214. številka. Ljubljana, vtorek- 19. septembra. IX. leto, 1876.
SLOVENSKINAROD.
Ishaja vsak dan, izvzem&i ponedeljke in dneve po prnznicih, ter velja po posti prejeoian za a v st r o-ogers ke dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gkt, ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gl<L, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina imaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 60 kr., po posti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje ođ"
četiristopne petit-vrste 6 kr., Če se oznanilo enkrat tis-ka, 5 kr., če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. ■ Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. 96—26 poleg gledališča v „zvezdi". '.' Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskanu" v Kolmanovej hiši.
Ruski narod in jugoslovanski boj.
Il Peterbnrga. 13. sept. [Izt. dop.]
Preobrat v javnem mnenji angleškem proti Turčiji je vzbudil pri nas veliko zadovoljstvo in se smatra kot živ dokaz, da je Turčija uže tako gnjila, da jo začenjajo zapuščati celo njeni najstarejši in najzvestejši prijatelji. Ker so k temu ugodnemu prevratu najbolj pripomogle londonske „Daily News" s svojimi do-pisi o turških zverstvah v Bulgariji, nasve-tujejo moskovske „Sovremenija Izvestja", da se naj pohvalno in zahvalno pismo pošlje temu časniku. Ruski listi so to tudi storili in adresa je uže odšla.
Ostanejo zdaj samo še Magjari in nem-Sko-judovsko časnikarstvo, ki s peklenskim veseljem gledajo in odobravajo iztrebljevanje Slovanov v Turčiji.
No, Rusija se bode malo zmenila za lajanje te svojati in kakor dozdaj tudizanaprej odločno branila svoje brate na balkanskem poluotoku. Vlada in narod sta zdaj jedina, če prav je ruski narod za par korakov naprej vladnim potezam, in bi želel, da se jedenkrat vse to diplomatiziranje opusti ter namestu s peresom reši z mečem orijentalno vprašanje.
V tem pa se neprenehoma vrši nabiranje denarjev za slavjanske b ra te in vsak dan se odpeljejo ruski prostovoljci, da prelivajo svojo kri za svobodo Slavjanov. Znani elavjanofitaki profesor Miler je zložil pesem ruskim prostovoljcem, katere konec se glasi:
O, d:i h anit vas Providjeuje I v bitju duh vaš ukrjopft: A k vam ot nas blagoslovenje S mol tv<ii toploi polotit:
Pomladanski valovi.
(Roman, spisa' Ivan T ur g o njo v; poslovenil dr. Maks Samec.)
XL.
(Dalje.)
— „Hotela sem ubežati zahvali. Kdor se meni zahvaluje, uniči zadovoljnost. Jaz nijsem tega storila zarad zahvale, ampak zarad sebe. Kako se mi on sme zahvaliti? Jaz nijsem slišala, kar ste me vprašali."
— „ Vprašal sem vas . . . hotel sem vedeti, zakaj ste vi denes tako veseli?"
— „Veste kaj," reče Marija Nikolajevna: ali ga zopet nij poslušala,? ali pa nij za potrebno izpoznala odgovoriti mu. — „Meni je strašno zopern lakaj za nama, ki morda misli le na to, kedaj so vrnoinn proti domu. Kako bi so ga iznebila?"
— Ona vzame hitro zapisno knjižico iz torbico. —   Poslati ga v mesto nazaj ? . . .
Da ne na prašno (zastonj) krov svjataja So slavoj obagrit (okrvavi) Balkan, Da vozs j ijet zolotaja Zarja svohodi dlja (za) Slavjant
Veliki sejm v Nižjem Novgorodu tudi letos nij zaostal za prejšnjimi leti. O velikanskim prometu na tem sejmu, na katerem se tu ob evropsko-azijatskej meji zbirajo kupci iz cele severne Azije in Evrope, se lehko sodi po ogromnih svotah, katere se tu za razno blago premičejo. Celi denarni premet je letos dostigal do 350 milijonov rubljev, posameznim agentom je ostal dobiček od 200 tisoč do 300 tisuč, da, tudi do pol milijona rubljev. Ob koncu sejma se je začelo nabirati v prid Slavjanov in trgovci so sklenili, da hočejo na svoje stroške organizo-vati četo prostovoljcev v številu tisoč mož z naslovom „nižegorodska družina".
Car Aleksander se je odpeljal iz Varšave v Livadijo na krimskem poluotoku, kder cesarica uže dalje časa biva. General Ignat-j e v je tudi odšel k carju v Livadijo, da dobi svoje instrukcije, potom pa se vrne v Carigrad. V tem imenitnem trenotku je res treba, da je ruski poslanec na svojem mestu.
V Varšavi je car podpisal ukaz, da ima s 1. septembrom ponehati „kancelarija po djelam Carstva Poljskago". Ta urad je bil tako rekoč poslednji reprezentant samouprave poljskega carstva. Odslej izgine oficijalno poljsko carstvo in govori se le še o zapadnih gube r nij ab. „Poljska država,11 tako govori „No-voje Vremja" o tem povodu, „v smislu politične jedinosti, kder je manjšinstvo poljskega naroda, opirajoča se na inozemska religijozna
Ne . . . To ne gre. A! kaj je tam-le V Trakterya?"
— Sanin pogleda, kamor je ona pokazala. „Da, trakterija."
— „Nu, prav dobro. Pore če ni mu ostati v krčmi in piti pivo, dokler se povrneva."
— „Pn kaj si bo mislil?"
