IZ ŠALAMENEC 
STR. 6 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 8. novembra 2007 • Leto XVII, št. 45 
KDO BO TRETJI PREDSEDNIK SLOVENIJE? 
Prvi krog predsedniških volitev v Sloveniji je za nami; bolj ali manj dolgo (večinoma tudi dolgočasno) se nam je predstavljalo 7 kandidatov, ki so skoraj vsi vložili svoje kandidature uradno kot neodvisni kandidati s pomočjo podpore volivcev ali poslancev državnega zbora. Sicer pa so kmalu svoje piskrčke pod-pore favoriziranim imenom primaknile politične stranke in navadnim smrtnikom je bilo bolj jasno, komu bodo namenili svoj dragoceni glas. Tisto oktobrsko nedeljo, ko smo pohiteli na volišča – le 57 odstotkov volilnih upravičencev nas je bilo tam, doslej najmanj na volitvah državnega predsednika v slovenski samostojni zgodovini – so javnomnenjske ankete napovedovale gladko zmago že v prvem krogu ves čas favoriziranemu kandidatu, Lojzetu Peterletu (med drugim so ga podpirale stranke vladajoče koalicije, SDS, SLS in NSi, pa tudi s prižnic se je reklo kaj lepega kandidatu, kot je on, v prid…): njegov položaj v druščini osamosvojiteljev je visoko cenjen v koaliciji, je evropski poslanec, ceni družinske vrednote – univerzitetno izobražena žena, ki je gospodinja, in trije krasni otroci, čebelar, ljudski človek, ki rad igra na orglice, romantična ljubezen do domovine in naroda – vse to je bil zaščitni znak favorita. 


A tisto nedeljo se je vse skupaj zasukalo nekako drugače, kot je bilo pričakovati. Veliki favorit Lojze Peterle je komaj ubranil prvo mesto v prvem krogu, le dobrih 28 odstotkov volivcev je glasovalo zanj. Na drugem mestu, s skoraj 25 odstotki glasov, se je znašel dr. Danilo Türk, bivši diplomat v Organizaciji združenih narodov, na tretjem, z malo več kot 24 odstotki, pa mag. Mitja Gaspari, bivši guverner Banke Slovenije – oba Peterletova glavna protikandidata. Prvega je podpirala bivša komunistična opcija, drugega pa liberalni demokrati in združenje Zares. Sprva sta oba delovala precej togo, rekli bi nenevarno. A skozi kampanjo sta njuna volilna štaba pokazala mnogo dobrih potez in tudi kandidata 
sta se hitro priučevala skrivnosti politične obrti. To se je pokazalo na volitvah, kjer je bil njun rezultat skoraj izenačen. Drugo veliko presenečenje prvega kroga volitev je bil rezultat četrto uvrščenega kandidata Zmaga Jelinčiča Plemenitega, sicer predsednika Slovenske nacionalne stranke, ki je dobil skoraj 20 odstotkov glasov, in velja za največjega zmagovalca prvega kroga, česar ni zaznala nobena javnomnenjska anketa. Jelinčič velja za kontroverznega populističnega politika, a pomenljiv je podatek, da so ga največ volili mladi do 30 let, na prvem mestu po številu glasov je bil v 7. in 8. volilni enoti (Maribor, Ptuj – Podravska in Pomurska regija – tudi Prekmurje –, ki veljata za gos
podarsko in socialno najbolj šibki v slovenskem prostoru). Analitiki pravijo, da je Jelinčič dobil glasove jeznih državljanov, ki so nezadovoljni z vladajočo politično elito, ker je izgubila stik z realnostjo in realnimi problemi navadnih ljudi. V predvolilnih soočenjih je Jelinčič edini izmed predsedniških kandidatov imel vedno konkretne odgovore na vsa, tudi zelo kočljiva vprašanja. To je vsekakor uspeh brez primere. Peto, šesto in sedmo mesto prvega kroga volitev zasedajo kandidati, za katere bi lahko uporabili olimpijsko geslo Pomembno je sodelovati. Peto uvrščen s skoraj 3 odstotki mag. Darko Krajnc, sicer predsednik Stranke mladih Slovenije, je s svojo kandidaturo hotel doseči večjo prepoznavnost svoje stranke, enako šesto uvrščena z manj kot odstotkom glasov Elena Pečarič, invalidka na vozičku, je hotela opozoriti na probleme invalidov in s kandidaturo podreti nekatere stereotipe o njih. Verjamemo, da je obema uspelo. Koga, razen sebe, pa je hotela promovirati sedmo uvrščena kandidatka Monika Piberl, pa nam nikoli ne bo jasno, a zaradi tega ne bomo žalostni, saj se na vsakih volitvah pojavi kakšen šaljivec ali tragikomik. Prvi krog predsedniških volitev je tako za nami, na martinovo nedeljo, 11. novembra, nas čaka drugi krog. V njem se bosta pomerila prvo- in drugo uvrščeni, Lojze Peterle in Danilo Türk. Javnomnenjske ankete napovedujejo zelo tesen izid oziroma dajejo prednost Türku, saj bi zanj naj glasovali tudi Gasparijevi in celo Jelinčičevi volivci, če bodo seveda šli na volitve. Toda anketam ni za verjeti, saj so pred prvim krogom Peterleta skoraj vse delale za zmagovalca. 
Kdo bo torej novi predsednik Slovenije? V obstoječih razmerah si napovedi ne bi drznil obelodaniti niti kakšen novodobni Nostradamus. Vsekakor je treba iti na volitve, glasovati za dobrobit sebe in svoje države (ob dejstvu, da so pooblastila državnega predsednika dokaj skromna) ter počakati do konca… 
Valerija Perger 
2 

Komentiramo 



KAKO NAPREJ? POVEZANO IN Z 
OPTIMIZMOM! 


