Str. 2 „S L O V E N K A- St. 10 Zaročenca. Spisal B. M. L. F. „Fertig" zavpil je sprevodnik in zaloputnil vrata zadnjega še odprtega kiipeja. ,Da bi te vendar! jezila se je gospica Pokorn nad slovenski«K ^sprevodnikom, ki nadleguje na slovenski h. 10 ,S L o v E ^' K A" Str. 3 zemlji slovenske potnike vredno le z nemškim .fertig-. Pomolila je glavico iz kupeja druzega razreda, da bi po- gledala, kje je prav za prav. »Općina" blestelo se je v črnih črkah nad čakalnico. ^ Potnikov ni bilo nie, le jeden je menda izstopil. Stal je pred vlakom in se oziral po kupejskih oknih. Nosil je črno suknjo, kakor jo nosijo semeniščniki po konča- nih študijah, pripravljajoči se na novo mašo. ,0 ... ! o . . . kaj vidim ? Vi tu gospica Pokora ? ! vskliknil je potnik zagledavši njeno glavico in hitel pred dotični kupe. Gospica je zatisnila jedno oko, da bi razločila z drugim tem lažje, kdo li je ta potnik. Prvi hip ga ni spoznala. ,Ej, saj me poznate I nadaljeval je potnik. „0...0...0... ! Gospod Güstin ! Kedo naj bi Vas spo- znal v tej obleki !"..... Vlak je zažvižgal in stroj je potegnil. ,Kam pa, gospica !" „V Trst". Vlak se pa ni zmenil za ta pogovor ter odžvižgal naprej. „7. Bogom, z Bogom, gospica !•' ,Z Bogom', nasmehnila se mu je dama in mu še dolgo mahala z belo rutico iz odhajajočega vlaka v po- zdrav---------------— ,Koga pa pozdravljaš tako viharno"? oglasil se je nekdo iz kupeja. „Ej, saj bi te res skoraj pozabila, ko sem gledala tega le*, pošalila se je f^lvira s svojim zaročencem Ed- garjem. Zaprla je kupejsko okno, dela jedno ročico okoli vratu Edgarjevega in sela poleg njegii. Stareji brat njen Janko, visokošolec in .krokar" odprl je zaspane svoje oči ter jih takoj zopet zaprl. Spremljal je zaročenca v Trst k stricu bankirju ter prid- no zehal. Stric je bil bogat in imel je neko lastnost, ki je redka pri bogataših : bil je namreč radodaren. — Um- Ijivo torej, da sta zaročenca rada šla v Trst pozdravit strica. — Bila sta oba lepa in mlada ... Krasotica Elvira- štela je jedva 20 let. Oh... ! te oči ! višnjevomodre kakor^ zimsko nebo... ! Rožna, vedno na pol odprta usteca sličnaj rudečemu na pol razcvelemu nageljčku. Lasje pa valovitoj kodravi in sijajnozlate barve ... nalik zibaječemu se žit-; nemu polju pozlačenemu od žarkov julijskega solnca... !¦ In v angeljskem njenem nasmehu odsevala je vsa milina in nedolžnost njenega blagega srca. V vsem kretanju in gibanju kazala je harmonično gracijo... Tudi Edgar Suš- nik bil je lepe, pravilne in visoke rasti. Fino risanemu obrazu podajale so njegove temne velike oči izraz duho- vitosti. Črnogorske brke, dičile so mu obličje in mu da- jale izraz blagega ponosa in možate odločnosti. Pred kratkim je prišel Edgar iz tujine kakor visok uradnik, zasnubil je Elviro in sedaj sta zaročenca. ,Kako? Ti me že pozabljaš?", prašal je Edgar ne- kako milo govore, dasi je vedel, da se njegova zaročenka le šali ž njim. ,E, le potolaži se! Ta ni ti nevaren, ne! Nosi — črno suknjo". Vstala je s sedeža, stopila pred svojega,' zaročenca, v svoje ročice sklenila njegov obraz,, pogledala mu tako milo v njegove zveste oči, da mu je pregnala vsak dvom iz srca in vzbudila najslajša čutila, blaženo zavest, da je Elvira edino le njegova... „Tu meni nasproti sedi in pripoveduj, kdo je oni, ki si ga pozdravljala tako prijateljsko" rekel je Edgard. ,,.