Poštnina plačana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
37.
kos.
V LJUBLJANI, dne 11. maja 1932.
Letnik
III.
VSEBINA:
Monopolno kazensko postopanje.
3(7. Razpis o postopanju za likvidacijo potnih stroškov carinskih uslužbencev, ki obremenjajo privatne osebe.
378.	Dopolnilna izjava Japonske ob ratifikaciji konvencije o avtorski pravici.
379. Razglas banske uprave o pobiranju občinskih doklad, pristojbin in samostojnih občinskih davščin v mestni občini Maribor za leto 1932.
380. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Uredbe osrednje vlade.
876.
Na osnovi § 147. zakona o državnih monopolih predpisujem to-le
monopolno kazensko postopanje.*
L
Uvodne odredbe.
Člen 1.
Nihče ne sme biti obsojen za monopolno kaznivo dejanje, če se njegovo kaznivo dejanje ne preišče po Predpisih tega postopanja.
Člen 2.
Odredbe tega postopanja veljajo tudi za tuje državljane.
II.
Zalotitelji.
Člen 3.
Prijemanje monopolnih krivcev vrše uslužbenci, navedeni v odstavku (*) § 117. zakona o državnih monopolih.
III.
Ovaditelj.
Člen 4.
(') Ovaditeljeva ovadba (prijava) se sprejema brez takse, ovaditeljevo ime pa se čuva tajno, če ovaditel,; to zahteva (§ 114. m. z.).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	aprila 1932., št. 88/XXXVII/20O. — Upoštevani so tudi popravki . Službene novine« z dne 5. maja 1932. št. 102/XLV/322. — Zakon glej »Službeni lisk št. 70/6 la 1. 1932.
(-) K prijavi ovaditelja brez podpisa se prišije zapečaten zavitek z imenom, poklicem in prebivališčem ovaditelja. Na zavitku je napisano: »Ime tajnega ovaditelja«. Zavitek sme pristojno višje oblastvo odpreti, toda ga mora takoj po vpogledu zapečatiti.
(3) Na ovaditeljevo zahtevo izda oddelek finančne kontrole ovaditelju potrdilo o prejemu prijave; v tem označi datum prejema prijave, številko, s katero je vpisana, in osumljenčevo ime. Če se je monopolno kaznivo dejanje na osnovi prijave odkrilo, je treba, če to zahteva ovaditelj, v potrdilu naknadno dostaviti vrsto in količino zaseženih monopoliziranih predmetov in označiti tudi vsoto morebiti za ovaditeljsko nagrado izplačane akontacije. Za to potrdilo se ne plačuje taksa.
Člen o.
Če zahteva ovaditelj del ovaditeljske nagrade vnaprej, mu sme starešina oddelka dati izvestno vsoto, če je kaj kredita, toda samo, če se po njegovi prijavi doseže stvarni uspeh (§ 6. m. z.).
Člen 0.
Če se je podala prijava nepristojnemu oblastvu, jo to pošlje pristojnemu oblastvu takoj, najkesneje pa v 24 urah. Poslednje mora postopati nadalje po odredbi člena
7.	tega postopanja.
IV.
Dejanski popis.
Člen 7.
(‘) Uslužbenci, ki jim je po zakonu o državnih monopolih dolžnost, prijemati monopolne krivce in paziti na to, da se odredbe tega zakona pravilno izvršujejo, morajo 'akoj, ko sami doznajo ali se jim prijavi (ovadi), da se je storilo ali da se bo storilo monopolno kaznivo dejanje, ukreniti vse, česar treba, da se kaznivo dejanje odkrije, krivci primejo, monopolizirani predmeti in stvari, s katerimi se je kaznivo dejanje storilo, zasežejo, odnosno da -e nameravana izvršitev kaznivega dejanja prepreči.
(2)	Čim odkrijejo ti uslužbenci monopolno kaznivo dejanje2 morajo sestaviti dejanski popis (zapisnik o kaz-
(-’) Ob priporu se mora razpravljati monopolno kaznivo dejanje kar najhitreje (§ 105. m. z.).
(3)	Na čelo poslednjega spisa o takem kaznivem dejanju je napisati: »Pripor«.
nivem dejanju) in osumljenca zaslišati, če je prijet, dejanski popis pa takoj poslati glavnemu oddelku finančne kontrole obenem z zaseženimi predmeti in stvarmi (§ 119. m. z.).
(“) Obrazec za dejanski popis predpisuje monopolna uprava.
Člen 8.
V dejanskem popisu mora biti navedeno to-le: osumljenčevo ime in priimek in ime njegovega očeta in matere; njegov poklic; prebivališče in hišna številka; kdaj in kje se je odkrilo kaznivo dejanje; vrsta, količina in izvor zaseženega monopoliziranega predmeta; zasežene stvari, ki so rabile za izvršitev monopolnega kaznivega dejanja; vsota morebiti prejetega denarja; katera zakonska odredba se je kršila; ali osumljenec priznava kaznivo dejanje in kaj navaja v svojo obrambo; zalo-titeljevo ime kakor tudi vse ostalo, kar ima pomen za ugotovitev kaznivega dejanja.
Člen 9.
Č) K sestavitvi dejanskega popisa kakor tudi tehtanju, odnosno štetju monopoliziranih predmetov se pokličejo, da bi prisostvovali, predsednik občine, odnosno vaški starešina ali dva polnoletna grajana, po možnosti vešča pisanja.
(2) Dejanski popis podpisujejo zalotitelji, osumljenec in pa predstavnik občine ali dva grajana, če sta prisotna.
(3) Zalotitelji in predstavnik občine, odnosno prisotna državljana skrbe za to, da se ugotovi osumljenčeva istovetnost.
{*) Vse omenjene osebe morajo biti podpisane na dejanskem popisu praviloma s popolnim imenom in priimkom; vmes naj postavijo začetnico očetovega imena.
(5)	Dejanski popis mora praviloma biti napisan s črnilom in overovljen po uradu, čegar uslužbenci so kaznivo dejanje odkrili.
Člen 10.
Če dejanskega popisa ni mogoče sestaviti povsem v spredaj predpisani obliki, je navesti razloge za to na dejanskem popisu samem. Toda tudi če se to opusti, je vendar izvesti nadaljnje postopanje na osnovi dejanskega popisa.
Člen 11.
Č) Za kazniva dejanja, ko se izroči premalo tobaka po odstavku (3) § 36. zakona o državnih monopolih, sestavlja dejanski popis odkupna komisija. Predstavnik občine, odnosno dva grajana ni da bi morali prisostvovati.
(2)	Odkupna komisija pošlje dejanski popis po tobačni postaji pristojnemu preiskovalnemu oblastvu (§ 119. m. z.).
V.
Pripor osumljenca in osebna ter hišna preiskava.
Člen 12.
(i)	če pri dejanju zasačeni storilec monopolnega kaznivega dejanja iz §§ 101. ali 102. zakona o državnih monopolih ni znan ali če se potepa ali če nima stalnega stanovališča, pa obstoji sum, da bi pobegnil ali oteževal preiskavo, kazni pa ne more plačati ali je ne zadostno zavarovati, se pripre in najkesneje « 24 lUtth iz£6čl gri-stojnemu oblastvu.
Člen 13.
Kontrolni uslužbenci postopajo pri kontroliranju in pregledu tobaka povsem po odredbah § 29. zakona o drža vrv*1 mononolih.
Člen 14.
V ostalem se uporabljajo glede osumljenčevega pripora in osebne preiskave, preiskave stanovanja, poslopij in prostorov odredbe zakona o -organizaciji finančne kontrole.
VI.
Preiskava.
Člen 15.
(') Čim prejme oddelek finančne kontrole dejanski popis in vse ostalo, kar je z njim v zvezi, izvrši preiskavo.
(2) Starešina oddelka ali njegov namestnik je preiskovalec, zapisnik pa vodi zapisnikar.
(3) Preiskovalec ne more biti oni, zoper katerega se lahko podajo prigovori iz člena 48. tega postopanja.
VII.
Okrivljenčevo zasliševanje.
Člen 16.
(1) Če se privede okrivljenec k oddelku finančne
kontrole, ko se preda dejanski popis, ga preiskovalec takoj zasliši.
(2) Če okrivljenec ni bil priveden, ga pozove preiskovalec po svojih organih ali po občini ali po državnem krajevnem policijskem oblastvu.
(;1) Pozivanje je lahko ustno ali pismeno.
(4) Pismeni poziv se izroča okrivljencu osebno. Okrivljenec potrdi prejem s podpisom na vročilnid. Če ne zna pisati, ga podpiše vročevalec. Vročevalec napiše na vročilnico s črkami datum, kdaj se je poziv vročil, če tega že ni okrivljenec storil.
(5) Če okrivljenca v njegovem stanovanju ali v njegovi poslovalnici ni moči najti, da bi se mu poziv vročil, ali če poziva noče sprejeti, se izroči poziv občini. Pismeno obvestilo o tem prilepi vročilec na vrata stanovanja ali poslovalnice. Vročilec označi na vročilnici s črkami datum, kdaj je predal poziv občini in prilepil obvestile na vrata.
(6) Če se stanovanje ali poslovalnica okrivljenca, ki se mu naj poziv vroči, ne da poizvedeti, se prilepi poziv na občinsko hišo, če treba, pa se objavi tudi po časopisih. Vročevalec napiše na vročilnico s črkami datum, kdaj se je poziv prilepil na občinsko hišo.
(T) Če je okrivljenec zunaj področja preiskovalnega oblastva, zaprosi preiskovalec oddelek finančne kontrole ali pristojno policijsko oblastvo, da ga zasliši.
(8) Če okrivljenec na pismeni poziv ne pride, ga sm® preiskovalec po svojih organih ali po policijskem oblastvu tudi s stražo privesti.
(B) Če je okrivljenec državni ali samoupravni uslužbenec ali vojak na področju preiskovalnega oblastva, zaprosi preiskovalec njegovo gristojno oblastvo^ da ga go-
Clen 17.	|
Ce okrivljenec na določeni dan neopravičeno ne pride po pozivu, niti ga je moči privesti, se dovrši preiskava brez njegove zaslišbe in se pošljejo spisi o kaznivem dejanju pristojni finančni direkciji, ki izda odločbo, negtede na to, da okrivljenec po svoji krivdi ni bil zaslišan.
Člen 18.