V kratkem času, nekaj mesecev, se je zgodilo toliko pomembnih, s Slovenci na Madžarskem povezanih dogodkov, ko se jih običajno ne zvrsti v enem ali celo več letih. Pri tem nimam v mislih samo 
tako »zgodovinskih dogodkov«, kot je bila prva skupna seja ali delovno srečanje slovenske in madžarske vlade, marveč tudi otvoritev monoštrskih term kot največje naložbe vseh časov v turistično in gostinsko dejavnost v tem delu Železne županije oziroma Madžarske. In vse drugo dogajanje. Čeprav po politični »specifični teži« različni dogodki na več lokacijah so imeli (tudi) skupni imenovalec: optimizem. Da, optimizem. Po dolgi razpravi na IX. seji mešane komisije, ki je v Ljubljani ocenjevala uresničevanje sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem, so uradni glasniki na pozni, nočni novinarski konferenci pretežno izražali optimizem. Podobno se je zgodilo po delovnem srečanju slovenske in madžarske vlade, ki sta se sestali v Lendavi, kjer živi madžarska manjšina, in v Monoštru, ki je - neke vrste 
- porabsko »središče«. Prvi skupni seji vlad kaže nameniti večjo pozornost. Kot vemo, se je vlada Ferenca Gyurcsánya maja drugič sestala s hrvaško vlado v Zagrebu, prvo srečanje pa je bilo v Budimpešti. Tudi če odmislimo tisti obvezni »reklamni 
del«, da sta se vladi Slovenije in Madžarske namenoma pogovarjali v okoljih, kjer živijo manjšine, ostane dovolj »nereklamnih dejstev«, ki so 
-lahko -v prid Porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Vprašanje zdaj je, katera manjšina bo znala izkoristiti kratko, vendar intenzivno srečanje dveh vlad, pospremljeno s podpisom kar petnajstih različnih sporazumov in drugih dokumentov, ki se, eni bolj drugi manj, dotikajo položaja manjšin. Čeprav ne gre »prehitevati«, sem prepričan, da bodo prekmurski Madžari uspešnejši, ker so naprej (že) v političnih in materialnih izhodiščih in ker znajo biti pri svojih (upravičenih) zahtevah vztrajni in dosledni (česar ne smemo šteti v slabo). Kar se tiče skupne seje ni bila izkoriščena priložnost za opozorilo madžarski vladi o njenem prelaganju priprave in sprejetja zakona, ki bi manjšinam zagotavljal sedeže v parlamentu. Ker o tematiki na novinarskih konferencah ni bilo govora, sem se želel neuradno prepričati, ali so o manjšinskih sedežih v madžarskem parlamentu sploh govorili v Lendavi in Monoštru. Informacija, ki jo imam, pravi, da se o tem niso pogovarjali. Za razliko 
od majske skupne seje madžarske in hrvaške vlade v Zgrebu. Vprašanje mora postaviti slovenska stran, manjšina in Slovenija, ki avtohtonima narodnostnima skupnostma zagotavlja sedeža v državnem zboru. Naslednji dogodek je I. kongres Slovenske manjšinske koordinacije v Ljubljani. Slomak po
vezuje krovne organizacije v štirih državah in jim pomaga pri uveljavljanju narodnostnih pravic v domačem in evropskem okolju. Slednje sodi med pomembnejše aktivnosti Slomaka, enako bo tudi v bodoče tako v ustreznih telesih kot v prvi polovici leta 2008, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. Prvi kongres Slomaka je potrdil upravičenost ustanovitve organizacije, ki je sposobna vzpodbujati uresničevanje nalog med manjšinami, ki živijo v zelo različnih političnih okoljih. Zdaj o naslovu komentarja. Kako najprej? Povezano in z optimizmom! Trije dogodki - in ob njih več manjših in vzporednih -bi morali pomeniti »opozorilo« obema krovnima organizacijama Slovencev na Madžarskem, da nekatere naloge zastavita smeleje in, če bo potrebno, »pokličeta na pomoč« tudi Slovenijo in Slovensko manjšinsko koordinacijo. Ne more biti narobe, če se pri nekaterih zadevah zgledujeta po prekmurskih Madža-


INFORMACIJA 

o javnih razpisih Urada Vlade za 
Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2008 
Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43-1836/06) in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006) je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dne 19.10.2007 objavil Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2008 in Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2008. 
Cilj obeh javnih razpisov je spodbujanje dejavnosti, ki med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, omogočajo: 
-utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete, 
- medsebojno povezovanje, - ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo, 
-vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovencev v izseljenstvu. Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu: http://www.uszs.gov.si/. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 
14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur. Skrajni rok za oddajo vlog je 30.11.2007. Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01 430 28 10, faks: 01 478 22 96, 01 437 55 11 ter po elektronski pošti na elektronskem na
slovu urad.slovenci@gov.si 
rih -nenazadnje ju povezuje skupni sporazum - in nemara celo dogovarjata za skupne akcije. Ne kaže jih naštevati, zgolj za primer gospodarski razvoj ob meji, povezan z regionalnim sodelovanjem in v luči priprav na napovedano ustanovitev pokrajin v Sloveniji, ki bodo lažje navezovale stike z madžarskimi županijami. Krovnima narodnostnima organizacijama sta v veliko pomoč ali »logistično podporo« tudi veleposlanik v Budimpešti in zlasti generalni konzul v Monoštru, in še kdo 
-neomenjen. Zakaj je to potrebno prav zdaj? Redkokdaj se v časovno tako kratkem času zgosti toliko pomembnih dogodkov, iz katerih lahko manjšine in tisti, ki so jim pripravljeni pomagati, črpajo ideje in zlasti energijo za uresničevanje pre/številnih nalog na vseh področjih narodnostnega življenja. In čemu optimizem? Tega pravzaprav niti ne vem, izražali so ga vsi, ki so so/oblikovali omenjeno dogajanje v Ljubljani, Lendavi in Monoštru. Slovenski premier Janez Janša je, recimo, »našel« optimizem v čudovitem jesenskem vremenu, v katerem sta se prvič sestali vladi. Pred sestankom Slomaka je deževalo, po razpravi pa je bil sončen pogled na Kamniške Alpe. 

Ernest Ružič 

Porabje, 8. novembra 2007 

3 





RAZSTAVA STARIJ SORT DJABOK V OTOVCI 

Sadjarsko drüštvo Pomurje zdaj že deseto leto organizira razstavo stari sort djabok v Otovci pri sadjaru Smodišu. Kak vsakšo leto, zdaj tü, nejso samo z Goričkega meli djaboke vöpostavlena, liki iz Austrije, iz Maribora pa iz Porabja tö. Zato je pomembna ta razstava, ka gnesden je že vsigdar menje tej starij sort djabok kak pri nas tak v Sloveniji pa v Austriji. Dosta taši sort je vöpostavleni, štere se več pri nas ne najdejo ali samo tü pa tam, če kakšna stara, na polonja süja drejva stoji iz tej sort. Od razstave sam sadjara Vlada Smodiša spitavo. 
• Od kec je prišla ideja za tau razstavo? 
»Tau sam si ges vözmislo. Nej ka bi te stare sorte prepadnile.« 
• Što so prinesli te djaboke, ka so zdaj tü vöpostavlane? 
»Tau niške nej prineso, tau vse ges pobiram vküp. Gda se vozim kaj tü pa tam pa vidim te stare sorte, te si zamerkam. Jeseni, gda je razstava, te dem pa prinesem od tistec djaboke ali lidje mi sé prinesejo, kak je tau v Porabji.« 
• Kelko sort mate zdaj vöpostavleno? 
»Kauli šestdeset sort djabok pa nika grüšk eške. Zato ka letos prvič grüške tö mamo vöpostavlene, nej samo djaboke. Za volo tauga, ka dosta stari sort grüšek je tü v krajini, od šteri se že samo malo najde.« 
• Gda vküppobereš te stare sorte ali če ti jij prinesejo, bilau je že tak, ka si nej vedo, ka kakšna sorta je tista? 
»Taša djaboka eške nej bila, ka bi ges nej znau, kakšna sorta je, edino grüške. Letos mamo taša dvej, za štere ne vejmo sorte. Zato ka z grüšek je prejk dvejgezero sort, pa so fejst slične (hasonlóak).« 


• Mate taše sorte, štere so nauve, štere so do tejga mau ešče nej bile vöpostavlene? 
»Dvej taši sorti sta, šterivi smo zdaj najšli prvič.« 
• Zaka so dobre te stare sorte? 
»Zato so dobre, ka so nej tak občütlive na bolezni pa na škodlivce (kártevők). Nej je trbej škropiti. Zmanjšujejo mauč vetra. Preprečujejo drsenje zemle, ka bi se zemla po bregaj počujsnila. Ohranjujejo videz tradicionalne kulturne krajine, se pravi, ka bi krajina takšna ostala, kak je bila inda svejta.« 
• Če so te stare sorte djablani baukše kak te nauve, intenzivne, zaka ji je te od leta do leta menje? 
»Vejn za volo tauga, ka so nej dobro cejno mele. Vsakši je nauve sorte sadijo, štere so druge arome, žmaj mele, pa intenzivne so prvin začnile roditi. Dapa ges tak mislim, ka zdaj se že zato té stare sorte vračajo nazaj, če gledamo Slovenijo ali Austrijo. V Porabji tak vidim, ka tam eške nej. Mislim, ka nej na dugi pri vas tü gorspoznajo vrejdnosti tej stari sort, pa znauva do je začnili saditi.« 
• Vi samo razstavo mate iz stari sort djabok ali delate na tejm tö, naj se té ohranijo? 
»Mi delamo tö na tejm, naj se te stare sorte, travniške djaboke ne zgibijo, kak največ naj 
te ge več nika brige nemo emo z njauv, samo sadje dolabrati? 
»Tau je zato nej tak. Obrazavati trbej, pa ka je najbola važno, skrb moraš meti na drejvo, nej ka bi go divjačina 



