobirjevih v Trobnem Dolu
družilo 90 ožjih sorodnikov
in njihovih partnerjev. Rod-
binsko srečanje je tudi pri-
ložnost, da starejši mlajšim
spregovorijo o družinski
preteklosti in med Javorni-
kovimi potomci ga ni, ki ne
bi poznal svojih korenin. V
grobih obrisih pa se rodbin-
ska zgodba v Sloveniji za-
čenja v časih po 1. svetovni
vojni, ko je se je ovdovela
Feliksova mati s sinom pri-
selila v Vitanje. Na veliki
kmetiji v bližnjem Breznem
je Feliks spoznal mlado Kri-
stino Bračič, s katero so se
jima v zakonu rodili štirje
sinovi in osem hčera. Javor-
nikova sta se leta 1954 pre-
selila v Harje pri Laškem,
tri desetletja kasneje pa v
krogu družine praznovala
zlato poroko. Zdaj, žal že
brez njiju, rodbina šteje še
32 vnukov, 34 pravnukov in
deset prapravnukov in, kot
je bilo slišati tudi med zad-
njim srečanjem, se bo so-
rodstvo do prihodnjega dru-
ženja čez dve leti zagotovo
povečalo ...
MOJCA MAROT
Javornikovi se bodo tako množično srečali spet čez dve leti.
V Jurkloštru
oživili delo RK
Kartuzija v Jurkloštru je
bila kar pretesna za vse, ki
so se udeležili občnega zbo-
ra Krajevne organizacije
Rdečega križa. V slednji so
po štirih letih znova začeli
z delom in sklenili, da bo-
sta aktiviste RK do leta 2007
kot predsednik in podpred-
sednik vodila Ivan Klavžar
in Edi Gračner.
Občni zbor so združili s sre-
čanjem starejših krajanov, ki
so dopolnili 75 in več let. Kul-
turni program za starejše so
pripravili učenci iz krožka RK
ter pevci Moškega zbora KD
Jurklošter pripravili. Sreča-
nja se je udeležila tudi tre-
nutno najstarejša krajanka,
94-letna Ana Oplotnik iz Lip-
nega Dola, zbrane pa so na-
govorili predstavniki KS, žu-
pan občine Laško Jože Rajh
ter sekretar območnega zdru-
ženja RK Vlado Marot, ki je
na kratko orisal zgodovino
delovanja aktivistov RK v kra-
ju. »Prav v Jurkloštru so bili
prvi, ki so na območju zdajš-
nje občine Laško ustanovili
svoj odbor RK,« je poudaril
in dodal, zdaj aktivno delu-
je že 13 organizacij: »To ni
bilo naključje, saj so bile gro-
zote vojne in trpljenje ne-
dolžnih ljudem še kako živo
v spominu. Nobenih veliki
besed ni bilo treba, štela so
le dejanja in krajevna orga-
nizacija RK je bila v Jurklo-
štru ustanovljena kmalu po
osvoboditvi območja leta
1944.«
Srečanja starejših kraja-
nov so aktivisti RK oktobra
pripravili tudi na Vrhu pri
Laškem, v Rimskih Topli-
cah in na Vrhovem pri Ra-
dečah. Kot ugotavljajo v
vseh treh krajih, se delež
starejših krajanov poveču-
je, iz leta v leto pa raste tu-
di zanimanje za srečanja,
saj se jih udeleži že dobra
polovica vabljenih starej-
ših krajanov in krajank.
MM
Občni zbor KO RK so v Jurkloštru združili s srečanjem starejših, v
kulturnem programu pa je nastopilo kar 32 učencev iz krožka RK, ki
uspešno deluje v POŠ Jurklošter.
Št. 44 - 29. oktober 2003
16
Dolce vita ob Sotii
Italijanka kot najemnica hotela v Rogaški Slatini
Dama iz Italije se je loti-
la zahtevnega izziva. V za-
četku leta je prišla v Slove-
nijo, kjer je najela hotel, ki
si ga prizadeva urediti po
italijanskem receptu kot
privlačnega za goste. Brez
znanja tukajšnjega jezika,
ki se ga šele uči.
Fernanda Carrer je najem-
nica hotela Manzato v Rogaš-
ki Slatini, kjer je sprejela svo-
je prve goste v juliju. Gre za
nekdanji počitniški dom Že-
lezarne Sisak iz Hrvaške, ki
ga je pred nekaj leti kupil ita-
lijanski velepodjetnik Man-
zato. Podjetnik, ki se do ta-
krat še ni ukvarjal s turistič-
no dejavnostjo, je namreč ve-
lik ljubitelj Rogaške Slatine.
Redni gost zdraviliškega kraja
pod Bočem je že štiri deset-
letja.
Po podjetnikovem začetku
v hotelirstvu ter manj uspe-
šnem slovenskem najemniš-
kem poglavju nadaljuje z de-
lom v hotelu Manzato gospa
Carrer. Na sprejem svojih pr-
vih gostov se je pripravljala
od marca, opravila je neka-
tera obnovitvena dela in ure-
jala dokumentacijo. Za ho-
tel s tremi zvezdicami, kjer
je petdeset ležišč ter prva ita-
lijanska restavracija v Obso-
telju. Italijanska dobesedno.
V hotelu ter njegovi resta-
vraciji prevladujejo Italija-
ni. Stavba premore celo zim-
ski bazen ter savno, zunaj
med drugim lastno košarkar-
sko igrišče. Zanimive so tu-
di hotelske cene (nočitev z
zajtrkom stane, na primer,
6.500 tolarjev). Poleg našte-
tega ima Carrerjeva v ponud-
bi tudi možnosti medicinske
masaže ter shujševalnih kur
s kozmetičnimi izdelki. Kot
nalašč za italijanske goste,
za katere je znano, da si med
bivanjem vse to radi privoš-
čijo.
Najemnica Fernanda Car-
rer ni le šefinja, zelo veliko
postori z lastnimi rokami.
Skupaj s soprogom Carlom,
ki se ji bo pridružil pri delu
in vodenju še v tem mesecu,
imata 25-letne izkušnje v ho-
telu in restavraciji v dolini
Karnije, ne daleč od dvoje-
zične Rezije. Zakonca sta bila
skoraj desetletje redna gosta
Rogaške Slatine, kjer bosta
zdaj živela. Med nekim spre-
hodom sta bila pozorna na
»italijanski« hotel Manzato,
ki sta si ga z velikim zanima-
njem ogledala. Opazila sta.
da je mogoče iz njega ustva-
riti nekaj več, posebej pri-
vlačno točko.
Velik izziv, ki ga ne bi zmo-
gel niti marsikateri domačin.
Najemnica se slovenskega je-
zika šele uči ter se strinja s
tistimi, ki trdijo, da je med
najtežjimi. V hotelu ji je kot
desna roka v pomoč doma-
činka Maja Števinovič.
Na Štajerskem sta ji všeč
mikavna narava ter zdravo
okolje, zato s soprogom že-
lita, da bi ostarela v teh kra-
jih. Življenje v mirni Slove-
niji je bistveno manj stresno
kot v Italiji, se je že prepri-
čala. Med dosedanjimi go-
stinskimi prizadevanji so ji
bili ljudje iz pokrajine ob
Sotli v precejšnjo pomoč.
Moteča je le slovenska zako-
nodaja, ki je veliko bolj za-
pletena kot v Italiji, dolgo-
letni članici Evropske unije.
V družinskem hotelu, ki je
v mirni ter zeleni dolinici,
blizu hotelov Sava in Donat,
si želi čim več zadovoljnih
gostov. Njen soprog se je v
Italiji že povezal s turistični-
mi agencijami, ki pošiljajo
goste na sončno stran Alp. To
kar je ustvarjeno do danes,
je zanju šele začetek. Slove-
sna otvoritev hotela Manza-
to bo v prihodnjih tednih.
BRANE JERANKO
Fernanda Carrer iz Italije, najemnica hotela Manzato v Rogaški Slatini, ki je v lasti italijanskega velepodjet-
nika.
Pred novo
odrsico sezono
V Šmarju pri Jelšah so za-
čeli prejšnji teden vpisova-
ti abonente svojega redne-
ga gledališkega abonmaja
za sezono 2003/2004. Abon-
ma pripravljajo že dve de-
setletji, doslej pa so orga-
nizirali že več kot 250 pred-
stav domačih in tujih gle-
dališč.
Prva predstava Zgodnja le-
ta slovenske državnosti, v iz-
vedbi MGL Ljubljana, bo na
sporedu 13. novembra, sle-
dila bo predstava Seminče
Primorskega dramskega gle-
dališča, decembra pa celjska
predstava Na kmetih. Ostale
predstave bodo izbrali po og-
ledih premier v Mariboru, Za-
grebu ter še nekaterih dru-
gih v Ljubljani in Novi Gori-
ci. Vse bodo na ogled na odru
kulturnega doma (ki praznuje
novembra 25-letnico otvori-
tve) oziroma na prostem.
Treba je spomniti, da je v
Obsotelju navdušeno gledališ-
ko občinstvo, ki ni, kljub od-
daljenosti, prikrajšano za gle-
dališke poslastice iz Sloveni-
je, v Zagrebu ter tudi na Du-
naju. Šmarčani so pripravili
lani vsega skupaj rekordnih 25
predstav, ki so privabile 5 ti-
soč obiskovalcev. Poleg red-
nega abonmaja pripravljajo že
dve leti v maju gostovanja Naj
komedij. Komedijski mesec bo
tudi v tej sezoni, poleg njega
še nekaj predstav za otroke ter
ogleda predstav v Zagrebu ter
na Dunaju.
Kljub dolgi tradiciji šmar-
skega abonmaja ter drugih
prireditev so pripravljali pri-
reditve doslej različni orga-
nizatorji. Od letos je prire-
ditvena dejavnost, poleg
upravljanja kulturnega do-
ma, na skrbi novega javnega
zavoda Knjižnica Šmarje pri
Jelšah. Organizator priredi-
tev je kot že doslej Tone Kam-
puš.
BRANE JERANKO
Uradne ure po telefonu
Upravna enota Šmarje
pri Jelšah je letos poleti pri-
dobila certifikat kakovo-
sti ISO 9001:2000. Kot je
pred dnevi povedal na ti-
skovni konferenci načel-
nik Vinko Habjan, jo je k
temu vodilo prizadevanje,
da bi bile njene storitve pri-
jaznejše, hitrejše ter cenej-
še.
Sicer pa pridobitev certi-
fikata ne omogoča spanja na
lovorikah; njegova potrdi-
tev, ki bo na vrsti prihod-
nje leto, je namreč še težja
naloga. Šmarčani ugotavlja-
jo zadovoljstvo strank od la-
ni z anketami, ki izkazuje-
jo visok odstotek zadovoljs-
tva z delom domače uprav-
ne enote tudi v primerjavi
z drugimi po Sloveniji.
Treba je povedati, da so
stranke v Šmarju najzado-
voljnejše z oddelkom za
kmetijstvo in gospodarstvo
ter najmanj z oddelkom za
okolje in prostor. Pri vsem
skupaj je za stranke najpo-
membnejše znanje zaposle-
nih, najmanj pa urejenost
prostorov.
Med novostmi v šmarski
upravni stavbi poudarjajo
»uradne ure po telefonu«, ko
se lahko stranke sproti po-
zanimajo, kako daleč je nek
postopek. Novost so prav ta-
ko »informativni listi«, z
opisom vseh bistvenih
upravnih postopkov.
V upravni enoti Šmarje pri
Jelšah je trenutno vsega sku-
paj 62 redno zaposlenih
(skupaj z njenimi lokalnimi
uradi) ter pet pripravnikov.
BRANE JERANKO
Postajališče s parkiriščem
V Pristavi pri Mestinju bodo dobili novo železniško postajališče, saj je zdajšnje že
povsem dotrajano. Trenutno postavljajo objekt, vsa dela pa bodo končali do konca
meseca.
Gre za projekt Občine Šmarje pri Jelšah, ki bo plačala material, ter Slovenskih železnic,
ki bodo svoj delež prispevale z delom. Po novem je na postajališču tudi parkirišče, prav
tako so uredili kanalizacijo. Postajališče uporabljajo potniki iz dveh občin ter treh krajev-
nih skupnosti, iz Pristave, Zibike in Dola-Spodnjega Mestinja. Šmarska občina sodeluje z
2,5 milijona tolarjev, iz občine Podčetrtek pa niso prispevali še ničesar. Sicer pa se na
ureditev postajališča pripravljajo tudi v Šentvidu pri Grobelnem.	BJ
Z OBČINSKIH SVETOV
Znižanje proračuna
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet je na zadnji seji
znižal prihodke in odhodke letošnjega proračuna za prib-
ližno štiri odstotke. Skupni prihodki in odhodki popravlje-
nega občinskega proračuna tako znašajo več kot 1,1 milijar-
de tolarjev. V občinski upravi utemeljujejo znižanje z dejs-
tvom, da je prišlo med proračunskim letom do nekaterih
novih finančnih obveznosti ter sprememb v višini ter struk-
turi prihodkov'in odhodkov. Zneska prihodkov primerne
porabe, ki predstavlja kar 81 odstotkov vseh prihodkov, ni-
so spreminjali. (BJ)
Vrhunski športniki v Kozje
v Kozjem imajo lepo urejen športni park z mnogimi
igrišči, ki ga bodo letos in prihodnje leto dodatno opremi-
li in tako usposobili za vadbo vrhunskih športnih ekip, ki
bi jih radi povabili na priprave v Kozje. V zelenem okolju
so zagotovljene turistične zmogljivosti za prenočevanje,
štadion pa je primeren za vadbo nogometašev, atletov in
drugih športnikov. Uredili so igrišče za mali nogomet z
razsvetljavo za igranje ponoči, končujejo pa tudi tribuno,
v kateri bo prostor za različne športne aktivnosti in druš-
tvene dejavnosti. Pri posodabljanju športnega parka, ki se
na Celjskem uvršča med najlepše, sodeluje tudi ministrs-
tvo za šolstvo.	TV
Pet otrolj
pred vrat
vrtca i
V	Šmarju pri Jelšah, B
imajo nov vrtec, so na
teri pričakovali, da bol
pol prazen. Zgodilo se je ra
protno, saj je v tem šolsk^
letu vpisanih skoraj za ti^
jino več otrok. V občini
številnim kmečkim prc
valstvom tako beležijo |
70-odstotni vpis vseh pn
šolskih otrok, kar je o
nad republiškim povpc
jem.
V	vrtcu, ki ima enoti v ^
stinju in Šentvidu pri Gi
belnem (kjer je vtem šolski
letu po dolgih letih spet
tec), so zasedene vse zmt
Ijivosti. Vsega skupaj je vj
sanih 260 otrok, kar je v z^
njih letih rekordno števii
Vse otroke je bilo mogd
vključiti le z oblikovanj^
skupin, ki so nad številčni
normativom. Po normat^
ne sme biti v oddelku pn^
ga starostnega obdobja ^
kot 12 otrok, v drugem ^
rostnem obdobju pa več Ig
22 otrok. K preseganju
mativa je morala dati v t^
mesecu soglasje občina,]
je sprejela tudi redno sogy
za sistemizacijo delovij
mest. Sicer pa je v vrtcu |
zaposlenih, kar je n^kaj
od sistemiziranih delovd
mest. Za občinski prorači
gospodarsko šibke obči
predstavlja vrtec zelo vis
ko finančno obremenitev,!
čemer predstavljajo strc^
dela skoraj 80 odstotki
vseh sredstev.	>
Na sprejem v polni šm
ski vrtec že čaka pet otrc
ki so jih prijavili starši še
zadnjih tednih. Občina m
ra po zakonu oblikovati«
oddelek, ko bo prijavljen
12 otrok.	1
Šola kot
veliki
delodajale
v Osnovni šoli Šmarje
Jelšah je kar 105 zapos
nih, kar pomeni, da je, si
pa j z mestinjsko tovarno I
gaška Les, največji delo<
jalec v tej gospodarsko š
ki občini.
Po sistemizaciji delovi
mest, ki jo je v oktobru p'
dila občina, bi lahko bili vš
še celo trije zaposleni vet
cer pa je občina dala sogl3
k sistemizaciji delovnih ni
v tistem delu, ki ga financ
iz občinskega proračuna, i
za sredstva v višini 14 mf'
nov tolarjev, namenjena zai
zaposlenih.
Osnovna šola Šmarje!
Jelšah, ki jo obiskuje letos"
900 učencev, je bila v pr'
klem šolskem letu po šte^
oddelkov in podružnic ^
večja v Sloveniji. V tem ^
skem letu je še vedno metli
timi največjimi.
Št. 44 - 29. oktober 2003
17
Pobeljena in
pomlajena Rogla
Za 700 milijonov tolarjev izboljšana ponudba Unior Turizma - Smučarske
karte veljajo na Rogli in Krvavcu
Lansko mrzlo zimo in le-
pšnje vroče poletje so v zreš-
leni Unior Turizmu dodobra
{koristili, kar jim je dalo še
lodaten zagon za nadaljnja
liaganja. Kot pravi direktor
jnior Turizma Maks Breč-
10, jim je bilo pri naložbah
fvrednosti 700 milijonov to-
jrjev glavno vodilo izbolj-
anje kakovosti in varnosti.
Na RogH v tem času poča-
j zaključujejo letošnjo naj-
lečjo in najdražjo naložbo,
150 milijonov tolarjev vred-
K) štirisedežnico Planja. Za-
nenjala bo staro dvosedež-
lico, ki je bila že nekaj časa
jzko grlo. Namesto prejšnjih
isoč smučarjev bo nova šti-
isedežnica na uro lahko pre-
djala kar 2 tisoč smučarjev.
Povezovala bo vznožje smu-
tišča Mašinžaga z vrhom smu-
čarske proge Planja, kjer so
gostinski objekti, hotel in
parkirišče. »Na Mašinžagi ne
)o več čakalnih vrst. Z novo
Slirisedežnico se bo poveča-
a kakovost in varnost pre-
loza, saj je vgrajena zelo so-
lobna oprema,« je zadovo-
ien Maks Brečko.
Pričakuje, da bodo obisko-
lalci zadovoljni tudi zaradi
azširjene ponudbe za dobro
očutje (wellness), ki sedaj
na tisoč kvadratnih metrih po-
vršin ponuja dovolj različnih
možnosti za preživljanje ča-
sa, ki ni namenjen smučanju.
Obiskovalci pa so gotovo ve-
seli tudi poleti obnovljene ce-
ste med Zrečami in Roglo.
Kot pravi Maks Brečko, jim
tudi za prihodnost ne manj-
ka načrtov. Za drugo leto na-
poveduje naložbo v adrena-
linski tobogan na Rogli, pri-
četek polnjenja pitne vode in
naložbo v klasično vzrejo rib
v Cankarjevih ribnikih na
Stranicah. Sicer pa so načrti
za prihodnost odvisni tudi od
uresničitve načrtovanega na-
kupa večinskega deleža v Re-
kreacijsko-smučarskem cen-
tru Krvavec. Maks Brečko:
»Krvavec in Rogla imata
mnoge stične točke, ki jih je
mogoče koristno povezati
predvsem v komercialnem
smislu. Zaenkrat govorimo
o poslovnem sodelovanju.
Dogovorih smo se že, da bo-
do letos veljale smučarske
karte na Rogli tudi na Krvav-
cu in obratno. Prepričan sem,
da bo to zadovoljilo zahtev-
nejše smučarje. Smučišča na
Rogli so, z izjemo Jurgove-
ga, namenjena predvsem dru-
žinskemu smučanju, Krvavec
pa ima zahtevnejša smučiš-
ča. S skupno ponudbo bomo
zlasti na tujem trgu lahko pri-
tegnili bistveno več smučar-
jev turistov, saj bomo tudi bis-
tveno bolj prepoznavni.
Združena ponudba dveh cen-
trov se bo lahko primerjala
z evropsko turistično ponud-
bo.«
MILENA B. POKLIČ
Foto: GK
Za sankanje je na Rogli že v petek zapadlo dovolj snega, smučanje pa obljuoijajo pnnoanji mesec.
j NA KRATKO
Žalne slovesnosti
STRANICE, ZREČE - Žalna slovesnost pri grobovih tal-
N na Stranicah bo jutri, 30. oktobra, ob 10. uri. Priprav-
p3jo jo Območno združenje borcev in udeležencev NOB
'Slovenske Konjice, Občina Zreče in Spominsko društvo 100
^fankolovskih žrtev. Na novem pokopališču v Zrečah bo
^Ina slovesnost ob spomeniku iz obdobja NOB v petek ob
uri. Pripravlja jo krajevna organizacija zveze borcev
'^reče. Žalna slovesnost ob grobu padlih partizanov na po-
Sališču v Slovenskih Konjicah je bila že včeraj.
Razstava malih živali
SLOVENSKE KONJICE - Društvo ljubiteljev malih živali
^'ovenske Konjice je v sodelovanju z Vrtnarstvom Polegek
'iidi letos pripravilo razstavo malih živali. Od danes (srede)
''o petka si je tako mogoče v vrtnarstvu Polegek vsak dan
^iPd 8. in 18. uro ogledati različne golobe, perutnino, ptice
'"kunce, pa tudi kače, kuščarje, noje in nenavadne gozdne
^■ebivalce. Za popestritev so letos postavili na videz pravo
'^opsko močvirje.