\ha... ! jaz naj bi Ti pripovedala o svojih znan- cih, s katerimi sem občevala, preduo sem poznala tebe ! Ti pa, porednež, trdovratno molčiš, kadar te povprašujem po Tvojih znankah, katere si ljubil pred menoj'... A ... a ? pomerila ga je Elvira s svojimi bajnimi očmi. „Da, da* prikimaval je Edgar „imel sem jih do- brih znank ! dokler nisem poznal tebe. Da bi bil pa spoznal tebe prvo izmed vseh deklet, ljubil bi iz prvega početka le tebe... A zdaj te ljubim, kakor nisem še ljubil — ženske !... " Sicer to ne pomeni veliko, da ljubiš sedaj, ravno sedaj le mene. Vprašanje je, če boš tudi zanaprej ljubil le mene? A... a?" pogledala mu je globoko v oci, hote najti v njih globočini njegovo srce. Govorila sta tihoma skoro šepetaje, Elvirin brat pa je nekaj časa poslušal a kmalu zopet zaspal. »Sedaj pa pripoveduj dragica!" ,.No, torej čuj, ti radovednež, ti ! Ko je bil moj mlaji brat Vinko v prvi latinski, je prinašal zaporedoma kosmate dvojke domov. Imel je malce trdo glavo' .. ; ,,Seve, bil je brat svoje sestre", podražil jo je Edgar. ,0j, ti si pa zloben, Edgar, kaj imam tudi jaz trdo glavo ? rekla je Elvira skoraj užaljena. ,Ti dragica, veš, oh... koliko časa je trebalo, predno si umela, da te jaz ljubim, ljubim z vsem ognjem svoje duše . . ,Res, preteklo je nekaj časa, predno je v naših dveh telesih zavel en duh. no. pa bode zato ta zveza tem trajneja, nerazrušljiva... Koliko se pa gospodom sme zaupati, — to veš iz lastne skušnje* podražila ga je hudomušno. ,Na kolenih prosijo deklico in s sklenjenimi rokami — ljubezni. Sladko se ji smehljajo... dobrikajo... ko se je pa deklica ujela, pokažejo jej pravo lice ... Iz- neverijo se jej in prepaste jo, revico, srčnim mukam in tugam ... Previdnest torej ne škodi deklici !... Tebe | sem sicer prej ljubila, nego se ti je dozdevalo ... Zaupala ; sem tebi bolj nego drngim. Pa kar misliti si nisem upala, da bi mi bila sreča toli mila, da bi mi dodelila tvojo.. . tvojo ljubezen, dasi je bila to moja edina in najiskreneja želja..." „0h, kako si dobra" vskliknil je Edgar. »Rekla sem, da je bil moj brat malo trde glave", nadaljevala je Elvira »najeli smo mu torej domačega uči- telja, da bi ta polagal bratu na jezik, kar je moral v šoli odgovarjati profesorju. Gospoda Guština, sedaj semeni- ščnika, smo naprosili tedaj, da bi nam pomagal vzgajati brata. Bil je takrat osmošolec. Po tri ure na dan po- str. 4 ,,S L 0 V E N K A^' Št. 10 uéeval je brata in pri tej priliki sva se videla in spo- znala. ,Se li še spominjaš dragica' segal jej je v besedo Edgar „kje sva se videla midva — prvič" ... „Ej, kaj bi se ne" ! „Jaz se spominjam kakor da bi se bilo godilo da- nes... Z materjo si hodila roko v roci po drevoredu in sukala izpod velikega slamnika svoje oči na vse strani... Ko pa zi opazila mene, ki sem se skrivaj divil tvojej le- poti, povesila si svoj pogled in zarudela, jaz pa tudi". .. „Da, da Edgar ! Kdo bi si bil takrat mislil da bom kedaj — tako-le — stiskala tvoj palec in se čutila pri tem tako srečno". „Nadaljuj, nadaljuj, ker te rad poslušam. (Zvršetek pride.) Str. 6 .SLOVENKA' St. H Zaročenca . (Spisal B. M. L. F.) (Zvršetek) Instruktor bil je in je še velike, sloke rasti, svitlo črnih las, nekoliko zaokroženih v lepe naravne kodre, podolgovatega, bledega lica, malih, vedno le priprtih ustnic, velikih, nejasnih, sanjavih, skoraj medhh očij. Oblečen je bil borno, po navadi v ono kmetsko črnino... Njegovim suknjam in hlačam se je pač videlo, da niso bile umerjene zanj, ali, če so bile, bile so za par let naprej......Hodil je umerjeno, resno. ... Bil je blagega, mirnega značaja. Nič one kmetske nemirne krvi ni pialo v njem .... poznalo se mu je, da je rojen na kmetih