(') Ob pričetku prvega zasliševanja je vprašati okrivljenca za ime in priimek, vzdevek, če ga ima, za inie in priimek roditeljev, za materin dekliški priimek, katere vere je, kje je rejen, kje živi, koliko ima let, kakšen državljan je, s čim se bavi, kakšne so njegove rodbinske razmere, ali je pismen, ali je služil pri vojski, kakšnega imovinskega stanja je, ali je bil, kdaj in zakaj je bil obsojen, ali je sedaj v preiskavi, če je pa maloleten, kdo je egov zakoniti zastopnik.
(2) Nato je priobčiti okrivljencu, česa je okrivljen, in ga je vprašati, kaj navaja v svojo obrambo.
(3) Če okrivljenec stvari, katere je okrivljen, ne raz- ’ jasni popolnoma, mu postavlja preiskovalec potrebna vprašanja. Ne smejo se pa postavljati takšna vprašanja, v katerih je že obseženo navodilo, kako bi bilo treba odgovarjati.
(4) Če navede okrivljenec v svojo obrambo kakšne okolnosti in dokaze, jih je treba zbrati in preizkusiti, razen če jih je navedel očitno samo zato, da postopanje zavlačuje.
Člen 19.
0) V zapisniku mora biti to, kar je okrivljenec povedal, točno zapisano.
(2)	Ni dopustno, zavajati okrivljenca v priznanje z obljubo, slepitvijo, pretnjo ali silo, niti ga namenoma z nočnimi zasliševanji ali na drug način utrujati, da bi priznal.
(8) Če okrivljenec na nekatera vprašanja noče odgovarjati ali če se dela gluhega, nemega ali blaznega, označi preiskovalec to v zapisniku. Finančna direkcija postopa v takem primeru po odredbah v členu 17. tega postopanja.
Člen 20.
Če treba, je okrivljenca soočiti s soudeležencem, pričo ali zalotiteljem.
Člen 21.
(*) Če okrivljenec ne umeje službenega jezika, se zasliši po tolmaču, ako njegovega jezika ne umejeta preiskovalec in zapisnikar.
(2)	Če je okrivljenec gluh, se mu postavljajo vprašanja pismeno, če je pa nem, se pozove, naj odgovarja pismeno. Če se na ta način zasliševanje ne more opraviti, se po možnosti pozove zaradi tolmačenja taka oseba, ki se z okrivljencem more sporazumeli.
VHI.
Zasliševanje prič.
Člen 22.
(*) Preiskovalec zasliši za pričo vsakogar, o katerem misli, da more dati po svoji neposredni zaznavi o izvršitvi kaznivega dejanja ali o storilcu podatke, ki so ^ažni za pneaakam
(2) Če to pestepanje ne odreja drugače, mera vsakdo, ki je pozvan za pričo, na poziv priti in pričati.
Člen 23.
j1) Pozivanje se vrši ustno ali pismeno.
(2) Pismeni poziv se vroča naslovljencu ali njegovemu odrastlemu domačinu, odnosno nameščencu v obratovalnici ali poslovalnici. Prejemnik potrdi prejem s podpisom na vroeilnici. Če ni pismen, ga podpiše vročevalec. Če naslovljenec poziva noče sprejeti, označi vreče valeč m na vrcčilnici.
(3) Osebe, ki so na odsluženju vojaške obveznosti ali so v državni ali samoupravni službi, se pozivajo po njih uradih.
Člen 24.
0) Če priča ne pride na pismeni poziv in neiprihoda ne opraviči ali če poziva noče sprejeti ali če brez opra-vičbe odide iz kraja, kjer bi morala biti zaslišana, se sme priča s stražo privesti.
(2) Če nastopi primer iz predhodnega odstavka kakor tudi, če priča pride, toda noče brez zakonskega vzroka pričati, jo naznani preiskovalec pristojnemu policijskemu oblastvu, ki jo kaznuje po § 34. zakona o občem upravnem postopku z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali zaporom do 10 dni.
Člen 25.
j1) Dolžnosti pričanja se opraščajo:
1. oseba, ki je z okrivljencem zaročena;
2. okrivljenčev zakonski drug, tudi če zakon več ne obstoji;
3. kdor je z okrivljencem v sorodstvu po krvi v na-vzgornji ali navzdolnji premi črti, v postranski črti pa do vštetega tretjega kolena, po svaštvu pa do vštetega drugega kolena;
4. kdor je z okrivljencem v hišni zadrugi;
5. kdor je bil okrivljencu krstni boter ali komur je bil okrivljenec krstni boter ali kdor izmed njiju je otrokom drugega krstni boter, kakor tudi kdor je z okrivljencem v razmerju varuha, varovanca, skrbnika, oskrbovanca, posinovnika (pohčeriteljice), posinovljenca (po-hčerjenke), rednika in rejenca.
(*) Preiskovalec mora te osebe pred njih zaslišanjem ali čim zve za njih razmerje proti okrivljencu, poučiti, da jim ni treba pričati. Njih odgovor na to se postavi v zapisnik.
(3) Če je več okrivljenčev, pa je priča samo z enim ali z nekaterimi izmed njih v zgoraj omenjenem razmerju, sme odreči tudi proti ostalim pričevanje samo tedaj, če njene izpovedbe ni mogoče ločiti, ne da bi se dotikala priča tudi onega okrivljenca, zoper katerega ji ni treba pričati.
Člen 26.
Če priča ne biva na področju preiskovalnega oblastva, se zaprosi oddelek finančne kontrole, na čigar področju priča biva, odnosno krajevno upravno ali policijsko obla-stvo, da jo zasliši.
člen 27.
(l)	Zasliševanje priče se prione z vprašanjem za njeno ime in priimek, bivališče, poklic, leta starosti, vero-izpovedanje in njeno razmerje proti okrivljencu.
(*) Nato je priči povedati, o čem ji je treba pričati, » i« je ogoateiti n# dgllspstj izpovedati resnico, na ka-
zenskopravne posledice krivega pričevanja, in če se priča zapriseže, na svetost in pomen prisege.
(3)	Ce izpovedba priče ni jasna, ji je postaviti po trebna vprašanja, da se pojasni in dopolni to, kar je izpovedala. Ne smejo se pa postavljati vprašanja, v katerih je obseženo navodilo, kako bi bilo treba pričati.
(*) Pričo je vprašati, cdkod ji je znano ono, o čemer priča.
(5)	Po potrebi je izvršiti soočitev prič.
Člen 28.
Če priča ne umeje službenega jezika ali če je gluha ali nema, je treba postopati po členu 21. tega postopanj i.
Člen 29.
Če se zaslišujejo zalotitelji kot priče v isti stvari, je vzeti v zapisnik obširno izpovedim samo enega, izpovedbe ostalih pa se vpišejo v zapisnik samo. kolikor se s to izpovedbo ne ujemajo, odnosno kolikor jo izpremi- ‘ njajo ali dopolnjujejo.
IX.	•
Ogled.
Člen 30.
Zaradi pojasnitve stvari sme odrediti preiskovalec na predlog ali po službeni dolžnosti ogled, če treba, pozove k ogledu enega ali več izvedencev.
X.
Zapisnik
Člfen 31.
O vsakem zaslišanju kakor tudi o opravljanju ogleda mora preiskovalec sestaviti zapisnik.
Člen 32.
(’) Zapisnik mora obsezati: kraj, čas in predmet poslovanja; ime preiskovalca, zapisnikarja in ostalih oseb, ki se zaslišujejo, odnosno se udeležujejo poslovanja; vsebino zaslišanja, odnosno z ogledom najdenega stanja; svojeročne podpise vseh oseb, ki se udeležujejo poslovanja; nepismene podpisuje zapisnikar.
(5)	Če se vrši zaslišanje po tolmaču, je označiti, v katerem jeziku se je vršilo in kdo je bil tolmač.
Člen 33.
(') Zapisnik se mora pred podpisom prečitati zaslišanemu, odnosno osebam, ki sodelujejo pri poslovanju. Če obseza zapisnik več ločenih listov, podpiše zaslišana oseba vsak list, preiskovalec ga pa parafira.
(s) Če kdo noče podpisati zapisnika ali če odide, preden se zapisnik sklene, označi preiskovalec to v zapisniku in navede, zakaj se je podpis odrekel.
(-1) Če se delo ne da dokončati v enem dnevu, se vpiše vsak dan v zapisnik ono, kar se je ta dan naredilo in se Drednisno podpiše.
XI.
Postopanje z zaseženimi predmeti in stvarmi.
Člen 34.
Z zaseženimi monopoliziranimi predmeti, s stvarmi,
■ katerimi se je monopolno kaznivo, dejanje izvršilo^ in
z neupravičeno zasejanimi tobačnimi sadikami ter neupravičeno zasajenimi tobačnimi rastlinami je ravnati po § 104. zakona o državnih monopolih.
Člen 35.
Oblastva, ki zasežejo monopolne predmete in stvari, s katerimi se je izvršilo monopolno kaznivo dejanje, jih morajo izročiti pristojnemu oddelku finančne kontrole. Za carinarnice veljajo odredbe § 120. zakona o državnih monopolih.
Člen 36.
Če ni preiskovalno oblastvo popolnoma prepričano, ali so monopolizirani predmeti, ki so se zasegli, predmet monopolnega kaznivega dejanja ali ne, zaprosi za mnenje monopolne uprave. Mnenje monopolne uprave je
obvezno.
Člen 37.
Zaseženi tobak, neglede na to, v kakšnem stanju je, tobačno seme, umetne vžigalnike, kresilnike in njih rezervne dele kakor tudi kremene za njih prižiganje mora poslati oddelek finančne kontrole takoj po zasegi najbližji monopolni napravi (tobačni postaji ali tvornici tobaka), zaseženi cigaretni papir monopolni napravi, ki predeluje cigaretni papir, zasežene vžigalice pa se komisijski uničijo.
Člen 38.
(’) Zaseženo sol proda oddelek zakupniku velike prodaje, če ima založišče v kraju, kjer se je kaznivo dejanje storilo, po ceni, po kateri kupuje sol iz državnega založišča, toda po odbitku prevoznih stroškov od državnega založišča, iz katerega se zalaga, do založišča njegove prodaje na debelo.
(2) Če zakupnik v kraju, kjer se je kaznivo dejanje izvršilo, nima založišča, proda oddelek sol najbližjim pooblaščenim malim prodajalcem soli po določeni ceni in po odbitku provizije, do katere imajo pravico. Če znaša po enem kaznivem dejanju množina zasežene soli, prodane malim prodajalcem, več kot-50 kg, se nadomesti zakupniku provizija po odbitku prevoznih stroškov od državnega založišča soli, kjer se zalaga, pa do njegovega založišča za veliko prodajo, ki je kraju, kjer se je kaznivo dejanje izvršilo, najbližje.