Zlata plaketa Smogavcu
SLOVENSKE KONJICE, ZREČE - Na petdesetem jubilej-
H^ni Gostinsko turističnem zboru na Bledu so se predstavili
^di turistični delavci iz Slovenskih Konjic in Zreč. Podjet-
^Zlati grič je predstavilo svoja vina, zlato plaketo Obrtne
^ornice Slovenije za kakovost turistične ponudbe pa je
''^bila gostinska ponudba gostišč Ludvika Smogavca iz Go-
Sa. (MBP)
Obnova tam, kjer
ni potrebna
Med prometno zelo obre-
menjena središča sodijo
Stranice. Dnevno regional-
no cesto Celje-Slovenske
Konjice uporablja čedalje
več voznikov, ki se želijo
izogniti plačilu cestnine na
avtocesti. Z večanjem gosto-
te prometa se povečuje tudi
število prometnih nesreč.
Že s številom avtoprevoz-
nikov (samo na Stranicah jih
je okoli 70) narašča dnevni
promet skozi Stranice. Moč-
no obremenjena prometna
povezava Celja s Slovenski-
mi Konjicami je poleg tega
še precej dotrajana. Pred
približno mesecem dni je
Direkcija RS za ceste začela
z obnovo dobrega kilome-
tra odseka, vendar so kraja-
ni pričakovali, da se bo po-
sodobitev infrastrukture za-
čela drugače. »Mi bi želeli,
da bi skupaj s sanacijo ure-
dili tudi odstavne pasove za
avtobusna postajališča, nu-
jen bi bil tudi pločnik ob
glavni cesti,« je povedal Vla-
dimir Wravor, predsednik
Krajevne skupnosti Strani-
ce.
Za ureditev pločnikov in
cest na območju Stranic je v
občinskem proračunu name-
njenih 50 milijonov tolarjev.
Pravzaprav so sredstva za ob-
novo omenjene cestne pove-
zave in ostale infrastrukture
načrtovana vse do leta 2007.
Vendar je od razvojnih pro-
jektov ministrstva za promet
odvisno, kdaj bodo za pre-
bivalce najnujnejše stvari de-
jansko prišle na vrsto.
ROZMARl PETEK
Rešitev za vrtec
na Stranicah
26 let star vrtec na Stra-
nicah, urejen v dvosobnem
stanovanju, z garderobo na
hodniku in skromnimi
skupnimi sanitarijami, že
dolgo ne zadošča več meri-
lom vzgojno izobraževal-
nih zavodov. Na razširitev
prostorov otroci in starši ča-
kajo iz leta v leto, prihod-
nje leto pa bo končno ja-
sno, kdaj bodo rešitev tudi
dočakali.
Težave vrtca na Stranicah
so v občini Zreče dobro poz-
nane. Štirideset otrok, ko-
likor so jih v preteklih letih
imeli v enoti Stranice, je za
dve igralnici občutno pre-
več. »K sreči je letos število
otrok upadlo, vendar pa se
po drugi strani bojimo, da
bomo zaradi zmanjšanega
vpisa zopet izpadli iz čakal-
ne vrste za finančna sreds-
tva,« pravi Lijana Pletikos,
vodja vrtca na Stranicah. Za-
radi prostorske stiske, pa tu-
di zato, ker v straniški enoti
vrtca nimajo prostorov za ja-
sli, starši otroke pogostokrat
vozijo v druge vrtce.
Rešitev za vrtec je bilo že
kar nekaj, od gradnje prizid-
ka do razširitve podružnič-
ne osnovne šole, a žal so bi-
le vse neuresničljive. Sedaj
imajo na zreški občini novo
zamisel. Namesto enostav-
nega prizidka k podružnič-
ni osnovni šoli bodo soča-
sno prizidali tudi prostore
za enoto Pošte Slovenije in
razširili večnamensko dvo-
rano. S tem bodo prihranili
skoraj 80 milijonov tolarjev.
Po besedah tajnika občine
Zreče Štefana Posiloviča
idejni projekt gradnje prav-
kar usklajujejo s pristojnim
ministrstvom in lastnikom
zemljišča. Kolikšen bo konč-
ni znesek naložbe, je še pre-
hitro reči, z gradbenimi de-
li pa naj bi začeli v nasled-
njem letu.
ROZMARl PETEK
Meter širok hodnik v vrtcu, ki služi kot garderoba.
MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Simona Šolinič.
Na telefonsko številko 031/569-
581 jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro. Svoja vpraša-
nja za Modri telefon lahko med po-
nedeljkom in petkom zastavite tu-
di po telefonu 42-25-190.
Vračanje Lenartovega sijaja
V	župnijski cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi pri Vojniku, prvič omenjeni daljnega
leta 1237, obnavljajo notranjost.
V	prvi fazi želijo obnoviti poslikavo umetnika Jakoba Brolla v prezbiteriju ter restavri-
rati glavni oltar. Poslikava v prezbiteriju je zaradi vlage resno poškodovana, s poskusnimi
sondami pa so ugotovili, da ji je mogoče vrniti nekdanji sijaj, delno pa jo na novo poslikati.
Glavni oltar, ki je delo umetnika Ferdinanda Galla, bodo deloma restavrirali v restavrator-
ski delavnici. Obnovljen naj bi bil predvidoma do novega leta.
Vrednost del znaša okvirno nad 12 milijonov tolarjev, pri čemer računajo predvsem na
darove iz župnije. V Novi Cerkvi so pred tem temeljito obnovili streho in zunanjščino
župnijske cerkve. Cerkev je v osnovi romanska, ob njej pa so celo ostanki protiturškega
tabora.	BJ
Št. 44 - 29. oktober 2003
Delovno
odkrivanje
Amerike
Kako do neprecenljive življenjske izkušnje - Odgovorno
in zabavno delo v poletnem kampu v ZDA
Na tisoče ameriških otrok,
starih med šest in šestnajst
let, preživi vsaj del poletnih
počitnic v kampih. Tam se
zabavajo, učijo novih spret-
nosti in aktivnosti ter na
splošno uživajo v dolgem,
vročem poletju. V teh kam-
pih lahko najdejo delo mla-
di, predvsem študenti s ce-
lega sveta.
V Sloveniji najbolj znan
program, ki omogoča delo v
poletnem kampu, je Camp
counselors USA, ki ga pred-
stavlja Študentska potovalna
agencija v Ljubljani. Program
je odot3ren s strani ameriške
vlade in omogoča mladim ob
predhodnem plačilu (130 ti-
soč tolarjev) letalsko karto,
brezplačno hrano in bivanje,
zavarovanje, spoznavanje
ameriške kulture, izboljšanje
znanja angleškega jezika ter
seveda neprecenljive izkuš-
nje, ki jih s tem delom pri-
dobijo. Nedvomno je to ena
izmed najbolj zanesljivih in
varnih možnosti, da spoznaš
deželo na drugi strani »luže«.
Ob prihodu na letališče te
predstavnik omenjenega pro-
grama pričaka na letališču,
saj se pred odhodom v kamp
udeležiš še uvodnega sestan-
ka, kjer izveš vse potrebno o
življenju in delu v Združe-
nih državah. Vse poletje so
predstavniki programa tvo-
ja glavna opora, na katero se
obrneš v težavah. Kampi se
nahajajo v mirnem, narav-
nem okolju, navadno v bli-
žini velikega jezera. Delo tra-
ja 9 tednov in je za ameriške
razmere skromno plačano,
750 ameriških dolarjev. Tu-
ji študenti delo v Ameriki ve-
činoma zaključijo še s poto-
vanjem po celini, ki je tudi
predvideno v delovni vizi.
Kakšne naloge
te čakajo?
Poletni kampi so malce po-
dobni našim otroškim kolo-
nijam ali taborniškim kam-
pom. Z otroki preživiš 24 ur
na dan in si predvsem njihov
vzgojitelj in prijatelj. To je
delo, ki zahteva veliko potr-
pežljivosti in vztrajnosti,
vendar pa ljudem, ki imajo
radi otroke, ponuja tudi za-
bavo in čustveno izpopolni-
tev. Glede na različne tipe
kampov se tudi obveznosti za-
poslenih razlikujejo. Kot
splošni vzgojitelj si odgovo-
ren za določeno skupino
otrok, ki so starostno razde-
ljene. V kolikor imaš trener-
ske ali mentorske izkušnje,
pa ti lahko dodelijo določe-
no dnevno aktivnost, v kate-
ri poučuješ vse poletje in čez
dan ne skrbiš za otroke. V
obeh primerih pa z otroki ži-
viš v majhnih, lesenih kočah
in si zanje tudi odgovoren.
Če predvidevaš, da tega nisi
sposoben, se lahko prijaviš
tudi za pomožna dela v ku-
hinji, pralnici ali pisarni.
Aktivnosti in
delovni dan
Tudi dnevne zaposlitve,
ki jih imajo otroci, se med
različnimi kampi razlikuje-
jo. Značilne pa so predvsem
športne in kulturne dejav-
nosti. Za Američane je zna-
čilno, da se otroci že od ma-
lega ukvarjajo z različnimi
športi (baseball, košarka,
nogomet, odbojka, adetika,
plezanje, strelstvo in tenis),
v kampu imajo tudi ustvar-
jalne delavnice (likovno, gle-
dališko) in predvsem plava-
nje, kanuarjenje ter jadra-
nje. Dan se začne malce
pred osmo uro, ko se vsi
zberejo na igrišču, kjer po
običajnem dvigu zastave od-
govorni preštejejo otroke ter
jih obvestijo o dnevnih no-
vostih. Po zajtrku otroci po-
čistijo svojo kočo in se pri-
pravijo na zabavni dan, saj
ima vsaka skupina ustaljen
urnik svojih dejavnosti. Po
večerji so na vrsti še dru-
žabne igre s tekmovalnim
nabojem. Ko spustijo zasta-
vo, je pred spanjem (glede
na starost otrok se giblje
med osmo in pol enajsto uro
zvečer) še nekaj prostega ča-
sa, ki ga udeleženci kampa
preživijo po lastnih željah.
Kljub veliki odgovornosti
ponuja takšno delo ogrom-
no zabave in dobrega počut-
ja. Proste dneve največkrat
preživiš z novimi prijatelji iz
različnih držav, v bližnjih me-
stih. Možnost izletov je od-
visna predvsem od tega, kje
se kamp nahaja in od prevo-
za, ki je na voljo. Kljub te-
mu je izbire vedno dovolj,
zato lahko vsak najde nekaj
zase.
PETRA ŠAFRAN
Zaključek »Olimpijskih iger 2003» v kampu. V ozadju so hišice, v katerih otroci preživijo počitniške dni.
Št. 44 - 29. oktober 2003
KULTURA
19
Plesni zvoki
razvedrili Celjane
Celje bo postalo prizorišče državnega srečanja plesnih orkestrov
približno sto glasbenikov
jinaterskih plesnih skupin
[2 Slovenije je minuli petek
gapolnilo oder Narodnega
doma v Celju, občinstvo pa
dvorano.
Srečanje amaterskih ple-
jnih orkestrov Slovenije vsa-
1(0 drugo leto organizira Javni
jklad RS za kulturne dejav-
nosti - območna izpostava Ce-
lje. Vse kaže, da bo Celje od
prihodnjega leta dalje postalo
prizorišče državnega sreča-
nja plesnih orkestrov.
Daniel Leskovic je sprem-
ljal srečanje orkestrov v Ce-
Bju, kjer so nastopili Extra
band Glasbene šole Celje, Big
band Vrhnika, Big band Ra-
dovljica in Celjski plesni or-
kester Žabe, in ga zaokrožil
v oceno: »Nastopajoči big
bandi so s svojimi nastopi
zvočno zapolnili celoten pro-
stor dvorane v Narodnem do-
mu Celje ter preko zvočni-
kov na Trgu celjskih knezov
vabili vanjo mimoidoče po-
slušalce. Dvorana Narodne-
ga doma je bila za tako pri-
teditev kljub svoji lepoti za
nastopajoče akustično zelo
ležavna, kar so na svoji koži
občutili predvsem najmlajši
izmed nastopajočih plesnih
orkestrov, Extra band glasbe-
ne šole Celje, katerega zvoč-
na podoba se je skrivala za
njihovimi ozvočenimi inštru-
menti, ki so odmevali po vsej
dvorani. Kljub temu je diri-
gent Bojan Logar z progra-
mom za mlade učinkovito us-
tvaril plesno ozračje in po-
kazal, da bomo mlade glas-
benike še večkrat slišali na
podobnih prireditvah.«
Drugi so nastopili glasbe-
niki Big banda Vrhnika, kjer
sta se uspešno združila mla-
dost in svežina glasbenikov
ter izkušenost dirigenta To-
maža Grintala, ki je z lastni-
mi skladbami publiki prika-
zal različne stilske osnove
glasbe za big bande, je na-
stop ocenil Leskovic. »Pri
vrhniški zasedbi smo že ob-
čutili veliko zvočnega nian-
siranja ter izpostavljenost do-
ločene orkestrske sekcije.«
Prireditev so nadaljevali člani
Bid Bang zasedbe iz Radovlji-
ce, ki so prikazali mladostno
zagnanost in prefinjen občutek
za mehkobo in oblikovanost
zvoka. »Dirigent Blaž Trček je
z izbiro programa in svojimi
izkušnjami prikazal kvalitetno
izvedbo plesne glasbe, kjer smo
poleg čudovitega balansiranja
zvoka spoznali tudi več ritmič-
nih efektov in solistične dele
posameznih inštrumentov. V
prelepem glasbenem večeru pa
so s svojo plesno energijo mar-
sikoga zazibali v gibanje člani
plesnega orkestra Žabe iz Ce
Ija pod dirigentskim vodstvom
Klemena Repeta. V njihovi eks-
plozivnosti se je poznala nji-
hova tradicija in izkušnje.«
MP, foto: TČ
Extra band Glasbene šole Celje je navdušil z nastopom.
Otroci v zavetju delavnice
v Gosposko ulico se vračata mladost in ustvarjalnost
Namen oživiti prazne pro-
store v atrijih Gosposke uli-
ce v Celju se uresničuje. Za
zapuščenimi vrati nekda-
nje trgovinice na dvorišču
Gosposke 7 je 44 kvadrat-
nih metrov površine zapol-
nilo Mednarodno društvo
otroci - otrokom, katerega
predsednik je ljubiteljski
slikar Niko Ignjatič.
Brezplačne likovne delav-
nice, medsebojna pomoč
loirok. družabnost in ustvar-
jalnost pod mentorskim
vodstvom, so gibalo društva,
ki ima svojo dejavnost raz-
sejano domala po vsej Slo-
veniji. V teh dneh odpira svoje
prostore tudi na Starem trgu
v Ljubljani.
Že v prvih dneh odprtja de-
lavnice je bil odziv otrok ze-
lo velik. »Otroci prihajajo v
Celje tudi iz oddaljenih kra-
jev. Minulo soboto so bili tu
mladi likovniki iz Rogaške
Slatine, Štor, z Gomilskega
in iz Celja,« je zadovoljen Ni-
ko Ignjatič z mentorji. V de-
lavnici nastajajo izdelki iz gli-
ne, keramike, papirja, umet-
nine v sitotisku in drugih teh-
nikah. Otroci si znanje med
seboj izmenjujejo in se vse-
lej naučijo kaj^novega. Pri-
hajajo po mili volji, brez stal-
nega urnika ali obveznosti,
ostajajo kolikor dolgo želi-
jo, saj so vrata delavnice v
Gosposki odprta domala vsak
dan, razen ob večjih prazni-
kih. Izdelke, ki nastanejo v
delavnici, lahko otroci odne-
sejo domov ali pa pustijo v
delavnici, ki je hkrati tudi raz-
stavni prostor. Ta je sicer po-
treben obnove in osvežitve,
ki pa so se je v društvu, po-
tem ko so ga dobili v brez-
plačen najem od Nepremič-
nin, z vnemo lotili. Kot še
pravi Niko Ignjatič, jim na-
črtov ne manjka. Eno in edi-
no ostaja le načelo, ki zveni
v motu druženja: z ustvarjal-
nostjo brez mamil.
MATEJA PODJED
Foto: ALEKS ŠTERN
Sobotno dopoldne v Gosposki 7. Delavnica bo odprta tudi v počitniških dneh.
V oidepaju!
Klavdij Sluban s fotografijami iz
»zamrznjenega sveta«
V Galeriji sodobne umet-
nosti Celje bodo jutri (v če-
trtek) ob 19. uri odprli foto-
grafsko razstavo V oklepa-
ju - Mladoletni zaporniki v
Franciji, Sloveniji in bivši
Sovjetski zvezi, Klavdija
Slubana, fotografa, ki se v
Sloveniji predstavlja kar na
dveh razstaviščih. Poleg
Galerije sodobne umetnosti
Celje še v Moderni galeriji
v Ljubljani.
Klavdij Sluban je z ob-
sežnim opusom, katerega
osrednji prostor je zapor, kot
občutljiv človek in fotograf
vstopil v »zamrznjen svet«
mladoletnikov v zaporih. Z
vstopom v vsakdanje življe-
nje med sivimi zidovi je za-
čel ustvarjati drugačno,
predvsem pa novo zgodbo.
»V objektiv ujeti trenutki so
postali nabita podoba nei-
zrečenega, postali so temna
sled življenjske izkušnje in
turobna fantazma realnega.
V njih se prepletajo podobe
oken in skoznje prosevajo-
či žarki svetlobe, ki se preo-
bražajo v nekakšno personi-
fikacijo svobode. Klavdij
Sluban si svet znotraj sivih
zidov prisvaja brez patetike.
Skupaj z mladimi zaporni-
ki pa skozi proces dela in us-
tvarjalnega postopka prese-
ga meje vsega tistega, kar si-
cer družba tradicionalno po-
stavlja na margino,« pred-
stavlja dogodek kustodinja
celjske postavitve razstave
Alenka Domjan.
Uro pred otvoritvijo bo po-
govor z umetnikom, Edito
Mejač, upravnico Zavoda
za prestajanje mladoletniš-
kega zapora in kazni Za-
pora Celje, ter enim od ude-
ležencev fotografskih de-
lavnic.
V Galeriji sodobne umet-
nosti bodo razstavljene se-
rije fotografij, ki jih je Klav-
dij Sluban posnel v zaporih
za mladoletne, vključno s ti-
stimi iz leta 1995 v Fleury-
Merogisu v Parizu, ki so na-
stajale pod okriljem franco-
skega ministrstva za kultu-
ro ter v sodelovanju z legen-
darnima fotografoma He-
nriem Cartierom Bressonom
in Williamom Kleinom. Na
ogled bodo tudi serije, ki so
nastale v državah bivše Sov-
jetske zveze, kot tudi seri-
je, nastale v celjskem zapo-
ru za mladoletne v zadnjih
treh letih.
MATEJA PODJED
Vrhunci Plesnega
gledališča
Skupaj s Špas kamro - Turneja po
Makedoniji in Srčeva drama
Plesno gledališče Celje bo
konec novembra v sodelo-
vanju z novo ustanovljenim
kulturnim centrom Špas ka-
mra v Prešernovi 25 v Ce-
lju odprlo nove prostore.
V njih bodo zaživeli pro-
fesionalni plesni studio, ga-
lerija in v prihodnjem letu
tudi plesna šola. Na skoraj
500 kvadratnih metrih bodo
predstavljali različne kultur-
ne dogodke, pri čemer upa-
jo na pomoč Mestne občine
Celje.
Plesno gledališče, ki ga vo-
di Jure Lukaščik, bo od 29.
oktobra do 5. novembra s ple-
snima predstavama Slov Tran-
sition in Totems gostovalo na
odrih v Negotinu, Skopju, Ko-
čanih in Štipu v Makedoniji.
Pripravlja pa tudi novo pre-
miero Srčeva drama, in si-
cer v koprodukciji z Narod-
nim teatrom Štip. Srčeva dra-
ma je gledališka predstava,
ki nastaja v režiji mag. Pera
Danilovskega in koreografa
Jureta Lukaščika. Kot napo-
veduje slednji, gre za največjo
letošnjo produkcijo Plesne-
ga gledališča Celje in držav-
nega gledališča iz Makedo-
nije, ki prvič sodeluje s slo-
venski partnerjem. Projekt
Srčeva drama vsebuje ele-
mente dramskega gledališča,
lutkovnega, plesnega in eks-
perimentalnega, ter pantomi-
mo. Premiera bo 15. novem-
bra v Narodnem teatru v Šti-
pu, v Sloveniji pa 7. decem-
bra v Slovenskem ljudskem
gledališču Celje. Projekt sta
podprli ministrstvi za kultu-
ro obeh držav. Veleposlaniš-
tvo Republike Slovenije v Ma-
kedoniji in Veleposlaništvo
Republike Makedonije v Slo-
veniji, Mestna občina Celje
in sponzorji.