oničila. Najbola na tau trbej skrb meti. Gda ona že zraste, potistim z divjačinov več nejmaš brigo, samo telko, naj prvin gorpobereš djabke, kak ti je ona pogej. Tau je pri intenzivni nej tak, tiste moraš notzagrajeno meti, ovak divjačina vse dolapogej.« 
• Na razstavi pod djabokami so menja bola 
vse po vašom napisana. Dobro bi bilau, če bi se ime sorte v porabščini tü dolanapisalo, zato ka se ovak vcejlak pozabi. 
»Tau je tak. Dobro bi bilau, če bi iz Porabja prišli starejši lidgé, šteri eške znajo ime stari sort djabok, pa bi se te tau tö dola leko napisalo. Gvüšno, 
ka bi zanimivo bilau, pa etak bi te mlajše generacije tö znale ta imena. Sploj pa zato, ka drugo leto de se na razstavi že nemško tü gor pisalo. Dobro bi bilau, če bi tretji napis v porabščini biu, dapa pri tejm mi vi tö morate pomagati.« 
• Kak dugo de se leko poglednila ta razstava? 
»Tau razstavo, če koga zanima, si do 12. novembra leko pogledne. Že več kak dvejstau lidi je poglednilo tau razstavo. Prišli so s Srbije, s Hrvaške, iz Avstrije, iz Italije pa iz Porabja tö. Koga zanima, naj pride pa naj si pogledne, ne de ma žau.« 

Karel Holec 
se znauva posadi po vasaj. Zato ka dosta, dosta vrejdnosti majo pa škoda bi bilau, če bi se zgübile. Tü v Otovci baude eden sadni vrt (gračenek), gde se več kak stau stari sort posadi. Posadimo eške v šaulo tö, gde si tisti lidgé leko küpijo te sorte, šteri saditi škejo.« 
• Če posadim edno staro sorto na travnik (ogard), 


Porabje, 8. novembra 2007 

4 



Sakalovski vörnicke so bili na prauški v Sloveniji 


Kak Sveto pismo pravi, poti Boga so neizračunljiva. Nej dugo časa nazaj je eden župnik iz Slovenije, iz Vranskoga s svojimi vörniki prišo na izlet na Vogrsko. Na Gorenjom Seniki so prišli prejk granice z dvömi avtobusi. Ešče so nigdar nej tü ojdli pa gda so zaglednili lejpo obnovleno gorenjeseničko cerkev, so se stavili pa so si go steli pogledniti. Cerkev je zaprejta bila, nejso mogli notra titi, vidli bi go pa trno radi znautra tö. Spitavali so, gde se župnik drži, gde ga leko najdejo. Na srečo so ga doma najšli, dapa on se je ranč pripravlo, ka de v Avstrijo išo, ka de pelo grbanje, ka tam dobi baugši prejs. Mati našoga župnika je trno flajsna ženska, dobro vej za mesta, gde rastejo grbanji, zatok vsigdar prevnaugo najde. Tejva dva župnika (naš Ferenc Merkli pa vranski Jože Turinek) sta se zdaj oprvim srečala. Vörnicke z Vranskoga bi si trno radi poglednili seničko pa varaško cerkev tö. Nejso pa meli vodnika, steri bi jim kaj povedo pa raztomačo. Zatok so po vsej sili steli, naj naš župnik z njimi de pa bau njimi vodnik. Naš se je brano, ka če ne odpela grbanje, ma na nikoj pridejo, slovenski župnik ma je pa pravo, naj malo čaka pa včasin napravimo šejf. Gor je skočo na obadva busa pa za eno malo odau grbanje, eno prgiško pejnez 41 lidi, pelali smo se z ednim autobusom. Vrejmen je trno žalostno bilau, ka je navekša dež išo pa je mrzel veter pijo. Tau je sreča bila, ka je bus to


je prineso zanjé. Tak je te že naš župnik tö emo čas, odpro je cerkev, vsi so se čüdivali, kak lejpa je pa ka ma na baut goranapisano »Hvalite gospoda vsi narodi«. Potistom so te ešče šli v Monošter pa so si tam poglednili cerkev pa vse, ka so steli. Na slednje so se stavili hoteli Lipa, gde so obed meli pa so se pogučavali. Tak je vküpprišla zveza med našim župnikom pa župnikom iz Vranskoga. Tak smo te sakalauvski vörnicke 22. oktobra šli na prauško v Slovenijo, v kraj Vransko. Zazrankoma v pau šestoj vöri smo že šli od daumi. Zglasilo se je pel bijo pa je nikoga nej zeblo. Po pauti smo raužni vejnec molili pa smo spejvali Marijine pesmi, dičili smo svetoga rožnoga venca kralico. V pau desetoj vöri smo ta prišli, tam nas je že čako njini župnik. Notra nam je pokazo svojo cerkev. Ta je pravo, ka je farov v Vranskom, liki se ešče vcujdrži šest filialk, pa tau vse on sam ma na skrbi. Šest cerkvi pa kapejlic je že dau goraobnauviti, 2008. leta pa pride na vrsto farna cerkev. Nej je več mladi človek, ka je 64 lejt star. 15 lejt bi leko dolazatajo. Tak gibčen (mozgékony) je, kak če bi 20 lejt biu star. 
Po 11. vöri je naš župnik Ferenc Merkli sveto mešo slüžo, mi smo pa popejvali. Po meši smo šli na obed, v dvej vöri smo pa šli tadala, poglednit edno cerkev, stero so dali zozidati Celjski grofi. Tau je bila cerkev sv. Martina v Prekopi. Zdaj je že ob tertjim vcejlak obnovlena. Mala kapejla je, ali lejpa. Šli smo kauli 1200 metrov visko po serpentinaj. Tam so nam te ponidili doma pečeni pokaraj pa nauvo vino. Trno lejpa hvala njim za njine trüde pa gospaudi župniki tö, ka si je čas vzejo za nas pa se z nami trüdo. Gospaudni baug naj njemi vsigdar dobro dá. Tam smo te od njega slobaud vzeli pa se obrnili prauto daumi. V Murskoj Soboti smo se za telko časa stavili, ka smo si posvejčnjeke küpili, ka so se vsi sveci že trno približevali. Skauz domau po pauti smo spejvali svete naute, slovenske pa vogrske, kak je ranč prišlo. Župnik Ferenc so zmolili litanijo BD Marije, s tejm so hvalo dali za cejli den pa ka smo srečno pa zdravo vsi nazaj prišli na naše daume. Baug plati njim pa sakalovskoj slovenskoj samoupravi tö, stera je plačala vekši tau stroškov te poti. 

Ema Sukič 


27. oktobra je Društvo civilne straže Števanovci v Andovci v vaškoj kuči mejla redno sejo. Na dnevnom redi so meli poročilo o proračunu za prvo pauletje 2007, programe v leti 2008, sprejemanje novi članov in razno. Pri prvom dnevnom redi je predsednik Sándor Fodor na kratki tapravo, ka se je tau leto dogajalo, kak stojijo s pejnazi, kelko pejnaz so tapocerali. Gučo je ešče od tauga, ka je najvekša prireditev letos na Verici bila Državno srečanje Slovencov, gde so oni meli skrb na red. Tak misli, ka je vse vredi bilau, zato ka je organizator zadovolen biu z reda je predsednik tapravo, ka je društvo od Uprave mejne straže (Határőrség) za šenki dobilo en avto, Lada Niva. Velka pomauč baude tau, zato ka s tejm avtonom do člani leko opravlali svojo delo. 