(*) Dokaz o prodaji se priloži spisom o kaznivem dejanju.
Člen 39.
(D Zaseženi petrolej proda oddelek na javni dražbi. Najnižja prodajna cena, po odbitku stroškov za prodajo, mora obsezati znesek vseh javnih davščin. Pod to ceno se sme prodati petrolej samo s pristankom monopolne uprave.
(a) Zapisnik o javni dražbi je priložiti spisom o kaznivem dejanju.
Člen 40.
(*) Zasežene stvari, ki so bile potrebne za izvršitev monopolnega kaznivega dejanja, se prodajo na javni dražbi. Ce so te stvari zunaj prometa, se uničijo po navodilih monopolne uprave, če jih ta ne utegne uko-ristiti.
(2) Zasežene stvari, ki niso zunaj prometa, se vrnejo okrivljencu ali lastniku, če položi pred dražbo njih vrednost, ki jo določita dva cenilca — grajžna v zapisnik, ki se sestavi pri pristojnem preiskovalnem oblaatvu.
(a) Če spozna preiskovalec, da zasežene stvari po , svojem značaju ne izgube kaj svoje vrednosti in da ni ! treba napravljati stroškov za njih hrambo, ni da bi jih ■ moral prodati, dokler se ne odloči pravnomočno o kaznivem dejanju.
Člen 41.
Denar, dobljen s prodajo zaseženih monopoliziranih predmetov in stvari ali dobljen za ocenjeno vrednost stvari, in vobče denar, ki se okrivljenemu odvzame ali dobi iz kateregakoli naslova po monopolnem kaznivem dejanju, se mora takoj poslati monopolni upravi.
Člen 42.
Če stvar, s katero je bilo izvršeno monopolno kaznivo dejanje, ni svojina okrivljenca ali onega, za čigar račun se je monopolno kaznivo dejanje izvršilo, sme lastnik ali imetnik te stvari, ki dokaže, da ni vedel, da ( bo uporabljena za izvršitev monopolnega kaznivega dejanja, zahtevati, naj se mu stvar izroči, odnosno njena prodajna vrednost izloči in izroči, ko je dokazal svojino.
Člen 43.
0) Oddelki finančne kontrole in carinarnice morajo vročati monopolni upravi poročila o prijavljenih (od kritih) kaznivih dejanjih po obrazcu, ki ga ta predpiše.
(2) Po kaznivih dejanjih premale predaje tobaka, vročajo ta poročila tobačne postaje.
Člen 44.
Ko je preiskava končana, dostavi preiskovalec v dejanskem popisu: ime in priimek ovaditelja, (če je kateri), njegovo zanimanje in bivališče, če ni zahteval, naj ostane njegovo ime tajno (člen 5.); kaj se je ukrenilo z zaseženimi stvarmi, s katerimi se je monopolno kaznivo dejanje izvršilo, odnosno z denarjem, dobljenim zanje; če je okrivljenec v priporu, datum, ko je bil priprt, če pa je izpuščen v prostost, tudi še datum, ko je bil puščen v svobodo; vsoto stroškov, ki so nastali, da se uničijo tobačne sadike ali tobačne rastline, če jih ni že uničil okrivljenec, kakor tudi vse drugo, o čemer misli, da je treba posebej poudariti.
Člen 45.
Ko popolnoma dovrše preiskavo, pošljejo oddelki finančne kontrole vse spise z vsemi prilogami in s kratkim poročilom vred pristojni finančni direkciji v nadaljnje postopanje neglede na to, ali je krivec znan ali neznan.
XII.
Odločanje.
Člen 46.
(*) Za odločanje v prvi stopnji po monopolnih kaznivih dejanjih je pristojna finančna direkcija, na katere Področju se je kaznivo dejanje odkrilo (§ 121., odstavek C) m. z).
(!) Finančne direkcije odločajo o kaznivih dejanjih ** §§ 101. in 102. rakona o državnih monopolih kole-gialno, o kaznivih dejanjih iz § 103. pa edinoosebno.
(3) En uradnik finančne direkcije, diplomiran pravnik, je referent za monopolna kazniva dejanja; kolegij pa sestavljajo finančni direktor ali njegov namestnik, referent za monopolna kazniva dejanja in še en uradnik.
(') O kaznivih dejanjih iz § 103. zakona o državnih , monopolih odloča en uradnik finančne direkcije, diplo-' miran pravnik, ki je lahko tudi referent za monopolna kazniva dejanja.
Člen 47.
(‘) Ob koncu vsakega koledarskega leta odredi fi-l nančni direktor s pismeno naredbo referenta za mono-I polna kazniva dejanja in njegovega namestnika ter ostale I uradnike in njih namestnike, ki naj v prihodnjem letu '•ešujejo monopolna kazniva dejanja.
(2) Na isti način odredi enega uradnika diplomiranega pravnika in' njegovega namestnika, ki zastopa državne koristi pred upravnim sodiščem (§ 121., odstavek (s), m. z.)
Člen 4£	*
Od udeležbe pri odločanju o monopolnih !*aznivib dejanjih je izključen:
1. kdor je z okrivljenim v zakonski zvezi ali v so-1 rodstvu po krvi v navzgornji ali navzdolnji ravni črti
do kateregakoli kolena, v postranski črti do četrtega kolena, po svaštvu pa do vštetega drugega kolena, ali kdor je z okrivljenim v hišni zadrugi:
2. kdor je bil okrivljencu krstni boter ali komur je bil okrivljenec krstni boter in kdor izmed njiju je otrokom drugega krstni boter;
3. kdor je z okrivljencem v razmerju varuha, varovanca, skrbnika, oskrbovanca, posinovnika (poličeriteijice), posinovljenca (pohčerjenke), rednika in rejenca;
4. kdor je bil priča istega kaznivega dejanja ali je bil v isti kazenski stvari pooblaščenec ali je oddal izvedeniško mnenje;
5. kdor je posloval v isti kazenski stvari kot preiskovalec ali branilec.
Člen 49.
Ko prejme finančna direkcija spise o monopolnem kaznivem dejanju, se prepriča referent predhodno, ali je preiskava popolnoma dokončana; če najde, da je ne-dostatkov, ki so važni za pravilno odločbo o kaznivem dejanju, vrne spise oddelku v dopolnitev.
Člen 50.
(D Kolegij sklepa z večino glasov m se vodi o sklepih zapisnik, ki ga podpisujejo člani kolegija.
(*) Rešitve, ki se vročajo okrivljencu (§ 123. m. z.), najsi po kaznivih dejanjih, ki se odločajo kolegialno ali pa edinoosebno. podpihuje finančni direktor, odnosno njegov namestnik.
Civ-n 51.
(') Odločbe o monopolnih kaznivih dejanjih se izdajajo na osnovi preiskovalnih spisov.
(2) Pri ocenjanju dokazov je upoštevati vse činje-nice in okolnosti, ki so važne, kakor tudi zvezo, ki je med njimi.
Člen 52.
V rešitvi (odločbi, razsodbi) se morajo navesti dokazi in razlogi, iz katerih se okrivljenec oprašča ati
«
kaznuje. V poslednjem primeru se morajo navesti tudi olajšujoče in obtežujoče okolnosti, ki so se upoštevale pri izrekanju kazni (§ 111., odstavki (‘), (’) in (3), in § 113. m. z.), kakor tudi zakonske odredbe, na katere se rešitev opira. Razen tega se mora v njih označiti denarna kazen, odnosno zaporna kazen (§ 113. m. z.) ir koliko znaša zaporna kazen za primer, da se denarna kazen ne da izterjati (§ 112. m. z.), kakor tudi urad (sodišče) in rok za vložitev pravnega sredstva, taksa, določena za to pravno sredstvo, in urad, pri katerem je treba pravno sredstvo vložiti (§ 123. m. z.). Razen tega je označiti v rešitvi finančne direkcije imena oseb, ki so rešitev izdale; obrazložiti je ob kratkem vsebino monopolnega kaznivega dejanja in kako je treba ravnati z zaseženimi stvarmi, odnosno z denarjem, dobljenim zanje (člen 59. tega postopanja). Če je okrivljencu izrečena kazen, je treba označiti, katere stroške in v katerem znesku mora stroške plačati (člen 80. tega postopanja).
Člen 53.
(*•) Če je storil sadilec tobaka kaznivo dejanje iz §§ 101. in 102. zakona o državnih monopolih (izvzemši primer iz § 106., odstavka (!)), se mora v kazenski rešitvi odrediti, za kateri čas ne sme dobiti dovolitve za sajenje tobaka (odstavek 0) § 106. m. z.).
(*) Če je storil kaznivo dejanje iz §§ 101. ali 102. zakona o državnih monopolih prodajalec monopoliziranih predmetov na veliko, se mora v kazenski rešitvi odrediti, da ima kazen za posledico, da je zakupna pogodba razdrta; če pa je kaznivo dejanje iz omenjenih §§ storil mali prodajalec monopoliziranih predmetov, se mora v kazenski rešitvi odrediti, za koliko časa izgubi dovolitev za malo prodajo monopoliziranih predmetov (§ 108. m. z.).
Člen 54.
(1) če je izvršilo monopolno kaznivo dejanje več oseb, se obsodi na kazen vsak zase. Na isti način se kaznujejo tudi zasnovalci in pomagači monopolnih kaznivih dejanj.
(2) Vsi obsojenci jamčijo solidarno za plačilo izgube časa pričam in prisotnim in ostalih kazenskih stroškov (§ 109. m. z.).
Člen 55.
(') Če storilec monopolnega kaznivega dejanja ni znan, a je storjeno v hiši, odnosno v obratovalnici ali v prostorih, ki spadajo k hiši ali obratovalnici, tako da so ga utegnili storiti samo domačini, odnosno nameščenci obratovalnice, se smatra gospodar (glavar rodbine ali zadruge), odnosno lastnik obratovalnice za storilca, dokler ne dokaže nasprotnega.
(2)	Pri pravnih osebah se smatra za lastnika obratovalnice njih poslovodja (§ 110. m. z.).
Člen 56.
Pomagač, ki ovadi ostale storilce monopolnega kaznivega dejanja, preden se je odkrilo kaznivo dejanje, se oprosti vsake kazni (§ 115. m. z.).
Člen 57.
O vsaki prekršitvi monopolnih zakonov se mora odločiti s posebno rešitvijo. Samo če je storjenih več
kršitev obenem, pa so med seboj v zvezi, se odloči o njih z eno rešitvijo, toda v tem primeru nadomestilna 'zaporna kazen ne sme presezati maksimuma, določenega v odstavku (!) § 112., odnosno v § 113, m. z.
Člen 58.