MATEJA PODJED
Št. 44 - 29. oktober 2003
Mojstri življenja in igri
Glasba, odrske luči, kostumi, otroška razposajenost in vsakdanja kmečka opravila narekujejo tempo življenja devetčli
družine Hrastnik iz okolice Laškega
Bil je deževen ponedeljkov
večer, ko sem obiskala dru-
žino Hrastnik iz Stope nad
Laškim. Oče Martin je rav-
no končal svoje delo v hle-
vu, otroci so prijetno čeblja-
li v sobi, stikali svoje glavi-
ce in se igrali s kockami. Ma-
ma Magdalena je opravlja-
la gospodinjska dela. Pri sed-
mih otrocih le-tega nikoli ne
zmanjka. Najstarejše hčere
in sina tokrat ni bilo doma,
saj čez teden živita v Ljub-
ljani, kjer obiskujeta sred-
njo šolo. Tudi sicer se vse red-
keje zgodi, da so vsi skupaj
zbrani na enem mestu.
Magdalena in Martin
Hrastnik sta si že od nekdaj
želela veliko otrok. Sprva sta
razmišljala o treh, kasneje o
petih, dobila pa sta jih kar
sedem. Velike družine so pri
Hrastnikovih tako rekoč že
tradicija, saj je Martin deve-
ti otrok izmed enajstih, med-
tem ko ima Magdalena le ene-
ga brata. »Že kot majhna de-
klica sem želela biti mama.
Pri dvanajstih letih sem že
imela izbrana imena za svo-
je otroke,« pove Magdalena,
ki je takoj po poroki pustila
službo v Pivovarni Laško in
se posvetila svojemu možu,
kmetiji in otrokom. Martin
nikoli ni bil zaposlen. Po kon-
čani kmetijski šoli je prev-
zel delo na domači kmetiji.
Včasih se mu zazdi, da bi bi-
lo mogoče bolje, če bi si poi-
skal službo, namesto da se uk-
varja s kmetovanjem, toda z
dobro voljo in podporo svo-
jih najbližjih se da premaga-
ti vse ovire in težave, je pre-
pričan.
Martin ni bil po
njenem okusu,
toda...
Magdalena in Martin sta se
spoznala pred triindvajsetimi
leti na odru ene izmed pred-
stav, v kateri sta igrala. To ni
bila ljubezen na prvi pogled,
vsaj za Magdaleno ne. »Tega
kretena pa že ne maram,« si
je mislila takrat. Toda zare-
čenega kruha se največ poje
in tako je nekega dne med nji-
ma preskočila iskrica in za-
netila ogenj ljubezni, ki še ved-
no gori. »V zakonu mi je tako
lepo, da imam občutek, da sem
poročen že trideset let,« je da-
nes duhovit Martin, ki je svo-
ji izbranki obljubil večno zve-
stobo trinajstega aprila pred
osemnajstimi leti v cerkvi na
Marija Gradcu. Poročil ju je
Martinov brat, ki je imel no-
vo mašo dva meseca po Mag-
dalenini in Martinovi poroki.
Kljub temu, da je na dan
poroke zapadel sneg in da je
bilo neverjetno mrzlo, Mar-
tin z nasmeškom na obrazu
pravi, da je bilo na poroki tako
»lepo, da bi se takoj še en-
krat poročil«. Seveda zopet
z Magdaleno, ki mu vedno
stoji ob strani. Magdaleni je
s svatbe, ki je trajala kar dva
dni, najbolj ostal v spominu
običaj, ki je pri njih še ved-
no aktualen. Tudi njenemu
bratu so na dan poroke pri-
pravili podoben sprejem; do-
mači so na zakonsko poste-
ljo položili Sveto pismo z od-
lomkom iz evangelija, ki ga
je duhovnik bral pri poročni
maši. Na nočno omarico so
postavili šampanjec in kozar-
ca, da sta mladoporočenca,
preden sta se prepustila ra-
dostim poročne noči, nazdra-
vila skupnemu življenju. Po-
roka je ZA vsakega nekaj po-
sebnega, je prepričana Mag-
dalena, vendar je po njenem
mnenju najlepše doživetje vsa-
ke ženske, pa tudi moškega,
rojstvo otroka.
Hrastnikove je v sedemnaj-
stih letih kar sedemkrat obi-
skala štorklja. Vsakega otro-
čička so se razveselili, kot
da bi bil prvi. »Hvala bogu,
da nas je kaka nosečnost pre-
senetila. To je bila vsakokrat
zelo prijetna novica. Upam,
da takih presenečenj še ni ko-
nec,« se nasmehne Magdale-
na, medtem ko se Martin vži-
vi v vlogo očeta in se veselo
igra z najmlajšo hčerko, ki
bo za novo leto upihnila tretjo
svečko.
Za Hrastnikove so otroci
božji dar. Magdalena sploh ne
upa pomisliti, da jih ne bi
mogla imeti. Čeprav vsak
otrok zahteva veliko pozor-
nosti, časa in sivih las, se jim
ne bi odrekla za nič na svetu.
Ravno nasprotno - želi si jih
še več. Njena skrita želja so
dvojčki in upa, da se ji bo tu-
di uresničila.
Sedem palčkov
Magdalena in Martin sta pr-
vič izkusila radosti starševs-
tva devetindvajsetega januar-
ja 1986, ko se jima je rodil
prvi otrok - hči Rebeka.
Rebeka obiskuje četrti let-
nik škofijske klasične gimna-
zije v Ljubljani, po maturi pa
se bo vpisala na AGRFT, saj
želi postati dramska igralka.
Za sabo ima tudi že premier-
no uprizoritev v Šentjakob-
skem gledališču - nastop v
mjuziklu Nunsense. Svoj dar
za nastopanje je podedovala
po mami, lep glas in posluh
pa po očetu, ki že šest let vodi
mešani pevski zbor Koral. Re-
beka je sodelovala že v mno-
gih igrah in operetah, ki jih je
režirala mama Magdalena. Je
precej ognjevito, pa vendar ze-
lo simpatično dekle.
Drugi po vrsti se je rodil sin
Iztok, ki je z dušo in telesom
predan glasbi. »Bilo je na ma-
terinski dan leta 1987, ko sem
začutila, da se mojemu otročku
mudi na svet. Po tihem sem si
želela, da bi rodila na ta dan,
kajti to bi bilo najlepše dari-
lo za moj praznik,« se spomi-
nja Magdalena. Danes je Iz-
tok šestnajstletni fantič, ki obi-
skuje glasbeno gimnazijo v
Ljubljani, igra kontrabas in ki-
taro, je član Celjskega godal-
nega orkestra in Koni(
orkestra v Laškem. Pole
benih pa ima tudi dn
lente, ga pohvali man
V dobrem in v zlem že osemnajst let - Magdalena in Martin Hrastnik
Rebeka se«'
Št. 44 - 29. oktober 2003
ir matematik, tehnič-
jalen, ima izredno do-
Vpogovoru pa je bolj
jeden.«
Martinom se zgrozi-
minu na Iztokovo ne-
p je štirinajstega av-
)S padel s strehe. »De-
> In Iztoku je spodr-
►kaj časa je bil celo v
:er pa razen zlomlje-
hujših poškodb ni
epričana sem, da so
d nesli s strehe,« je
pretresena Magdale-
na neljubi dogodek
vedno, kadar dežuje,
itum pred šestimi le-
četov rojstni dan, pa
lok prevrnil s traktor-
irinajstega avgusta me
laj strah. Najbolje, da
anič ne delamo, da se
raznega ne zgodi,« je
fiia Magdalena.
», ki se je kot tretji
dil štirinajstega okto-
I petnajstimi leti, na
akšne nesreče niso
ale. Ker sta starejša
les teden zdoma, je
lavni pomočnik na
Obiskuje prvi letnik
turistične šole v Ce-
1 harmoniko, lepo ri-
•najboljši v nogomet-
(zentanci Stopce«. Po
ipodedoval duhovitost
Ežbi vedno poskrbi za
azpoloženje. Na vpra-
iiže ima simpatijo, le
sramežljivo skomigne z rame-
ni, mama pa doda, da ima ver-
jetno na vsakem koncu eno ali
dve.
Tudi Krištof, ki se je rodil
na dan mrtvih pred desetimi
leti, je bolj redkobeseden, kar
se deklet tiče. Hodi v četrti raz-
red in obiskuje glasbeno šo-
lo, kjer se uči igrati saksofon
in tolkala. »Je izreden drama-
tik in ima bujno domišljijo,«
ga pohvali mama. Za božič bo,
tako kot vsa družina, tudi on
nastopal v igri Slovenski bo-
žič, kjer bo ovčka. Izkušnje
za to vlogo nabira v vsakda-
njem življenju, saj vestno skrbi
za kozo Hugolino, ki so jo do-
bili pred šestimi leti.
Sedemletna Sara, prvošol-
ka osemletke, se že dve leti
uči balet in nastopa v vseh pred-
stavah, ki jih režira mama. Ta-
ko kot vsi otroci je tudi ona
zadolžena za ustrezno delo pri
hiši - pazi triletno Sofijo ter
vsak dan pripravi mizo za ko-
silo. Njen bratec Tobija, ki bo
drugega decembra dopolnil
šest let, pa je ljubljenec uči-
teljic v prvem razredu devet-
letke. Doma pomaga pobira-
ti orehe, slive in jabolka, le
pometanje mu ne gre od rok.
Najmlajša med »sedmimi
palčki« pa je Sofija. Kljub te-
mu, da še ni dopolnila tri le-
ta, že hoče uveljavljati svoj
prav in v vsem sodelovati s sta-
rejšimi bratci in sestricami.
Najbolj uboga Krištofa, ki več-
krat, ko je ostala družina zdo-
ma, poskrbi, da je Sofija pra-
vočasno v postelji.
Otroci se med sabo dobro
razumejo in si pomagajo, če-
prav tudi kakšen prepirček ni
izjema. Hrastnikova pravita,
da pri vzgoji nista stroga, s či-
mer se v veliki meri strinjajo
tudi otroci. Večkrat sta popust-
ljiva, vendar le do določene
mere. Zadnjo besedo ima ved-
no Martin, čeprav z Magdale-
no skupaj presodita, kaj je za
otroke najboljše, in pri tem
tudi vztrajata.
V veri najdejo
oporo za
življenje
Vera ima v družini Hrastnik
pomembno mesto. Ne samo
zato, ker je Martinov brat du-
hovnik, pač pa tudi zato, ker
je mati Tereza, ki je bila pred
kratkim razglašena za blaže-
no, spremenila Magdalenin
pogled na življenje. »Imela
sem težko otroštvo. Večkrat
sem se z molitvijo obrnila k
materi Terezi. Ona mi je po-
magala najti smisel življenja.
Lahko rečem, da me je odpr-
la za življenje,« je prepričana
Magdalena, ki krščanske vred-
note prenaša tudi na svoje
otroke. Ti vsak večer pred spa-
njem molijo otroške molitvi'
ce. Poznajo večino svetopi-
semskih zgodbic, obiskujejo
verouk, vsako nedeljo pa gre-
do skupaj s starši k maši. Tu-
di prazniki, kot so božič in
velika noč, jim veliko pome-
nijo. Za božič vsako leto po-
stavijo velike jaslice in okra-
sijo novoletno jelko. Na bo-
žični večer Magdalena pripra-
vi večerjo ob svečah, potem
pa gredo k polnočnici, kjer tu-
di pojejo v cerkvenem pev-
skem zboru. Najrnlajši Hrast-
nikovi otroci se že pripravljajo
na obisk Miklavža in si prid-
no zapisujejo svoje želje, med-
tem ko starejši navihanci ne
verjamejo več v tega dobrega
moža.
Gledališče je
njihova velika
ljubezen
Kljub delu na kmetiji in za-
poslenosti z otroki Hrastniko-
va najdeta čas tudi za svojo du-
šo. Magdalenina velika ljube-
zen je gledališče, Martinova pa
vodenje pevskega zbora. S
skupnimi močmi sta uprizo-
rila že mnogo predstav, na ka-
terih so sodelovali tako rekoč
vsi družinski člani. Pred krat-
kim so nastopali v ljudski ope-
reti Hmeljska princesa, ki jo
je režirala Magdalena, glavna
igralca pa sta bila Martin in Re-
beka. Trenutno se že priprav-
ljajo na igro Slovenski božič,
kjer bo Martin igral svetega Jo-
žefa. Martin tudi sicer večino-
ma odigra glavne vloge. Jezu-
sa je na primer v pasijonskih
igrah upodobil že tridesetkrat.
Magdalena je kot režiserka
najbolj ponosna ravno na pa-
sijonske igre, ki so jih pred
leti za veliko noč uprizarjali
na župnijskem dvorišču v Laš-
kem. Njena največja želja pa
so operete, kajti vse, kar je glas-
beno, »dvigne zadevo na viš-
jo umetniško raven«.
Čeprav jima predstave vza-
mejo veliko časa, truda in ne-
prespanih noči, se jim ne na-
meravata odpovedati. Obču-
tek, ko po končani predsta-
vi slišita bučen aplavz nav-
dušenega občinstva, je nepo-
pisen. In ob tem neskončno
uživata.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: ALEKS ŠTERN in
arhiv družine Hrastnik
časa je potrebnega, da Martin nahrani petindvajset lačnih glav.
Krištof, Tobija in Lara zatopljeni v svet kock.
iztok Hrastnik: njegova največja ljubezen je glasba.
Družina Hrastnik ima toliko obveznosti, da so redko zbrani v popolni sestavi.
'•'•fskih luči.
Lara (levo) in Sofija sta zelo navezani druga na drugo.
Lara, Tobija in Sofija so najbolj zadovoljni, kadar si ati vzame čas samo zanje.
Št. 44 - 29. oktober 2003
22
ŠPORT
Sedem golov za prazen nič
Publikum izpadel iz pokala in izgubil v prvenstvu - Malce razrahljani odnosi - Šmarčani kot šahisti
Publikumove delnice strmo
padajo. Celjsko moštvo je na zad-
njih dveh tekmah doseglo se-
dem golov, a ostalo brez ulova.
Povratni obračun četrtfinala po-
kala Nogometne zveze Sloveni-
je proti Mariboru Pivovarni Laš-
ko je dobilo s 5:4, a so polfina-
listi seveda vijoličasti, ki so na
prvi tekmi v Ljudskem vrtu ru-
tinirano zmagali z 2:0 in osta-
jajo preverjen strup za Pušni-
kovo četo. Nič bolje ni bilo na
prvenstvenem dvoboju v Mur-
ski Soboti. Celjski napadalci so
izkoristili dve priložnosti, a za-
pravili so jih še dvakrat več.
Obramba pa je bila zdaj že pre-
govorno katastrofalna.
Prejela je celo tri »pacerske« go-
le in povzročila glavobole pravza-
prav vsem v in okoli kluba, ki se-
daj res več ne vedo, kaj storiti.
Maribor^ oh, ta
Maribor
Morda sta prvi neuspeli grožnji
proti gostujočemu golu odločili ne-
navadno tekmo, navzlic kasnejši
»goliadi« na zasneženem igrišču na
Hudinji. V 8. minuti je namreč Ro-
bert Koren sprejel žogo pred ka-
zenskim prostorom, se bolj pos-
vetil natančnosti kot moči udar-
ca, a za las zgrešil vrata. Tri mi-
nute kasneje je bil nad njim stor-
jen prekršek za prosti strel, ki ga
je izvedel Darko Maletič. S 23 me-
trov je žoga letela proti prečki, a
jo le oplazila na zgornjem delu.
Mariborčani, brez Balajiča, Kari-
ča in Vuksanoviča, so vzpostavili
ravnotežje in celo povedli, potem
ko so Celjani zahtevali nedovoljen
položaj. Po mojstrsko izvedenem
prostem strelu Simona Sešlarja
je Publikum čakal na drugi pol-
čas z željo, da zmaga s 3:1. Pre-
kletstvo se je nadaljevalo, kajti tu-
di Damir Pekič naj bi sprejel žo-
go v »ofsajdu« - 1:2. Prečko je za-'
del še Mitja Brulc, nato pa je Dra-
gan Čadikovski poletel za žogo
in jo z glavo preusmeril v mrežo -
2:2. Ko je Damir Pekič povišal
vodstvo gostov na 3:2, je bilo na-
videz že vse odločeno. Nora pred-
stava se je nadaljevala, namreč Ro-
bert Koren in Dejan Plastovski
sta v dveh minutah spreobrnila izid
na 4:3. Slabih 20 minut pred kon-
cem je Publikum potreboval dva
zadetka za senzacionalni preobrat.
V 84. minuti je po podaji Danije-
la Breziča spretni Igor Mostarlič
izenačil izid in dokončno odločil
nenavadno nogometno srečanje.
Za častno zmago je po podaji Ko-
rena poskrbel Gregor Helbl.
»Zelo sem vesel, da smo izločili
tako kvalitetno ekipo kot je Publi-
kum. Hvala bogu, da bomo sedaj
imeli precej časa mir pred to neu-
godno in nevarno ekipo,« je pove-
dal trener Maribora Matjaž Kek.
Njegov kolega Marijan Pušnik pa:
»To je bil zame finale pred finalom.
Dvoboj je bil odločen že v Ljud-
skem vrtu, čeprav je bilo športno
upati na preobrat. V težkih razme-
rah smo naredili veliko preveč na-
pak v obrambi. Gostje so izkori-
stili svoje redke priložnosti. Svo-
jim fantom iskreno čestitam za po-
šteno odigrano tekmo, prav do kon-
ca. Ne zamerim jim tehničnih na-
pak, ki so privedle do prejetih za-
detkov. Sporočam jim le: dvignite
glave, prišli bodo lepši časi za Pub-
likum!«
»Ukrepov ne bo!€€
Sledilo je novo razočaranje, po-
raz pri Muri. »Posebnih ukrepov
ne bo. Naši fantje so spet veliko
tekli in celo nadigrali domačine,
a sreče niso imeli. Sprejeli pa bo-
mo pravilnik, ki bi najbolje pla-
čanim igralcem znižal prejemke,
če bo Publikum po 22 krogih niž-
je od šestega mesta,« je sporočil
direktor celjskega kluba Darko
Klarič. »Vse dobro, kar smo si us-
tvarili s povezano igro, je pokva-
rila obramba s katastrofalnimi na-
pakami. Pri prvem golu sta zamu-
dila Brumen in Šnofl. Pred dru-
gim golom je Mura izvedla prosti
strel, ko se je žoga kotalila. Za za-
detek sta krivca Brumen in Šeli-
ga. Pri tretjem golu pa je nespret-
no posredoval Budimir. Nato smo
imeli še nekaj zrelih priložnosti
za izenačenje, ki so jih zapravili
Čadikovski, Koren, Brulc in Pla-
stovski,» je pripovedoval Marijan
Pušnik. POP TV je posnel njegov
besedni dvoboj z Robertom Vol-
kom, trenerjem vratarjev Mure in
pomočnikom prvega trenerja Mi-
lana Miklaviča. »Ko sem Mikla-
viču čestital za zmago, me je Volk
začel žaliti. Skušal sem mu dopo-
vedati, naj se najprej prepriča, za
kaj gre. Miklaviča sem namreč opo-
zoril na Rakovičevo obnašanje. Dva
naša igralca je dobro brcnil, ko pa
se je približal naši klopi, je še iz-
zival. Vsi rezervni igralci so sko-
čili proti njemu, on pa jo je popi-
hal. Nekdo od igralcev je res za-
kričal: >Zlomi ga!<, a to je bilo tudi
vse. Sam pa takšnih navodil niko-
li ne dajem. Kasnejši incident je
bil prenapihnjen...«
V nedeljo bo gostja Olimpija, proti
kateri bodo Celjani pogrešali kaz-
novanega Sešlarja. Zaradi kamer
TVS je pričakovati znova slabši
obisk. V kritičnem položaju bodo
s tribun pomagali najzvestejši pri-
vrženci.
Peti remi zapored
v Šmartnem ob Paki ob osnov-
ni šoli lepo napreduje gradnja klub-
skih prostorov in slačilnic, a je
igralna površina izjemno slaba. Bi-
la je vzrok za predstavo, ki bo kma-
lu šla v pozabo. Maloštevilni gle-
dalci so bili upravičeno razočara-
ni. Bližje zmagi so bili sicer gost-
je. V 89. minuti je z 12 metrov
poskusil Šturm, žoga pa se je od-
bila od prečke in Šmarčani so na-
daljevali niz remijev. »Igrišče je
vedno slabše. Ugreza se nam tudi
do 5 centimetrov. S točko smo lahko
zadovoljni, saj konkretne prilož-
nosti nismo imeli,« je bil jedrnat
Nedžad Alibabič.
»Igrali smo zelo
dobroff
Na drugoligaškem lokalnem der-
biju med domačo Dravinjo in Ru-
darjem so Konjičani s 4:2 prese-
netljivo ugnali vodilne Velenjčane.