»Dostakrat nam pravijo, ka nika nej čüti od našoga društva, ka bi delali, ešče novine ne pišejo od nas. Tašoga reda tau pravim, dočas je dobro, ka ne čüjejo od nas, zato ka se je dočas nej zgodilo nišo kaznivo dejanje (bűncselekmény) v naši trej vasaj,« je pravo predsednik pa s tejm so končali sejo. 


K. Holec 
njimi. Tapravo ešče, ka na nogometne tekme bi tö znauva 

mogli odti, zato ka dostakrat se tašo kaj dogaja, ka bi potrejbno bilau, naj člani civilne straže tam baudejo. Potejm so glasovali pa so sprejeli poročilo. 
Pod drugo točko dnevnoga reda so dva nauva člana gorvzeli v Društvo civilne stražo. Pri slejdnjoj točki dnevnoga 

Porabje, 8. novembra 2007 

5 

V Varaši je v zadnji lejtaj zvöjn panzionov, motelov že več hotelov, gde leko prespijo tak turisti kak tisti lidgé, steri pridejo od daleč v slüžbo ali zakoj drügoga volo. Če človek staupi v kakšni hotel, gvüšno ka se najprvin sreča z receptorkov, stera ga opauti z informacijami. Zatau se pa pravi, ka recertorke tü majo odgovorno delo, je dosta odvisno od nji, sto s kakšnimi spomini vzeme slobaud od našoga kraja. V hoteli Lipa v Monoštri je mlada receptorka Žuža Škaper z Gorenjoga Senika, stera med drügimi furt baratšagoško, na smej, z dobro volauv pa z nežnim glasom čaka goste. Delo receptork nam etak tolmači: »Če koga briga hotel ali po telefoni ali nut pride, tistomi mi povejmo tá vse potrejbne informacije, kak, kašne so céne, ka vse leko ponidi hotel za tau ceno, v kašnoj for-mi se leko plača, s kakšnimi penazi, prosi zajtrk ali nej... Gda stoj naprej prosi sobo, té go moramo rezevirati, gor držati za njega. Stokoli prespi v hoteli, ga trbej registrirati s pomočtjauv pautnoga lista, sto je, od kec, tau zdaj že na računalniki délamo. Telefone zakapčüvlamo, kopije delamo. Gostje na recepciji plačüvajo tü, če komi trbej, té ma posaba račun postavimo vö. Če je potrejbno, goste gor sprvodimo v sobo, tau je bola naredko, ka po pravici moramo biti na recepciji. Za restavracijo Lipa na recepciji odavamo bone za obed, zajtrk se tü pri nas zapovej. Če majo kašni ples, vstopnice mi odavamo pa pomagamo pripravlati srečolov. Pa dosta kaj drügo, drauvno delo tü mamo.« 
• Kak se ti vidi tau delo? 
»Ge se dobro počütim tü pa rada tau delam. Zatok, ka rada delam z lidami pa se rada zgučavlam.« 
• Gde si pa delala pred tem? 




RADA MAM SVOJO DELO 

»Gda sam se vönavčila za sabovico (šivilja) 1993. leta, té sam v Somboteli delala v fabriki Stil. Samo moške zakone smo šivali, vsakši je emo svojo delo, ge sam vküper šivala plečin tau. Za eno leto sam od tistec prišla v Varaš, gde sam delala štiri lejta kak bautoškinja v enom butiki. Tisto delo se mi je fejs vidlo, rada sam odavala gvant, depa bauta je zaprla, pa sam ostala brezi dela. Té sam zgotovila tisto šaulo za bautoškinjo pa ka leko vodim bauto tö. Potistom sam pa dobila delo v enom butiki. Med tejm časom sam se oženila, moj mauž je vövzeo krčmau na Gorejnjom Seniki, pa sam té ge prejk üšla k njemi za krčmarico. Dočas, ka me je gor zisko gnauk prejdjen Slovenskoga dauma Jože Hirnök, če nemam volo pridti za receptorko es v hotel. Pa sam mejla. Tomi je že prejk sedem lejt.« 
• Kak si gratala sabovica (šivilja) pa zakoj si nej ostala v svojoj sakmi? 
»Tak sam gratala sabovica, ka sam nej stejla. Medicinska sestra sam stejla biti, samo19
90. leta, gda sam si ge mogla vöodabrati šaulo za tadale včit, se je trno dosta mlajšov glasilo pa so namé nej gor vzeli. Na tau sam ge nej računala. Gvüšna sam bila, ka me gor vzemejo pa sam na papiri na drugo mesto samo tak nut spisala sabovico.« 
• Zakoj si pa nej tadale üšla potistim? Zatok pitam, ka si se v osnovni šauli zavolé dobro včila, si z vogrskoga gezika bila med najbaugšimi, etak si se ležej včila drügo tü. Si volo zgibila, nej si se več rada včila? 



»Kaj pa nej! Huuu! Ne vejm, ne vejm?! Depa sledkar sam ške odla v šolé. Najprvin sam 
zgotovila bautoškonjo pa ka sam leko bauto vodila. Pred trejmi lejti sam pa začnila gimnazijo v Varaši, gde sam letos naprajla maturo (érettségi).« 
• Je težko bilau pri deli ške gimnazijo tü zgotoviti? 
»Meni ške nej bilau žmetno, zatok ka nemam ške držino. Pa tau tö moram prajti, ka mi je prejdjen Štefan Küplen dosta pomago s tem, ka me je tak nut vtalo v delo, ka sam ge na keden dvakart leko odla v šaulo. S tem, ka so me kolejgarice tö pomagale, vej so pa pauleg namé one tö ovak bilé nut vtalane. Tak, ka se vsejm samo lepau leko zavalim.« 
• Zakoj si se ti ranč zdaj vzela za tau, ka si spraviš maturo? 
»Zatok, ka vidim, čütim sama, ka je tau potrejbno gnesden. Pa tau tö, če se kaj drugo ške škem včiti, brezi mature ne morem. Ge pa škem zgotoviti turistično šaulo (turistični referent) tö, naj svojo delo vsebola leko obredim.« 
• Kak pa stogiš z geziki? 
»Zvöjn slovenskoga dobro gučim vogrsko, malo vejm nemško pa angleško, telko, kelko mi tü v slüžbi trbej. Nemam šolé, depa sama sam se telko tü v slüžbi navčila, na začetki nas je pa včila ške Brigita Šoš.« 
• Žuža, ti si nadarjena z dobrim glasom, si prvin z enim muzikantom spejvala po veselicaj. Ali si dobra plesalka bila v gorejnjojseničkoj folklorni skupini, gde fejs fališ. Maš pridne, flajsne roké, pa dün ne rediš papirnate rauže kak tvoja mati. Zakoj pa? 
»Če trbej, vejm naredti vsefale rauže, depa neškem, nemam cuj volé, frajta. Ja, rejsan sam spejvala, vsevküper šest lejt, depa gda sam začnila gimnazijo, sam mogla na konci kedna delati, ka sam med kednom dva dni bila v šauli pa tau vküper nej šlau. Pri seničkoj folklori sam dugo, prejk deset lejt, plesala, rada sam plesala, tau tö vejm. Depa kak sam že prajla, na konci kedna sam dostakrat delala pa sam nej mogla odti redno na vaje pa gor staupit tö nej. Tak sam té pomalek ta zaostala. Depa zdaj pá plešem, samo té moderne plese. V Slovenskom daumi nas vči plesati latinsko-ameriške plese mladi pojep, Jožef Küzmič. Zdaj zatau mam volo, tau je nika nauvo zamé.« 