— „Kaj nama za to mar? Še mis.il no bo, ampak pil rajše pivo. Nu, Sanin, naprej v dirku!**
Ko prideta do krčme, pokliče Marija Nikolajevna lakaja in mu pove svoj sklep. Lakaj, človek angleškega pokolenja in angleškega temperamenta, podnese niolćo roko k ščitu svoje čepice, skoči s konja in ga prime za brzde.
— „Nu, zdaj sva — proste ptice!" vsklikne Marija Nikolajevna. „Kam hočeva jezditi — na sever, na jug, na iztok, mi zapad ? Glejte, — jaz sem, kakor ogerski kralj pri kronanji (ona pokaže s paličico na vse štiri strani sveta). Vse je naše !   Ne, veste kaj : vidite tam lepe
in državna načela,  gospodovalo nad ogromno večino ruskega in litavskoga plemena, je zdaj doživelo   svoj   zgodovinski  krog delavnosti. Sedanjo  preobrazovanje izključuje samo ime Poljsko iz čisla posebnih državnih jedinic A to ne znači, da narodu poljskemu grozi kaka si  bodi  opasnost zatiranja ali nasilne rusi-fikacije nekoliko milijonov naseljenja, imajočih slavne zgodovinske spomine,  svojo literaturo in mestjanstvo. Nasproti, mi smo uverjeni, da v  bodoče,  v  tesnej  zvezi z mogočno slavja n s k o državo,  katera daje dovoljne ma-terijalne  in duševne pogoje za mirni razvoj, poljska narodnost obrani te iz svojih plemenih posebnosti juridičnih in   kulturnih, katerih suščestvovanje nij protivno velikej slavjan-skej zadači siavjanske Rusije." — Naj bi vendar jedenkrat Poljaci se začeli čutiti Slovane, pa bodo imeli dovolj naravnih za* voznikov v Slovanstvu.
Jugoslovansko bojišče.
Vladnih poročil srbskih o bojih okolo-Aleksinca in Deligrada tudi denes še nij. „N.. W. T." ima pa lfi. sept. sledeče poročilo iz Belgrada: Včeraj je bil pri Aleksincu in Deligradu oster boj. Govori se o tem, da je velik del turške vojske obkoljen in da se je močnim srbskim oddelkom posrečilo Turkom za hrbet priti. Če ravno do zdaj posameznosti še nij so znane, toliko je uže gotovo, da so Turki bili močno tepeni." Rog daj, da bi se ta vest skoraj iz srbskega vladnega in zanesljivega vira potrdila.
Iz Belgrada poroča „Pol. Corr.", da je zopet 50.000 pušk prišlo od rusko-rumun-ske meje. Tudi 4. baterije Krupovih kanonov
goro — in kak les! Pojdiva tja v gore, y gore!"
„In die Berge, w> die Freihoit throntl" Marija Nikolajevna se obrne s ceste in skače po ozkoj, mehkej poti, katera je zares navlašč   peljala  proti  goram.   Sanin skače za njo.
XLI.
Pot so je polagoma izpremenila v stezico in na konec čisto izginila prerezana rovom. Sanin je svetoval vrniti sv, Marija Nikolajevna pa reče: „Ne ! jaz hočem v gore! Pojdiva naravnost, kakor letajo ptico," in prižene svojega konja, da preskoči rov. Unstran rova se je začel log, izprva suh, potem vlažen, potem uže celo blaten: voda je curljala povsod in zbirala se v lužah. Marija Nikolajevna je peljala konja navlašč po teh lužah, hohotala iti trdila : „Učilo se!"
— „Ali veste," vpraša Sadna, ,,kaj pomeni poželjcnje imeti po iskrah?"
— „Vem," odgovori Sanin.
— „Moj ded je bil ljubljenik psov," na-
so mej potom. Na Drino se vedno pošilja več vojske. Tudi dve bateriji so se odpeljali tija.
Da se slabo Turkom godi, vidno je iz tega, da je Kerim-paša Černjajeva prosil 48 ur premirja, a Černjajev mu ga nij dovolil.
Maše Vrbice Črnogorska legija „jataga-nicevtt je uže 1500 mož močna. Tudi Rusi vstopajo.
Turki so dobili iz Sofije pred Aleksinac 38 bataljonov nove vojske. Ta pa je sestavljena iz malo izurjenih vojakov. — Tudi Černjajev je dobil podpore, ker je od Drine vzel, kar je mogel Alimpičeve vojske.
Piše se dunajskemu vladnemu listu, da je res, ka so Turki popustili Zajčar in se umaknili. Ker od tega kraja nij bilo nič o boji slišati, morali so posebni vzroki Osman-pašo prisiliti, da je to mesto popustil, to se ve, da je to mesto prej požgal. Okolo Zaj-čara so Čerkezi požgali 68 vasij, to je jedin VBpeh turškega vojevanja ob Timoku. Ker so Turki tukaj jako demoralizirani, bodo jih Srbi zdaj brzo napadali. Turki nemajo kaj jesti. Od tukaj se poroča, da turška armada nij zmožna, da bi zimsko vojevanje prenesla.
Z bojišča črnogorskega se poroča, da je 14. t. m. napalo več turških bataljonov Črnogorce na Grahovačkein brdu. Dež je lil, vendar se je živo streljalo, nazadnje pa je ploha boju konec storila in Turki so se v svoje šance vrnili. — Črnogorski knez je z 12.000 možmi v Danilovgradu in čaka Derviš-pašo. Muktar je pa blizu Grahovega obkoljen in bo teško ušel.
Politični razgled*
Not run Je dežele.
V Ljubljani 18. septembra. Iz MMrvatsteegn se poroča: IG. t. m. je bil urednik „Graničarja" Pavlović v Petrinji obsojen na 3 mesece ječe in 200 gld. izgube kavcije.