Že uvodne minute so nakazale raz-
burljivo srečanje, saj so domači os-
tali brez trenerja Marjana Marja-
noviča. V 34. minuti je v kazen-
skem prostoru padel eden izmed
domačih igralcev, vendar sodnik
Skomina ni pokazal na belo toč-
ko. To Konjičanov ni zmedlo, saj
so takoj za tem vzeli vajeti v svoje
roke in do polčasa kar trikrat j
tresli nasprotnikovo mrežo. ^
prej je v 37. minuti zadel Elmed
Koljič, le tri minute za tem Boj
jan Hodžar, minuto pred konce|
pa je domače s tremi zadetki pr^j
nosti na odmor popeljal Čuš. »Igr^
smo zelo dobro. Odločili smo ^
da ne bomo taktizirali, da bom
napadli in poskušali čimprej doji
či gol ter Rudarju onemogočiti str^
proti golu. Ostali smo tudi brez tj
nerja, ki je brcnil žogo, ko je nel
smel,« je o 1. polčasu povedal n
nis Srša.
V drugem delu so Velenjčani \
lo hitro napadli, vendar so doni|
njihov pritisk umirili. Prave prili
nosti so si tako na eni kot na dra
strani nato priigrali šele v zadnj
15 minutah. Najprej je zadel S|
tič, nato pa še Ismet Ekmečič. Ku
lu so se napadi Velenjčanov konj
li, saj je Amel Mujakovič storil pi
kršek za enajstmetrovko nad Boj
janom Hodžarjem. S tem so si \
lenjčani tudi zapečatili usodo in s
domov vrnili brez točk. »Gostjej
v drugem delu še bolj napadli,!
dveh priložnosti so tudi zadeli. N
koncu smo si po preigravanju H(
džarja zaslužili enajstmetrovko i
točke so ostale doma,« je obraču
videl posojeni igralec Publikum
Konjičane konec tedna čaka gostt
vanje pri ekipi Svobode. »Tekni
je bila zelo napeta, bil je pravi da
bi v drugi slovenski ligi. Dravinj
je znala izkoristiti tri naše napak
v prvem polčasu. Mi smo se v dn
gem delu bolj odprli in dvakrat a
deli, kar pa ni bilo dovolj niti z
točko,« je povedal Velenjčan Ale
Šmon in nadaljeval: »Panika ni p(
trebna. Igralci se zavedamo svoji
napak in sedaj je pravi čas, da sli
nemo vrste in uspešno nadaljuj^
mo pot proti prvi ligi. Proti sežai
skemu Taboru seveda pričakuje!
zmago.«
JASMINA ŽOHA
DEAN ŠUSTE
Foto: GREGOR KAll(
Robert Koren je bil zelo razpoložen, pa tudi Daliborleinovič, ki ni dopuščal, da bi se popolnoma razmahnil.
Suad Filekovič je sprva »naskočil« Primoža Brumna, v eni od odločilnih akcij pa ga je
mojstrsko preigral.
Izidi 13. kroga lige Simobil:
Šmartno - Gorica 0:0, Mura ^
CMC Publikum 3:2 (0:0), Ra-
kovič (47), Obilinovič (56, 83);
Vršič (57), Brulc (60), Primož
je - Ljubljana 2:1, Kumho Dra^
va - Maribor Pivovarna Laško 1: li
Šport Line Koper - Domžale 2:1,
KD Olimpija - Dravograd danes-
14. krog: CMC Publikum ^
Olimpija (nedelja, 18.00), Ljub-
ljana - Šmartno (nedelja, 14.00)i
Najboljši igralci 13. kroga: 10
točk - Dare Vršič, 5 - Mitja Bruk
(oba Publikum), 3 - Matej Mi^
Ijatovič (Šmartno), 2 - Dragan
Čadikovski (Publikum), 1 - Mar
ko Gobec (Šmartno).
Št. 44 - 29. oktober 2003
Veter na obrazu in
orel za družbo
Damjan Čretnik je v jadralnem padalstvu postavil nov mejnik
v mesecu avgustu smo Slovenci
ibili nov svetovni rekord. Član
dralno padalskega kluba Celje
imjan Čretnik je v tandemu z
itašo Žeželj naredil najdaljši
Elet s povratkom. S padalom sta
iredila 132,6 kilometrov, pri tem
io prečkala mejo, za to pa sta
itrebovala pičlih 5 ur in pol.
»Če je bil kdo zadovoljen z letoš-
im vremenom, potem smo to bi-
mi, padalci,« pravi pilot zmago-
ilnega tandema Damjan Čretnik,
dan sem bil v zraku, in to ce-
ipo večkrat.« Ravno zato se je tu-
odločil, da v disciplini prelet s
Jvratkom naredi nov svetovni re-
)rd. »Najboljši pogoji za dolge pre-
te s padali so v Južnoafriški Re-
•bliki, tam se pravzaprav delajo
kordi. Pri nas smo najbolj ideal-
K mesto našli na Soriški planini,«
pojasnil član Jadralno padalske-
'kluba Celje Dušan Žnidar, ki je
1 priča najnovejšemu svetovne-
rekordu. Letalci imajo namreč
•vado, da pri podvigu člana klu-
^ sodelujejo tudi ostali. Ponavadi
zletijo pred njim in mu tako po-
^gajo »loviti« ugodne termične ste-
'e. S Soriške planine lahko vzle-
^že ob 10. uri zjutraj, čeprav po
^ični logiki pred poldnevom ne
iiogli vzleteti. Greben, ki jih vodi
® Italije, pa je naravnost idealen.
^tretje gre daleč
Preden je Damjanu uspelo, je imel
jsabo že dva propadla poizkusa,
^ič mi je zmanjkalo časa, dru-
pa me je presenetila nevihta, v
^^je pa je le šlo.« 132,6 kilome-
\ narejenih na poti od Soriške
^nine preko Tolmina, Kobarida,
Champona v Italiji in nato na-
do Sorice, je sedaj svetovni re-
"fd v disciplini prelet s povrat-
Damjan in Nataša bi lahko
L_
postavila tudi nov časovni svetov-
ni rekord, a tega prej nista uradno
prijavila. »Ko bi vedeli, koliko pa-
pirologije je s tem povezane!« Že
za prijavo najdaljšega preleta s po-
vratkom je potreboval cel kup pa-
pirjev, poleg tega pa še sodobno
opremo, s katero je lahko let tudi
dokumentiral. S pomočjo tako ime-
novanega GPS-ja se padalci zvečer
priključijo na internet in primer-
jajo, kdo je tisti dan letel najdlje.
Kljub gori papirjev in ob vsemogo-
čih dokazih Damjan še vedno čaka
na potrditev svojega rekorda s strani
Svetovne letalske zveze.
Enostaven šport!?
Jadralno padalstvo je šport, ki
se je precej pozno razvil, zadnjih
15 let je prisoten tudi pri nas. Vča-
sih se je spuščalo le s hribov, se-
daj padalstvo že dolgo ni več zgolj
spuščanje, pač pa to počnejo le
še pozimi. Tehnologija izdelave
padal, ki sedaj pravzaprav tudi le-
tijo, ne samo padajo, je zelo na-
predovala. »Včasih mislim, da bi
moral začeti vsaj pet let kasne-
je,« po 14 letih ukvarjanja s pa-
dalstvom meni Dušan, »padala so
bila takrat slabo izdelana in ne-
sreče so bile zelo pogoste.« Da-
nes pa: »Padalstvo je kot ribiči-
ja,« čisto resno doda Damjan, »ku-
piš padalo, za katerega odšteješ
okoli štiristo tisočakov, in ko vi-
diš, da je vreme sončno, vzameš
stvari iz kota in greš na najbližji
hrib.« S takšno primerjavo se mar-
sikdo ne bi ravno strinjal. Komen-
tarji očividcev so pogostokrat ma-
lo drugačni, kot na primer: Kaj
se je temu čisto zmešalo, da leti s
temi »firanki«, in podobno. »No,
res je to malo bolj adrenalinski
šport, ker si v bistvu na odprtem,
nisi v letalu ali podobni konstruk-
ciji, vendar je tako veličastno, ko
čutiš veter na obrazu, opazuješ pti-
ce na nebu,« je zaneseno dodal
Dušan.
Jadralno padalstvo naj bi veljalo
za najbolj enostaven način letenja.
Če ga ocenjujemo po tem, da lah-
ko državne meje prečka brez us-
treznih soglasij, potem je res eno-
staven. Podatek, da je največja hi-
trost, ki jo jadralni padalec lahko
doseže, 40 km/h, je tudi pomirja-
joč. Po kriteriju, da je zanj potreb-
no » nekaj znanja« o termodinami-
ki, pa ga ravno ne bi uvrstila k eno-
stavnim načinom letenja. »Včasih
ti pri tem znanju priskočijo na po-
moč lastovke. Če se ne moreš dvig-
niti, pogledaš, kje so lastovke, pa
zopet najdeš termični steber,« sta
soglašala sogovornika in tako že sko-
rajda pravljično obarvala svojo pri-
poved.
Z eno besedo -
veličastno!
Tudi če ne spadate med ljudi, ki
že od malih nog sanjarijo o tem,
da letijo, vas gotovo zanima, kak-
šni so občutki, ko letiš ... »Ko si v
zraku, ne čutiš lakote, žeje, četu-
di si po več ur v zraku,« mi odgo-
varja Damjan. Čeprav, mimogre-
de, lahko v zraku počneš skorajda
vse. Lahko malicaš, piješ, celo ka-
diš in opraviš kakšno »manjšo po-
trebo«. Svoje občutke je skušal opi-
sati tudi Dušan. »Si predstavljaš,
da lahko letiš le nekaj metrov stran
od orla in mojstra dinamike ob-
čuduješ pri delu ... Noro, da se ti
utrga!« Damjan pa je namignil:
»Sploh pa to težko razumeš, če ne
doživiš ... tale rokovnik, je zago-
tovo premalo.«
Če boste preizkusili jadralno pa-
dalstvo, to počnite s praznim že-
lodcem. Zaradi majhne potovalne
hitrosti je namreč hitrost dviganja
toliko bolj intenzivna, zato opozo-
rilo ne bo odveč.
ROZMARI PETEK
Tekmovanja v jadralnem padalstvu so se začela šele v devet-
desetih letih. Izhajala so iz klasičnega padalstva, zato je bila
prva disciplina točnost pristajanja. Kasneje sta se razvili še dve
vrsti tekmovanj: akrobatsko letenje in tekmovanje v preletih. Ti
imajo še vrsto različnih disciplin: prosti prelet, prelet na določen
cilj in prelet s povratkom, ki je lahko enostavni prelet s povrat-
kom ali zahtevnejši prelet, s katerim pri vračanju na štart nare-
dijo pot v obliki trikotnika.
Damjan Čretnik in Nataša Žeželj z obrazcem za prijavo svetovnega rekorda.
Št. 44 - 29. oktober 2003
REPORTAŽA
23
24
ŠPORT
Črna sobota
Zagreb spet ukanil Pivovarno Laško - Jutri obračun Zrečanov in Šentjurčanov
Niti največji pesimisti med
poznavalci košarke niso pri-
čakovali tako slabega kon-
ca tedna naših ekip. Vseh
pet moštev v dveh najvišjih
ligah je namreč izgubilo.
Laščani so bih neuspešni
v Goodyear ligi, preostala če-
tverica pa v L A SKL.
Usodne trojke
in tretja
četrtina
Laščani so odšli v Zagreb
z željo, da nadaljujejo s seri-
jo dobrih rezultatov in tekem
ter da se .skušajo oddolžiti
»mravljam«, kot pravijo dru-
gemu po kvaliteti klubu v Za-
grebu, za lanska dva poraza.
Po prvem polčasu je vse ka-
zalo, da bo ekipa novega slo-
venskega selektorja Aleša Pi-
pana uspela v tej nameri, saj
je po dvajsetih minutah vo-
dila s 36:27. Nato pa je priš-
la črna tretja četrtina, ki so
jo domači dobili s 30:12, po
delnih 13:0 v zadnjem delu
te četrtine. Igra Laščanov je
nato povsem razpadla. Me-
tanje trojk iz neizdelanih po-
ložajev je imelo le 15-odsto-
ten učinek (4:26), mnoge ne-
natančne podaje so bile sa-
mo voda na mlin domačinov.
Kljub temu so se »pivovarji«
še uspeli približati na 59:55,
nato pa ponovno odigrali sla-
bo in ob koncu doživeli vi-
sok poraz. V vrstah Laščanov
ni bilo niti enega razpolože-
nega igralca, največ točk pa
je dosegel Saša Dončič, 15.
Veliko pripomb so imeli na
sojenje, a protesti seveda ni-
so zalegli. Časa za obupava-
nje Laščani niso imeli, kajti
že v torek jih je doma čakalo
srečanje proti lanskemu pr-
vaku lige ekipi Zadra. V so-
boto bodo gostovali v Beo-
gradu pri moštvu Reflexa, ki
je po petih krogih presenet-
ljivo na vrhu lestvice.
Dva visoka
poraza
čeprav je trener Alposa Ke-
moplasta Boris Zrinski ves
teden ponavljal, da gredo v
Zagorje igrat proti odlični do-
mači ekipi in ne proti biv-
šim članom šentjurskega pr-
voligaša, ga očitno varovan-
ci niso upoštevali. V glavah
šentjurskih igralcev je bilo
očitno le igranje proti bivše-
mu trenerju in soigralcema,
posledica tega pa je zanesljiv
poraz, ki pa bi lahko bil še
bistveno višji. Vse je bilo prak-
tično odločeno že po uvod-
nih minutah, saj so domači
dobili prvo četrtino za kar 16
točk, ob koncu tretje pa imeli
že ogromnih 28 točk nasko-
ka. Šest domačih igralcev je
doseglo več kot 10 točk, pri
Kemoplastu pa sta iz sivega
povprečja izstopala le Rado
Trifunovič in Seid Hajrič
(oba po 19). Delno opraviči-
lo Šentjurčanom je le poda-
tek, da sta v ekipi sicer bila
Ilija Petrovič in Jernej Ti-
linger, ki pa zaradi poškod-
be minuli teden sploh nista
trenirala.
Še slabše kot Šentjurčanom
se je godilo Zrečanom v Po-
stojni. Njihov nekdanji soi-
gralec in trener Veljko Pe-
tranovič (21) in ostali Po-
stojnčani jim niso dovolili ni-
ti malo upanja. Ob polčasu
je že bilo plus 15 za Postoj-
no, ob koncu pa visokih 30
razlike, kar je predvsem po-
sledica prevlade domačinov
v skoku (40:22). Iz sivine
povprečja je v moštvu Jože-
ta Hrena izstopal le Igor Zi-
nrajh (16 točk in 8 skokov).
Savinjsko -
šaleška poraza
Nekoliko bolje sta sicer
igrala soseda iz Savinjske in
Šaleške doline, Hopsi in Elek-
tra, a sta oba doma izgubila.
Polzelani imajo očitno sedaj
že kar velik strah pred svoji-
mi navijači, saj so izgubili še
drugo domačo tekmo (v go-
steh so že dvakrat zmagali).
Proti Kopru je vse kazalo na
katastrofo, kajti igralci iz slo-
venskega pristanišča so po 30
minutah vodili z 78:62, na-
to pa je sledil juriš Hopsov,
ki pa se ni srečno iztekel. Do-
mači so sicer imeli možnost
za popoln preobrat, a so bili
gostje v finišu srečnejši in
spretnejši in so odnesli zma-
go na Obalo. Zanimivo je, da
je domačine pokopal bivši
Polzelan Gregor Belina (29
točk, met za 3 točke 6:8), in
da so gostje za tri točke me-
tali sijajnih 14:23. Pri Hop-
sih sta največ pokazala naj-
višji David Steffel (16, 11)
in najnižji igralec Marjan Bo-
žič (21, 66% met).
Elektra je doma proti He-
liosu želela prekiniti serijo
treh zaporednih porazov, a
ji to ni uspelo. V zelo trdem
srečanju dobrih obramb so
domačini vodili do 26. mi-
nute, ko so še imeli prednost
treh točk, nato pa popustili.
Gostje so z delnim izidom
12:2 prišli do občutnega na-
skoka, ki ga kljub naporu do-
mačinov niso več izpustili iz
rok. Lepo je bilo še enkrat
videti, da Elektra nima igral-
ca, ki bi lahko s serijo košev
naredil preobrat, še posebej
če ni razpoložen Blaž Ruči-
gaj. Ponovno so Šoštanjčani
izgubili kar 21 žog, met za
tri točke je bil samo 13-od-
stoten, vse to pa je privedlo
do novega poraza in spozna-
nja, da bo nekaj potrebno
spremeniti (se okrepiti) in to
čimprej.
Za razliko od nekaterih
drugih lig so pri Košarkarski
zvezi Slovenije dobro pripra-
vili koledar tekmovanja, ta-
ko da bodo A-ligaši svoj red-
ni krog odigrali že na praz-
nični petek, 31. oktobra. Lo-
kalni derbi bo v Zrečah, ka-
mor odhajajo Šentjurčani, ki
v prvenstvu v Zrečah še niso
zmagali, Hopsi odhajajo v
Postojno, Elektra pa v Kranj
k Triglavu.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIČ
Nezadovoljni ilija Petrovič se je v jezi znesel nad žogo, govori pa se,|
naj bi se nekdo od njegovih soigralcev tudi nad trenerjem Zrinskim,
Peterka kroga: Božič a
Steffel (Hopsi), TrifunovS
in Hajrič (Alpos Kemoplast)
Zinrajh (Rogla).
Igralec kroga: David Ste^
fel (Hopsi).	I
Trener kroga: ni bi
izbran.	i
»Igrati bo potrebno
agresivnofc
24 točk zaostanka na Madžarskem - Drevi Benečanke v Celju
Košarkarice celjskega Merkur-
ja so s tekmovanji pričele tudi v
pokalu FIBA. V prvem krogu so
visoko izgubile pri Szolnoku s
83:59.
Slovenske državne prvakinje so
že po prvem polčasu zaostajale s
28:47, kljub visokemu porazu pa
so bile boljše v skoku. Najuspešnejši
strelki sta bili Lucija Čonkova s 15
ter Daliborka Jocič s 13 točkami.
»Moram reči, da smo bile kar ra-
zočarane, ker res nismo odigrale
tako, kot bi morale. Nismo dose-
gle svojega cilja, kajti želele smo
samo prikazati dobro igro,« je pr-
vo tekmo v pokalu FIBA komenti-
rala najučinkovitejša strelka pri Ge-
Ijankah.
Le tri dni zatem pa so celjske ko-
šarkarice odigrale tekmo 5. kroga
v ligi Trocal. Uspešno so opravile
nalogo v Livnem, saj so domači Tro-
glav ugnale z 88:62. Tudi tokrat je
blestela Daliborka Jocič z 22 toč-
kami: »Nasprotnice so bile sprva
kar trd oreh. Igrale smo slabo, do-
bile smo veliko preveč točk in mi-
slim, da moramo še bolje odigrati
tako v napadu kot v obrambi.
Upam, da bomo še dvignile našo
raven igre.« Varovanke trenerja Dra-
gomirja Bukviča že danes čaka no-
va preizkušnja v pokalu FIBA, to-
krat v Celje prihajajo Italijanke.
»Drevi bo zelo težko. Naš cilj je
odigrati čim bolje, nismo obreme-
njene z rezultatom. Upam, da bo-
mo igrale dobro. Če bo poraz vi-
sok, ne bomo preveč razočarane,
če pa bomo odigrale dobro, lahko
tudi zmagamo. Poudarek bo na ko-
lektivni obrambi in učinkovitem
napadu. Venezia je kvalitetnejša eki-
pa, zato moramo toliko bolj tekati
in igrati agresivneje od tekmic,« je
zaključila Jocičeva. Venezia Basket
ima milijon evrov proračuna, zato
je zlahka povsem na novo sestavila
ekipo. Zvezdnica je 30-letna Bra-
zilka Alesandra de Santos, ki je vi-
soka 200 cm in je nastopila na 01 v
Sidneyju in Atlanti. »Če bodo mo-
je varovanke igrale kot na Madžar-
skem, nimajo nobenih možnosti za
presenečenje. Ljubitelji košarke bo-
do lahko videli izjemno kakovost-
no žensko ekipo, zato jih vabim,
naj si ogledajo obračun v čimveč-
jem številu,« je dodal trener Mer-
kurja Dragomir Bukvič.
JASMINA ŽOHAR
Lucija Čonkova je v izvrstni formi, kar je
dokazala na zadnjih dveh tekmah.
Branilka Mojca Markovič se v tej sezoni še ni izkazala.
Št. 44 - 29. oktober 2003
ŠPORT
25
Statistični
povzeteic
veiiice zmage
Izjemni dosežek kegljavk celjskega Miroteksa še odmeva
v torek je celjski župan
Bojan Šrot na sprejem po-
rabil celjske športnike, ki
■a navdušili v zadnjem ob-
Jobju, zaradi bolezni pa jih
ie namesto njega pozdravil
podžupan Stane Rozman.
Judoista Sankakuja Maja
Uršič in Rok Drakšič sta na
Olimpijskih dnevih evropske
mladine v Parizu osvojila sre-
brni medalji, rokometaši Ce-
la Pivovarne Laško Nenad Bil-
Mja, Dragan Gajič, Miha Go-
renšek. Jure Natek, Klemen
Kosaber in Miladin Kozlina
so na mladinskem SP osvojili
bronasto medaljo, atlet Kladi-
varja Andrej Cimperšek je
zmagal s slovensko reprezen-
tanco na mladinskem SP v gor-
skem teku, kegljavke Mirotek-
sa pa so z zmago na svetov-
nem pokalu še četrtič postale
najboljša ekipa na svetu.