Če se ugotovi, da monopolnega kaznivega dejanja ni, ali če se okrivljenec kazni oprosti ali če se iz kateregakoli razloga preiskava po kaznivem dejanju pte-kine ali če oblastvo, ki sodi, spozna, da stvar, s katero je bilo monopolno kaznivo dejanje izvršeno, za izvršite^ kaznivega dejanja ni bila neobhodno potrebna se vrne lastniku stvar ali znesek, za katerega se je prodala, odnosno položena cenilna vrednost.
Člen 59.
Če je nevarnost, da bi storilec monopolnega kaznivega dejanja obrezuspešil izterjavo zneska iz rešitve o kazni s tem, da odsvoji svojo imovino, ima finančna direkcija pravico, zavarovati izterjanje denarne kazni iz njegove imovine (§ 116 m. z.).
Člen 60.
(*) Krivčeva smrt, ki je nastopila, preden je postala razsodba pravnomočna, prekine vsako nadaljnje postopanje zoper njega.
(2) Če umre krivec, preden se je izdala rešitev o kaznivem dejanju, pripadejo zaseženi monopolizirani predmeti fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj (§ 126. m. z.).
(3) V primerih iz predhodnega odstavka ali če se ne ve, kdo je krivec, pa so zasežene stvari, s katerimi se je izvršilo monopolno kaznivo dejanje, mora ugotoviti finančna direkcija po dejanskem popisu objektivno dejanje in odločiti o zaseženih stvareh, odnosno o denarju, ki se je zanje dobil.
Člen 61.
(') O rešitvah po monopolnih kaznivih dejanjih morajo finančne direkcije in carinarnice, ko postanejo rešitve pravnomočne, obvestiti monopolno upravo, pristojni oddelek finančne kontrole in občino, kjer je obsojenec nastanjen.
(2) Ko postane rešitev izvršna, vroči finančna direkcija monopolni upravi poročilo, ali se je denarna kazen od obsojenca izterjala ali pa je nadomeščena z zaporom.
XIII.
Pravna sredstva.
Člen 62.
(>) Za odločanje po monopolnih kaznivih dejanjih v drugi stopnji na okrivljenčevo pritožbo je pristojno krajevno pristojno upravno sodišče, ki izpodbijano rešitev odobri, predrugači, razveljavi ali vrne v dopolnitev.
(2) Pritožbo na upravno sodišče je vložiti v 15 dneh po finančni direkciji, ki je izdala rešitev v prvi stopnji; pri tem v ta rok ni šteti dneva, ko se je vročila pismena rešitev. Če je poslednji dan roka dan, ko upravno sodišče ne posluje, se podaljša rdk do prvega delavnika. Pritožba, ki se preda pošti v roku kot priporočeno pismo, se smatra za vloženo v roku.
('*) Postopanje pri upravnem sodišču je ustno in javno. Na razpravo se morajo pozvati pritožilec, njegov branilec, če ga ima, in zastopnik finančne direkcije, ki je izdala rešitev. Poziv na razpravo se mora vročiti naj-kesneje 8 dni pred razpravo. Ce pravočasno pozvani ne pride, se opravi razprava tudi brez njega. Če upravno sodišče izpodbijano rešitev v celoti potrdi, postane ta pravnomočna.
(4)	Zoper razsodbo upravnega sodišča, s katero se je izpodbijana rešitev izpremenila ali razveljavila, se sine podati pritožba na državni svet v istem roku in na isti način, kakor se vlaga pritožba na upravno sodišče Državni svet pritožbo zavrne ali uvaži brez poziva strank (§ 121. m. z.).
Člen 63.
(D Ko je ocenila vprašanje o pravočasnosti pritožbe, Jo vroči finančna direkcija s spisi vred upravnemu sodišču, odnosno državnemu svetu v rešitev.
(2)	Če pritožba ni pravočasna, jo zavrne direkcija z rešitvijo, zoper katero ima okrivljenec pravico pritožbe na upravno sodišče, odnosno na državni svet. Pritožba se vlaga na način, označen v odstavku (2) predhodnega člena.
Člen 64.
Zastopnik finančne direkcije je dolžan vložiti pritožbo zoper razsodbo upravnega sodišča, če smatra, da ni v skladu z zakonskimi odredbami.
Člen 65.
Pravočasno vložena pritožba zadržuje izvršitev izpodbijane rešitve, ne preprečuje pa zavarovanja denarne kazni po isti rešitvi (člen 59. tega postopanja).
Člen 66.
Ce je obsojenih več oseb z fsto odločbo za isto kaznivo dejanje, pa se ne pritožijo vsi, ampak samo nekateri izmed okrivljencev in upravno sodišče, odnosno državni svet spozna, da odločba ne more obveljati iz razloga občega značaja, se nanaša razveljavitev odločbe na vse okrivljence, kar je v razsodbi izrečno poudariti
Člen 67.
Pismena odločba upravnega sodišča in državnega sveta se vroči prizadetim po finančni direkciji (§ 123. m. z.).
Člen 68.
Kolikor v tem postopanju ni odredb za postopanje Pri upravnih sodiščih in državnem svetu, veljajo odredbe zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
XIV,
Popravljanje očitnih pogreškov.
Člen 69.
Oblastvo, ki je izdalo rešitev, sme po službeni dolžnosti ali na predlog stranke vsak čas popraviti pismene in računske pogreške in druge očitne netočnosti v rešitvi.
XV.
^	Vročanje rešitev.
Člen 70.
(1) Rešitev se vroča okrivljencu na način, označen v odstavku (4) člena 16. tega postopanja.
(2) Če okrivljenca ni moči najti v njegovem stanovanju ali njegovi poslovalnici, da se mu vroči rešitev, ali če rešitve noče sprejeti, je postopati po odstavku (5) člena 16. tega postopanja.
(3) Če se stanovanje ali poslovalnica okrivljenca, ki mu je treba rešitev vročiti, ne da poizvedeti, je postopati po odstavku (“) člena 16. tega postopanja.
(‘) V , .imerili odstavkov (2) in (3) se smatra za dan vročitve rešitve dan, ko je predana občini, odnosno dan, ko se je rešitev prilepila na občinsko hišo. V tem primeru imajo pravico pritožbe roditelji, preostali soprog, polnoletni otroci, bratje in sestre okrivljenca, njegov zakoniti zastopnik in pooblaščenec.
Člen 71.
Če biva okrivljenec zunaj področja pristojnega obesiva, se mu vroči rešitev po oddelku finančne kontrole ali po občinskem ali policijskem oblastvu, ki je pristojno za njegovo bivališče.
XVI.
Spori o pristojnosti.
Člen 72.
0) Spore o pristojnosti preiskovalnih oblaste v na področju iste finančne direkcije rešuje finančna direkcija.
(2) Spere o pristojnosti med finančnimi direkcijami rešuje minister za finance, spere o pristojnosti med upravnimi sodišči pa rešuje državni svet (§ 122. m. z.).
XVII.
Obnova postopanja.
Člen 73.
(4) Obnova postopanja zaradi monopolnih kaznivih dejanj je dopustna po zakonu o državnem svetu in upravnih sodiščih, če se je vložila zoper rešitev finančne direkcije pritožba na upravno sodišče.
(2) Če se zoper rešitev finančne direkcije pritožba na upravno sodišče ni vložila in če od pravnomočnosti kazenske rešitve še nista minili dve leti, sme odrediti minister za finance obnovo postopanja, če se pojavijo oi-njenice, ki delajo okrivljeneevo nekrivdo verjetno. Toda tudi v tem primeru se ne da odškodnina za prestano zaporno kazen, od že izterjane denarne kazni pa se sme vrniti samo oni del, ki je vplačan v fond za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj (§ 124. m. z.).
Člen 74.
Rešitev, s katero se obnova postopanja odobri, se vroči pristojni finančni direkciji zaradi nadaljnjega postopanja.
Člen 75.
Če se je odobrila obnova postopanja z novo rešitvijo* obsojeni ne srn© bifti kaznovan strože od kazni v prejšnji rešitvi.
Člen 76.
Obnovo postopanja smejo po obsojenčevi smrti zahtevati njegovi nasledniki. Če je vložil obsojenec za svojega življenja zahtevo za obnovo postopanja, ga smejo ti nadaljevati.
Člen 77.
Z rešitvijo, s katero se odobri obnova postopanja, je razveljavljena rešitev o kazni, ostane pa v veljavi prej izvršeno izvršilno zavarovanje.
XVIII.
Stroški.
Člen 78.
č) Stroške, povzročene med postopanjem od odkritja kaznivega dejanja, pa dokler se ne dokonča, trpi okriv-ljenec, če se obsodi.
(2) Če se okrivljenec oprosti kazni ali se kazen in stroški od obsojenca nikakor ne dajo izterjati, se izplača pričam in izvedencem, ki so bili zaslišani pri upravnem sodišču, če ne bivajo v kraju, kjer je upravno sodišče, z razsodbo upravnega sodišča prisojena izguba za čas iz fonda za pobijanj© monopolnih kaznivih dejanj.
XIX.
Izvršba.
Člen 79.
(*) Pravnomočno rešitev (odločbo, razsodbo) o denarnih kaznih po monopolnih kaznivih dejanjih izvršuje oblastvo (davčno, občinsko), ki je pristojno za davčno izvršilno postopanje po krivčevem stanovališču skladno s predpisi uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.
(2)	Stroške izvršilnega (eksekutivnega) postopanja trpi krivec, izterjujejo in zaračunjajo se pa skladno z uredbo o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov (§ 127. m. z.).
Člen 80.
Finančna direkcija pošlje, ko izreče rešitev za pravnomočno, rešitev pristojnemu izvršilnemu oblastvu v overovljenem prepisu zaradi izvršbe. Na rešitvi je treba označiti dan, ko je postala pravnomočna (§ 125., odstavek (*) m. z.). To velja tudi za rešitve po kaznivih dejanjih, ki so se izdale brez okrivljenoeve zaslišbe (člen 17. tega postopanja).
Člen 81.
Ce krivec umre potem, ko je postala rešitev o kaznivem dejanju pravnomočna, se izterjajo po rešitvi dolžni zneski iz njegove zapuščine (§ 126., odstavek (3), m. z.).
Člen 82.
(*) Ce izterja izvršilno oblastvo katerokoli vsoto po rešitvi kot kazen, mora ta denar takoj poslati monopolni upravi in obenem označiti obsojenca, od katerega ga je izterjala, datum in številko rešitve o kazni in datum ter številko odredbe o izterjanju.