V saboru IG. t. m. je rekel Subotie: Hrvatski poslanci ne morejo v Pešti nič koristiti, ker so po nagodbi vse važne posle izročili Magjarom.
V M'ešti se denes vrši tožba zoper dr. Miletica, ki je tožen, da je ogersko državo v nevarnost deval, veleizdajeval, k nepokorščini do vlade ščuval itd. Radovedni smo na izid te magjarske justirije.
Vnttnjf drhive.
Ilšttipim bode, tako se baje v diploma-tičnih krogih govori, velevlasti m predložila, naj se turške provincije vojno zasedejo, ako se porta brani premirje narediti; če velevlasti ne bodo zadovoljne, bode Rusija na svojo pest delala in Bulgarijo zasela.
Iz IS ti tu a nit 4' poroča dunajsk vladen list, da vlada povsod nered in pravna negotovost. — Oficijozni listi ostro pišejo (pa samo pišejo) proti Turčiji, katera je baje ltuinuuiji nastop Ilamida na vlado tako korporalsko naznanila, kakor kacemu svojemu paši. Ti Ru-munci, ki se dan denes tako strahopetno obnašajo, ne zaslužijo boljšega ravnanja.
Turiti se boje evropske konference, ker bi tam še vse druge reči na vrsto prišle, kakor Srbija in Črna gora. — Preko Iterlina se javlja, da se turški sultan brani mirovne u vete ponižati, da si sami turški državniki izpozna-vajo, kako neumno je, da Turki terjajo one tvrdnjavo,   katerih v Srbiji niti osvojili nijso.
Glasilo itnI i/ttnshe vlade „Diritto" v Rimu piše: „Evropa je prav jasno povedala, da želi konec turško-slovan ske vojske, ker groznosti in barbarstvo turške vojske pogublja in izprevida njeno nevarnost." Na dalje pa hoče „D.U naj se reši orijentalno vprašanje radikalno in naravno, da ne bode zopet novih vojska.
Jw,i/f #**#.* bivši minister Gladstone zopet v „Times" priobčuje pismo, v katerem pravi, da je silno treba, da se skliče v izredno sejo angleški parlament. — „Times" pravijo, da od vseh mirovnih uvetov, ki so jih Turki postavili, more Evropa samo peti sprejeti, zidanje železnice od Aleksinca do Belgrada, druzih ne.
ttis*MUtvhuti organ „Nord. Allg. Ztg." pravi: „Ker je porta tako brezmerne uvete miru postavila, naznanila je velevlastim svojo protivnost in za to so vlasti vseh obzirov do nje odvezane, katere so dosedaj iz vzrokov politične delikatese še pred očmi imele.
Dop
181.
Is KrsKefrft 16. sept. [izv. dop.] (Pogreb grofa Auersperga.) Naše Obsavje ima par lepih krajev in mej temi kakor idila ležeči turnski grad, posestvo umrlega grofa Ant. Auersperga. Pol ure je od našega mesta oddaljen ta grad, par streljajev od Leskov ške vasi. Narava tam je krasna: hrib in gaj, v vznožji ravno polje s srebrnim pasom Savskim ter gozdatimi, visocimi hribi hrvaških gora. V tej okolici preživel je Anasta-zius Grtln, ali grof Auersperg, po ljudstvu našem Turnski grof imenovan, kojega truplo se
dah* uje ona. „Ž njim sem se vozila — v spomladi. Čudo! Zdaj pa z vami — po lužah. Vi ste Rus pa se hočete omožiti po Italijanski. Nu, morebiti prihaja od;tega vaša žalost. Kaj je to?   Zopet rov? Hop!"
Konj preskoči — klobuk pade z glave Marije Nikolajevne in njeni kodri se razsipljejo po plečih. Sanin je hotel zlesti s konja in pobrati klobuk, pa ona zakriči nad njim: „Ne hodite doli, jaz si ga bom sama pobrala," se nagne nizko z sedla, zavije z ročko paličice pajčolan in zares: dobi klobuk, ga dene na glavo ; las pa si nij popravila. Na to zapodi konja in ga zakliče po imenu. Sanin je jezdil ž njo vred, ž njo vred preskakovel rove, ograde, potoke, vgrezoval se in zopet težko izkobacal in vedno gledal njej v lice. Kakošno lice. Vse razkrito : nezakrite so oči, koprneče, svetle, divne ustnice zakrite so dihale poželjivo; gledala je vprto ravno pred sebe, videlo se je, kakor da bi hotela ta duša prevladati zemljo, nebo, solnce in zrak in da obžaluje le jedno samo reč: da mj nevarnosti — vse bi jih premagala! „Sanin" zakriči ona, „to je, kakor v BUrgorjevej Le-
onori! Samo toliko, da vi nijste mrtvi — a? Nijste mrtvi? . . . Jaz sem še živa!" Vse sile so se razigrale v njej. To nij amazonka, ki spušča konja v galop — tu skače ženski centaver — poluzver in polbog in čudi se jej pošteni in dobro izrojeni svet, katerega tepta v divjem izprehodu.
Koncčno ustavi Marija Nikolajevna svojega spehanega blatnega konja: on je uže omahoval pod njo, Saninovega žrebca pa je uže premagovalo dihanje. — ,,Kajvamje ljubo?" vpraša Marija Nikolajevna z nekakošnim čudnim šo-potanjem.
— „Ljubo!" odgovori vshiteno Sanin. Tudi v njem se je bila uže kri razgorela.
— „Postojte !" Ona mu poda roko. lioko-vica na njej je bila raztrgana.