Najboljše povprečje v treh
nastopih na Češkem je imela
Barbara Fidel (578,3), sledi-
jo pa Andreja Razlag (577,7),
Biserka Petak (571,7), Mari-
ka Kardinar (556,7), Brigita
Strelec (548,3), Nada Savič
(545,5 - dva nastopa) in Mira
Grobelnik (520 - en nastop).
Na priložnost so kot rezerve ča-
kale Nina Podlesnik in debi-
tantki (tako kot Nada Savič) še
Sabina Koljič in Rada Savič.
Celjanke so se v finalu ustavile
pri številki 3484 (svetovni re-
kord) - podrle so več kegljev
od drugouvrščenega finalista pri
moških. Blestele so predvsem
Nada Savič (595), Razlagova
(583) in Kardinarjeva (582). V
polfinalu se je najbolj izkazala
Fidelova (596). Prvi svetovni
pokal leta 1989 so na Dunaju
osvojile Marika Kardinar, Bi-
serka Petak, Mira Grobelnik,
Tanja Gobec, Jožica Šeško, So-
nja Mikac in Silva Razlag. Že
tedaj je bil trener Lado Gobec,
ki je skupaj s Kardinarjevo in
Petakovo slavil še trikrat.
SR, DŠ
Foto: GK
Sprejem za kegljavke Miroteksa in celjske športnike, ki so navdušili v zadnjem času
Prvi rojstni dan
Konjeniški klub Ganymed iz Žalca je bil
Ustanovljen šele pred letom dni. Glede na
•lane možnosti so bili cilji kluba že na za-
fetku usmerjeni v skrb za množičnost in
popularizacijo vseh olimpijskih disciplin
(konjeniškega športa, vzgojo strokovnih ka-
lifov, razvijanje reje športnih konj" ter na
pripravo in sodelovanje na tekmovanjih lo-
Mlnega in nacionalnega pomena.
Tekmovalno ekipo trenutno sestavljajo Ni-
Gregorič, Janez Simonič, Igor Šalamon,
^orut Knapič in Primož Rifelj. Slednji je na
kvalifikacijskih tekmovanjih v preskakova-
nju ovir po Sloveniji preko celega leta z zelo
''spešnimi nastopi zbral dovolj točk in si ta-
'ko pridobil dovoljenje in potrditev za na-
stop na svetovnem prvenstvu mladih konj.
je bilo v Belgiji, v vzrejno-športnem cen-
'ru Lanaken-Zungersheide. Prisotnih je bilo
kot 200 prvovrstnih konj in jahačev iz
•belega sveta. Rifelj je v malem finalu s ko-
•^jem Meggle Chico-Cor de Bailliany osvojil
mesto, s konjem Fakin pa od 106 sode-
lujočih 14. mesto. Vzporedno s tekmami so
Predli še licenciranja plemenskih žrebcev
^ avkcije najboljših športnih plemenskih
^febet. Prizorišče SP v Belgiji je v Evropi
"^sjvečji vzrejni center, kjer po najsodobnejših
I'----
metodah poteka umetno osemenjevanje ko-
bil, presajanje embrijev, zamrzovanje seme-
na...	HM
Primož Rifelj
PANORAMA
NOGOMET
POKAL SLOVENIJE
Četrtina finala, druga tek-
ma: CMC Publikum - Mari-
bor Pivovarna Laško 5:4
(1:1); Sešlar (34), Čadikov-
ski (68), Koren (73), Plastov-
ski (74), Helbl (89); Meša-
novič (23), Pekič (54, 70),
Mostarlič (84).
2. SL
13. krog: Dravinja - Ru-
dar 4:2 (3:0); Koljič (38),
Hodžar (40, 87-11 m), Čuš
(45); Softič (73), Ekmečič
(81). Vrstni red: Rudar 32,
Bela krajina 26, Zagorje 24,
Dravinja 23, Livar 20, Krško
18, Aluminij 16, Triglav 15,
Izola 13, Brda 11, Tabor 9,
Svoboda 5.
3. SNL - sever
12. krog: Pohorje - Zreče
0:1, Šoštanj - Kozjak 11:0,
Šmarje pri Jelšah - Stojnci 0:2.
Vrstni red: Šoštanj 26, Haj-
dina, Šmarje pri Jelšah 24,
Bistrica 23, Stojnci, Maleč-
nik 19, Paloma, Železničar
18, Pohorje, Zreče 16, Ormož
14, Središče, Pesnica 12, Koz-
jak 0.
MČL - Celje
9. krog: Vransko - Tristar
1:0, Kovinar - Ljubno 5:2, Ro-
gaška - Oplotnica 0:1, Šent-
jur - Mons Claudius 4:1, Laško
- Vojnik 3:3. Vrstni red: Op-
lotnica 21, Mons Claudius 19,
Rogaška 18, Kovinar 14,
Vransko 13, Šentjur 12, Tri-
star 11, Ljubno 6, Vojnik 3,
Laško 2.
MALI NOGOMET
5. krog: Vitomarci - Na-
zarje 3:\ (2:1); Adamič (11).
Ajdovščina - Dobovec 8:7
(2:3). Vrstni red: Litija 15,
Nazarje 10, Puntar, Beton 9,
Metropol 8, Vitomarci 7, Aj-
dovščina 4, Mavi, Napoli 3,
Dobovec 0.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
5. krog: Zagreb - Pivovar-
na Laško 78:62 (57:48,
27:36, 15:12); Dončič 15,
Miškovič 13, Dojčin, Jokič
10, Jelesijevič 8, Joksimovič
4, Brolih 2. Vrstni red: Ref-
lex, Crvena zvezda, Budu-
čnost 9, Gibona, Široki bri-
jeg. Pivovarna Laško, Union
Olimpija 8, Zadar, Lovčen,
Banjalučka pivara, Split, Kr-
ka, Zagreb 7, Geoplin Slo-
van 5.
1.SL
5. krog: Hopsi Polzela - Ko-
per 94:96 (62:78, 38:55,
18:23); Božič 21, Skok, Jo-
sipovič 18, Steffel 16, Arčan
9, Geržina 7, Debevc, Cizej
2.	Godler 1. Pivka - Rogla
94:64 (71:40, 48:33, 23:25);
Zinrajh 16, Sivka 14, Grum
13, Hohler, Brolih 9, Strnad
3.	Elektra - Helios 61:64
(45:50, 31:28, 15:12); Mitro-
vič, Nedeljkovič 12, Sarhat-
lič 11, Ručigaj 9, Nuhanovič,
Sagadin 6, Auer 3, Vidovič
2. Zagorje - Alpos Kemoplast
97:83 (83:55, 59:40, 34:18);
Trifunovič 21, Hajrič 17, Ri-
bežl, Tilinger 10, Kočar 7, Jo-
vanovič, Petrovič 6, Hunski
4.
FIBA POKAL
1. krog: Szolnok - Merkur
83:59 (62:45, 47:28, 20:15);
Čonkova 15, Jocič 13, Erkič
8, Maksimovič 7, Jereb 6,
Kvas 5, Temnik 3, Jurše 2.
LIGA TROCAL
5. krog: Troglav Livno -
Merkur Celje 62:88 (47:68,
32:45, 14:17); Jocič 22, Čon-
kova 21, Erkič 13, Maksimo-
vič 10, Jereb 9, Temnik 8, Jur-
še 3, Kvas 2. Vrstni red: Uni-
versiteti 11, Gospič 10, Šibe-
nik, Merkur 9, Željezničar,
Croatia, Jedinstvo, Maribor
6,	Ježica 5, Wels, Livno 3.
ROKOMET
LIGA SIOL
5. krog: Adria Krka - Ce-
lje Pivovarna Laško 29: 34
(14:16); Vugrinec 9, Ruten-
ka 7, Milosavljevič 6, Kozli-
na 5, Kokšarov, Oštir 3, Na-
tek 1. Termo - Gorenje 30:37
(15:18); Sirk 11, Bedekovič
7,	Kavtičnik, Tamše 6, Sovič
5, Kovič, Mlakar 1. Vrstni
red: Gorenje 10, Prule, Ce-
lje Pivovarna Laško 9, Ter-
mo, Prevent 6, Rudar, Trimo,
Koper 4, Adria, Ormož, Ve-
lika Nedelja 2, Inles Riko 0.
1. SL - ženske
7.	krog: Loka kava - Žalec
28:32 (10:15); Savič 8, Brez-
nik, Stevanovič, Potočnik 5,
Strmšek, Krajnc, Agafonova
3. Olimpija - Celeia 24:21
(13:11); Bilič 8, Sotler 6, Če-
renjak 3, Kikanovič, Novak
2.
8.	krog: Žalec - Gramiz Ko-
čevje 38:25 (21:8); Stevano-
vič 8, Strmšek 7, Randl,
Krajnc 6, Breznik 4, Agafo-
nova 3, Rančigaj, Pristovšek,
Potočnik, Breznik 1. Celeia
- Piran 24:26 (16:15); Sot-
ler 8, Bilič 7, Čerenjak 3, Zo-
rič, Novak, Kikanovič 2.
Vrstni red: Krim 18, Žalec
12, Olimpija, Piran 10, Bur-
ja 9, Ptuj 8, Jelovica 7, Gra-
miz 4, Celeia 2, Izola 0.
ODBOJKA
1.SL
4. krog: Pomurje - Šoštanj
Topolšica 0:3 (-22, -12, -22).
Vrstni red: Šoštanj Topolši-
ca 11, Salonit, Kmanik 10, Kr-
ka 9, Svit 8, Olimpija 6, Bled
3, Fužinar 2, Pomurje 1, Ma-
ribor 0.
limrrNi
KOLEDAR
SREDA,29.10.
KOŠARKA
Pokal Fiba, 2. krog, Ce-
lje: Merkur - Venezia
(18.00).
ČETRTEK, 30.10.
ROKOMET
1. SL - ženske, 9. krog:
Škofja Loka: Jelovica - Ce-
leia.
PETEK, 31. 10.
KOiARKA
1. SL, 6. krog. Zreče: Ro-
gla - Alpos Kemoplast (19),
Kranj: Triglav - Elektra, Po-
stojna: Pivka - Hopsi.
SOBOTA, 1.11.
KOŠARKA
Goodyear liga, 6. krog:
Beograd: Crvena zvezda - Pi-
vovarna Laško.
ODBOJKA
1.	DL, 5. krog: Šoštanj To-
polšica - Krka (19).
NEDEUA, 2. 11.
NOGOMET
2.	SL, 14. krog: Ljubljana:
. Svoboda - Dravinja (14), Ve-
lenje: Rudar - Tabor (16).
3.	SNL - sever, 13. krog:
Paloma - Šmarje pri Jelšah,
Bistrica - Šoštanj, Zreče - Haj-
dina (14).
SREDA, 5. 11.
ROKOMET
Liga Siol, 6. krog: Celje Pi-
vovarna Laško - Velika Ne-
delja (18.30), Trebnje: Tri-
mo - Gorenje.
NA KRATKO
Ceijanice med najboljšimi
Celje: i^okometašice Celja so se že uvrstile med osem fi-
nalistk l.B državne lige. Tokrat so pred 200 gledalci navdu-
šile v domači dvorani z zmago nad bivšim prvoligašem Sa-
vo iz Kranja. Z rezultatom 31:24 so tako nanizale že četrto
zaporedno zmago. Celjanke bodo odigrale še dvQ tekmi do
konca rednega dela, nato pa sledi boj za najvišja mesta. (JK)
Oicrepijeno vodstvo
Celje: Judo klub Ivo Reya je eden izmed najstarejših v
Sloveniji, saj je pred kratkim slavil 50-letnico delovanja.
Na delovni skupščini so preučili opravljeno v minulem
obdobju in napovedali smernice za nadaljnje delovanje.
Trenersko ekipo so okrepili z Rokom Koširjem, ki bo s
Štefanom Čukom in Fadilom Imamovičem skrbel za tek-
movalce, ki so še ostali v klubu. Predsednik kluba Igor
Vovk je še dejal, da kljub težavam zadnjih let pričakujejo
boljše obdobje tega plemenitega športa v mestu ob Savi-
nji. Judoisti Ivo Reye so sezono dobro začeli, saj so zma-
gali v obeh uvodnih srečanjih (v Slovenj Gradcu jih je ugnal
Maribor) in vse kaže, da se bodo borili za naslov državne-
ga prvaka. (JK)
Obetaven začeteic
Leskovec: Na uvodni tekmi državne lige v streljanju z
zračnim orožjem so ekipno zmago s pištolo dosegli člani
SD Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Največ posamič-
nih točk sta osvojila Peter Tkalec z drugim in Ksenija Ma-
ček s šestim mestom. (PŠ)
Št. 44 - 29. oktober 2003
26
KRONIKA
Je policija
vredna
zaupanja?
Zaupanje v delo celjskih policistov nad državnim
povprečjem - Pritožujejo se menda vedno isti
Fantje v modrem se lah-
ko razveselijo, saj rezulta-
ti raziskave Stališča sloven-
ske javnosti o policiji, ki jo
je izvedel Center za razisko-
vanje javnega mnenja in
množičnih komunikacij pri
Fakulteti za družbene vede,
kažejo, da jim Slovenci
zaupajo. Povsem jim zau-
pa 12 odstotkov vprašanih,
v glavnem 38 odstotkov in
28 odstotkov nekje vmes.
Zaupanje v Celjane oziro-
ma policiste na območju celj-
ske policijske uprave je nad
državnim povprečjem, naj-
bolj se pri delu odrežejo tu-
di primorski policisti, ki jim
sledijo posavski kolegi. In kaj
je tisto, kar ljudje ocenjuje-
jo kot najboljše? Dostopnost,
vljudnost in odločnost sloven-
skih policistov. Kot slabo pa
ocenjujejo odzivnost, odpr-
tost za javnost, doslednost,
uspešnost ter poštenost. »Mo-
tijo me izjave, da policija ni
poštena! V policijskih vrstah
sem že 30 let. Mogoče se naj-
de posameznik, ki ga naš si-
stem zna izločiti v primeru
'nepoštenosti', sicer pa trdim,
da policisti delajo pošteno,
kolikor je to možno,« nam
je povedal direktor celjske po-
licijske uprave Edvard Mlač-
nik, s katerim smo se pogo-
varjali o rezultatih raziska-
ve. Ljudje menijo, da polici-
sti najbolje opravljajo delo
na mejnih prehodih in da
kljub nezadovoljivim sta-
njem prometne varnosti ven-
darle zagotavljajo varnost v
cestnem prometu ter javni red
in mir.
Telefonska
številka 080
1200
še vedno je marsikomu
neznana telefonska številka
policije za anonimne klice,
Slovenci so tudi mnenja, da
je njihova identiteta v prime-
ru klica vseeno razvidna.
Spomnimo se šoštanjskega
primera, kjer so občani ja-
sno povedali, da informacij
na tak način ne želijo dajati,
ker se bojijo maščevanja, če
bi se razvedelo, kdo je kli-
cal. »Na anonimni telefon ob-
čani z našega območja ne kli-
čejo pogosto. Telefon je v
operativno komunikacij-
skem centru generalne poli-
cijske uprave v Ljubljani, za
nobenega klicatelja pa iden-
titeta ni bila ugotovoljena!
Vendar pa je pri takšnih pri-
javah problem, saj ima mar-
sikdo kakšno informacijo, v
določenih primerih, ko je tre-
ba pričati, pa se zadeva usta-
vi.«
V raziskavi zajeti vpraša-
ni, tisti torej, ki bi številko
080 1200 vendarle zavrteli,
pa so najbolj pripravljeni da-
jati informacije o pobeglem
vozniku, informacije o nasi-
lju v družini in kalitvi javne-
ga reda in miru. Manjši pa je
odstotek tistih, ki bi prijavi-
li sum korupcije. Ravno to
pa se popolnoma sklada z
Mlačnikovim mnenjem, da
so preiskave kaznivih dejanj
korupcije in gospodarskega
kriminala najtežje, saj jih tudi
izjemno težko odkrivajo.
Do policistov so najbolj
kritični ljudje, stari od 30
do 45 let, najmanj pa
starejši od 61 let. Z delom
policije pa so bolj zadovolj-
ne ženske kot moški.
»Občani, vsaj na Celjskem,
nam tovrstne sume skorajda
ne prijavljajo, prijavo dobi-
mo zgolj iz kakšne ustano-
ve. V teh primerih gre za za-
pletene postopke, saj so ljud-
je, ki so domnevno vpleteni
v takšna kazniva dejanja, vi-
soko izobraženi, zato izpe-
ljejo kaznivo dejanje bolj
profesionalno in s tem bolj
zakrijejo sledi. Postopki so
dolgotrajni in niso povezani
samo z delom kriminalistov.
ampak še z ostalimi inštitu-
cijami. Na Celjskem resda s
stopnjo preiskanosti nismo
zadovoljni, vem pa, da so smo
dokaj uspešni,« pravi Mlač-
nik.
Ženske najbolj
zadovoljne
Ljudje so pohvalili tudi
urejenost policistov, neko-
liko slabše so ocenili nude-
nje pomoči in odzivnost na
dogodke. Med Slovenci, ki
so s policijo že imeli kak-
šne izkušnje, prevladuje
mnenje, da je policija pris-
pela na kraj dogodka po več
kot dvajsetih minutah po
klicu ali pa sploh ne. Za celj-
sko območje Mlačnik pra-
vi: »Če pride do intervent-
nega dogodka, policisti mo-
rajo in dejansko pridejo na
kraj. Reakcijski čas pa je se-
veda odvisen od oddaljeno-
sti kraja dogodka. Na celj-
ski policiji reakcijski čas me-
sečno preverjamo in meri-
mo, povprečje za našo upra-
vo je 10 do 15 minut. Za nuj-
ne intervencijske klice pa je
povprečje 12 minut. Seve-
da se čas spremeni, če je treba
posredovati izven Celja. Ali
pa, če je več dogodkov hkrati.
Ob prvem snegu je bistveno
več nesreč in takrat ni mo-
goče vseh obravnavati v krat-
kem času. Če bi bil zaznan
primer, da se policija ni od-
zvala, bom vesel, če se bo-
do občani obrnili name in
mi to sporočili. Dobro pa je
vedeti, da ljudje presodijo,
ali bi se lahko kakšna zade-
va, za katero so poklicali na
policijo, enako uspešno re-
šila na primer tudi nasled-
nji dan.«
V minulih dveh letih, so-
deč po raziskavi, je na inter-
ventno številko ali na poli-
cijsko postajo klical nadpov-
prečen delež moških, mlaj-
ših in tistih v srednji starost-
ni kategoriji ter visoko izo-
braženih. Razlog za klic je
bila prometna nesreča, zatem
kaljenje nočnega miru, sle-
di premoženjsko oškodova-
nje ter fizični napad. Večina
vprašanih je ocenila, da je bil
policist, ki je sprejel klic, zelo
vljuden.
Ljudje poleg preventivnih
nasvetov najbolj pogrešajo in-
formacije o možnostih pri-
tožbe. »V prvih šestih mese-
cih letos imamo več kot 70
pritožb, lani jih je bilo od 120
do 130 v vsem letu. Nekoli-
ko so v porastu, ugotavljam
pa, da je od 10 do 15 odstot
kov pritožb upravičenih. Q
to primerjamo s podatkonii
da smo imeli lani več kot 73
tisoč postopkov samo v pra
metu, kje je potem še vse os;
talo, in če se na postopke pii-
toži 120 oziroma 130 oseb,
mislim, da to ni tako veliki
številka,« pravi Mlačnik, H
ob tem dodaja, da se prita
žujejo skorajda vedno eni in
isti, kar se da razbrati iz maii
sikatere pritožbe.
SIMONA ŠOLINH
Foto: GREGOR KATli
Direktor celjske policijske uprave Edvard Mlačnik: »Ni mi všeč, če nekdo reče. da so policisti nepošteni!«
ANKETA
Milena Damjanič:
»Mislim, da je policija v
našem mestu dovolj vidna
in da ji kot občanka lahko
zaupam, če bi se mi zgo-
dilo kaj takega, zaradi če-
sar bi potrebovala njiho-
vo pomoč. Najbolj uspe-
šni pa so po mojem mne-
nju policisti v cestnem pro-
metu.«
Marko Lesjak:
»Ne zaupam celotnemu si-
stemu, ker ni dovolj človeš-
ki. In v tem sistemu je tudi
slovenska policija. Za neka-
tere je dostopna, seveda. Ta-
ko kot pravijo, kurje tatove
znajo loviti, velike ribe pa jim
ravno ne uspe. O delu poli-
cije bi se dalo veliko razprav-
ljati, vendar je sistem zanič!«
Nataša Jermen:
»Uh, policistom? Groza!