le v občevanji z gosposkimi ljudmi ker je bil plah, boječ.....Kdor ga je poznal, moral je reči: Malce trda, skoraj zanemarjena obhka krije zlato vse- bino...... S pravim ognjem je poučeval mojega brata in pri- ljubil se je vsem. Ob nedeljah smo ga večkrat vabili na kosilo! In kako je govoril! Vse je znal .... in radi smo ga slušali..... Nekoč je imel v gumbnici pripetih nekaj duhtečih, temnomdrih vijoUc . . . Prosila sem ga naj rai jih da, a on mene da mu dam one jpreljuljubijene nežne cvetke, katerim pravimo spominčice. Menjala sva torej ... Ko so vijolice zgubile svoj duh, vrgla sem jih proč...... Josip pa je hranil spominčice, je izsušil, in nosil vedno na klobuku.....Zdelo se mi je to sumljivo..... Prišla je Velika noč. ^li smo v naše letovišče na Bled, jaz in mama za stalno, papa in Vinko le za kratke počitnice.....Jurist Janko pa je ostal na Dunaju . . Tu je Janko odprl oči kakor da je čul zadnje besede Elvirine. Lep park okoli vile in lastne čolničke, oh, to ti je veselje ! Zlasti ob času, ko se prebuja narava iz zimskega mrtvila v novo življenje, zdi se človeku da je v raju. Oj to svečano mirno jezerce in oni otoček, s cer- kvico čisto v zelenju, ki se človeku dozdeva majhen in ljubek kakor igračica. To ti je kras! Povabili smo tudi Josipa. Prišel je.....in lepe, prav lepe dni smo pre- živeh ž njim ob jezeru. Večer pred Josipovim odhodom bil je izredno lep. . . TopU vetrič je zibal lahne valove. Na vzhodu so tanke bele meglice prepregale nebo, nad nami je temna mo- drina krasila nebeški svod, na zahodu je večerna zarja rudečila gore in beli Triglav ..." ,Bil je eden onih dnij, ko vro iz človeškega srca vroče zahvalne molitve k Stvarniku, ker je postavil člo- veka gospodarjem te krasne zemlje. . . Že se je solnce poslavljalo od jezera, ko je klical Josip : „Gospića Elvira 1 Bi se ne hoteU voziti malo po jezeru ?" Jaz sem se rada vozila, on pa je rad vozil mene. Skočila sva v čolniček in odpljula od brega. On je vesljal, jaz sem krmarila. Občudovala sva skupno lepo naravo. . . Večkrat sva postala sredi vožnje in. prepuščala čoln valovom, da so nas zibali sem in tja. . . Opazila sem. da je bil Josip bolj otožen nego obično. Zavila sva okoli otoka. »Glejte, gospica" pričel je Josip otožno, kako je vse, vse veselo ! In kaj bi ne bilo ! Prenovljena narava diše zopet prosto. Gozd in log je poln življenja ... Le jaz sem žalosten ! . . ,In zakaj ? vprašala sem ga sočutno vide, da so zrle njegove oči bolj sanjavo nego po navadi. ,Vi še vprašujete, gospica ? ! . . Jutri na vse zgodaj odhajam ..." „In kaj bi bilo na tem tako žalostnega ? . . . Saj pojdete mej svoje znance in tovariše ! In če se Vam je ta kraj res tako priljubil, da bodete čutih neko hrepe- nenje po njem . . . minila Vas bode žalost kmalu mej šolskimi knjigami ! ^Povedal bi vam, pa se bojim, da Vas, gospica ne užalim : . .' „Kaj bi se bali svojih besedij ! Le povejte kaj Vam teži srce !.. Saj vem, da ste preblag, da bi me mogli žaliti . .* Mrak je legal na jezerce in zvezdice so zasijale na nebu. Vozila sva se pod strmim Blejskim gradom. „Že dolgo namerujem z besedo na dan, pa dasi mi vi gospica, dovoljujete, si kar ne upam. . ." Slutila sem nekako nejasno, kaj je hotel -in zaru- dela sem. ixim ,Če vam zamorem pomoči, storim to srčno rada, a vedeti pa moram vzrok Vaše žalosti ! Le ne imejte strahu pred menoj ! Tako strašna menda [vendar nisem, da bi se me bah. . „Gospića!" pričel je Josip z globokim, tresočim se glasom. Vedno bolj čuden in vedno bolj umljiv se je mi