— „Rekla sem, da vas bom pripeljala v les, h goram . . . Tukaj so, gore! In zares: dve sto korakov od tega mesta so se začenjale gore, pokrite z visokim lesom. — „Glejte, tu je pot. Odpraviva se — in naprej. Le korakoma. Treba pa je, da si konja nekoliko oddahneta."
je denes iz Gradca na železniško postajo v Vidmu pripeljalo, leta mladosti in najlepše ure življenja in v tej okolici počivati v večnem miru, bila mu je slednja želja. Ne v relicem mestu, mej gorami in gozdi krasne domačije si je rakev izbral. Bilo je to pač domotožje, želeče domov, v rojstveni kraj.
Denes ob 8. uri po polu dne vršil se je sprevod od Videmske postaje v Leskovec. Bil je ta sprevod lep.   MrtvaSki voz graškega mrtvaškega društva bil je ves pokrit z venci in napisanimi trakovi.   Se ve da slovanskega napisa na nobenem  nij  bilo; „Neue Freie Presse" pač je poslala svojega. Ljudij se je nabralo veliko; mej njimi je bil videti menda ves vladni ljubljanski aparat in zraven notablitete in kapacitet, kakor  so: Dornik, z zastavo nemških telovadcev, Dreo, Dežman nij smelo manjkati in tudi filkarmonično društvo je poslalo  zastavo  brez pevcev. Naša meščanska garda, z znanim davk. kontrolorjem, vitezom Franknom na  čelu,   delala je avantgardo; sicer čudna prikazen pri pogrebu moža, ki je z uma svitlhni meči napredovalne, 19. stoletja ideje zastopal. — Iz Gradca je bil vladni  namestnik baron  Ktibeck navzoč. Iz oko lični h trgov zbralo se je  dokaj ljudij. Dolga vrsta vozov s premij evala je mrtveca v Leskovec.   Tiho, brez vsega govora in petja djala se je truga v rakev v kapelici pri cerkvi. Dolgo sta stala soproga in sin na gomili moža — očeta in ko je Leskovški g. dekan v domačem našem jeziku molil za ranjcega, odmeval nij ta zadnji sloves v spremljevaljstvu, ker ljudstvo, kojega je pesnik Anastas. Grtin klical v pesni „An Veldes": mein Heimat-land, mein Volk, nij bilo   navzoče; obdelavam je ta čas žuljavo pridno par pedi zemlja okolo velikanskega posestva Turnske graj-ščine. — „Mein Heimatland, mein Volk, wach* auf, \vach' auf", je klical nekdaj pesnik in se s tem sina slovenskega naroda izjavljal; — domov so ga pripeljali iz tujine in ljudstvo to naše nij v ogromnem številu ga spremi j evalo, nij jokalo kakor na Lavričevej  gomili hvaležnosti in tuge solz . . .
Iz luffttfckcggti okraja 17. sept. [Izv. dop.] Pretočeni ponedeljek in torek zborovali smo učitelji našega okraja v Idriji pod predsedstvom za narodno šolstvo jako zaslužnega gosp. okrajnega šol. nadzornika Steg-
Oba odjahata. Marij m Nikolajevna vrže s silnim vzmahoin miz*; j svoje lase. Potem pogledu na svoje rokovice in jih sleče. — „Roke bodo po koži dišale," reče ona, „pato ne dene nič? A? .. Marija Nikolajevna se za-smejo in tudi Sanin se posmeji:
To besno tekanje ju je bilo proti koncu nekako zbližalo, sprijaznilo.
— „Koliko imate uže let ?w vpraša ona Sanina.
— „Dva in dvajset."
— „Nij mogoče. Jaz imam tudi dva in dvajset. Lepa leta. Zloživa jih skupaj, in so še daleč od starosti. Vroče mi je. Kaj, ali sem rudeča?"
— „ Kakor makov cvet!" Marija Nikolajevna si obriše lice z ruto.
— „Da le do gozda prideva, tam bode hladno. Tak star gozd je — kakor star prijatelj. Imate kaj prijateljev."
Sanin pomisli nekoliko. — „Imam ... pa ! ne mnogo. Pravih ne."
— „Jaz pa imam pravih prijateljev — ali ne starih.   Prijatelj mi je tudi ta-le —
viarja. Zbrali so se k temu zborovanju poleg idrijskih učiteljev in učiteljic, vsi učitelji ve-licega okraja in jeden še kot kranjski Janez v vojaškej suknji. Počastili so pa zborovanje se svojo navzočnostjo tudi gg. ižanski nadu-čitelj Govekar, borovniški učitelj Papler, učiteljski kandidat Punčuh in iz Goriške cer-klanski nadučitelj Sirca. Zborovanje se je vršilo v kazinskej sobani v lepem redu in gospodje poročevalci o uradnih knjigah in zapisnikih, o domačih nalogah, o disciplini i. t. d. kazali so, da so svojej nalogi kos in da so jako zavzeti za vsestranski napredek ljudskega šolstva. O bukvarničnih zadevah smo se bali hude nevihte, a izteklo se je vendar vse lepo mirno in preverjeni smo, da bode nova komisija gg. Bernard, Žvagen in Poženel zopet vse v lep red spravila ter povsem vsa-kej zahtevi popolnem zadostovala. — Kot zastopnika učiteljstva v okrajni šolski svet sta bila voljena gg. nadučitelja Božič in Benedek Ysak z devetimi glasovi. Pričakujemo tudi od teh dveh nastopnikov, da bosta v okr. šol. svetu naše in šolske interese istinito zastopala, a ne le kimala kakor imajo tu pa taui nekateri radi navado.