Klara Fodor 

Porabje, 8. novembra 2007 

6 


Marta Sever iz Šalamenec – najbaukša pavarkinja Slovenije 


CEJLO LETO SMO VSAKO GRÜDO MELI OBDELANO 
Marto Sever iz Šalamenec do-kinja Slovenije. Ges sam že gda jo je sausedica dregnila, familijo pri nas, ka nam je ne moreš več v šaulo ojti. sta lidi pozna v Porabji tö. Gda dugo delala doma v Šala-te je čüla, ka njau zovéjo, ka pomagala delati. Meli so pet Ostala sam doma. Te sam so v Slovenskoj vesi 1995. leta mencih v aktivi kmečkih je dobila največ pontov. Nej decé pa mauž pa žena. Tista pa vzimi k ednoj šivilji (soorganizirali borovo gostüva-žena. Gda je trbölo drüštvo samo zatau, ka je dobra gaz-familija se je cejla iz našoga bolica) odila v sausedno nje, je ona bila tista, stera je registrirati, smo mi gratali darica, liki za vse drugo delo grünta ranila. Tadale je tau ves. Dvej zimi sam ojdla v domanjoj vesi vküppobrala turistično društvo, ges sam tö, za pisanje, organiziranje, nej moglo tak biti, nika smo ta, ka sam se malo navčila za en autobus lidi, steri so se pa gratala podpredsednica za tau, ka je večkrat pekla krü nej mogli privertivati. Moja šivati, tak ka za prvo silo si notnaravnali pa prišli v Slo-drüštva. Depa ges sam vsig-pa sadni krü za tekmovanje… mama so ešče mladi bili pa znam tüdi kaj zašiti. Od svovensko ves. Prej žüpan je te k dar rada delala z ženskami, Kuman je vörvala svojim vü-so se drgauč oženili, ednoga je mame sam se tüdi dosta njej poslo Gezo Bačiča (sveto-zatok sam se pa te včlanila jam. Vej pa pred podelitvijo so dosta starejšoga moškoga so navčila, največ pa od tiste šivalec za manjšine) pa Jožina v Drüštvo podeželskih žena se pavarkinje iz cejle Slovenije vzeli. Z njim so te meli dva vilje. Oni so me vse vcujgna
pogučavale – bilau ji je 14 vö-deteta. Šest lejt mlajšoga bra-li. Mogla sam njim pomaga
odebrani – stera na kakšnoj ta mam pa osem lejt mlajšo ti küjati pa pečti, gvant prati. 
verstvi dela, ka vse ma. Ena sestro. Ali stariša sta te že Te pa smo nej meli pejnaze, 
je prej pravla ka 50 hektarov starejšiva bila pa sta težko pa so mi doma pravli, idi 
zemlé majo pa petdeset krav 
za dojit, druga ka tresti. Ona 
se je bole nazaj vlejkla pa nej 
dosta vcüjgunčala. »Jej, sam 
si mislila, Marta, ti samo 
boj tijo pa nika ne guči. Te 
sam tak pomalek povedala, 
ka mi mamo malo verstvo 
(kmetijo), dapa nika sam 
dosta nej gučala. Drugo 
smo si pa nej zgučavale, ka 

stera dela ešče zvün kmetije. Hirnöka (predsednik Sloven-(Vidéki asszonyok egyesüle-Na konci se je pa te pokazaske zveze), ka je ona tista, te) v Gornji Radgoni. One lo, ka se na maloj kmetiji stera tau gvüšno pa dob-ro so mené pozvale, ka smo tö da lepau živeti, pa moje napravi. Od tistoga časa mau že prva tö kaj vküpdelale. delo, stero sam pauleg kmema Marta redne stike s Porab-Žetvene prireditve, ges sam tije delala, se je tö točkovalo delala, zatok sam ges dos-nikam malo v Avstrijo, ka jem. Če jima z maužom delo ojdla kaj štet k njim, ka sam (pontozták), pa sam grata-ta mogla delati. Konje smo nika vcüjzaslüžiš. Tak sam le pisti, prideta na vsakši vekši napisala… Par lej sam zdaj la naj kmetica Slovenije.« meli, s konjami sam delala te 1967. leta odišla v Avstrijo, program v Porabje, porabske že v njinom drüštvi. Z možaum Ferekom, kak ga pa s kravami po njivaj pa po tam sam spoznala mojga skupine (gledališke skupine, V Sloveniji že peto leto vöo-Marta zové, mata 6,5 hektarov šumi… Delo se mi je prileglo moža Fereka. Decembra sva ljudske pevke) je večkrat po-deberejo, stera de tisto leto zemlé, 2,5 hektara lesa. V šta-k srci, pa moja mama so si prišla domau iz Avstrije. Dazvala v Šalamence, pa nej najbaukša pavarkinja v dr-li zdaj nemata več telko mare, vsigdar želeli, naj ges na toj leč sva naraznok bila pa bi samo ka se je skrbela za tau, žavi. V Radgonskom drüštvi včasik sta mela po 17, 18 glav gazdiji ostanem, ka je prej se rada večkrat vidla. Te sva ka bi bili gledalci na prog-so moje delo pa moje živle-živine, zdaj mata samo deset moj oče tü dosta spravo pa si pa zgučala pa sva se januramaj, ji je večkrat domau nje dobro poznali, zatok so pa eni 15 svinj. »Moj mauž trpo. Žau mi je, ka ga samo ara 1968. leta oženila. pozvala na dom, gde ji je čako me ženske nagučavale, ka zdaj že ma penzijo, deca so na kejpaj poznam, ali vsi Večkrat mi je mauž pravo, tak puni sto, ka se je skurok bi me predlagale (javasol-se pa že vsi vözošaulali pa lidgé mi pravijo, ka je biu če bi v Avstriji ostala, bi dolavtrgno. »Cejnim vse Po-nának) za naj kmetico leta. vsi majo že svojo slüžbo, tak dober človek, vsakšomi je zdaj že v Nemčiji bila, pa bi rabce, pa vse lidi v Porabji, En čas sam nej stejla privo-ka nama zdaj več nej trbej pomago. Biu je šujster, meu zdaj že dostaveč mejla pa bi steri radi slovenski gučijo,« liti, te sam si pa mislila, ges telko delati,« pravi Marta. je svojo bauto, rad je delo, nama nej trbelo telko delati. pravi Marta, stera ma vsigdar tau tak ne morem gratati, Marta je vsigdar rada delala ges sam tau gvüšno po njem Dapa ges sam si vsigdar ženasmejani obraz. bar mo te sodelovala.« na zemli. Kamakoli go je uso-erbala.« lejla nazaj domau na svoj O tom, ka je gratala letos »Naj Priznanje za naj kmetico so da pelala, si je vsigdar želejla Kak svojo pamet tö, ji pravim, dom, ka so moja mama mi kmetica« (najbaukša pavarki-prejkdali v Viteški dvorani v nazaj domau. »Ges sam s pa-vej pa vejm, ka je vsigdar mej-tau v glavau stukli, ka tü nja) Slovenije, guči s takšim Brežicaj. Marta je ešče te nej verske držine doma, moji la željo, ka bi se tadala včila. doma ostani, dale delaj s veseljom, ka človek rejsan stejla valati, ka je rejsan ona stariške so meli malo gazdi-»Včila bi se rada, ge bi tak tau zemlauv, ka je tvoj oče vörvle, ka ji tau priznanje do-najbaukša pavarska ženska v jo, šest pa pau hektarov zem-rada bautoškinja bila, ka je dosta trpo, ka je tau vküper sta pomeni. Tü pa tam ji sku-Sloveniji, gda so njeno menje lé. Vsigdar sam mogla fejst pri nas nigdar bauta bila. spravo.« rok skunzé priletijo v oči, te gorašteli. Vej pa v misli je te delati pa pomagati stari-Ali nej je bilau mogauče. Te Ka vse Marta dela ešče zvün pa samo globko sapo vzeme tö doma bila v Šalamencaj, šom. Mama je z mojim očom sam dvej leti šla v eno kme-gazdije, kak razmišla o držini, pa tadala guči. ka so tistoga ipa čakali, ka de mejla samo mené. Eno leto tijsko šaulo, ka bi se malo o svoji deci, te leko šteli v naši »Sam preveč srečna, ka sam krava kotila, pa si je mislila na sam stara bila, ka je moj oče vörtivanja navčila. Naši so naslednji novinaj. gratala najbaukša pavar-tau, ka bau z eckom. Samo, mrau. Te smo meli pet lejt eno prajli, nemamo več pejnez, Marijana Sukič 