(2) Takso, pobrano po zakonu o taksah, prilepi izvršilno oblastvo na spis, s katerim je odredila finančna direkcija izvršitev rešitve, in jo predpisno uniči; pričam, izvedencem in prisotnim osebam, imenovanim v rešitvi, pa izplača prisojeno izgubo časa in obvesti finančno direkcijo o izvršitvi.
Člen 83.
0) Ko je denarna kazen izterjana, izvrši finančna direkcija razpored denarja, ki preostane, ko so se odbili od izterjane denarne kazni redna monopolna taksa, taksa po zakonu o taksah, kakor tudi stroški, nastali med postopanjem, tako-le: ena tretjina pripada ovaditeljem in zalotiteljem skupaj, neglede na to, ali so državni uslužbenci ali ne, ostanek pa fondu za pobijanje monopolnih kaznivih dejanj. Če je zalotitelj uslužbenec finančne kontrole, se mu odtegne od njegove zalotiteljske nagrade ena četrtina v korist fonda finančne kontrole.
('-) Razporedile vročitve postanejo pravnomočne, ko jih odobri monopolna uprava, in zoper nje ni nobenega pravnega sredstva (§ 128. m. z.).
Člen 84.
j1) če se denarna kazen po kazenski rešitvi ne da izterjati, mora odrediti finančna direkcija, ki je izdali rešitev v prvi stopnji, izvršitev kazni z zaporom. Zaporna kazen do meseca dni se prestaja redoma v zaporu pri upravnih oblastvih, preko meseca dni pa v sodnih zaporih (§ 129. m. z.).
(2) Če se denarna kazen samo deloma izterja, je odrediti zapor samo za neplačani del' denarne kazni.
Člen 85.
(‘) Finančna direkcija, ki je odločala o monopolnem kaznivem dejanju, sme dovoliti, če krivec to zasluži, da odplača znesek iz razsodbe v mesečnih obrokih, najkes-neje v treh letih od dne, ko je postala razsodba pravnomočna. Obročna odplačila za daljši čas sme dovoliti minister za finance (§ 130. m. z.).
(2) Zoper rešitev, s katero se zavrne okrivljenec od take zahteve, ni pravnega sredstva.
Člen 86.
(*) Pričetek izvršitve denarne kazni, odnosno prestajanje zaporne kazni sine finančna direkcija, ki je izdala kazensko rešitev, na krivčevo prošnjo in po obrazloženi potrebi najdalj za leto dni odložiti ali pa že začeto prestajanje kazni prekiniti. Za daljšo odložitev, odnosno prekinitev kazni je pristojen minister za finance.
(2) Če pa je krivec star in onemogel ali boluje za trajno in neozdravljivo boleznijo ali je duševno obolel in se to ugotovi s potrdilom dveh državnih zdravnikov* ga sme minister za finance oprostiti prestajanja kazni zapora za vselej ali dokler tako stanje traja (§ 131. m. z.).
(3) Zoper rešitev, s katero se obsojencu zavrne prošnja po predhodnih odstavkih, ni pravnega sredstva.
Člen 87.
Krivec, ki prestaja nadomestno zaporno kazen, sm® biti vsak čas izpuščen iz zapora, če položi znesek denarne kazni, ko se odbije za prestani zapor znesek po 50 dinarjev za vsak dan (§ 132. m. z.).
/
XX.
Pravna pomoč.
Člen 88.
(‘) Državna upravna in samoupravna oblastva morajo dajali pravno pomoč zaradi preiskovanja monopolnih kaznivih dejanj in njih reševanja (§ 133. m. z.).
(2)	Finančna oblastva, katerih dolžnost je izvrševanje odredb zakona o državnih monopolih, morajo drugo drugemu takoj dati zaprošeno pomoč in sodelovanje.
XXI.
Nadzorstvo po monopolni upravi.
Člen 89.
0)	Monopolna uprava je upravičena, vršiti nadzorstvo nad preiskovanjem in izvrševanjem rešitev po monopolnih kaznivih dejanjih (§ 134. m. z.).
(2)	Monopolna uprava vodi kontrolnik monopolnih kaznivih dejanj, izvršenih v vsej državi.
XXII.
Prehodne odredbe.
.	Člen 90.
(*) Ko dobi ta zakon moč, prestane veljati kazensko postopanje-za monopolna kazniva dejanja z dne 14. julija 1902. in vse ostale zakonske odredbe, ki so veljale za preiskovanje, sojenje in izvrševanje kazni za monopolna kazniva dejanja.
(2)	S predmeti, ki so se zatekli, je postopati po §§ 139. do 144. zakona o državnih monopolih.
C) Na monopolna kazniva dejanja, ki so pregreški, ■z.vršena izza dne 31. marca 1927., toda pred uveljavitvijo tega postopanja, se uporabljajo, če dotlej niso pravnomočno rešena, odredbe tega postopanja skladno s § 139. zakona o državnih monopolih.
XXIII.
Končne odredbe.
Člen 91.
Kolikor poedini primeri niso urejeni s tem postopanjem, se uporabljajo ustrezno odredbe zakonika o sodnem kazenskem postopanju.
Člen 92.
Izpremembe in dopolnitve tega postopanja se izvrše, d® se za to pokaže potreba, na isti način kakor se je izdalo to postopanje, dokler se ne izda za^on, ki to odredbo izprememi.
Člen 93.
To postopanje dobi obvezno moč na dan razglasitve v >Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. aprila 1932; št. 14.643.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
377.
Razpis.
Postopanje za likvidacijo potnih troskov carinskih uslužbencev, ki obremenjajo privatne osebe.*
Gospod minister za finance je izdal pod štev.
.7.920/1—931 z dne 17. marca 1932. naslednjo naredbo:
»Odslej je ob vseh obhodih carinskih uslužbencev v breme privatnih oseb, za katere povračila niso urejena s posebnimi predpisi, postopati točno po odredbah člena 23. uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev št. 84.600/1 z dne 12. decembra 1931.«**
Za izvrševanje te naredbe se daje carinskim oblast vorn naslednje navodilo:
Preden se opravi potovanje odrejenih uslužbencev, mora urad, ki uslužbence odreja, pozvati dotično privatno osebo, za katere račun se opravilo izvršuje, naj položi pri pristojni osrednji carinski blagajni, ki se mora v spisu označiti, ustrezni znesek stroškov za potovanje odrejenih uslužbencev. Obenem mora o tem obvestiti dotično osrednjo carinsko blagajno in označiti osebe, ki so za to opravilo odrejene. Znesek stroškov je ugotoviti na osnovi pri-' bavljenih podatkov po položaju odrejenih uslužbencev, petni razdalji in času, ki se prebije na potu. Radi tega mora dati oseba, ki zahteva pdhcd uslužbencev, v svoji zahtevi vse potrebne podatke; označiti kraj, kjer naj se opravilo izvrši, podatke o načinu potovanja do tega kraja in čas, potreben za opravilo posla samega.
Privatna oseba mora ob polaganju (odposlatvi) pologa odrejeni blagajni označiti, za kaj se polog daje.
Ko prejme denar, obvesti blagajna o tem takoj urad, čegar uslužbenci naj opravilo izvrše, denar pa vzame v polog na položnikovo ime.
Iz položene vsote pologa izplača osrednja carinska blagajna na osnovi predloženega proračuna stroškov odrejenim uslužbencem akontacijo na začasne priznanice.
Po izvršenem opravilu morajo odrejeni uslužbenci takoj predložiti svojemu uradu pravilen račun, sestavljen po predpisih uredbe št. 84.600/1—931, ki ga urad overovi in takoj vroči blagajni zaradi likvidacije. Blagajna' vroči prejete račune krajevni kontroli za vidiranje in izvrši po dobljenem vizu izplačilo in obračun z vložilci računa.
Če v pologu ni zadosti denarja za izplačilo vidiranih računov, zahteva blagajna takoj od položnika, naj položi še ostanek vsote, potrebne za izplačilo računov; ob tej priložnosti ga obvesti, koliko znašajo vidirani računi. Če ostane v pologu po izvršenem izplačilu vidiranih računov kaka vsota, vrne blagajna polažniku ostanek obenem z naznanilom, koliko so znašali izplačani računi.	>
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 21. marca 1932.; št. 8513/IV.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
25.	marca 1932., št. 69/XXVIII/194.
** »Službeni lisk št. 46/4 iz 1. 1932,
378.
Dopolnilna izjava
Japonske ob ratifikaciji konvencije o avtorski pravici.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z noto št. B-8-1 z dne 21. marca 1
1932.,	da je javilo japonsko poslaništvo v Bernu fede-ralnemu svetu v zvezi z že prej izvršeno ratifikacijo bernske konvencije za zaščito literarnih in umetniških del, revidirane v Rimu dne 2. junija 1928., in storjenimi pridržki naslednje:
>1. Na osnovi člena 26.,- prvega odstavka bernske konvencije se uporablja omenjena konvencija od dne njene uveljavitve v Japonski, t. j. od dne 1. avgusta 1931 tudi na sledeče teritorije: Korejo, Formoso, Južni Sa-haiiin Ln teritorij Kvantung.
2.	Soglasno z odredbami Siena 23., četrtega odstavka bernske konvencije sraitra Japonska, da bo od 1. 1932. dalje uvrščena namesto v drugega v prvi razred držav Unije, glede svojega deleža pri stroških mednarodnega biroja.«
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 30. marca 1932.; Pov. br. 5103.
Banove uredbe.
379.
Razglas.
Mestna občina Maribor bo pobirala na podlagi odo-brenja ministrstva financ v Beogradu z dne 11. marca 1932, br. 14945, -v proračunskem letu 1932. naslednje občinske doklade, občinske pristojbine in samostojne občinske davščine:
A.	Za mestni zaklad.
Občinske doklade:
1. 45% občinska doklada na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek in rentnino.
Občinske pristojbine:
2. Občinske takse na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 19. decembra 1929 in rešen ja ministrstva financ z dne 11. marca 1930, H. Br. 6701/1, kakor leta 1931.
3. Komisijske pristojbine za gradbene, obrtne in zdravstveno-higienske komisije na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 19. decembra 1929 in rešenja ministrstva financ z dne 11. marca 1930, H.Br. 6701/1, z izpremembo, da se plača za vsakega člana komisije Din 50-—, za zapisnikarja Din 30-—.
4. Tržnina na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 14. marca 1929 in rešenja ministrstva financ z dne 28. marca 1929, D. R. Br. 49499, kakor leta 1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
6.	aprila Mg* št,
5. Sejmiščna pristojbina na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 15. decembra 1922 ter rešenja ministrstva trgovine in industrije, odd. v Ljubljani, z dne
10.	julija 1923, kakor leta 1931.