Tri obedu v velikej c. kr. gostilni, v ponedeljek ih v torek bili Bino jako zidane volje, kajti tu je sedel prijatelj poleg prijatelja, znanec poleg znanca, ter se je mnogo kramljalo, nazdravljalo in popevalo, tako, da si je gotovo z mano vred marsikdo želel, svetopisemskih treh šatorov. Vrhu vse prijaznosti in uljudnosti poštenih Idrijčanov, napravila je pa še Idrijska čitalnica resp. godci in pevci učiteljskemu zborovanju na čast v ponedeljek zvečer krasno zabavo s petjem in izvrstno godbo pod vodstvom znanega kapelnika gosp. Serjuna. Slava mu !
Ogledali smo pri tej priliki tudi velikansko novo Šolsko poslopje, rudniško poslopje, rudniško gledišče, malo razstavo učilnih pripomočkov, risarij in druzih izdelkov idrijskih Sol, nazadnje pa še po celem svetu znani rudnik.
Ne morem si kaj, da bi pri tej priliki ne izrekel prisrčne hvale v imenu vseh učiteljev našega okraja idrijskim meščanom za prijazni sprejem; slavnej čitalnici, godcem in pevcem za krasno zabavo; rudniškemu pred-stojništvu  za  blagovoljno  otvorenje in raz-,
konj. Kako me skrbno nosi! Ah, tukaj je prijetnol Ali še ne pojdem pojutrajšnjem v Pariz?"
— »Da. . . ali pojdete?" dostavi Sanin.
— „ Vi pa v Frankobrod?"
— „Jaz nepremenljivo v Frankobrod.."
— „Nu — tak — z Bogoin ! Zato pa je denašnji dan naš . . . naš . . . naš!"
Konja prideta do robu gozda in stopita vanj. Senca v gozdu jih je objela široko in mehko in od vseh stranij.
— nO, tukaj je raj!" vsklikne Marija Nikolajevna. „Globejše, dalje v to senco Sanin !"
Konja sta vedno globšo in globše vhajala v senco, z lahka poskakovala in hrkala. Pot, po katerej sta tekla, se je dalj in dalj bolj izgubljevala v tesno sotesko. Vonj borovja, praproti, smrekove smole, žarkega lanskega listja se jo nabralo tukaj dovolj. Iz razpoklin temnorujavih velikih pečin je vejala krepka svežost. Po obeh straneh soteske so se vzdigovali okrogli holmci, obraščeui z zelenim mahom.
kazovaujo rudnika in druzih naprav in slednjič slavnemu kazinskemu društvu za brezplačno porabo sobane, v katerej smo dva dni zborovali. —p.
Domače stvari.
— (Porotniki v Ljubljani.) Peta letošnja sesija se prične 9. oktobra. Izžrebanje porotnikov se je vršilo včeraj 18. septembra dopoludne. Glavni porotniki so: Trlnic Janez, posestnik v Kamniku; Pere lan Janez, pos. v Ljubljani; dr. Scbafer Adolf, državni poslanec v Ljubljani1; Žužek Jarnej, posestnik v Ljubljani; Verbič Martin, posestnik na Vrhniki; Ogorelec Vincenc, posestnik v Škofljici ; Nusbaum Avgust, pos. v Storji; Kov A ca Antoni, posestnik v Zgornjej Planini; (i ne zd a Anton, kavarnar v Ljubljani; De-bevec Josip hišn. pos. V Ljubljani; Kroner Josip hiš. posestnik v Kranj!; Korn Henrik hiš. pos. v Ljubljani; Karinger Kari, kupec v Ljubljani; Slivnik Janez, posestnik v Gorjah; Brus Jože, posestnik v Postojni; Kolnik Tone, hiš. pos. v Ljubljani: Majer Viljem, h. pos. v Ljubljani; Petrič Martin, pos. iz Čevce; Ume k Jurij, pos. s Hriba; Svetel Avgust, pek v Ljubljani; Gogala Nace, posestnik v Krauji; J el o v še k Tone, pos. v Ilir. Bistrici; K re ner Lojze, fabrikant v Skofjej loki; Peter Jarnej, geometer in posestnik; Čopič Miha, krčmar v Ljubljani; Borštnik Janez, kmetovalec v Dolih; Tavčar Luka, hišn. posestnik v Ljubljani; Glo-b očni k Lcop., rudarski posestnik v Železnikih; Vil man Andrej, posestnik v Dovjah j Burger France, posestnik v Postojni; Golob France, hiš. posestnik na Vrhniki; baron Coi a Simon, posestnik v Ljubljani; Gecl Karel, posestnik v Kranj i; Po d g or š ek Jarnej, posestnik v Ljubljani; Bernard Jože, glažar v Ljubljani; Dajsiuger August, pivar v Škofjej Loki. — Namestovalni porotniki so: Šeloškar Alojz, hišni posestnik; Skofic Jože, usnjar; Ahčin Gašper, hišni posestnik; Kajger Norhort, remenar; Cad Jože, pek; Zamik Friderik, hišni posestnik; Zupančič Jakob, hišni posestnik; Pirši e Matija, branjevec; Va-lenko Ludevik, kupec; vsi ti poslednji iz Ljubljane.
— (Bra nd st et ter j e va pravda) se! I začne 22. t. m. ob 0. do polu dne.
— „Stojtc!" zakliče Marija Nikolajevna. ,,Jaz bi rada razsedla in oddahnila si na zelenem barhantu. Pomagajte mi s konja."
Sanin skoči s konja in priteče k njej. Ona se spne na njegove pleči, skoči urno na zemljo in so vsede na jednega izinej mahov ili holmcev. Sanin pa je stal pred njo, držeč v rokah vajeti obeh konjev.