Porabje, 8. novembra 2007 

7 


-Ge ti tou spunim, depa eške gno-drugi. v kraji-NAŠA ZLATA RIBICA uk si zbrodi, pa po tistom povej! -Dež si ni, v steroj Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo naj-Katica je poglednila padaškinje. tö leko žeteče potok med bole, ka bi se godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi Neje vejdla, ka njoj šké zlata ribica varašom 
Ta m 
tou, ka mo najbole 
lejmo pa eške 

povedati. Pa so dekline djale glevej 


pa prvo trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, 

vesnico, že dugo nej 

vküper. Pa so brž vejdle, ka škejo. 

lejpe na svejti tö? 


ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v 

deža bilou. Lidgé so se že 
pomalek čemerili. Kak bi se pa nej! Na poulaj se je že začnilo vse sišiti. Vrouče je kak v pekli, so gučali ništerni. Eške drejve nam posenejo, so gučali drugi. Zlata ribica v potoki pa si je tö brodila od süče. Vej je pa od potoka več nej ostanilo skur nika. Več je nej teko, liki se je eške samo tacediu. Velka nevola, rejsan velka nevola. Za tri dni se je voda držala samo eške v malo vekši grabaj. Pa v ednoj takšnoj grabi je nut ostanila naša zlata ribica. Če de šlou tak tadale brezi deža, leko mrgé. Vej pa naj si želej, ka dež spadne, bi si leko stoj brodo. Pa 
-Istino si mejla. Mogle smo si zbroditi, - je prajla Katica. - Ge bi si želejla, ka bi mi vse padaškinje bile najlepše na svejti. 
Če bi mejla zlata ribica roke, bi se vejn prijela za glavou od nevoule. Mogla de njim spuniti želenje, če rejsan tou škejo. Zato je eške gnouk pitala. 
-Katica, si nej bi želejla kaj drugoga. Leko tou, ka bi dež spadno. Pogledni kouli sebe, kak vse vküper vögleda, -jo je naraji nagučavala zlata ribica. Zdaj so se dekline poglednile med seuv. Pa so se gledale pa so nej vedle, ka naj povejo. Dokejč je nej lamp gore oprla Katica. Sto pa bi -Spunim leko samo eno želenje pa nej več. Če te najbole lejpe, de eške tadale süča. Če pa dež spadne, te eške itak lejpe pa zdrave. Zdaj pa si zbrodi, Katica, - je skončala zlata ribica pa eške kuman živejla na zraki. Nin za pet minutov so prišli oblaki pa za sedem minutov je začno iti dež. Pa je pomalek močo zemlou, dokejč je nej biu potok pun pa poula namočena. Po tis-tom je išo eške eden den. Katica je gnesden čeduže lepša deklina. Ka pa si je tisti den želejla tam pri potoki, pa si leko sami zbrodite. 

Miki Roš 

bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. 


SÜČA 


Nekoč je živel Marko, ki je imel toliko bogastva, da sam ni vedel, koliko. Večerjajo pa pride berač. Dajo mu piti in jesti. Marko je imel slepo mater pa so berača zaprli v njeno izbo. Ko je bilo ob enajstih ponoči, je vse v izbi zažarelo. »Kaj pa je?« vpraša stara žena. »Tam pa tam se je narodil pojep.« »Kaj pa bo iz njega?« »Naj bo trgovec kakor njegov oče, da se ne bi obrt preselila od hiše.« Ko je bilo ob dvanajstih, je spet vse postalo svetlo. Zdaj se je narodilo drugo dete. Nakar ga je spet vprašala: »Kakšno življenje pa bo imel ta?« »Ta naj bo naprej kmet.« Čez eno uro pa se je narodilo dete nekemu velikemu revežu. »Kaj pa bo tale?« ga vpraša baba. »Ta bo kraljeval na Markovem posestvu,« pravi berač. Tako, noč je minila. Zazranka je Marko prišel v izbo pa mu je mati kar tako pripovedovala, kako je bilo ponoči. Marko je hitro uvidel, da nekaj ni v redu. Šel je k je nej tak! Zlata ribica leko čüda želenja vöspuni. Depa spuni leko samo tisto, ka si drugi želej. Tou, ka si una sama želej, toga ne more spuniti. Sto vej, kak bi se vse vküper skončalo. Sto vej, če bi nej k potoki prišla Katica s padaškinjami. Ta k potoki so se prišle zgučavat od pojbov. Ka ji podje tam gvüšno nedo čüli. Ranč so se nej ške začnile zgučavati, gda jo Katica zagledne. 
-Poglente, zlata ribica! Pa pravijo, ka une ne živejo za istino, 
-je že segnila v grabo pa jo mejla v rokaj. Ja, samo tak jo je vövzela. Vej je pa srmačika nej mogla nikam vujti. 
-Ja, rejsan, ge sam zlata ribica. Pa ti spunim, ka si želejš. Depa prvo trno dobro zbrodi, ka bi si želejla. 
Katica je nej nika dugo brodila. 
-Ge bi si želejla, ka bi bila najlepša na svejti, - je strlila. 
in dete zakopal vanj, naj zmrzne. Nek prevoznik pa je šel s konji po drva. Opazil je, da se kup snega trno kadi, ker je noter bilo toplo. Konje ustavi pa začne kopati v kup snega. Zagleda dete, ki leži v snegu pa se mu na moč smeji. Prevoznik si misli: »Ej, ponesem ga domov pa ga spravim do kruha.« Res, tako je bilo. Odnesel ga je domov in pojbič je rasel. Marko pa je zvedel, da pojbiča ni mogel zapraviti. Gre k temu prevozniku, mu dobro plača pa pojbiča odpelje domov. Dal je splesti veliko košaro, pojbiča položil vanjo pa ga vrgel v morje. Nek ribič je lovil ribe pa je videl, da voda nekaj nosi. »Kaj pa je to!« si misli. »Hja, nekakšna košara.« Vzame jo iz vode. V njej je bil lep pojbič, ki se mu je na moč smejal. Siromak ribič ni imel otrok pa ga je ponesel domov. Ženi pravi: »Na, tole sem našel, to dete bo naše!« »Hja, vej pa dobro!« de žena. Ko je pojap bil star takole enaindvajset let, je Marko spet zvedel, je privolil, pojap tudi. In gresta. Marko ni mogel hitro hoditi, zato je pojba poslal naprej. Dal mu je pismo pa mu rekel, da ga ne sme odpreti, dokler on ne pride domov. V pismu pa je bilo napisano, naj zakurijo v peči pa ga zažgejo. Pojap gre po poti. Sreča ga en človek pa ga vpraša: »Kakšno pismo pa imaš to? Daj, pokaži!« Človek gleda pismo, ga prebere pa mu ga zamenja z drugim. Dal mu je pismo, v katerem je bila zapoved, da se mora tačas, dokler Marko ne pride domov, s hčerko oženiti pa pripraviti gostüvanje. Zares, Marko pride domov. Pri hiši je bilo veliko ljudi. »Kaj pa delate, da je toliko ljudi pri nas?« vpraša. »Pa saj tukaj imaš pismo! Kar si napisal, to smo napravili,« mu pravi žena. Marka toliko da ni pobralo. Po-tem je kar naprej silil pojba, naj gre tja pa tja, kjer je bila nekakšna voda pa velik most, tak, ki je vozil od enega brega do drugega. Ta most je bil na verigi. Na drugem bregu je živel velik čalir. Marko je mislil, da ta čalir pojba mu pravi: »Joj, bog moj, bog moj, sedaj pa moj mož pride domov pa te zapravi. No, nič ne de, saj to spletem v kito pa bova tako vse slišala, kar bo Marko golčal.« Nakar sta se s čalejrovo ženo skrila. Dala mu je večerjo, najedla sta se pa odšla spat. Zaspita. Žena se je naenkrat vrgla, stresla v snu. »Kaj pa je?« jo vpraša pojep. »Sanjalo se mi je o nekem Marku, ki je poslal pojba po pejnaze, ker je tukaj dosta pejnez. To se mi je pravkar sanjalo,« bravi baba. Potem sta spet zaspala. Baba se je kmalu spet stresla v snu. »Hja, kaj pa imaš, pogana?« »Saj se mi je pa spet sanjalo, da Marko ima tolikšno premoženje pa kako je bogat.« Nakar je spet zaspala pa se znova stresla in rekla pojbu, kakor hitro pride tja, naj si odreže tri leskove šibe in ko trikrat udari, se osvobodi, odreši. Pojep zares gre pa si odreže tri šibe. Tam gori pa je bil velik bukov štor. Na njem je stal starček. Pojep je enkrat udaril s šibo pa je starček skočil s štora. Iz njega se sil. Pride do človeka, ki vozi prek vode. Prosi ga, naj ga pelje prek. Prav, prepeljal ga bo čez, samo naj mu pove, kako bi se rešil prevažanja ljudi čez vodo. »Hja, saj pa je to trno lahko,« pravi pojap, »a ti ne povem, dokler me ne prepelješ prek.« Zares, prepeljal ga je prek in pojap mu je potem rekel: »Tistemu, ki bo prvi prišel za menoj, daj veslo v roke, ti pa stopi dol, pa bo potem tisti vozil naprej ljudi tja prek.« Starec se mu je zahvalil, pojap pa zlato in srebro nese domov. Joj, samo še tega je bila treba Marku! »Ej, tudi jaz bom zranja upregel junce in šel!« se razveseli Marko. »Vi samo pojdite, saj je tam dosti tega!« Marko je imel toliko bogastva, da sam ni vedel koliko, a mu ni bilo dovolj. Tako je Marko na zranjak šel z junci pa s kouli po pejnaze. Starec ga je odpeljal prek. Marko si je napolnil žepe s pejnazi. Ko ga je starec peljal nazaj, mu je dal v roke veslo pa se osvobodil. Marko pa še dandanes mora voziti ljudi prek vode. 