6. Plovnina na podstavi sklepa mestnega občinskega ! sveta z dne 20. decembra 1922 ter rešenja ministrstva ; trgovine in industrije, odd. v Ljubljani, z dne 24. aprila
1923, kakor leta 1931.
7. Tehtarina na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 24. septembra 1920 ter rešenja ministrstva trgovine in industrije, odd. v Ljubljani, z dne 26. oktobra 1920, kakor leta 1931.
8. Opominarina in rubež na podstavi uredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 16. oktobra 1925, kakor leta 1931.
9. Zamudne obresti na podstavi uredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 16. oktobra 1925, kakor leta 1931.
10. Dražbeni odstotek na podstavi uredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 16. oktobra 1925, kakor leta 1931.
Samostojne občinske davščine:
11. Davščina na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi v smislu zakona z dne 31. marca 1905, dež. zak. štev. 95, z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 19. decembra 1929, oziroma z dne 27. marca 1930 in po rešenju ministrstva financ z dne 11. marca 1930,
H.Br. 6701/1, kakor leta 1931.
12. Davščina na vino po 150 para na liter in vinski mošt po 100 para na liter. Prizna se 1‘5% kalo.
13. Davščina na pivo po 100 para na liter, kakor leta 1931.
14. Davščina na žgane pijače, likerje in špirit p°
Din 20'— od hektoliterske stopnje alkohola.
15. Davščina na šampanjec po Din 25’— od steklenice, kakor leta 1931.
Opomba: Pri davščinah pod 12., 13., 14. in 15. nastane davčna obveznost s trenutkom, ko se alkoholna pijača pripravi za kcnsum, na pr. ko se postavi v prodajalni lokal, oziroma v točilno klet. Zavezane stranke morajo za konsum pripravljeno alkoholno pijačo brez uradnega poziva takoj prijaviti in poravnati odpadajočo davščino. Pri utajitvi davščine se stranka brez kazenskega postopka kaznuje z globo v iznosu 500% predpisane davščine.
16. Gostaščina, in sicer 13% ter kanalščina, in sicer 6% od kosmatega najemninskega donosa, oziroma na' . jemninske vrednosti hiš, kakor leta 1931.
Pri poslopjih, ki ne plačujejo gostaščine, se odmeri kanalščina s 50 para letno od vsakega m2 zazidane ploskve, pomnožene s številom nadstropij. V ostalem veljajo določila naredbe bivše celokupne dež. vlade za Slovenije £ dne 15. septembra 1919, štev. 693.
17. Davščina od prirastka na vrednost nepremičnin po naredbi bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 31. marca 1923, Ur. 1. št. 158/36, kakor leta 1981-
18 12% enotni veselični davek na vsako vstopni00 po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20. februarja 1922, Ur. 1. štev. 44/18. Kino-podjetja plačajo 8% od vsake vstopnice.
19.	Davščina na pse v smislu razpisa bivšega p**" krajinskega namestnika 2“ Slovenijo z dne 31. marca 1923 in razpisa bivšega velikega župana mariborske obla* sti z dne 6. julija 1926. Za vsakega psa se plača davščin2 Din 200;—. Pgi čpggji nisu izgaati.
B. Za gradbeni sklad.
20. Uvoznina (prej davščina na blagovni promet) na podlagi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 3. oktobra 1930 in rešenja ministrstva financ z dne 17. novembra 1930, D. R. Br. 55799. Drugi odstavek § 4. se glasi: >Za plačilo davščine jamči prejemnik blaga, pa tudi lasit-hik in voznik z blagom in eventualno priprego.«
21. Davščina na vozila po naredbi celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. maja 1921, Ur. 1. štev. 188/71, z izpremembami po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. maja 1922, Ur. 1. št. 165/59, m z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 19. decembra 1929 ter po rešenju ministrstva financ z dne 11. marca 1930, H. Br. 6701/1, »Služb, list«: št. 213/45, kakor leta 1931.
C. Za mestni vodovod.
22. Vodarina, in sicer 4% od kosmatega najemninskega donosa, oziroma najemninske vrednosti hiš, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih po Din 1-—, večja poraba vode pa po Din 2-— za m3. Pri okoliških občinah znaša vodarina 12% od kosmatega najemninskega donosa, oziroma najemninske vrednosti hiš, dovoljena poraba vode se za-lačuni po Din 2•—, večja poraba vode pa po Din 3'— 23 m3, kakor leta 1931.
Pri poslopjih, ki ne plačujejo gostaščine, se zaračuna dejanska poraba vode, in sicer po tarifi za večjo porabo vode.
v, 23. Vodomerščina na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 30. marca 1928 in rešenja ministrstva financ z dne 17. maja 1928, D. R. Br. 55996, kakor mta 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932.
II. No. 1136/5.
Ban: dr. Marušič S. r.
380.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
H- No. 31.523/1.
Objava.
Občina Bukovec, v srezu Maribor, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino od 100 1 vina 50 Din.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932,
•	,	.	■	jf	->'
II. No. 9035/1.
Objava.
Občina Draga, v srezu Litija, bo pobirala od 'dneva razglasitve v »Službenem listiu x letu 1932. naslednje
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din 50-—,
c)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja	likerja,
ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
II. No. 11.191/1
Objava.
Občina Leše, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	125’—,
b) od	100	1	piva	Din	25*—,
c)	od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 8'—,
č) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50‘—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani
dne 29. aprila 1932.
II. No. 1722/1.
Objava.
Občina Lobnica, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od oneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1 vina Din 50'—,
b)	od	100	1 vinskega mošta	Din 50’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske-banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
II. No. 9034/1.
Objava.
Občina Lukovica, v srezu Kamnik, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 50-—-,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. aprila 1932.
II. No. 8676/1.
Objava.
Občina Markišavci, v srezu Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v ietu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 30'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din SO1—,
c) od 100 1 piva Din 30-—.
Kraljevska bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932,
II. No. 6624/1. •
Objava.
Občina Pišece, v srezu Brežice, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« X letu 1932. naslednje
trošarina; ^
a) od 100 1 vina Din 70-—,
b) od 100 1 piva Din 50-—,
c) od til stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
d) od goveda pod 1 letom Din 15—,
e) od	prašičev Din 15—,
f) od	drobnice Din 15-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. maja 1932.
II. No. 6355/1.
Objava.
Občina Radohova vas, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 50-—,
b) od	100 1 vinskega mošta	Din	50'—,
c) od	100 1 piva Din 50-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. maja 1932.
II. No. 1668/2.
Objava.
Občina SIcmi, v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina po Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932.
II. No. 9036/1.
Objava.
Občina Smlednik, v srezu Kranj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150'—,
b) od 100 1 piva Din 50’—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
II. No. 30473/1
Objava.
Občina Svečina, v srezu Maribor, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. maja 1932.
II. No. 138/2.
Objava.
Občina Sv. Andraž v Sl. gor., v srezu Ptuj, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem Listu« y letu 1932. naslednje	občinske	trošarine:
a) od	100	1	vina Din	75'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din 20—,
c) od	100	1	piva Din	30'—,
č) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
e) od prašičev Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. maja 1932.
II. No. 6503/1.
Objava.
Občina Šmartno ped Šmarno goro, v srezu Ljubijana-okolica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 150'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 50'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 25-—.
!) od prašičev Din 25'—,
g) od drobnice Din 25’—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—•
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
U. No. 8476/1.
Objava.
Občina Zagorica, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino od špirita, žganja, ruma, likerja in konjaka po Din 5-— od lil stopnje alkohola.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
II. No. 296/1.
Objava.
Občina Zg. Jakobski dol, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine;
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. maja 1932.
II. No. 2968/1.
Objava.
Občina Žetale, v srezu Šmarje, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1982. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70’—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
c) od	goveda nad 1	letom	Din	20’—,
č) od	goveda pod 1	letom	Din	lir—,
d) od	prašičev Din	10'—,
e) od	drobnice Din	5’—,
1)	od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—-Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. aprila 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; ffukerpfl »MetkPZ« x Ljubljani; njen predstavnik; gtmar ,Uick41ek v Ljubljani.
SUIŽBEII LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 37. kosu letnika III. z dne 11. maja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 10094/2.	1657
Uradni razpust društva.
Pevsko društvo >Jekleni zvok« v Gu-štanju je razpuščeno v smislu § 11- zakona o društvih, shodih in posvetih, »Službeni list« z dne 3. oktobra 1931. štev. 403/60, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delokroga.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. aprila 1932.
VIII.	No. 2693/53.	1658
Razglas.
Reflektanti na dovolilo za redno prevažanje oseb z avtobusi na progah Rakek—Gorenje jezero—Stari trg in Rakek—Bloška polica—Stari trg se vabijo, da vlože zadevno prošnjo, in sicer za Vsako progo posebej, do 15. maja 1982.
Prošnjo, ki mora biti opremljena v smislu § 95. obrtnega zakona in s prilogami vred predpisno kolkovana, je nasloviti na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani in vložiti pri sreskem načelstvu v Rogatcu.
Opozarja se, da se bodo upoštevali le taki prosilci, ki nudijo tako v moralnem, kakor v gmotnem pogledu zadostno jamstvo za redno izvrševanje obrta, zaradi česar je treba tudi to poslednjo okolnost izkazati.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 30. aprila 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
T III 36/32—2.	1606—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Novačana Antona, posestnika v Trnovljah, se uvede postopanje Za. amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter njih imetnik poziivlje, da uveljavi tekom enega leta svoje pravice, sicer bi Se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna vloga Ljudske posojilnice v Celju st. 1323/6535 na ime Mica Plahutnik v ^rednosti Din 2d.693-98.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 28. aprila 1932.
Hc
f VIII 64/32—1.	1652
Razglasitev preklica.
., S sklepom okrajnega sodišča v Ljub-‘fcmd z dne 13. februarja 1932., opr. št. k VIII 67/31—6, je bil Čolnar Valentin, Cestnik na Ježici št, 17, zaradi pijanče-
vanja in zapravljivosti omejeno preklican. Za pomočnika je bil postavljen Jakopič Anton, posestnik, Ježica št. 73. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddel. VIII., dne 18. aprila 1932.
*
L 3/31-5.	1661
Oklic.
S sklepi podpisanega sodišča so bili prekiicani: a) Omejeno.
1. Plevnik Marija, dekla v Koretnem št. 1, radi slaboumnosti; L 3/31—4, z dne 1. aprila 1931. Pomočnik: Turk Ivan, pos. v Lešju št. 1.