Policistom ni za zaupati. Mi-
slim, da niso dovolj učin-
koviti. Takrat, ko jih ljudje
najbolj potrebujejo, ravno
takrat niso dovolj dostop-
ni. Torej so najmanj uspe-
šni v trenutku, ko se mudi,
ko bi morali hitro posredo-
vati.«
Marko Pur:
»Da, jim zaupam. Zato,
ker jim pač zakon določa,
da se morajo odzvati, če
sem v težavah. Ne vem...
Mislim, da so najbolj us-
pešni pri odzivanju na po-
moč v primerih prometnih
nesreč, slabše pa ob kak-
šnem kršenju javnega reda
in miru.« "
Jože Štrajhar:
»Policistom zaupam. M^
nim tudi, da je celjska pol
cija za občane dovolj dostop
na, če bi bilo na cestah pf*
šotnih še več policistov,
bi lahko bili še bolj učink"
viti. Ker bi bili bolj vidni. ^
bilo manj nesreč in hitrih voZ
nikov. Kolikor sledim, so de
kaj uspešni pri razkrivanj'
tatvin, manj pa pri preisk^
vah večjih kaznivih dejanjf^
Pogrešam pa še več inforif^
cij o prometu.«
Št. 44 - 29. oktober 2003
PISMA BRALCEV
27
PREJELI
SMO
Ustaua EU
in
dobrobiti
živali
Človekov temeljni odnos
jživali je bil in je še vedno
jterialno - potrošniški. Ab-
irdno je misliti, da je edi-
1 človek tisti, ki sme rušiti
|(ološko ravnotežje, zlorab-
joč brezmejne živalske re-
iirse. Čeravno se za vedenje
izavest živali danes vse bolj
iblikuje ugledna znanost
[ologija, pa zaradi človekove
fUtosti še vedno na svetu
(lUČijo na milijone živali. Še
fdno je žival tretirana po na-
»lu: izrabi in odvrzi.
Množične krutosti do ži-
ali, ki se nepretrgoma do-»
jjajo v Evropi, ne smejo os-
3tiprezrte, še najmanj pa na-
lada, podprta s pravom. Ker
^e za eno temeljnih načel,
oni le nevzdržno za živali,
tiso podvržene bolečinam
atrpljenju, temveč vodi tu-
fk brutalizaciji ljudi. So-
[utje do šibkih in njihova zaš-
ita bi morala biti del člove-
iovega dostojanstva. Zašči-
aživali pred mučenjem mora
iti vključena v prihodnjo Us-
0VO EU ter tako postati priz-
lana kot nepogrešljiv del
vropske demokratične kul-
iure.
V pripravi je torej Ustava
U, ki bo dokončno napisa-
M na medvfadni konferen-
iin na kateri bodo sodelo-
tali vladni predstavniki se-
lanjih in novih članic EU.
Udeleženci Konvencije o
rihodnosti Evrope pod
rodstvom Valery Giscard
1'Estaigna, ki so oblikova-
Sosnutek Ustave EU, na ža-
fist niso vključili določil o
iobrobiti živali.
Zaradi tega spodrsljaja, ki
iev veliko škodo živalim, je
nujno izvesti pritisk na vo-
itelje držav in vlad vseh čla-
nic EU (sedanjih in novih, tu-
iliSlovenije). Glede na to, da
h Slovenija kmalu postala
popolna članica Evropske
»nije, je zelo pomembno zaš-
čito živali zapisati v Ustavo
EU. Amandmaji, ki se nana-
šajo na vključitev določil o
fcbrobiti živali v Ustavo EU,
sta že predlagala poslanca
Evropskega parlamenta Jo-
^nnes Voggenhuber in Eva
l-ichtenberger ter nemški"
|vezni zunanji minister
'Osebka Fischer.
LEA EVA MUELLER,
Ljubljana
Kako in kaj
^ odpadki s
Pokopališč?
Odpadki s pokopališč so
"^aš vsakdan, še posebej ob
''levu spomina na mrtve. Ve-
fio, da ne predstavljajo veli-
jo onesnaženje, vendar je po-
'^^bno kljub temu opozoriti
'^di na ta problem. Pri od-
i^^dkih s pokopališč se po-
'^^'Ijajo predvsem plastika,
^eče, pokrovčki za sveče, vo-
sek, venci, ikebane, žice, ipd.
Vsi izdelki so sestavljeni iz
nerazgradljivih materialov, ki
jih je potrebno uničiti.
V	Sloveniji še vedno nima-
mo točnih podatkov o tem,
koliko tisoč ton odpadkov se
v letu dni nabere po pokopa-
liščih. Nedvomno jih ni ma-
lo. Z največjega slovenskega
pokopališča, ljubljanskih Žal,
komunalci vsako leto po praz-
niku nekaj dni noč in dan od-
važajo smeti na barjansko de-
ponijo. Podobno je tudi drug-
je po Sloveniji.
Posamezna pogrebna pod-
jetja ločenega zbiranja odpad-
kov ne zmorejo sama orga-
nizirati, lahko pa bi Ministrs-
tvo za okolje, prostor in ener-
gijo preko koncesijskih pod-
jetij za vso Slovenijo podalo
zahtevo za organiziran odkup
oz. prevzem vsega tega ma-
teriala (ki ga ni mogoče uni-
čiti) za nadaljnjo predelavo.
S tem bi prav gotovo veliko
naredili, saj po Sloveniji ni
tako malo pokopališč, ki vse
te odpadke (plastika, sveče,
vosek, venci...) »proizvaja-
jo«, pa nihče za njih ne po-
skrbi, da bi se koristno pre-
delali ali porabili.
Stranka ekoloških gibanj
Slovenije - SEG predlaga Mi-
nistrstvu za okolje, prostor
in energijo ter občinam, da
omenjeni problem pomaga-
jo razreševati znotraj Nacio-
nalnega programa varstva
okolja (NPVO) in strateških
usmeritev razvoja z odpad-
ki posameznih občin in re-
gij-
V	Stranki ekoloških gibanj
Slovenije - SEG predlagamo
vladi RS, MOP in Ministrs-
tvu za zdravje, da takoj, še v
tem letu, pričnejo priprav-
ljati nov zakon o pogrebni
dejavnosti oz. posodabljati
in doreči zakone in pravil-
nike (EU zakonodaja), ki se
nanašajo na pogrebno dejav-
nost. Nekateri zakoni so iz-
pred tridesetih let, npr: Za-
kon o grobiščih in grobovih
borcev (1978), Navodilo o
izvajanju zakona o grobiš-
čih in grobovih borcev. Za-
kon o zaznamovanju in vzdr-
ževanju pokopališč in gro-
bov pripadnikov zavezniških
in drugih tujih armad (1975),
Zakon o matičnih knjigah
(1974).
KAREL LIPIČ, univ. dipl.
ing.,
za 10 SEG
Javno
vprašanje
podjetju
Veking
Javno sprašujem Veking
d.o.o., ki opravlja pokope tu-
di na pokopališču Teharje,
kdaj bo popravljena vaza na
našem grobu, ki je bila do
letošnjega 23. avgusta do 8.
ure zjutraj nepoškodovana,
v kar sem se osebno prepri-
čala.
Ko sem prišla naslednji dan
ob 9. uri na grob, je bila va-
za razmajana in odlomljena
zadnja stranica. Zaradi tega
sem se dvakrat osebno ogla-
sila na Veking d.o.o. in na
poškodbo večkrat telefonsko
opozarjala. Po mnenju g. di-
rektorja Kelharja, delavci naj
ne bi poškodovali vaze, ko
so 23. avgusta strojno kopa-
li jamo poleg našega groba.
Vso izkopano zemljo so
zmetali na naš grob. Delavci
poškodbe ne bodo priznali,
saj jo bodo morali plačati iz
svojega žepa. Vazo naj bi poš-
kodovali vandali, kar je čud-
no, da so to storili ravno tisti
dan, ko je bil pokop zraven
našega groba in je bila vsa
zemlja na našem grobu. Po
zadnjem telefonskem razgo-
voru pred štirinajstimi dne-
vi, naj bi vazo pregledali stro-
kovnjaki, do 15. oktobra pa
se še ni zgodilo nič. Zato jav-
no sprašujem gospoda Kel-
harja, kdaj bo vaza poprav-
ljena, ker pravljice lahko pri-
poveduje svojim vnukom, če
jih ima, jaz sem že prestara
zanjč.
Zahtevam, da se to uredi
do 1. novembra.
BRIGITA VOLMUT,
Bukovžlak
Pomagajmo
živalim!
če bi živali znale govoriti
in ljudje poslušati, bi vsak dan
slišali veliko žalostnih
zgodb.
Člani društva proti muče-
nju živali si upamo trditi, da
je odnos človeka do živali
čedalje slabši. Iz spoznanja,
da imamo opraviti z bitji, ki
čutijo enako kakor človek,
in zaradi človeške krutosti,
brezčutnosti, malomarnosti
in koristoljubja, smo si za-
dali nalogo, da skrbimo za
njihovo dostojno življenje in
dobro počutje. Še naprej bo-
mo opozarjali vse tiste, ki
zlorabljajo in ogrožajo
zdravje in življenje živali,
prijavljali jih bomo pristoj-
nim organom (imamo za-
kon o zaščiti živali Ur. list
RS).
Prosimo vse ljudi, ki jih ne
prizadene samo stiska solju-
di, ampak tudi stiska živali,
da nam pomagate. Če boste
opozorili soseda, da grdo rav-
na z živaljo, boste že veliko
storili. Prosimo starše in uči-
telje v šolah: vzbujajte mla-
dini ljubezen in spoštovanje
do živali. Prosimo cerkev, nji-
hove duhovnike, da verni-
kom pri pridigi ter otrokom
pri verouku pojasnijo, da je
žival delo božjih rok in da
živali nihče nima pravice mu-
čiti.
Zima prihaja in z njo
mraz, ki ogroža tudi živali,
zato prosimo lastnike živa-
li, da poskrbite za njihovo
toplo in varno zavetje ter do-
bro počutje, saj si to zaslu-
žijo. Žrtve mraza so zlasti
psi čuvaji, ki na prostem va-
rujejo gospodarjevo imetje.
Ker so psi, bolj kot druge ži-
vali, prepuščeni vremenskim
spremembam (mraz, sneg,
dež, prepih, vlaga), opozar-
jamo, da je dolžnost lastni-
kov, da tudi za te zveste ži-
vali primerno poskrbijo.
Njihovo bivališče mora biti
lesena uta, dvignjena od tal,
primerno velika, z nepre-
močljivo streho. V uti naj bo
vedno suh otep slame ali kr-
me, pri vhodu v uto naj bo
zavesa, ki prepreči vstop mrz-
lega zraka. V hudem mrazu
sodijo psi v hišo ali topel
hlev. Na mraz so posebno
občutljivi kratkodlaki psi in
mladi psički. Psi, ki so pri-
vezani, morajo imeti usnje-
no ovratnico, ki ne sme sti-
skati ali drgniti, veriga pa
mora biti dolga štiri do pet
metrov. Poleg vode naj ima-
jo vsaj dva obroka kalorič-
ne goste in tople hrane. Mla-
di psički se hranijo večkrat
na dan. Psi so krdelne živali
in zato potrebujejo družbo,
tako bo njihovo krdelo vaša
družina. Nikakor ne imejte
psa vedno na verigi ali v pes-
jaku, kajti počuti se osam-
ljenega in zaradi tega trpi.
Sprostite ga, hvaležen vam
bo. Ne imejte ga v zapušče-
nih barakah, skednjih, drvar-
nicah in na tistih krajih, kjer
daleč na okoli ni stanoval-
cev, takšno početje ni vred-
no človeka.
Vse dobre ljudi prosimo,
da v mrazu, ki prihaja, po-
skrbite za lačne, žejne, pre-
mražene, zavržene in izgub-
ljene živali (pse, mačke) in
tudi za ptice.
ŠTEFKA KURENT,
Društvo za varstvo živali,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Svet v lepši
luči
Ko se človek znajde v tež-
ki situaciji in ko ugotovi, da
ni sam, se mu svet takoj od-
pre v lepši luči. Ne najdem
dovolj besed, s katerimi bi
lahko na papir izlil vso zah-
valo za pomoč v trenutkih ne-
moči.
Moja iskrena zahvala gre
ekipi urgentne pomoči
Zdravstvenega doma Celje:
dr. Ireni Merela, Branku Keš-
pretu in Ludviku Samcu za
strokovno in hitro pomoč. To
so ljudje, ki so nam lahko sa-
mo za zgled.
Posebna in prisrčna zahvala
velja tudi helikopterski eno-
ti in osebju oddelka CIM Kli-
ničnega centra v Ljubljani, pa
Splošni bolnišnici Celje ozi-
roma dr. Kovačiču in celot-
nemu osebju na koronarnem
oddelku za strokoven, prija-
zen in profesionalen odnos"
do bolnikov.
ZDRAVKO STROPNIK,
Vojnik
V Tušu
delajo
pošteni
ljudje
v Planetu Tuš sem si ogle-
dal filmsko predstavo, med
katero mi je iz žepa padla
denarnica z osebnimi doku-
menti in nekaj denarja, kar
sem opazil šele naslednji
dan.
Bil sem prepričan, da je
denarnica za vselej izgublje-
na in si bom moral na novo
urejati dokumente, zato sem
bil toliko bolj presenečen, ko
me je čez dva dni po telefo-
nu poklical prijazen moški
in mi sporočil, da je denar-
nico našla delavka in da lah-
ko pridem ponjo.
S tem pismom se javno zah-
valjujem zaposlenim v Pla-
netu Tuš, ki so s svojim deja-
njem dokazali, da je pošte-
nje še vedno vrednota, zato
jim želim še veliko delovnih
uspehov in vse dobro.
MARJAN LESKOVŠEK,
Dobje pri Planini
Še so
pošteni in
dobri ljudje
v začetku oktobra je šla hči
na registracijo avtomobila.
Peljala sem se zraven. Ko je
hči opravljala registracijo,
sem jo čakala v avtomobilu
na parkirnem prostoru. Za tre-
nutek sem izstopila in se malo
sprehodila. Pri tem mi je neo-
pazno na tla padla denarni-
ca s skoraj tretjino moje
skromne pokojnine. Hčerka
je prišla in odpeljali sva se,
denarnica pa je ostala na tleh.
Pogrešala sem jo šele doma
in jo žal morala odpisati z
denarjem vred, ker nisem ve-
dela kje sem jo izgubila. To-
da po enem tednu me prese-
neti vesela pošta z AMZS- ja
Celje.
Denarnico je našel nek po-
šten gospod in jo takoj od-
nesel na blagajno AMZS-ja.
Uslužbenka je takoj klicala
na moj naslov (v denarnici
je bil tudi odrezek od pokoj-
nine s polnim naslovom).
Stara sem 86 let in živim pri
hčerki, zato me niso mogle
priklicati. Napisale in obve-
stile so me po pošti.
Veselo presenečeni in pol-
ni zadovoljstva sva šli s hčer-
ko na blagajno AMZS-ja po
denarnico in dobili vse po-
šteno nazaj. Veliko mi pomeni
vrnjeni denar, a še bolj kot
to me greje spoznanje, da so
med nami še takšni poštenja-
ki.
Iskrena hvala neznanemu
poštenjaku, gospodu, ki je de-
narnico našel in jo izročil na
blagajno AMZS-ja Celje in
hvala tamkajšnjim uslužben-
kam, ki so me o tem obvesti-
le in mi izročile denarnico z
denarjem.
CILKA KOŽAR,
Vrhovo
V SPOMIN
Florjan Pelko -
Cveto
Iztekla se je dolga, izred-
no plodna, bogata, zgled-
na in posnemanja vredna
življenjska pot Florjana
Pelka - Cveta.
Florjan je bil eden tistih
mož slovenskega naroda,
ki so se v svojem življenju
zelo zavzeto, pogumno in
uspešno zoperstavljali hu-
dim izzivom vsakdanjega
življenja, viharjev naše no-
vejše zgodovine, nikoli se
ni izmikal naporom in tve-
ganjem, ki jih je terjal naš
neizprosen boj za obsta-
nek, svobodo, socialno pra-
vičnost, gospodarski, kul-
turni in vsesplošni napre-
dek našega naroda. Zato
smo mu izredno hvaležni
in smo ga z veliko žalost-
jo, bolečino in sočustvova-
njem pospremili na zad-
nji poti v četrtek, 9. okto-
bra 2003, na celjskem po-
kopališču.
Rodil se je leta 1913 v
Podturnu pri Dolenjskih
Toplicah. Njegova družina
je imela majhno kmetijo.
Vsi člani so morali trdo de-
lati in skromno živeti. Cve-
to je postal gozdni delavec
in že v mladosti spoznal
kočevske gozdove, ki so v
času NOB nudili zavetje
partizanskim enotam in
bolnišnicam. Že pred voj-
no je spoznal socialne kri-
vice in postal član društva
Sokol in Društva kmečkih
fantov in deklet, po oku-
paciji naše domovine pa se
je takoj povezal z organi-
zacijo OF novomeškega
okraja in se pridružil bor-
cem Zahodnodolenj skega
obreda. Udeležil se je mno-
gih težkih bojev s sovraž-
no vojsko in bil v njej ra-
njen.
Leta 1954 je prišel v Ce-
lje in se zaposlil v gradbe-
ništvu. Dve leti pozneje je
postal tajnik mestnega od-
bora, nato pa je bil nekaj
let tudi sekretar mestne-
ga komiteja. Leta 1964 je
postal prvi direktor novou-
stanovljenega muzeja re-
volucije. Kljub začetni
skromni kadrovski zased-
bi je muzej hitro razširil
svojo dejavnost in postal
ena izmed zelo uglednih,
dejavnih in pomembnih
kulturnih ustanov v Celju
in celjski regiji. S tem je ve-
liko prispeval k boljšemu
poznavanju in vrednotenju
pridobitev v NOB.
Leta 1969 se je upokojil.
Toda s svojim delom ni pre-
nehal. Še mnogo let je ze-
lo zavzeto, prizadevno in
uspešno deloval v občinski
in Območni organizaciji
ZB Celje. Bil je nosilec par-
tizanske spomenice 1941
in dobitnik več visokih ob-
likovanj in priznanj.
Za njegovo nesebično de-
lo in zasluge, za pokonč-
no držo in zgledno obna-
šanje, se mu tudi mi, ki
smo ga pospremili na nje-
govi zadnji poti, iskreno
zahvaljujemo ter izražamo
globoko spoštovanje. Ohra-
nili ga bomo v najlepšem
spominu.
Območno združenje
borcev
in drugih udeležencev
NOB Celje
Št. 44 - 29. oktober 2003
28
Verzija 14
Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe od 7. do 21. novembra
Začetek medijskega spo-
ročila za 14. LIFFe se gla-
si: »V 14 letih nam je zle-
zel pod kožo!« V bistvu je
res: ne glede na vse napa-
ke in napakice, ki se pri fe-
stivalu ali ponavljajo ali pa
se jih iznajde ponovno, ima
LIFFe svojo publiko, ki se
iz leta v leto povečuje. Po-
gledati film na LIFFu - vča-
sih preden se ta film poja-
vi na rednem sporedu, vča-
sih na enkratnih festival-
skih projekcijah - je posta-
lo stvar prestiža. In filmo-
filskega okusa. Torej gre-
mo še enkrat vanj ...
O približnem sporedu
smo že pisali, še natančne-
je bomo posamezne filme
obdelali v času samega fe-
stivala, tokrat pa ponujamo
pregled naslovov in sekcij,
v katerih se pojavljajo. V 15
dneh bo na ogled približno
100 filmov.
Festival se bo odprl s slo-
venskim filmom Pod njenim
oknom, z večkratnim nagra-
jencem 6. FSF-ja in s filmom,
ki s (m) o mu mnogi privoš-
čili tudi najbolj prestižno na-
grado FSF-ja. Pod njenim ok-
nom sicer spada v sekcijo
Perspektiv, ki je uradna se-
lekcija filmov novih režiser-
jev. Žirijo, ki bo zmagoval-
cu te sekcije podelila Mobi-
telovega Vodomca, sestavlja-
jo Ron Holloway, ameriški
kritik in esejist (Moving Pic-
tures. Kino), Janez Lapajne,
režiser, ter Lucija Šerbedži-
ja, hrvaška filmska in gleda-
liška igralka. Ker so to filmi
svežih režiserjev, ne bomo iz-
postavljali nobenega - o njih
v času festivala samega.
Med Predpremiere, ki bodo
prišle kasneje na redni pro-
gram kinematografov, spada-
jo filmi kot omnibus 11.9.01.
(različni pogledi na tragedi-
jo WTC), Calendar girls, žen-
ska podaljšana verzija Do naz-
ga, novi film Stephena Frear-
sa iDirty Pretty things), dog-
matičnega Thomasa Winter-
berga (/fs ali about love), tra-
gična Lilya 4ever Lukasa
Modyssona, proti preproda-
jalski Veronici Guerin Joela
Schumaherja, novi Francoi-
se Ozon {Sivimming pool).
Prvi vtis glede naslovov?
Nekaj kompromisov, nekaj
zanimivosti. Med Obzorji naj-
demo Samiro Makhmalbaf
(At five in the afternoon).