da ga zapravi. Ko ga je (Karel Krajczar: Slonesel po poštiji, je venske pravljice 
bil sneg. Zme-mu da veliko pejnaz pa pravi, naj Pojap pride do mosta, se usede bilo. Vrgel je s sebe hlače in vse iz Porabja) 

siromaku, ki se mu je narodilo dete, pa je kupil pojbiča, 

tal ga je pojap gre z njim, ker on da ima nanj pa se pripelje na drugi breg. drugo pa si obleko napolnil z zlana kup hčer pa se bosta poročila. Ribič Tam je bila neka stara čalarica pa tom in srebrom, da je komaj no
da pojbič živi. Marko sedaj spet zapravi, zato ga je poslal k njemu je vsipalo polno zlata in srebra. 

gre k temu siromašnemu ribiču, po zlato in srebro. Vse je kipelo, toliko bogastva je 

Porabje, 8. novembra 2007 


PETEK, 09.11.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 JASNO IN GLASNO, 11.25 OSMI DAN, 
11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 KINGDOM, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/ PORBSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 BABAR: DVE KRALJICI, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALI NA KMETIJI, 16.25 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAJVEČJE NOBELOVE USPEŠNICE, 
17.40 
NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 

18.45 
PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: ŽIVETI S KRONIČNO ČREVESNO BOLEZNIJO, 0.15 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 1.10 INFOKANAL 


PETEK, 09.11.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.15 OPUS, 11.40 EVROPSKI MAGAZIN, 12.10 ČRNO BELI ČASI, 12.25 DIAGONALE, 13.00 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 13.30 BRATA LEVJESRČNA, ŠVEDSKI FILM, 15.15 ŠPORT ŠPAS, 15.45 MOZAIK, 16.15 SMRTONOSNE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE, NEMŠ. DOK. SER., 17.00 MOSTOVI 
– HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 
18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA, 20.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 20.55 NAJLEPŠI ČAS MOJEGA ŽIVLJENJA, NEMŠ. NAD., 21.20 VZROK SMRTI, KAN. FILM, 
22.50 ZLO, ŠVEDSKI FILM, 0.40 GLAVA DRUŽINE, AM. NAD., 1.30 
INFOKANAL  * * * 
SOBOTA, 10.11.2007, I. SPORED TVS 

7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: ŽIVETI S KRONIČNO ČREVESNO BOLEZNIJO, PON., 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SLOVENSKI VODNI KROG: PIVKA, IZOBR. DOK. NAN., 13.40 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 14.05 (G)RAJSKI LJUDJE, DOK. ODD., 15.00 PESEM PTIC TRNOVK, AVSTR. NAD., 15.55 KARAOKE, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 
16.25 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 KRAJI IN LJUDJE, 17.35 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.05 PRI DAMIJANU, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 21.10 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 21.50 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HRI-BAR, 23.25 TELESA -EPILOG, ANG. NAD., 0.20 NIKJER DOMA: BOB DYLAN, AM. DOK. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.45 INFOKANAL 
SOBOTA, 10.11.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.50 SKOZI ČAS, 9.00 PRIMORSKI MOZAIK, 9.30 ŠTUDENTSKA, 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.10 TEKMA, 12.00 ZADNJI DNEVI SLAVNIH, FRANC. DOK. SER., 12.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 14.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.55 W. SHAKESPEARE: KAR HOČETE, POSNETEK PREDSTAVE SLG CELJE, 17.00 ČIGAVA JE PESEM, BOLG. DOK. ODD., 18.10 RAAM 2007, ŠPORTNI DOK. FILM, 
19.00 KRISTINA OBERŽAN IN TRIO GROOVEYARD, KONCERT, 20.00 FOYLOVA VOJNA, ANG. NAD., 21.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 22.05 CITY FOLK, DOK. SER., 22.35 SOBOTNO POPOLDNE, 0.45 DVAJSET TISOČ ULIC POD NEBOM, ANG. LIT. NAD., 1.40 INFOKANAL   
* * * 
NEDELJA, 11.11.2007, I. SPORED TVS 

7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 ŠPORT ŠPAS, 10.30 POROČILA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 18.15 POKEC, RIS., 18.20 ŽREBANJE LOTA IN SUPER LOTA, 18.45 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.35 PREDSEDNIK ZA SLOVENIJO 2007, 21.00 SPET DOMA, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.25 ARS 360, 23.45 MRTVEC, AM. FILM, 1.40 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 11.11.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.30 SKOZI ČAS, 8.40 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.00 3. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV IN ANSAMBLOV GLASBENIH ŠOL SLOVENIJE, 11.20 POMAGAJMO SI, 11.50 GLOBUS, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 13.45 ZDAJ!, 14.55 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA, CHELSEA - EVERTON, 16.55 MONDOVINO, AM.-FRANC. FILM, 19.10 KONCERT SKUPINE KATALENA, 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 MOJSTER IN MARGARETA, RUSKA NAD., 21.50 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.35 VSE PO PREDALČKIH, ANG. NAD., 23.25 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 
0.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.40 INFOKANAL * * * 
PONEDELJEK, 12.11.2007, I. SPORED TVS 