Ona vzdigne na njega oči . . . „Sanin ali razumete pozabiti?**
Sanin se spomni na to, kar so je včeraj
v kočiji godilo: — „kaj je to —vprašanje . . . ali vpreka?"
— „ S tem vam nijsem hotela ničesar očitati. Ali verujete na vraže?"
— „Kako?"
— ,,Na vraže — veste, o čemur se v naših narodnih pesnih bere. V narodnih ruskih pesnih ?"
— „A! Vi govorite o . . . ." pristavi Sanin.
— „I)a o tem. Jaz verujem ... in tudi
vi verujete ?t 4
— „Vraža, čarobnija . . /'ponovi Sanin.
— (I me no van je.) Adjunkt c.*kr. finančne prokurature v Ljubljani, g. dr. ItačiČ, je imenovan za sekreterja pri istej prokuraturi.
— (Uči te ljsko zb oro vanj e v Ljubljani.) 28. septembra, v četrtek, bode v Ljubljani pri Virantu (začetek ob 9. uri.) občni zbor „Vdovskega učitoljskega društva", „S loven skegauči tel j skega društva" in „Narodne šole." Vabijo se vsi slovenski učitelji prav uljudno.
— (Cesarica) je bila v Sentpetru v soboto sprejeta, kakor so nam telegrafira, z burnimi živio-klici. — Tudi v Ljubljani, kder je večerjala in se 25 minut na kolodvoru mudila, bila je od občinstva živahno pozdravljena, da si nij bilo oficijalnega sprejema in je le nekoliko ljudij  smelo v vnotranjost kolodvora.
— (Zarad k on f is ci rovan j a.) Več dopisov, ki jih nam je došlo, morali smo odložiti, ker se po dosedanjih izkustvih moramo bati, da bi bil list konfisciran. Temu pak se moramo na vso moč izogibati zarad čitateljev in velike stvari, torej naj nam dopisniki ne zamerijo in svojega sodelovanja našemu listu ne odtegujejo.
— (Na smrt obsojena) sta bila IG. sept. od porotnikov v Celji roparja France VViesthaler in Vilhelm Marko, ki sta kletarico v krčmi „pri jezeru", v Mariboru, ubila in jej denar vzela.
— (Iz Ljutomera) se nam IG. t. m. piše: Tukajšnjo šolo so naši učitelji končali s šolsko veselico, ki se je v šolskem poslopji vršila, kajti slabo vreme je zabavo pod milim nobom zabranjevalo. Lepo je bilo poslušati čvrsto deklamovanje lepih slovenskih pesniških izdelkov in vrlo dobro naučenih govorov. Naj bolje se je pa dopadala otroška gledališčina igra „Stari voj ak ia nj egova rejenka", ki obsega prav lepe prizore, polne poduka mladini v zabavnej obliki. Otrokom in starišem se je kar serce smijalo. (To igro je poslovenila mlada gospodičina Barbika Hochtl-nova, a dobiva se pri učitelju T o m š i č u v Ljubljani po 20 kr.)
— (Iz Divače) 16. septembra se nam piše: Isterska železnica odpre se 20. t. m. Slovesnosti ne bode nobene. Pričakuje se pa vendar več odličnih gostov, kakor kupčijski minister Clumetzki, sekcijonsehef Nordling in
I druzih več. Od 18. p. m. so vozili skoraj vsak
„Na svetu jo vse mogoče. Topred nijsem veroval — zdaj pa verujem. Še samega sebe nijsem poznal."
Marija Nikolajevna pomisli in se ogleda. , Zdi se mi, da mi jo ta kraj uže znan. Poglejte Sanin, za tem širokim dobom stoji lesen lep križ? ali ne?"
Sanin stopi nekoliko korakov na stran. — „Da."
Marija Nikolajevna se nasmehne. ,,Ah, dobro! Zdaj vem, kde sva. Doslej se še nijsva izgubila. Kaj, nekdo razbija? Drvosek?"
Sanin pogleda okoli. — „I)a . . . tam-le seka nek človek suho vejevje."
— „Moram si vendar - le lase v red spraviti," reče Marija Nikolajevna. „Če kdo vidi, naju bo precej obsodil." Ona vzame klobuk z glave iu začne spletati svoje dolge kodre — molče* in resno. Sanin je stal pred njo. Njeni skladni čleui so bili razločno obrisani pod temnimi skladki obleke.
(Daljo pri h.)
dan vlaki potrebno reči na črto. Postaje so posebno okusno z vsem potrebnim preskrbljene. Včeraj je imel priti nadvojvoda Rainer v Divačo, da bi se bil peljal v Pazin s posebnim vlakom, a zavoljo deževnega vremena je prihod svoj odpovedal.
— (Tatvina.) Iz Lukovice se nam piše 16» t. m.: Nocojšnjo noč so tatovi v prodajal-nico g. Viljema Uu prelita na Prevojah vlomili in mu vse blago pobrali, /andarmarija tatove sledi, a dobila še nij nikogar.
Rasne vesti.
* (Nesreča.) Iz Dunaja se poroča, da je v Simeringu zgorela fabrika Mavtnerjeva za špiritus. Do tal je vse zgorelo in škode je za 200.000 gld. Ogenj se jo vnel vsled malomarnosti necega delavca pri čistenji špirita.
* (H i š a s e je podrla) na Dunaji v Ottakringu in seje 7 ljudij podsulo, 5 smrtno jih se ranilo.