je zdel Josip. „Torej čujte!" nadaljeval je „Kmetskih starišev sin sem. Oče in mati se žrtvujeta, trpita, delata, si pritrgu- jeta pri vsakem kosčeku kruha, le da bi meni omogočila študije in videla kedaj svojega edinca brati mašo pred oltarjem gospodovim. . . Zadovoljna in srečna bosta legla v grob, če bodeta prijela iz rok svojega lastnega sina — zadnjo popotnico. In ta edinec ljubi — dekle. Ljubi jo kakor ljubi le mladeniško srce. Vjel sem se prostovoljno v zamjke, iz katerih se ne izmotam več. . . . Kaj naj storim ? Ali naj varam stariše in gojim nado, da bora živel srečno do konca dnij ob strani zvestega angelja in otročičev podobnih — njej ? AU pa naj se odpovem vsej zemskej sreči in izpolnim starišem željo, sebi pa zamorim se srce. . ." ,Ah, ti ne veš Edgar, kako težko mi je bilo pri srcu bila sem še otrok, vzlasti, ker sem se uverjala vedno bolj in bolj, da sem mu prouzročila jaz te srčne muke. . . . Bolelo me je srce, da sem jaz storila tega blagega mladeniča tako nesrečnega. Najraje bi bila po- begla, pa kam naj bi utekla — iz čolna sredi jezera ? »Priplula sva na suho. Molče sva se izkrcala. Po majhnem parku nas je vodila pot od ladjestaje do na- šega letovišča. št. n. .SLOVENKA' Str. 7 .Gospica* prekinil je molk Josip, svetujte mi! Kajti ono dekle ste — vi ! Mej zeleneče drevje je sipala luna svojo bledo luč in obsevala bledi obraz razburjenega Josipa. .Josip, Josip" izvil se mi je vsklik iz prs, vrgla sem se mu okoli vratu in poljubila ga na čelo. „Josip ! Ti me ljubiš. . . Dokaži svojo ljubezen in izpolni mi jedno željo : Osreči svoja roditelja na večeru njunega življenja, ki sta trpela vedno le zate. . . Ne prevari jih v nadi, ki je kakor mila zvezdica razsvitljevala njih mu- kepolno življenje. Stori to, ker želim tako — jaz ; In prepričan bodi, da te ne zabim nikdar". Oprostila sem ga svojih rok in onemela sva za trenotek. „Gospica! zgodi se Vaša volja" vzdihnil je Josip na to in odhitela sva brzo v hišo . . . Naslednji dan se je odpeljal Josip ob štirih v jutro in sedaj le na Opčinah sem ga videla v prvič čez štiri leta v — črnem talarju . . ." Tu je končala svoje pripovedovanje . . . „Ubogi revež !" . . . dodal je Edgar a izginila je menda njegova ljubezen, kar sem moral sklepati iz nje- govega pogovora. „In po štirih letih Elvira, si li moja?* vprl je vprašaje v Elviro svoje oči. Elvira pa je stopila predenj, sklenila njegovo glavo v svoje ročice in poljubila ga na ustni tako gorko, da si Edgar ni mogel želeti lepšega in bolj točnega odgovora. . . „Triest" zavpil je sprevodnik „Austeigen". ,Kaj je uže Trst?" povpraševala sta se zaročenca začudeno. .Janko" klicala je Elvira brata. Janko ni čul. „Janko" zatrobil mu je Edgar prav na uho. .Kaj" zazehal je Janko in na pol odprl oči. V Trstu smo že, povedala sta zaročenca svojemu — varuliu. „Oje, tu bo pa treba piti ponarejenega vina" vz- dihnil je Janko, otri si spanec iz očij in skočil na noge. Istopih so. Na peronu jih je pričakoval stric in jih odvel na svoj dom. II. Čez kaka dva tedna, 8. avgusta ležal je zlato ob- robljen list na mizi semeniščnikovej. Ko jo je opazil, je odprl in bral : Elvira Sušnik roj. Pokorn Edgar Sušnik poročena. Zardel je malo potem pa vzel iz nekega predalčka kopico podobic z raznovrstnimi svetniki. Izbral je izmed najlepših podobo svetega Jožefa. Na nasprotnej strani je stalo : , Spomin na novo mašo g. Josipa Guština, ki se praznuje 1.3. avgusta t. 1. na Opčinah". Podobico je del v zavitek in odposlal na naslov .gospe Elvire Sušnikovke".