6.55 EUTRINKI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 
11.55 ČLOVEK V ŠIPI -PORTRET PETRA BOŽIČA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MEDVEDEK: DRUŽINSKI PORTRET, RIS., 16.15 BISERGORA: O DARILIH, LUTK. NAN., 16.30 SEJALCI SVETLOBE: LOVILEC SENC, OTR. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 ELI IN FANI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 
19.55 KAKO SMO VOLILI, 21.00 KINGDOM, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 FESTIVAL RADOVLJICA 2007: KVARTET ČEMBALOV, 0.40 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 1.30 DNEVNIK, 2.10 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 12.11.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 NLP, RAZVEDRILNA ODDAJA, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.25 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 16.10 OSMI DAN, 16.40 ARS 360, 16.55 ALPE-DONAVAJADRAN, 17.25 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 TOTALNA RAZPRODAJA: SLABO ZA DOBRO, DRUŽ. NAN., 
19.20 Z GLAVO NA ZABAVO, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 VOJNO SO POSNELI V BARVAH, FRANC. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 23.30 KIM NOVAK NI NIKOLI PLAVALA V GENEZAREŠKEM JEZERU, ŠVEDSKI FILM, 1.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL   
* * * 

TOREK, 13.11.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 GALAPAŠKO OTOČJE, ANG. POLJ. SER., 12.00 GORSKA LEPOTICA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 KAKO SMO VOLILI, 14.25 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 
15.40 TROJČICE: TRNULJČICA, RIS., 16.05 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM RDEČI TULIPAN, POUČNO RAZV. ODD., 16.15 HOTEL OBMORČEK, RIS., 16.25 KOŽA, DLAKA, PERJE: NASILNOST, DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 ZAPELJIVI BLEŠČEČI TENOR -PORTRET JURIJA REJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SMRTONOSNE BITKE PRVE SVETOVNE VOJNE, NEMŠ. DOK. SER., 23.50 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. ODD., 0.15 MODRO, 0.45 DNEVNIK, 1.20 INFOKANAL 
TOREK, 13.11.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 
14.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.25 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM, 15.25 STUDIO CITY, 16.25 PRISLUHNIMO TIŠINI, 
16.55 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 
18.05 ČLOVEK POTROŠNIK, 18.30 AKTUALNO, 19.00 OBJEM, PORTRET BALETNEGA PLESALCA VOJKA VIDMARJA, 20.00 MUZIKAJETO: SLOVENSKI ETNO, MLAD. SER., 20.30 GLOBUS, 
21.00 
IMPERIJ: AVGUST, PRVI RIMSKI CESAR, KOPR. NAD., 

22.30 
LET 3142, ARG. FILM, 0.15 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.00 


DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.25 INFOKANAL   * * * 
SREDA, 14.11.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 
9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 HOTEL OBMORČEK, RIS., 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 OBRAZI PLANINSKEGA POLJA, DOK. ODD., 11.30 MODRO, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 
13.30 UMETNOST IGRE, 14.00 ZAPELJIVI BLEŠČEČI TENOR -PORTRET JURIJA REJE, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 SPOROČILO ZA JAVNOST, KAN.ANG. FILM, 21.50 PRVI IN DRUGI, 22.15 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 OMIZJE: SVETO IN SVET, 0.35 Z VAMI, 1.30 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL 
SREDA, 14.11.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.40 SKRIVNOSTI DIVJINE, JAP. POLJ. SER., 13.10 HRI-BAR, 14.15 LJUBLJANA PRESTOLNICA EU, KVIZ, 15.25 PLEME, ANG. DOK. SER, 16.20 MOZAIK, 
16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 ROKOMET, PREVENT -CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 19.00 VEČERNI GOST: METKA SEMELBAUER, 
20.00 
TARČA, 21.30 BELA MODRA RDEČA, DOK. FELJTON, 

21.50 
LEVSTIKOVA SMRT, TV PRIREDBA PREDSTAVE PDG NOVA GORICA -OB 120. OBLETNICI SMRTI FRANA LEVSTIKA, 


23.25 THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 0.15 INŠPEKTOR WALLANDER: VAŠKI NOREC, ŠVEDSKA NAN., 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL  
* * * 

ČETRTEK, 15.11.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE: SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 VOJKO ANZELJC: ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.10 POZABLJEN, KRATKI IGRANI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 
18.40 
EDO IN MEDO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 

19.55 
MILIJONAR Z JONASOM, 20.55 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 0.00 BELLEVILSKI TRICIKEL, FRANC. TV FILM, 


1.40 DUHOVNI UTRIP, 1.55 DNEVNIK, 2.35 INFOKANAL 
ČETRTEK, 15.11.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.00 ČLOVEK POTROŠNIK, 14.25 AKTUALNO, 14.50 CITY FOLK -LJUDJE EVROPSKIH MEST: AMSTERDAM, DOK. SER., 15.20 GLOBUS, 15.50 IMERINA -VISOKA PLANOTA NA MADAGASKARJU, FRANC. DOK. ODD., 16.40 MOZAIK, 17.10 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 
18.05 MED VALOVI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 EVROLIGA V KOŠARKI (M), ŽALGIRIS -UNION OLIMPIJA, 
20.55 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL?, BOSANSKI FILM, 22.45 JASNOVIDKA, AM. NAD., 23.25 NEMIRNA OBALA, PORTUG. FILM, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 

65. ROJSTNI DEN 

4. septembra sam mejla 65. rojstni den pa na tisti den sam mejla imen den (god) tö. 20. septembra je pa bila 43 lejta, ka sva se z možaum zdala. Tak so se te naskrivoma vküpzgučali moj mauž pa moja padaša, Rudi Pershy pa njegva žena Borova Ana iz Bakonyszentlászlóna, pa so mi 2. septembra poslali lejpe naute (čestitke) po radioni. Dobila sam nauto od moža, od štiri mlajšov, osem vnukov pa od Rudina in Ane. Onadva sta mi poslala nauto, v steroj popejvajo o dobri padašaj. Mi smo rejsan dobri padaške, ka sve müve z Anov 1960. leta vküp delale v Sárvári. Gda sve se omožile, je ona na Bakonyszentlászló prišla, ges pa na Köcsk. Tačas, 

ka so mlajši mali bili, sve se trno naredki srečale. Delat smo tö ojdli, tak je nej bilau časa k eden drugoma ojti. Zdaj so mlajši že gorzrasli, mi smo pa v penziji. Unadva tö pa ges tö odim v sombotelsko slovensko drüštvo, tak zdaj mamo več prilike, ka se srečamo. Kak Ana naskrivoma tanaredla, ka so mi poslali naute, tak mi je te telefonirala, ka naj se 4. septembra kreda dejem, ka onadva z možaum prideta, ka mo šli v Sárvár. Tam živeta moja sestra pa šaugor (svak), pa se prej nika šketa z nami zgučati. Te sam že mislila, ka se nika nalačüvla. Pa tak je bilau. V Sárvári sta nas nej samo sestra Micka pa šaugor čakala, liki ena druga držina iz Sombotela tö, Kristina pa Joži. Sestra Micka pa šaugor sta nas čakala z dobrim obödom, s torto. Vsefele dobrote sta pripravila za moj rojstni den. Dobila sam lejpe dare (sliko, košaro z dobrautami, dosti-dosti rauž). Ešče skuze so mi tekle, tak sam rada bila, ka so mi sprajli takši lejpi den pa so me tak fejst pozdravili. Vsem zamaj lepau zahvalim, ka so se trüdili za te den. Trno dobro smo se čütili, pa smo vsi želeli, naj ostane med nami tadale mer pa padaštvo. 
Rozalija Ropoš Rozsnyai 
ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 


Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 
Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo 
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.