* (Parlamentov) ima vsa Evropa 20; v teh sedi blizu 6000 narodnih zastopnikov. V prvem redu je Francoska s 750 zastopniki, v drugem Angleška s t>58, Italija s 508, Švedija s 433, Prusija s 432, Nemško cesarstvo s 307, Avstrija 35G, Magjarija 351, Španija 150. Srbija in Rumunija 107 itd.
* (Afrikanski j udje) so našega cesarja naprosili, naj bi v Tripolisu postavil konzula, ki jih bode varoval.
* (Pruska liberalnost.) Novine nemške poročajo kot čudež, da zdaj, kar sta ta mesec izpuščena dva danska pisatelja Šlezviška iz zapora v Magdeburgu, nij noben šlezviški Danec v zaporu. Od leta 1864 naprej je bilo v prusko-nemških ječah polno Dancev, ki so se za svoj rod potegovali.
* (Prerov) hote tudi kopati mej Evropo in Afriko pri Gibraltaru. V ta namen je izšla v Madridu nedavno knjižica „mejkontinentalni prerov", v katerej se dolžina prerova sodi na 9 angleških milj, poleg tega na obeh obalih po 6 angleških milj — vkupe torej 21 angleških milj (=4-5 avstrijskih milj). Stroški se cenijo na 40 milj. gold Nekateri uže z veseljem sanjarijo o tem, kako se bodo preko gora, dolin in morij iz Londona naravnost po želzsnici — v jednem in istem vozu peljali do Indije. O blažena bodočnost. Še v Ameriko naj bi se vozili po železnici!
*(Iz Nove Kaledonije) se poroča, da so tamošnji domačini ujeli francoskega kapitana Mariet-a in umorivši ga pri nekovej svečanosti s ne d 1 i.
I.iNfiiictt oprstvnlštva: Oosp. J. Ž. v Slov. Bistrici. Zaostalih listov nemarno, zato pa traja vaša naročnina zda) do 30 novembra 1876.
9»«»fel*110.
Popravek. Pod naslovom „A. M. Slom-šeka zbrani spisi. Prva knjiga. Pesmi: Zbral, uredil in izdal Mih. L ndovšek", graja g. pisatelj F. M. Št. one gospode, ki so nabrali denar za Slomšekov spominek, češ, da so krivi zamudi v izdanju Slomšekovih spisov.
Ker pa naveden denar nij bil nikoli namenjen izdanju teh spisov, nego javnemu spominku A. M. Slomšeka v Mariboru (ki se izdeluje ravno sedaj po g Zajcu v Ljubljani), tedaj tudi graja nij opravičena. Vendar pristavim, da se je skazalo pri shodu pomnoženega odbora za Slomšekov spominek verjetno, da bode denarja več, nego ga jo treba za spominek; tedaj so je odločila neka svota tudi izdavanju spisov. Dosihmal se pa nij terjala ta svota od mene.
Dr. Janko Sernec, deimrničar.
i ■ i.
17. septembra:
v o ti   Haroii \Vo!k.Misborg iz Maribora Velasti iz 'Urstu — beiiie ia Gradoa. — tiupart It Maribora. — AlbertJnl u Trsta.
n :  Horkow iz Monukove. — Kushani
iz Trata. — K< Lban ii Gorenjskega, — Kilar iz lia teč. — Heler iz Dunaj-t.
Vnem bolnin noč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni
EeTalesciere 11 Barrj
30 let ure je nij bolezai, ki bi jo ne bila ■■ i-s r-
fila ta  prijetna zdravilna hrana, pri odrasVonih oirocih brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v želodcu,  na živcih, dalje prsne, i na jetrab; iiez* i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, rtepfe-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, slat«, lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo i umni j o v ušesih, slabosti in blevanle pn nosečih, otoinost, diabet, trganje, shujSauje, bledičico Ki pre dajenje; posebno se priporoča za dojenee in je boMe. nogo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 t>priče /al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri čovala profesorja Dr. vTurzerja, g. F. V. Beneka, pravoga profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shoreland», Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje (Jastle-scuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki Izkai ii 80.000 spricevalov. Spričevalo 5t. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn. lO.juL 1852. Bevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi h grizi, daljpri sesalnih in obistnih boleznih a t a. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v skalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib io mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs .ih boleznih, ampak tndi pri pljučnici in sušenji v grlu (U S.) Bud. Wurzer, zdravilni svčtovalec in ftle-mnogo učenih družtev.
Winche»ter, Angleško, 3. decembra 184'j. Vaia izvrstna Bevalesciere je ozdravila večlotm i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtju, bolne čntnice in vodenico. Prepričal sem se sam glodt-asega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 185«. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barry va »iransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelatein, tajni sanit svetovalec
Spričevalo St 76.921.
Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strni nimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar pouiiti uij mogel, je vsled rabe Vase Bevalesciere du Barry po< polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo it. 72.618. La Boohe sur Yon, 30. julija 1868. Vaia Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere so me deset let mučile.
(Gospa) A rman d a Prevost, poaestnica. Bevalesciere je 4 krat tečnejia, nego meso, to« se pri odraiČenih in otrocih prihrani 50 krat več >> coni, ko pri zdravilih.
i/ piehaatih poticah po pol fonta 1 gold. BO k , L fant 3 gold. oo kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 6 tu, tov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 g*: .