2. Kopriva Franc in Alojzija, pos. v Dolu pri Šmarju št. 33, radi slaboumnosti; L 5/31—8, z dne 20. aprila 1931. Pomočnik: Manček Janez, posest, pri Sv. Tomažu št. 35.
3. Žlender Anton, pos. na Rudenci št. 27, radi zapravljivosti; L 12/30—12, z dne 1. junija 1931. Pomočnica: Žlender Ana, pos. na Rudenci št. 27 (Loka p. Ž.).
4. šuc Marija, zasebnica v Polžan-ski vesi šlev. 12, radi slaboumnosti; L 9/31—5, z dne 28. aprila 1931. Pomočnik: Mlakar Janez, pos. v Polžan-ski vesi št. 12.
5. Brantuša Matilda, pos. hčer na Spod. Tinskem št. 15, radi slaboumnosti; L 7/31—6, z dne 21. septembra 1931. Pomočnik: Tojnko Franc, posestnik na
' Sp. Tinskem št. 11.
6. Kristan Ivan, pos. sin na Ponikvi ob j. ž. št. 44, radi slaboumnosti; L 12/31—5, z dne 2. marca 1932. Pomočnik: Kristan Anton, pos. na Ponikvi
j ob j. ž. št. 44.
b)	Popolnoma.
7. Šturbej Štefanija, delavka iz Žus-ma, radi slaboumnosti; L 4/30—7, z dne 16. septembra 1930. Skrbnik: Drobne Franc, pos. v Dobrini št. 63.
8. Veber Alojz, pos. sin v Dolgi gori štev. 22, racij slaboumnosti; L 6/31—7, z dne 8. junija 1931. Skrbnik: Kovač Ivan, pos. v Dolgi gori št. 26.
9. Pušnik Jožef, pos. sin v Št. Vidu ob Sotli štev. 17, radi slaboumnosti; L 7/30—6, z dne 16. junija 1931. Skrbnik: Pušnik Ivan, pos. v Št. Vidu ob Sotli št. 17.
10. Šramel Marija, rudarjeva žena iz Folrnsdorfa, radi slaboumnosti; L 4/ 31—11, z dne 17. junija 1931. Skrbnik: Šramel Alojz, rudar v Fohnsdorfu, Antoni Nr. 1.
11. Mahajnc Terezija, žena pekovskega pomočnika v Lašah št. 2, radi umo-bolnosti; L 8/31—9, z dne 24. septembra 1931. Skrbnik: Mahajnc Henrik, pos. v Lašah št. 2.
12. Jager Marija, posestnikova hči v Brunki vesi št. 38, radi slaboumnosti; L 14/31—5, z dne 22. marca 1932. Skrbnik: Jager Jožef, pos. v Brunki vesi štev. 38.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah,
odd. I., dne 3. maja 1932.
C 400/32.	1666
Oklic.
Tožeča stranka Kuzma Štefan, pos., Puževci 43, je vložila proti toženi stranki Hiizmu Ludviku, Puževci 43, radi izbrisa vkupne zastavne pravice k opr. št. C 400/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 10. junija 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Savelj Aleksander, pos. v Puževcih, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 5. maja 1932.
H*
C 449/32.	1665
Oklic.
Tožeča stranka Heklič Štefan, trg. v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Miholiču Janezu in Etelki, Andrejci 40, radi 1632 Din in opravičbe predznambe zastavne pravice k opr. št. C 449/32 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 12. julija 1932. ob 10. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23. razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Zonik Jožef, pos. v Selu 43, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II.,
dne 3. maja 1932.
A 28/32-8	1651—3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Zemljič Jakob, prevžitkar v Ščavnici št. 14, je dne 13. januarja 1932 umrl. Poslednja volja se ie našla. Le-tam je navedeno, da se mora po plačilu pogrebnih stroškov in po nabavi nagrobnega spomenika od zneska Din 5053 ostanek razdeliti med postavne dediče. Kot take je upoštevati poleg drugih tudi Zemljiča Otona in Amalijo. Le-ta, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivijeta, da se tekom enega leta od danes naprej zglasita pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Zemljičem Petrom, posestnikom v Backovi št. 14, ki je bil postavljen za skrbnika odsotnima Zemljiča Otonu in Amaliji. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 2. maja 1932.
E 23/32—14	1650
Sklep.
V izvršilni stvari Posojilnice v Logatcu, r. z. z o. z. zoper Skvarčo Antona iz Rovt se po § 200., št. 3, izvršilnega
reda ustavlja dražbeno postopanje glede nepremičnin: vi. št. 293, k. o. Rovte, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom z dne 18. januarja 1932, opr. št. E 23/32—2.
Za zgoraj označeno izvršljivo terjatev se ne sme dovoliti nova dražba, dokler ne poteče od te ustavitve pol leta. Okrajno-sodišče v Logatcu, odd. II., dne 5. maja 1932.
E 1134/31-11.	1668
Dražbeni oklic.
Dne 23. maja 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Stara žaga, vi. št. 22 in 475. Cenilna vrednost: Din 14.319-50. Najmanjši ponudek: Din 9546-18. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 6. maja 1932.
H*
E 168/31-18'	1649
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1932 dopoldne ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bezovica, vi. št 14, Marija Dobje vi. štev. 147.
Cenilna vrednost: 1. Din 304.139-50, 2. Din 10.150-75.
Vrednost pritikline: Din 11.200-—. Najmanjši ponudek: Din 213.000'—. Če bi se ne prodalo celo posestvo, se bodo odprodali deli, in sicer: pare. št. 223—230 za najmanjši ponudek 50.000-— Din, pare. št. 375, 376 za najmanjši ponudek Din 15.000-—, pare. št. 264, 266 za najmanjši ponudek Din 5000-— in vi. št. 147, k. o. Marija Dobje, za najmanjši ponudek Din 8000-—. -Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 8. aprila 1932
*
E 775/31—17.	1662
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga: Pekel, vi. št. 204, obstoječih iz hiše in zemljiških parcel. Cenilna vrednost: Din 26.287-—. Najmanjši ponudek: Din 17.524-68. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri druž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici,
dne 25. aprila 1932,
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
595. Sedež: Celje.
Dan vpisa: 4. maja 1932.
Besedilo: Celjska auto- in strojna delavnica v Celju, družba z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. aprila 1932. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Haselbach Štefan, auto-monter v Celju, ki podpisuje likvidacijsko firmo.
Likvidacijska firma: Celjska auto- in strojna delavnica v Celju, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, odd. I., dne 4. maja 1932.
Firm. 173/32. — Rg. CI 87/19.
*
596. Sedež: Črnomelj.
Dan vpisa: 30. aprila 1932.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Izbrišeta se člana predstojništva te podružnice Julij Mazelle in Pero Koren. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. aprila 1932.
Firm. 55/32. — Reg. B I 20/5.
*
597. Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 7. maja 1932.
Besedilo: »Semperit«, jugoslovenske tvornice gumijevih izdelkov, družba z omejeno zavezo.
Kolektivna prokura za centralo v Kranju se je podelila obratovodji družbe v Kranju Papežu Otonu.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. maja 1932.
Firm. 431. — Rg. C I 114/29.
*
598. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 23. aprila 1932.
Besedilo: Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Vpišejo se upravni svetniki Olup Josip iz Ljubljane, dr. Ravnihar Vladimir, advokat v Ljubljani, dr. Skoberne Jurij, advokat v Celju, Ribnikar Adolf, novinar v Ljubljani, izbrišejo pa se kot upravni svetniki Lavrenčič Josip, Sonda Mihajlo, Gassner Andrev, Noot Karol, ing. Zupančič Fran.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1932. (Firm. 384 — Rg B I 136/18.)
*
599. Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 30. aprila 1932.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Izbriše se prokura upokojenega dirigenta podružnice Vilka Oražma.
Vpiše se prokura začr - ra vodje 'O podružnice Josipa Lavriča.
Okrožno kot trg. sodišč«' v Novem mestu, odd. II., dne 30. aprila 1932. Firm. 54/32. — Reg. B I 34/4.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
600. Sedež: Spodnji Log.
Dan vpisa: 30. aprila 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v
Spodnjem Logu, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Ruppo Jožef, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Herbst Jožef, posestnik v Spodnjem Logu št. 11.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. aprila 1932.
Firm. 56/32. — Zadr. II 26/11-
❖
601. Sedež: Št. Rupert na Dolenjskem. Dan vpisa: 30. aprila 1932.
Besedilo: Kmečka posojilnica in hranilnica v Št. Rupertu na Dolenjskem, r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni član Kolenc Anton, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Prah Andrej, posestnik in župan v Št. Rupertu št. 39.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. aprila 1932. Firm. 49/32. — Zadr. II 48/14.
Konkurzni razglas!
S 11/32—1	1659
602.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zapuščine po dne 15. I. 1932. umrlem Simonič Stanislavu v Mihalovoih št. 5.
Konkurzni sodnik: Dr. Košen Janko, starešina okrajnega sodišča v Ormožu.
Upravitelj mase:	Križan Albert,
oskrbnik v Cerovcu, p. Ivanjkovci.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, dne 14. maja 1932 ob 9. uri. , Oglasitveni rok do 10. junija 1932 pr* okrajnem sodišču v Ormožu.
Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 11. junija 1932. ob
9.	uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 3. maja 1932.
:£•
Sa 39/32—2	1663
603.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja 0 imovini dolžnika Kšela Bogoljuba, trgovca v Slivnici št. 12.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: Fabjan Antoo, davonii upravitelj v pok. v Mariboru. .
Narok za sklepanje poravnave prl imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 13* , junija 1932 ob 9. uri.
Ruk za oglasitev do 8. junija 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 6. maja 1932.
»j*
Sa 26/31—85.	1633
601.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini tvrdke Slossla Maksa, trgovca z usnjem v Celju, registrbvane pod firmo Rg A I 71, je končano s Poravnavo.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. maja 1932.
Sa 5/32—7	‘	1664
605
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Kiraly Alojzijo, modist-ko v Murski Soboti, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 14. marca 1932 pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnica upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 40 odstotno kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 4 trbmeseč-'nih obrokih, od kojih zapade prvi obrok 3 mesece po dnevu sklenjene poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 28. aprila 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. R. U. 499/25—10.	1672
Razglas o razgrnitvi načrta.
o nadrobni razdelbi skupnih zemljišč posestnikov iz Bohinjske Srednje vasi in iz Bohinjske Češnjice, Studora in Polja.