Atom Egoyan (Ararat), Cat-
herine Breillat (Sex is a co-
medy), Patrice Chereau (Moj
sin) - filmi tekmujejo za na-
grado občinstva, zlati kolut
(nagrada pomeni odkup za
domačo distribucijo).
V	sekciji Jug jugovzhodno
omenimo le lanskoletnega
(dobrega) puljskega zmago-
valca, Fine mrtve djevojke. V
sekciji Proti vetru bodo na og-
led Abbas Kiarostami [Ten),
Gus Van Sant {Elephant), in
Lars Von Trier [Dogville).
V	novi sekciji, vsako leto
pride kakšna nova, poimeno-
vani Ekstravaganca, nastopa-
jo pogumni žanrski poskusi,
med njimi Hero Zhang Yimo-
ua, pa Ken Park Larryja Clar-
ka. Posvečeno je posvečeno
Nuri Bilge Ceylanu, turške-
mu režiserju. Retrospektiva se
ozira na filme, ki jih je delal
ali navdihnil Hanif Kureis-
hi. Tri japonske zgodbe pabo-
do povedali Sue Brooks,
Alain Corneau in hčerka ve-
likana, Sofia Coppola. Kot po-
sebna gostja naj bi se - med
drugimi - pojavila Geraldine
Chaplin. Vse informacije o
podrobnostih, stranskih do-
godkih, cenah, prodaji ter
predprodaji kart (ki se je že
začela) so na wvyvy.cd-cc.si.
PETER ZUPANC
Iz slovenskega filma Pod njenim oknom, ki bo na sporedu na letošnjem
LIFFu.
Podli
fantje 2
Podli fantje 1 niti niso
povzročili kakšnega poseb-
nega hrupa - ne pri kriti-
kih ne pri publiki. Razlog
za snemanje drugega dela
je predvsem Will Smith, ki
je v vmesnem času zrasel
do megazvezdnika in je spo-
soben marsikaj potegniti za
sabo, na repu kometa svo-
je slave. Tudi Martina La-
vvrencea, ki besedo hit poz-
na le pod pogojem, da ji
spredaj doda črko s. (OK,
pretiravamo. Hiša debele
mame je imela določen box
Office efekt.)
Kaj torej počne Will v dvoj-
ki? Manj uspešno kot po svo-
ji stari navadi meša akcijo
in humor. Napol imitira
Eddyja Murphija, napol pa
kot da se gre politično kam-
panjo - ali pa kot
da film povzdigu-
je na raven ame-
riškega predsed-
nika. Glejte: to je
film, ki ve, kaj je
Amerika, ki ve,
kaj je prav in kaj
ne, ki pozna vrednote, ki mu
je jasno, komu je storjena
krivica. Ki je pripravljen
razbiti vse, da pride do ci-
lja; ki mu je bolje razstreli-
ti pol Kube in Amerike kot
izšolati zares spretne in pa-
metne in dobre detektive in
pravnike, pa kakšnega zlo-
činca ujeti na manj eksplo-
ziven način. Hej, morda bo
tudi Will kdaj kandidiral!
Zna se norčevati iz sebe, ne
pusti pa se zafrkavati. Sko-
zi njegove šale dere »staro-
selska vseameriška mj
drost« in »poznavanje živM
nja«; sčasoma bo šal manj^
stvar »odraščanja« - modro-
sti pa več. In potem pride
kandidatura. Najprej guven
tierska, potem pa ... ^
Ne glede na te »politične«
manevre, so Podli fantje 2
film, ki svoje akcijsko hu
morne komponente meša
precej leseno - malo eneg^
malo drugega, kot
pač zahtevajo os
nove scenaristid
nega leksikona.
Režiser Michael
Bay sicer ni aim
ter, kar se mu tis
di pozna; toda
premnoge scene so tu pred
vsem zaradi podiranja kak
šnega nepotrebnega rekorda
glede npr. dolžine scen, ne
pa zato, ker zgodba to poi
trebuje. Smith in Lavvrence
največ potegneta iz redkih
bolj bizarnih in nesramnih
situacij, kar pomeni, da b
tokrat morda morala snemat
parodijo na kriminalko, re
cimo Gola pištola 7,811^
stolčeni avtomobili ne
rajo podlih fantov ...
PETER ZUPANC
Piše: PETER ZUPANC
Scenaristika in korenine
Prilagajanje (Adaptation, ZDA)
Režija: Špike Jonze
Vloge: Nicolas Gage, Meryl Streep, Chris Cooper
Kaj pomeni biti scenarist? Čigav scenarist? Kakšen scena-
rist? Bi želeli biti avtor in zakaj, kako; bi želeli služiti denar-
je in obenem ohraniti samostojnost? Ali ni »biti scenarist«
sopomenka »biti prilagodljiv«? Charlie Kaufman se iz igral-
čeve glave [Biti John Malkovich) seli v scenaristovo ... ozi-
roma svojo. Ki jo nadomešča Nicolas Cage. Oskarjevska
roba.
Vsebina: Charlie Kaufman mora napisati scenarij za film
po izredno nefilmičnem romanu: Tat orhidej. Njegove trav-
me pridejo še bolj do izraza, ko se zaljubi v avtorico roma-
na. Medtem ko Charliejevo delo ne napreduje, njegov le-
žerni brat Donakl kar iz rokava stresa scenarij za uspešni-
co brez repa in glave ...
Ciklus: BF 03
Izgubljena prtljaga (Left luggage, Nizozemska/Belgi-
ja/ZDA/VB)
Režija: Jeroen Krabbe
Vloge: Laura Fraser, Adam Monty, Isabella Rosellini
Jeroen Krabbe se s svojim prvencem. Izgubljeno prtlja-
go, sprehaja v neposredni bližini konzervatizma, religij-
skega in drugačnega. Mlada Chaja se znajde na razpotju:
katere stvari iz svojega doma spraviti v kovček in odnesti v
svoje življenje in katere ne. Enostavnih odgovorov ni ...
Vsebina: Chaja je študentka filozofije v Antvverpnu. Ker
potrebuje denar, sprejme službo v hasidski družini, kate-
re striktna pravila jo odbijajo - vendar se izredno naveže
na štiriletnega dečka, ki ga čuva. Medtem njen oče neneh-
no išče kraj, kamor je med vojno zakopal dva kovčka z
vsem premoženjem ...
Št. 44 - 29. oktober 2003

TEDENSKI SPORED
b RADIA CELJE
t Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
a, 5.50 Poročik) AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
f) 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
pTečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot.
jMed zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski
jih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00
idarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do-
ki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00
Bika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novi-
19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in
ores, 20.00 M.l.C. Club, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs),
©SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij-
j postaj Slovenije
OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
50 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC,
<5 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna,
1,00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55
^(Ijuček oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15
[sedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče
iško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva,
i.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Nepresli-
E v Kroniki RC, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 20 vročih,
j.OO Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00
S3um tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni pro-
am lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
K) Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
Ina, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop.
O 2. jutranja kronika RaSIo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC,
!5 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 lih,
[.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15
5ti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi-
foddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo
poldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
>15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 ŠKL, 17.00 Kronika, 1745
ck pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice. 19.10 Večerni
Ugram, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP-
pni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove-
e__
OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
OO 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC,
flO Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice,
1.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače
12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in
Jzdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni
Jčni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
flO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
50 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC,
5 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
IK) Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba
leva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00
igijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
k 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja,
100 Kronika. 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10
feerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup-
počni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
dna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
90 2. jutranja kronika RaSlo. 740 Ne preslišite v Poročilih RC,
♦5 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu). 10.00
•ovice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00
'fgijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra-
lo. 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 1700 Kronika,
-•45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00
bvice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute
^adi. 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional-
nih radijskih postaj Slovenije
•OOZačetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija
?<lna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop,
fO 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC,
Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
' 00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in
"la pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice,
^00 šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli-
v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno. 1700 Kronika. 1745 Jack
18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Puli Cool
l^mo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program. 23.00 Dobra
■•^ba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
'Oljskih postaj Slovenije
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
29
SREDA, 29. OKTOBRA, OB 11.15:
ZDRAVJU PRIJAZNE MINUTE
Rak na dojki
Po statističnih izračunih dobi rak na dojki
do svojega 75. leta vsaka osemnajsta Slo-
venka, vsaki dve minuti in pol ga odkrije-
jo pri eni Evropejki, vsakih sedem minut
ena zaradi njega umre... Rak na dojki žensk
ne prizadene le telesno, pač pa, skoraj še v
večji meri, čustveno. »V trenutku, ko sem
izvedela, da mi bodo odstranili dojko, me
je prijelo, da bi vpila, kričala, ... jokala ...
pograbila vse nedrčke in jih vrgla v sme-
ti,« pravi Jelka, »šele kasneje ugotoviš, da
se še vseeno lahko smejiš, celo oblečeš svi-
leno bluzo, če želiš. Nekatere druge živ-
ljenjske težave pa, zanimivo, celo izgine-
jo.«
O tem, kaj lahko sami naredimo, da
zmanjšamo neosebne statistične izračune,
in kaj morajo storiti drugi, se bomo v od-
daji pogovarjali s predsednico Europe Don-
ne, evropske zveze za boj proti raku na
dojkah, Mojco Senčar, zdravnico, ki je pred
dobrimi dvajsetimi leti tudi sama zbolela
za rakom na dojki. K pogovoru smo pova-
bili še Jano Govc Eržen, članico odbora
Europe Donne. Predstavili pa vam bomo
tudi izkušnjo ženske, ki je zbolela za ra-
kom na dojki.
ČETRTEK, 30. OKTOBRA, OB 12.15:
ODMEV
Kako do odškodnine?
v zadnjih letih so se po Sloveniji pojavila
podjetja, ki ponesrečencem v prometnih ali
drugih nesrečah obljubljajo, da jim bodo po-
magala pri pridobitvi zavarovalne odškodni-
ne. Delo podjetij, ki si provizijo zaračunajo
šele potem, ko uspešno pridobijo odškodni-
no, moti predvsem odvetnike, ki v tem vidijo
nelojalno konkurenco. O vprašanjih, kdo ima
prav, kam se je najbolje obrniti, če ste bili
poškodovani v nezgodi, ter ob kakšnih nez-
godah smo sploh upravičeni do odškodnine
iz zavarovalnice, bomo govorili v Odmevu.
Vodila ga bo Alma Maruška Sedlar.
PETEK, 31. OKTOBRA, OB 12.15:
_BESEDNE NOROSTI_
Nagrada čaka!
v oddaji Besedne norosti bomo spet na-
gradili najbolj izviren in duhovit stavek
ali sestavek, ki bo vseboval vse besede iz
oddaj v septembru in oktobru! Časa pa ni
več veliko! Nagrado bomo podelili v pe-
tek, 7. novembra, do takrat pa nam svoje
sestavke lahko pošljete na naslov: Radio
Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje s
pripisom »Besedne norosti«, ali pa po elek-
tronski pošti na naslov radio@nt-rc.si! Še
enkrat vam ponujamo vse besede, ki jih
morate uporabiti v besedilu: koziti se (je-
ziti se), obnožina (cvetni prah, ki ga pre-
našajo čebele), tolstoguza (ovca), kozo-
prsk (oktober), tresoritec (nagajivež), fuksa
(kobila), pomračnik (netopir), trigubni-
ca (želva). Igrajte se z nami vsak petek ob
12.15 in bodite nagrajeni!
NEDEUA, 2. NOVEMBRA, OB 10.10:
ZNANCI PRED MIKROFONOM
Igralka SLG Celje Anica
Kumer, dobitnica
Borštnikovega prstana
v Mariboru se danes, v četrtek, na dan
slovenskega igralca in dramskih ustvarjal-
cev končuje Borštnikovo srečanje, ki vsa-
ko leto doseže vrh s sklepno prireditvijo,
podelitvijo nagrad gledališčem in gledališč-
nikom za umetniške dosežke in podelitvi-
jo Borštnikovega prstana za življenjsko de-
lo. To najvišje priznanje bo šlo letos v Ce-
lje! Prstan bo prejela priljubljena igralka
Slovenskega ljudskega gledališča Celje Ani-
ca Kumer. »Nagrade sem iskreno vesela,«
pravi. Z njo se veselijo tudi njeni kolegi v
domači gledališki hiši, ki so ji čestitali pr-
vi. Tudi njim se bo nocoj Anica Kumer z
mariborskega odra zahvalila za vse, kar je
dosegla za odru celjskega gledališča, ki mu
je povsem predana.
Oddajo Znanci pred mikrofonom v ne-
deljo ob 10.10 uri z nagrajenko Anico Ku-
mer pripravlja Mateja Podjed.
TUJA LESTVICA:
1.	VVHEREISTHELOVE-BLACKEYED
PEAS	(7)
2.	RUBBERNECKIN(PAULGAKENFOLD
REMiX)-ELVISPRESLEY	(4)
3.	HOLEINTHEHEAD-SUGABABES (1)
4.	MEAGAINSTTHEMUSIC-BRITNEV
SPEARSFEAIMADONNA (2)
5.	BREATHE-BLUCANTRELLFEATSEAN
PAUL	(8)
6.	CANTHOLDUSDOVVN-CHRISTINA
AGUILERAFTLILKIM	(5)
7.	FEELGOODLIES-NOANGELS (1|
8.	SLOVV-KVUEMINGGUE	(2)
9.	i BELIEVE IN A THING CALLED LOVE -
THEDARKNESS	(4)
10.	BABYB0Y-BEY0!\ICEFT.
SEANPAUL	(3)
DOMAČA LESTVICA:
1.	NAPGJ-SIDOHARTA	(6)
2.	DRUGA NAJ TI SUŽNJA BO-B.BT. (4)
3.	REPUBLIKA BANANA-KINGSTON (1)
4.	DEJ BOU NAGLAS-ŠANK ROČK
FEAT6PACKČUKUR	(8)
5.	HIRAJKAM,HIRAJGO-
MAGNIFICO	(4)
6.	NIHČE NI POPOLN-GAMEOVER (3)
7 LOKOMOTIVA-BEPOP	(2)
8.	TISOČ LET-VLADO KRESLIN (1)
9.	UUBEZENJE-KARMENSTAVEC (2)
10.	TEČAJ ROMANTIKE-PETER
LOVŠIN	(3)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
TROUBLE-PINK
GOODBOYS-BLONDIE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KJE STE VI (KAJ TU DOGAJA)-
TINKARA KOVAČ
NASEDLALADJA-SKAT
Nagrajenca:
Franc Tabur, Jenkova 24, Celje
Alja Bizovičar, Partizanska 22, Velenje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja
ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia
Celje.
CEUSKIHBplus
1.	PO SVOJI POTI GREM-OKROGLI
MUZIKANTJE	(7)
2.	SRČEK Ml DAJ-POLKA PUNCE	(4)
3.	UJELASEMŠOPEK-
VESELEŠTAJERKE	(2)
4.	TOKJOK. TOK-ANS. SIMONA
GAJSKA	(6)
5.	RAD POVEDAL BI TI-ŠTAJERSKIH 7(1)
Predlog za lestvico:
RAD POVEDAL BI TI-ŠTAJERSKIH 7
SLOVENSKIH 5 plus
1.	ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI	(4)
2.	BOJIMSEZATE-ANSFRANČIČ (7)
3.	NAJLEPŠI DAN-ANS STORŽIČ (2)
4.	SRCE Ml JE UKRADLA ŠTAJERKA-
RUBIN	(1)
5.	POROKA JE POMLAD-ANS MARJANA
HERCEGA	(3)
Predlog za lestvico:
POŠTAR-BRODNIKI
Nagrajenca:
Zdenka Čretnik, Grobelno 8, Šentvid
Hedvika Knez, Vrtna 2, Šentjur
Nagrajenca dvigneta kaseto na
oglasnem oddelku Radia Celje.
Za predloge z obeh lestvic lahko
glasujete na dopisnici s priloženim
kupončkom. Pošljite jo na naslov:
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
Št. 44 - 29. oktober 2003
30
NASVETI
Šarm, pripet
na hlače
V ležerno in poslovno moško modo se znova prebijajo
naramnice!
Pripravila: VLASTA
CAH ŽEROVNIK
Saj ne, da bi me čisto
zares skrbelo, ampak
lahko se zgodi ... Prej ali
slej nas moški svet lah-
ko začne pisano gledati,
ker razpravljamo in mo-
drujemo zgolj o ženski
modi, njih pa - kot da jih
ni, oziroma jim novi tren-
di predstavljajo enajsto
skrb na svetu.
Pa recimo zato danes in pri-
hodnjič še kakšno o novi je-
sensko-zimski moški modi.
Začnemo pri hlačah? Te so
vsekakor, na splošno veselje
obeh spolov, še vedno glav-
ne. Čeprav jih nekateri krea-
torji vztrajno poskušajo izri-
niti z modnega vrha celo z
moškimi krili... Aktualne
moško-hlačne zgodbe, ki jih
bomo prihodnjič dopolnili s
puloverji, suknjiči, plašči...
imajo kar nekaj različnih
imen in podob.
Za ležerna urbana vzdušja
so linije širokih, z žepi, za-
drgami, zakovicami in trako-
vi nadgrajenih cargo hlač. Po-
gosto so do kolen ali po celi
zunanji dolžini všite zadrge,
sem ter tja so tudi podlože-
ne s tkanino v kontrastni bar-
vi.
O moških variacijah na te-
mo legins oziroma kot druga
koža oprijetih pajkic, kakr-
šne so nosili srednjeveški
trubadurji, ne bi zapisali
kaj več kot le prijazno in-
formacijo, da so hudo mod-
ne za hudo samozavestne
mladce.
V mestnem casualu se po-
javljajo manj široke hlače, v
pasu brez položenih gub, na
koncu pa so hlačnice spete v
hlačno manšeto po vzoru mo-
de iz osemdesetih let.
»Gor držečeff
pritikline
Veliko kreatorjev tlači us-
njene oziroma jeans hlače v
škornje, nekateri se še ved-
no trudijo z zavihki na kla-
sično ukrojenih poslovnih hla-
čah, drugi pozabljajo na pas
... Pravzaprav je pas ukrojen,
vendar pa ni prilagojen za noš-
njo usnjenega pasu. In kaj
zdaj? Naj moški tvegajo, da
jim bodo hlače lezle navzdol
in nemara v javnosti povzro-
čile blamažo, kakršno si
smejo privoščiti le ustvarjalci
komedij?
Novim krojem so prisko-
čile na pomoč stare, šarmant-
ne modne zaveznice naram-
nice. Imenovane tudi oprtnice
ali z udomačeno spačenko
»hozentregerke«. Rodile so se
že v 18. stoletju, izdelane so
bile iz kanvasa, platna, gu-
me in žameta, na hlače pa so
se pripenjale z gumbi, šele
kasneje s kovinskimi zapon-
kami.
In letos? Nič posebnega ni-
so; razen tega, da so tukaj,
kajpada. Barvaste »gor drže-
če pritikline« pa se niso udo-
mačile le v športni, temveč
celo v najbolj strogo poslov-
ni modi. Seveda v tem pri-
meru ne kričeče, temveč di-
skretno črtaste.
Vaša nova podoba je akcija,
ki v sodelovanju z izkušenimi
stilisti vsak zadnji petek v me-
secu poteka v Planetu Tuš v
Celju. Pot do nove podobe ne
more biti lažja - izpolnite spod-
nji vprašalnik in sestavite kra-
tek življenjepis, v katerem se
predstavite in pojasnite, zakaj
ste se prijavili. Ne pozabite na-
vesti konfekcijskih številk ob-
leke in obutve. Vsemu prilo-
žite tudi svojo novejšo foto-
grafijo. Vse pošljite na naslov
Novi tednik, Prešernova 19,
3000 Celje.
Med vsemi prijavljenimi bo-
mo vsak mesec izžrebali eno
osebo, ki bo skupaj z izžre-
bancem v Planetu osrečena z
modno preobrazbo. Izžrebane
bomo o sodelovanju obvestili
po pošti.
Št. 44 - 29. oktober 2003
INFORMACIJE
31
Št. 44 - 29. oktober 2003
NASVETI
POGLEJMO V PRIHODNOST
Šifra:
»ROMAN-
TIČNA
TEMNO-
LASKAff
Obeta se vam prijetna spre-
memba na službenem po-
dročju: možnost napredova-
nja ali pa celo možnost me-
njave službe.
Nekaj težav zaradi prete-
klih dogodkov vsekakor še bo,
vendar pa jih boste uspešno
razrešili. Bodite pozorni na
dokumente in papirje, da ne
bo kakšnih dodatnih neprijet-
nosti. Ne glede na vse, boste
morali postati malo bolj od-
ločni. Ne smete več dovoliti,
da ste vedno v podrejeni vlo-
gi. Začnite sprejemati ljudi po
vašem prvem vtisu, tako bo
bolje. Življenje vam res ni pri-
zanašalo, vendar pa prihaja-
jo svetlejši in bolj radostni dne-
vi. Tudi na čustvenem po-
dročju se vam v prihodnjem
letu obeta sprememba, po ka-
teri hrepenite.
Težave z zdravjem ostaja-
jo, ne bodo pa se stopnjevale.