Uevaioaoierd-Bitouiten v puiioah in Bevalesciere-Chooolatče v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 taa a g) ■o fci., 48 taa * gl, 50 kr., v praha za 120 ta* 10 „••. Prodaje: Da Barrv&Comp. na Duaafl, W»»J-dMsigssMC it. 0, kakor v vseh mestih pri dob. logarjih in speoorijakih trgovoik; tudi razpošilja da< oajaka bite na vse kraje po poštnih .akaznioah »i povzetjih. V LJubljani Ed. *< i h r, J. Svoboda, ekar pri „zlatem orlu", v Keki pri lekarja J. Pio dama, v Celovcu pri lekarju Birn oaoherju, Spljetu pri  lokarja Alj ino viču, v Trata pr leaarju Jakoba Serravallo, pri drogeriacu P. Boo j« in J. U i r suhu. v Zatira ori And ro viču. i8>)
Ha za učiteljico.
Pri Ilrazrednej rudarskej šoli v Trbov* l.jcin (Trif ail>, se oddaje služba učiteljice* z letno plačo 600 gold. in prostim stanova-liščem, ter kurjavo.
Prositeljice, popolnem zmožne slovenskega in nemškega jezika, ki za-morejo podurevati tudi v ženskem ročnem* delu, naj pošljejo prošnje z dostojno dokazanimi spričevali najdalje do 15. oktobra t. I. podpisanemu predstojništvu.
Predstojništvo bratovščine
Trboveljske družbe za kopanje premoga (288) v Trbovijem.
Tržne cene
v Ljubljani 16. septembra t. 1. Pšenica hektoliter 8 giU. 45 kr.; — rež 6 gld. 50 kr.; — ječmen 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajua 6 gld. — kr.; — proso 4 gld. 56 kr.;
— koruza 5 gold. 40 kr.- krompir 100 kilogramov 3 gld. 35 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. — kr.; inusla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh trišeu — gld. 66 kr.; — speh povojen — gld. 75 kr.; jajce po2l/a kr.; — uileka liter 8 kr.; govednim,-kilogram 50 kr.; — telotnine 48 kr.; svinjaku u.e«>u 5b ar; — auna 1UU kilogramov 2 gld. 62 kr.;
— slamo 3 gold. 15 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 tjoid.  — kr.: — mehka 5 gld. — kr._
Štacuna
(288)
so dhje v najem v Selcuh. št. 73 pri Škofjej Loki.
Svarilo.
.Dunajsku borza 1«. septembra. (Izvirno telegrafi čno poročilo.) Enotni drž dolg v bankovcih      • -6 g d. 45 kr. tinutiu diž. dog v srebru 69 60
18*50 drž. p«.sojilo 118 —
Akcije narodno banko 61)0
Kredime ukcijo ;48 80
London J 21 90 „ Nap. d. 9 12
C. k. ci kini 5    B 82
Srebro 10 L   v 75
Podpisana svarita VBacoga, naj na njih ime* ali na njih račun nikomur denarja ne poBodi, ali pa kake naročila izvršuje, kajti pri/.navata lo osobno prevzete dolžnosti.
Ivan Pire,
uradnik južne želoznice.
Fani Pire,
(289—1) soproga, hišna posestnica.
„Narodna tiskarna" v Ljubljani sprejme takoj za
tiskarska učenca
dva dečka, katera sta vsaj I. gimnazijalni razred dobro dovršila.
Pogoji se izvedo pri opravništvu „Narodne tiskarne.
Učenec
se sprejme takoj v neko prodajalnico za stek'enino. Kde, povč opravništvo „Slov. Naroda".      (290 l);
Franc-ove esence za življenje.
Gotovo in skušeno sredstvo proti večini boleznij z vspcfinim učinkom in sicer tako, da bi moraa vsaka gospodinja tako zdravilo pri hiši imeti. (53—24)
Jedino pravo dobiva se pri
Grabi iel Plceoll,
lekarju, na dunajskej centi v LJubljani.
Slovenske
lepoznanske knjige.
V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani bo> izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige:
-A—  ^oxn.sizil 1x1 povesti:
1. Eraueau Ttuteubah. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja   ......      50 kr.
2. Metu IIoldcuiH. Roman, francoski spisal Viktot Cherbuliez, poslovenil Davorin lloatnik   50 kr.
3. liHiitoKicii. Komun s pogorskega zakotjar ć'eški spisala Karlina Svttla; poslovenil Pratnjo Tonišič. velja........50 kr,
4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — Na erui zviulji. Novela, spis. ./. Skalec, velja 25 kr.
5. It u*.«-u. Novelu, truncoski spisal li. Riviere, poslovetiil Davorin liontmk. — Cerkev iu držttVM v Auierlki. Fruncouki spisal /•.'. Laboulaye, poBlo-venil Davorin lloatnik, \elja     ...      25 kr.
IO.  X_.istlsi v zvezkih:
. I. zvezek, ki obsega: Stenografija, ep. dr. Riba.
— Zivutopisje, sp. Rajč liož. — Pretarn, 1'rešcrin ali Proširen, »p. b'r. Lerutik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. .W;u-liia\ elli, sp. dr. Ribič. — IMsuia iz Kusije, sp. dr. Ctbutin, — Trštvo z grozdjem na Kaskein, »p. dr. J. Vošnjak. — Ćsgava bodo? Novelica, Bp. J. Otjrinec.  Velja        ....       25 kr.
IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus,
— Plašč. Novela. Kuski spisal iS'. V. (Jogol; poslovenil L. Gorenjec, — Nekoliko opajMk O izdaji slovenskih narodnih pesnil, spisal proif. dr. Krek. Velja 25 kr.
Kdor hoče katero koli teh knjitf dobiti, nuj piša „Narodnoj tiskarni" iu jih dobi po poštnem povzetji. Vse skup se daju za znižano ceno 2 god.
A/.aaujij m urednik ^u^p .Jurćit.
Lastnina m libk. .^aiuimc tiskarne"