Načrt o nadrobni razdelbi skupnih Zemljišč, t. s. parcele štev. 334, ki je vpisana pod vložno štev. 42 in 250 k. o. Boh. Češnjica, štev. 3:38/1 in 339, vpisana pod vložno štev. 45 k. o. Boh. Češnjica, bo na podstavi § 96. zakona z dne
26.	oktobra 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 11. maja 1932. do vštetega dne 24. maja 1932. v občinskem uradu Bohinjska Srednja vas razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Ob mejite v zemljišča s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 11. maja 1932. v času od i3. do 14. ure v občinski pisarni v Bohinjski Srednji vasi.
To se daje splošno na manje s pozi-vom, da morejo neposredno kakor tudi Posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prve-Sa dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne
H.	maja 1932 do dne 9. junija 1932. Pri podpisanem komisarju za agrarne °Peractje v Ljubljani vložiti pismeno' ali dati ustno na zapisnik.
,V Ljubljani, dne 2. maja 1932.
Komisar za agrarne operacije: I. Pokorn 1. r,
No. 499/4.	1669—2—1
Oklic.
Tvrdka >Vulkan« (Semperit) iz Kranja je postavila in prosi za uporabno odobritev teh-le naprav:
Nove kotlarne in novega tovarniškega dimnika, dalje za stavbno in uporabno odobritev shrambe za premog, skladišča in kondenznega kotla za zbiranje porabljene gorke vode.
To dajem v smislu § 105. zakona o obrtih na znanje in razpisujem komisi-onalno razpravo na mestu samem na dan '25. maja 1932. ob 9. uri.
Komisija se snide na mestu samem. Komisionalna razprava se bo izvedla v smislu določb zakona o obrtih IV. poglavje in gradbenega zakona. Interesenti morejo pregledati do dneva razprave načrte na sreskem načelstvu, soba št. 1 ter podati morebitne ugovore pismeno do dne razprave ali ustno pri razpravi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, ako ne bo javnih ovir.
Predmet razprave bo: 1. ugotovitev, ali je zadoščeno pogojem in zahtevam tukajšnjih odločb z dne 28. decembra
1930.,	št. 24371, 9. februarja 1931. št. 1020/2, glede odobritve za postavitev nove kotlarne in novega tovarniškega dimnika ter gornje delavnice, tako da se more izdati uporabna odobritev; 2. ali se more izdati odobritev za postavitev in uporabo ostalih tu omenjenih naprav.
Sresko načelstvo v Kranju, dne 6. maja 1932.
*
Štev. 840.	1646	3—2
Razpis dobave.
Na podlagi čl. 59., 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. julija do 30. septembra 1932. za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu pismena ofertalna licitacija za nabavo naslednjih živilskih potrebščin:
1. mesa in i#esnih izdelkov ter slanine,
2. moke in m lev sk ih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega in kolonialnega blaga,
5. mleka in mlevskih izdelkov. Licitacija se bo vršila v sredo, dne
8.	junija 1932., ob 11. uri dopoldne, v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: >Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika
I.	N.«, morajo dospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke. dražbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi oD-vezati, da v polni meri pristaja na draž-bene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri zavodni blagajni. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o založeni kavciji, plačanih davkih in dražiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno za dobavno dobo od 1. julija do 30. septembra 1932.
V Ljubljani, dne 3. maja 1932.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani.
*
Št. 1509/32.	1630—3—2
Razpis zdravniške službe.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje na podlagi »Pravilnika za opravljanje zdravniške službe pri bratovskih skladnicah« (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 248—40 ex 1930) službo pogodbenega zdravnika pri krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu.
V zdravnikov okoliš spadajo politične občine: Senovo, Rajhenbi rg, Veliki kamen, Mrona sela, Gorica, Blanca, Sto-lovnik, Armeško in Videm. Zavarovanih članov je 157 in približno 500 rodbinskih svojcev.
Prejemki zdravnika so pavšalirani z Din 2300 mesečno in trinajsto plačo br -z vsakega drugega honorarja; v naravi dobi stanovanje v hiši bratovske skhd-nice, razsvetljavo in 10 ton premoga (kockovca) letno.
Zdravnik bratovske skladnice mora:
1. biti državljan kraljevine Jugoslavije;
2. govoriti in pisati srbsko-lirvatsko-slovenski jezik;
3. biti doktor vsega zdravilstva in imeti diplomo fakultete kraljevine Jugoslavije ali diplomo tuje fakultete, no-strificirano na kateri izmed domačih medicinskih fakultet, ali je že dosegel to pravico;
4. med temi zdravniki se sprejme v prvi vrsti zdravnik z dokazanimi sposobnostmi za malo in srednjo kirurgijo, kakor tudi za porode z ginekologijo;
5. odslužiti po zakonu predpisani bol-nični staž, imeti pravico privatne prakse in biti vpisan v imenik zdravniške zbornice;
6. biti telesno in duševno zdrav;
7. imeti uravnano vojno obvezo in pri sprejemu v službo ne sme biti starejši od 45 let;
8. imeti pravico do ekspedicije zdravil s predpisano lekarniško prakso.
Natančnejše informacije se dobe pri krajevni bratovski skladnici v Rajlien-burgu (Senovem).
Nastop službe 1. junija 1932. Lastnoročno pisane ponudbe sprejema krajema bratovska skladnica v Rajhenburgu do 20. maja 1932.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani,
dne 4. maja 1932.
*
Štev. 3587/11.	1655
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 17. maja 1932. ob 11. uri dobavo
3.000 kg bencina 725/30.
Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 2. maja 1932.
*
Popravek.
V prilogi k »Službenemu listu« št. 36 z dne 7. maja 1932 se mora pri razpisu službe zdravnika glavne bratovske skladnice v Ljubljani (str. 239.) pravilno glasiti: Nastop službe: 1. julija 1932 (ne 1. junija 1932).
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. «70
Stanje 30. aprila 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.984,449.509*70 (—j-14,'708.119* ) Devize, ki niso v podlogi 83,107.526*28 (-j- 276.594*89) Kovani no-	.	_
vec v niklu 46,948.463*— (-j- 574.698* ) Demonetizi-
rano srebro 33,907.917*55 Posojila . . 2.248,002.747*99 (—j—55,808.556*35) Vrednostni
papirji . .	27,420.000*—
Prejšnji predujmi državi 1.803,824.495*31 (-}-	567.492*50)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	500,000.000*—
Vrednosti re-
zervn. fonda 79,303.892*10 Vrednosti ostalih fondov ...	2,937.312*23
Nepremičnine ... .	150,325.886*57	(+ 1,074.846*40)
Razna aktiva 48.445.031*77 (-i- 1,196 512*39)
7.008,672.782*50 Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000*.—
Rezervni
fond . . .	86,838.169*70
Ostali fondi 4,428.829*28 Novčanice v obtoku . . 5.042,579.900*— (-f193,026.365* -) Obveze na
pokaz . . 355,219.460*29 (-170,498.218*05) Obveze z rokom . . . 1.247,374.831*31 (-f 45,621.285*41) Raznapasiva 92.231.591*92 (-j- 6,057.287*17)
7.008,672.782*50
Obtok in obveze . . . 52597,799.360*29 Celotno kritje . . . 36*76°/»
Kritje v zlatu . . . 32*66°/»
Obrestna mera:
po eskomptu	,..»•••»» m%
po tombardu •••••*■«» 9%
Razne objave
1656
Vabilo na XI. redni občni zbor delničarjev tvrdke „Slograd”, slovenska gradbena in industrijska d. d. v Ljubljani,
ki bo dne 25. maja 1932. ob 12. uri (ob dvanajstih) v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št 15.
D nevni red:
1. Poslovno poročilo upravnega sveta za leto 1931.
2. Predložitev bilance za leto 1931.
3. Poročila nadzorstvenega sveta.
4. Sklepanj© o absol utori ju upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
а. Sklepanje o uporabi čistega dobička
б. Dopolnilna volitev v upravni svet.
7. Slučajnosti.
Iz § 16. družbenih pravil: Na občnem zboru daje vsakih 20 delnic pravico do enega glasu.
Zaradi glasovanja morajo položili delničarji najmanj 6 dni pred občnim zborom svoje delnice pri družbeni blagajni.
V Ljubljani, dne 7. maja 1932.
Upravni svet.
&
1654
Objava.
Izgubil sem izpričevalo 4. razreda deške meščanske šole na Prulah v Ljubljani iz šolskega leta 1930/31. in ga proglašam za neveljavno.
Ljubljana, dne 6. maja 1932.
Drčar Ernest s. r.
❖
1671
Objava.
Korent Franc, krojač v Podgorju pri •Uovenjgradcu, sem izgubil dne 31. marca 1931 orožni list z dne 4. decembra . 1928., št. 6296/95, izdan od sreskega j načelstva v Slovenjgradcu, glaseč se na moje ime za nošenje 1 samokresa.
Proglašam ga s tem za neveljavnega.
Podgorje, dne 20. aprila 1932.
Franc Korent s. r., krojaški mojster.
Aktiva.
ELEKTRARNA
Škofja Loka In okolica d. d. v Škofji Loki
Bilanca z dne 31. decembra 1931.
1667
Pasiva.
1	Din		Din
1. Centrala	356.914*-	1. Delniška glavnica , .	1,250.000*—
2. Stroji			520.821*—	2. Rezervni sklad		91.963*83
3. Omrežje .........	391.188*—	3. Upniki		753.420*79
4. Transforniato/rii ....	217.980*—	4. Dividenda nedvignjena	583*-
5. Števci		 	 . . .	108.660*—	/	
6. Orodje		 .	11.080*—	/	
7. Pisarniška oprava . .	7.320*—	/	
8. Blago .........,	« 39.004*—	/	
9. Olje		5.925*—	/	
10. Maža		■ t 4.000*—	/	
*11. Dolžniki		367.824*99	/	
12. Rlagajna		4.624*48	f	
13. Izguba .........	60.626*15	/	
	2.095.967*62 |		2.095.967*62
j...... Izguba.	Račun izgnbi	e in dobička	Dobiček.
•	Din i		Din
Obratovalni stroški ....	404.400*83 |	Nerazdeljen dobiček . . .	327*71
Obresti 		43.150*46	Razni dohodki 		577.366*24
Davki		59.851*90	Izguba v letu 1931. ....	60.626*15
Upravni Stroški		21.194*50		
Inventarni odpisi		109.716*41 |		
> . : * - t *	338.320*10 |	■	638.320*10
1 j,t j ’			 "		
V Škofji Loki, dne 31. d* cembra 1931.
Upravni svet.
Pregledali, s knjigami in prilogami primerjali, ter v redu našli.
Nadzorni svet.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska In zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani- njen predstavnik; 0. Michfilek v Ljubljani