Za sedaj ni neke realne mož-
nosti za spremembo kraja bi-
vanja, Vendar pa boste v pri-
hodnosti rešili tudi problem
varne hiše, kot pravite. To po-
meni, da se bo zadeva uredi-
la, četudi ne boste zapustili kra-
ja, kjer živite. Otroka bosta us-
pešno končala študij in si tudi
uspešno uredila življenje.
Šifra:
»POPPVff
Za začetek bi vam odsve-
tovala kakršnekoli prenaglje-
ne odločitve. Izhod iz tega za-
čaranega kroga, v katerem se
nahajate, vsekakor je. Svetu-
jem vam, da zares dobro raz-
mislite o tem, kaj pravzaprav
želite. Rešitev ni taka, kot ste
prepričani sedaj.
Večje spremembe v vašem
zasebnem življenju so možne
čez dve do tri leta. Razplet bo
nekoliko nepričakovan, dru-
gačen kot pričakujete. Vendar
pa se vam bo življenje posta-
vilo na glavo v pozitivnem smi-
slu. Še vedno imate možnost
storiti kaj zase in spremeniti
potek svojega življenja. Mo-
rate pa razmisliti in se odloči-
ti. Hčera je premlada, da bi ji
lahko kaj svetovala. Glede na-
daljevanja šolanja, pa bo še priš-
lo do spremembe.
šifra: »VIDA
43«
Prihodnost s partnerjem,
po katerem sprašujete, sicer
je, vendar je vaše zaupanje
omajano in načeto. V prime-
ru, da boste ostali v sedanji
vezi, večjih težav v prihod-
nje ne bo, nikakor pa ne bo
več kot je bilo. Razmislite.
Možnost, da srečate primer-
nejšega partnerja vsekakor je.
Imeli boste možnost izbire.
Odločitev o tem, pa prepuš-
čam vam. Srečno!
Šifra:
»ABRAHAlUiff
Težave na psihičnem po-
dročju vas bodo pestile še ne-
kaj časa. Morda bi bilo do-
bro, da se ozrete v sedanjost
in prihodnost in da preteklost
pustite za sabo. Možne so tudi
manjše težave s krvnim ob-
tokom. Posvetujte se s svo-
jim zdravnikom. Mož večjih
težav z zdravjem ne bo imel.
Možnost dodatnega dela
bosta imeli tudi v prihodnje.
Lahko pa se zgodi, da bosta
iskali delo drugje kot do se-
daj. Težave bosta nekako
prebrodila, boljše bo v pri-
hodnjem letu.
Šifra:
»JAGODAff
Kot kaže, se bodo tvoje teža-
ve v šoli nadaljevale. Svetujem
ti, da razmisliš o tem, da se vpi-
šeš na kakšno drugo šolo.
Imaš tudi manjše težave z
zdravjem. Pogovori se z ma-
mico, potem pa skupaj poiš-
čita primerno rešitev. Tvoje
finančno stanje je verjetno
odvisno od tvoje žepnine in
štipendije, če jo imaš. O tem,
kakšno bo čez deset in več
let, pa sedaj ne bi ugibala.
Tudi na tvojem čustvenem
področju bo še kar nekaj
sprememb, preden se boš us-
talila. Sicer pa je za resno vezo
še dovolj časa, za sedaj pa raje
razmisli o tem, kako boš kon-
čala šolanje.
Šifra:
»KOZOROGIN-
JA€<
Možnosti, da zaživite z
moškim, po katerem sprašu-
jete, sicer so, vendar se mo-
rate odločiti sami. Vaše pri-
hodnje življenje bo dinamič-
no in zanimivo. Obeta se vam
kar nekaj sprememb na vseh
področjih življenja. Tudi
možnost za še enega otroka
je, vendar morate pozdravi-
ti težave na ginekološkem po-
dročju.
Hčerka bo še nekaj časa os-
tala s sedanjim fantom. Šo-
lanje bo uspešno nadaljeva-
la, kažejo pa se manjše teža-
ve z zdravjem. Naj ukrepa.
Piše: METKA
OBRUL - ZOYA
Rekreacija za prezaposlene -
bocly pump
Najhitrejši način oblikovanja telesa, to je body pump! Gre za natančno koreografirj
skupinski trening, ki traja od 45 do 60 minut ob glasbi, z razHčno težkimi utežmii
srednje dolgi palici. Je nekakšna kombinacija aerobike in dvigovanja uteži, zato razv
tako moč kot vzdržljivost. Zagotavlja nadzirano vadbo, ki je po vsem svetu enaka in se
celoti koreografsko spremeni na vsake štiri mesece. Zahtevnost je različna, saj je mog
prilagoditi intenzivnost s spremembo teže. Cilj programa body pumpa je vključiti v tr
ning vse, ki jim vadba na trenažerjih ne leži, aerobika pa jim je koreografsko prezapletea
Namenjen je tako ženskam kot moškim, ravno tako je primeren za začetnike kot za tisi
ki že dlje časa trenirajo. Naslednjič več o body attacku!	NM, foto:'
Koža jeseni - zdrava^
mladostna in vitalna
Zunanja podoba in notranje sta-
nje kože nista pogojena le z ded-
nostjo, marveč lahko za lepo, zdra-
vo kožo veliko storimo tudi sami -
že tako, da ji »načrtno« ali nehote
ne škodimo »od zunaj» ali »od zno-
traj«.
Ameriški dermatologi in kozme-
tologi'ugotavljajo, da se koža pri ve-
čini sodobne populacije, kljub šte-
vilnim sredstvom za preprečevanje
degeneracije, guba, degenerira (usi-
ha in propada) in stara hitreje kot
nekoč. Zato priporočajo, naj bi se
izogibali škodljivim zunanjim vpli-
vom, zlasti sončnim žarkom UV-
spektra, ki jim je moč pripisati 90
odstotkov gub, površinskih žilnih in
pigmentnih anomalij. Uporabljajmo
kozmetične preparate z ustreznim
UVA- in UVB-filtrom, potrebno hi-
dratantno komponento, vitamini in
encimi. Izogibajmo se dolgotrajne-
mu poležavanju na soncu, zlasti med
11. in 16. uro in uživajmo dovolj be-
takarotena, provitamina A, ki zmanj-
šuje vpliv škodljivih prostih radika-
lov na kožo in podkožje, vitamina
C, ki spodbuja regeneracijo in revi-
talizacijo tkiv in E, ki zavira stara-
nje. Priporočljiv dnevni odmerek
omenjenih vitaminskih substanc zna-
ša:
-	8 do 12 mg za betakaroten (jetr-
ca, zelenolistnata in intenzivno rde-
če oz. oranžno ali rumeno obarvana
zelenjava in sadje),
-	50 do 60 mg vitamina C (sveže
sadje in zelenjava) ter E (hladno stis-
njeno rastlinsko olje, zelenolistnata
zelenjava, orehi, žitarice - pšenični
kalčki, koruza ipd.).
Prav tako pa kožni plašč oslabijo
in prizadenejo tudi številne motnje
in obolenja, zato jih je treba že v ka-
li zatreti (najbolje kar preprečiti).
Vse to pa sodobna medicina v števil-
nih primerih zna in zmore.
Prva zapoved:
vlaženje, vlaženje,
vlaženje ...
Zdravju, vitalnosti in lepoti kožne-
ga plašča in organizma nasploh prija
zlasti voda, v kateri so raztopljeni vi-
tamini, minerali, encimi in druge zaš-
čitne snovi. Tovrstna naravna kom-
binacija učinkovito pripomore k ohra-
njanju in spodbujanju zdravja in vi-
talnosti. Medtem ko smo doslej vita-
minske raztopine predvsem uživali in
jih organizmu ponujali preko prebav-
nega trakta, ameriški strokovnjaki od-
krivajo in vse bolj poudarjajo pomen
lokalnega delovanja vlage in vitamin-
sko-mineralnih sestavin. Tako naj bi
si vsi, katerih koža in sluznice težijo
k prezgodnjemu gubanju, izsušeno-
sti in staranju, privoščili masko iz raz-
topine E- in C-vitamina, k mladost-
nemu videzu (napeti koži in podkož-
ju) pripomorejo tudi vitaminske ob-
loge z akesroftolom (vitamin A), iz-
sušeni koži pa prija oljna raztopina
vitamina D (lahko tudi v kombinaci-
ji z vitaminom A).
Tudi maske in obloge iz različnega
sadja in zelenjave vsebujejo optimal-
no naravno mešanico sokov, sadnih
kislin, vitaminov in mineralov, ki so
pravi balzam, zdravilo, hranilo in po-
živilo za kožo in podkožje. Lasišču
pa prijajo vitaminsko mineralne ob-
loge, ki spodbujajo obnovo, krepitev
in rast las.
Druga zapoved:
optimizem in dobro
razpoloženje
Koža je podobna zrcalu, na katerem
se odraža stanje človekove duše. Na
koži se marsikdaj pokaže vse - vključ-
no z motnjami, obolenji, težavami in
tegobami, ki jih sicer človek nosi in
skriva v sebi. Ugotovitev, da je koža
ogledalo zdravja in počutja, danes (
ži bolj kot kdajkoli. En sam pogledi
posameznikovo zunanjost, na njeg
vo kožo pozornemu opazovalcu ra
krije, kakšne volje je človek, kako
razpoložen, kakšna je njegova psiln
fizična kondicija, kako skrbi zase, ka
šne so njegove življenjske navade (sp
nje, prebava, dinamika, nega, preht
njevanje ipd.) in razvade. Obenem
na pragu 21. stoletja zaradi porasta alt
genov in prostih radikalov v zraku i
okolju (pa tudi v organizmu sameii
najbolj prizadeta prav koža. Tako in
po podatkih najnovejših statistik k
54 odstotkov žensk v zahodni Evro
težave z občutljivo in problematik
kožo (srbenje, pekoče bolečine, rd
či madeži, izpuščaji, neenakomen
pigmentacija in ostale vnetne ozii
ma alergijske spremembe), pri moi
populaciji pa je ta delež nekoliko mai
ši. Okrog 20 odstotkov omenjenih an
malij je po mnenju dermatologov dt
ne narave, vse pogosteje pa so za kc
no patologijo odgovorni tudi ostalih
nanji (ekološki) in notranji faktorji (p
hofizični), ki se jim je moč izogn
ali pa jih vsaj omiliti. Mednje sodi
psihični faktorji (stres, zatirana in pf*
lačena čustva - jeza, žalost, razočai
nje, nezadovoljstvo, preobremenjen'
ipd., ki se odražajo v rdečici, srben
in pekoči koži - ekcem).
Redna, premišljena skrb za kožo t
vam preide v navado. Pri načrto«
nju jesenske strategije na to temo uP
števajte, da zadeva nikakor ni v i
ključni domeni dragih drogerij in k^
metičnih salonov, marveč si lahi
zdravo in lepo kožo zagotovite tud
domači kuhinji, shrambi, kopaln''
na vrtu in v zeliščni lekarni.
Št. 44 - 29. oktober 2003
ZAAVTOMOBILISTE
33
royota prenovila RAV4
razredu tako imenova-
nianjših, manj zahtev-
iin seveda manj zmog-
li terenskih vozil, ki jim
ivijo tudi SUV ali Šport
j(ty Vehicle, je velika gne-
Največji kos kruha in s
I tržnega deleža si odre-
toyota RAV4. Prvič je bil
p na ogled leta 1994,
Iga generacija je bila še
I uspešna oziroma vsaj
fto, da so lani prodali 95
pč avtomobilov. Sedaj je
5el čas prenove - ker so
itorili tudi tekmeci in ker
p hoče trg.
•renovili so zunanjost in tudi
tranjost, marsikaj dodali,
iko pozornost so nameni-
arnosti. Spredaj ima RAV4
ri odbijač, večje so meglen-
nova je maska, na zadku
so nove luči, tudi pokrov
ervnega kolesa je drugačen,
povrh je tudi izbira barv
[lanjosti pestrejša in kole-
50 vedno 16-palčna. V no-
rosti je opazna spremenje-
sredinska konzola, pri bo-
opremljenih variantah si
nogoče omisliti tudi samo-
|no klimatsko napravo, us-
na sedežih, za doplačilo
pa ponujajo še DVD predva-
jalnik za navigacijski sistem.
Kot pravijo, je po novem vi-
dljivost iz avta izboljšana, se-
rijsko dodajo elektroniko za
nadzor stabilnosti avtomobi-
la in sistem, ki preprečuje zdrs
koles na spolzkem. Novo ozi-
roma vsaj drugačno je pred-
nje vzmetenje in tudi krmil-
ni mehanizem. RAV4 ima tu-
di v novi izdaji bodisi stalni
štirikolesni pogon ali pa po-
gon zgolj na prednji kolesi,
nima pa reduktorja in drugih
terenskih pripomočkov, ki na-
redijo terenca zmogljivejše-
ga-
Motorji so trije: bencin-
ski 1,8-litrski s 125 KM, sle-
di 2,0-litrski (oba s tehno-
logijo variabilnega odpira-
nja ventilov VVT-i) in s 150
KM, na koncu je dizelski
pogonski agregat, ki pri 2,0
litra gibne prostornine raz-
vije 116 KM. Ta motor je
bil doslej zelo priljubljen
pri slovenskih kupcih, saj
se je v zadnjem času za to
kombinacijo odločilo kar
75 odstotkov. RAV4 je us-
pešen in priljubljen torej
tudi pri nas, prodaja pre-
novljenega »mehkega« te-
renca pa je že stekla. Ra-
čunajo, da naj bi do konca
letošnjega leta prodali 50
vozil.
Toyota RAV4 je priljubljen tudi pri nas.
Nissan je uspešen
še pred nekaj leti je bil ja-
nski Nissan tako rekoč
kolenih, saj je bil v veli-
i težavah. Po tistem, ko
postal večinski lastnik
incoski Renault, so se za-
le stvari obračati na bo-
Očitno je, da gre tovarni
sti v Evropi v zadnjem ča-
zelo dobro. Tako so letos
iroma v letošnjih devetih
secih prodali več kot 400
tisoč avtomobilov. To je bi-
lo za skoraj deset odstotkov
več kot v enakem lanskem
obdobju. Še najbolje je šla
v promet nova micra, pa tu-
di novi X trail in pick up.
Zelo uspešna je tovarna v
Franciji, saj se je letos nje-
na prodaja povečala za sko-
raj 20 odstotkov, pa tudi v
Veliki Britaniji, kjer je bil
posel ugodnejši za več kot
16 odstotkov. Nissan je le-
tos uspešen tudi pri nas, saj
je prodal 562 avtomobilov,
kar je bilo za 12,4 odstotka
več kot v enakem lanskem
obdobju.
Volksuiragen gradi
na Kitajskem
Nemški Volkswagen je bil že doslej zelo uspešen na Kitaj-
em, po novem pa utegne biti še bolj. Začeli so namreč
liditi tovarno, v kateri naj bi delo steklo leta 2005. Investi-
ia bo vredna kar 240 milijonov evrov in računajo, da naj
itam naredili več kot 180 tisoč motorjev za pola. Sicer pa
(kitajska vlada že pred leti pripravila obsežen program
fcvoja avtomobilske industrije, pri čemer je bistveno pred-
am to, da bodo avtomobili nastajali na Kitajskem.
Manj
mrtvih na
britansiciii
cestaii
Lani je na britanskih cestah
v prometnih nesrečah umr-
lo 3.431 ljudi, kar je bilo za
odstotek manj kot leto prej.
Poškodovalo se je več kot 302
tisoč ljudi, kar je za tri od-
stotke manj kot leta 2001. Je
pa v prometnih nesrečah
umrlo manj otrok, vendar se
je za šest odstotkov poveča-
lo število prometnih nesreč,
v katerih so umrli vinjeni voz-
niki.
Št. 44 - 29. oktober 2003
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 44 - 29. oktober 2003
iVIALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 44 - 29. oktober 2003
36
MALI OGLASI - INFORMCIJE
Št. 44 - 29. oktober 2003
INFORMACIJE
37
Št. 44 - 29. oktober 2003
38
ZA RAZVEDRILO
Št. 44 - 29. oktober 2003
VODNIK
39
Št. 44 - 29. oktober 2003
40
RUMENA STRAN
Tina Puiico ne
počiva
Celjanka Tina Pulko, finalistka za
miss Slovenije, ljubiteljica živali, čed-
nih fantov in črnega humorja, ki bi mo-
rala po mnenju mnogih postati najlep-
še dekle v deželi, se je prejšnji teden v
Šmarju pri Jelšah prvič v življenju preiz-
kusila v vlogi voditeljice zabavne pri-
reditve za izbor Najbolj odštekanega
gosta večera. Gledalci so bili navduše-
ni nad njenimi prekrasnimi nogami,
lastnik lokala nad njenimi nagajivimi
šalami, tekmovalci pa nad dejstvom,
da so jo lahko na ramenih nosili čez
celo dvorano. Tino torej čaka uspešna
kariera voditeljice, kar pomeni, da bo
njena želva kmalu ostala popolnoma
sama. Upamo, da se kaj podobnega ne
bo zgodilo tudi njenemu fantu, ki jo
pridno spremlja na vsakem koraku.
Daimatinec v pravem pomenu besede
Znova dolgolasi in kot vedno sila čedni hrvaški zvezdnik Petar Grašo, ki je na sobot-
nem koncertu v laški športni dvorani Tri lilije ugotovil, da ga štajerska dekleta kljub
dolgim počitnicam še niso pozabila, je z enim samim poljubom do konca očaral minia-
turno in z vrhunskim glasom opremljeno pevko Nušo Derendo, ki je zaradi tega za
nekaj časa pozabila celo na svojega pianista Patrika Grebla. Ker nam domišljija deluje
sto na uro in ker je naša Nušika podobna hrvaški pevki Danijeli, smo seveda ugibali, kaj
bi se zgodilo, če bi se postavni Daimatinec z Nušo zapletel tudi kako drugače. Ona bi mu
vsak večer pela uspešnico Energy, on pa bi ji nežno zažvrgolel svojo Ljubav jedne žene
in dovolil, da bi mu stekla v njegove vene. Oh, kako romantično.
Poslednji plamen
Cveto Kavka, lastnik lepotnega stu-
dia Kac, ki noče biti več najemnik Celj-
ske koče, je takole ironično prižgal
poslednjo svečko in za svoje prijate-
lje priredil še zadnjo večerjo na pri-
ljubljeni izletniški točki mnogih Ce-
ljanov. Tisti, ki se spoznajo na Bibli-
jo, bodo v tem dejanju videli globok
pomen, nas pa seveda zanima, kdo je
v tej umazani igri prevzel vlogo Jude
Iškarijota...

Legenda za vse večne čase
Neuničljivi Oliver Dragojevič, ki je na vrhunsko organiziranem in izvedenem kon-
certu do zadnjega sedeža napolnil dvorano Tri lilije, kjer smo na hitro ujeli tudi Nika
Kača, direktorja Banke Celje, Boška Šrota, ljubitelja laškega piva, in Polono JuričkJ
lastnico Sončnega studia na Teharski cesti, je znova dokazal, da med zrelimi pevcj
domače in tuje estr-ade nikakor ne more najti konkurence. Mamice so vzdihoval^
babice jokale, hčere pa čakale na Petra Graša. In ko je stari morski volk na konct
skupaj z njim ter Nušo Derenda zapel zimzeleno Cesarico in nam razložil, kako se na
morje privabi čim več turistov, smo se spomnili, da nam do katarze manjka samo šg
Gibonni. Tako bi namreč dobili tri mušketirje in zlahka pogrešali sicer lepo Nušo.
Muca končno v varnih rokah
Odkar je Tina Gorenjak postala zvezda, torej voditeljica, pevka, muca in nagica, so jo
začeli nadlegovati številni moški in tudi ženske. Ker Kevin Costner še vedno pazi
Whitney Houston, ostali telesni stražarji pa raje delajo za naše pomembne politike, si je
postavna Celjanka kupila čisto pravega pitona, ki nanjo pazi podnevi in ponoči. Pro^
lem, ki se pojavlja, pa seveda tiči v tem, da pitoni zelo radi jedo muce, kar je lahko za
Tino izredno nevarno. Če vprašate nas, bi bilo torej veliko bolje, da bi si kupila Tarzart
Popolna obdelava
Ekipa tehnične trgovinice Od A do Ž je med Celjani znana po svojih provokativnih
in drznih reklamah. Zato nismo bili prav nič presenečeni, da smo pred časom tam
ujeli tri vroča, seksi in očarljiva dekleta, ki jih zelo dobro poznajo obiskovalcih naših
nočnih klubov. »Marko, Sebastian, Miran in Andrej so nas obdelali in postregli na vse
možne načine in po prav vseh črkah slovenske ter ukrajinske abecede,« so nam zaupa'
la dekleta, ki so samo za naš fotografski objektiv sredi ledeno mrzlega vremena oblf
kla drzne majčke in pokazala še bolj drzne popke. Na koncu so kupile majhen radio
in razložile, da morajo svoje plesne nastope vaditi tudi doma. Prej omenjena četvork^
v trgovini zaposlenih mladeničev je razumljivo ostala brez komentarja.
IZTOK GARTNER
Foto: GREGOR KATIČ, IZTOK
GARTNER
Št. 44 - 29. oktober 2003