SLOVENSKI ""■»¡«aüauyí.; i—^a?„mwnlliU i«.» «TW'i fi'mimi CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 5 DE AGOSTO (AVGUSTA) DE 1938 Núm. (Štev.) 82 »BBMBgaasEa kKrH XKSVojna med Rusijo In Japonsko K MIRU V EVROPI V Solunu na Grškem so podpisali Prijateljsko pogodbo med Bolgarijo I in Balkansko zvézo, ki jo tvorijo: Jugoslavija, Turčija in Grčija in sedaj seveda tudi Bolgarija. S tem je storjen nadaljni korak balkanske zveze, ki jo je bil zamislil j že pokojni kralj Aleksander ter je j istem stremela tudi sedanja Sto-jadinoviceva vlada in končno dosegla v zunanji politiki nov zaželjeni uspeh. Tudi za Bolgarijo samo je ta korak velikega pomena, kajti s tem je stopila vojaško in gospodarsko v krog svobodnih držav ter je razrešena pogodbe podpisane v Neuilliyu Po kateri ni smela imeti več kot i 20.000 redne vojske, 10.000 žandar- j jev in 3.000 policije. V zbor držav Male antante, ali Balkanske zveze, bi tudi Madžarski zelo konveniralo, pa pravi, da tega ne m°re napraviti, dokler se ne reši njeno manjšinsko vprašanje. Sicer pa jo bodo politične razmere same v to Prej ali slej prisilile, če noče postati torišče nemške in italijanske politič-ne in gospodarske ekspanzie. Malo antanto tvorijo: Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija, Balkan- DRUGA RUSKO-JAPONSKA VOJNA — SOVJETSKA VOJSKA V SIBIRIJI NEPREMAGLJIVA IN DOBRO PRIPRAVLJENA — ALI BOSTA NEMČIJA IN ITALIJA POMAGALI JAPONSKI? — RUSIJA ZIGRAVA NA DALJNEM VZHODU VELIK POLITIČNI IN GOSPODARSKI BOJ — SOVJETI SO PRIPRAVLJENI TUDI NA VOJNO V EVROPI, DO KATERE PA NAJBRE ŠE NE BOvPRIŠLO — JAPONCI SPOZNAVAJO NEVARNOST V KATERO SO SE ZAPLETLI — SILOVIT NAPAD SOVJETSKIH ČET NA OBMEJNO JAPONSKO ARMADO zvezo pa: Jugoslavija, Grčija, sko ___ ______ "Turčija in sedaj še Bolgarija. Idej na voditeljica vseh teh zvez je, kot smo že v začetku povedali, Jugoslavija. Najbrže pa bo sedaj pričela delati tudi na to, da se stvori med Malo antanto in Balkansko zvezo skupno centralno zvezo, kar bi bilo brez dvoma velikega gospodarskega in kulturnega pomena za vso Srednjo Evropo in Balkan, ter obenem odločen faktor v Evropi. Velesile vedo, da bo skušala Jugo-slavija ustvariti to novo zvezno velesilo v Evropi, in se zato zelo trudijo, kako bi jo pridobile na svojo stran in s tem seveda tudi simpatije ostalih držav, ki bi tvorile to zvezo. Nemčija je n!a vso moč prijazna z Jugoslavijo in prav tako je tudi Ita-nja popolnoma spremenila svojo zu-^njo politiko napram njej. Stojadinovičeva zunanja politika *!e želi nasprotstva z nikomur ter že-n biti/ v dobrih odnošajih z vsemi so-sedi, a v istem hipu vodi neodvisno zunanjo politiko ter je odločno na strani demokratičnih držav in prav j^ko seveda tudi vse ostale države, k* tvorijo Malo antanto in Balkansko zvezo. češkoslovaški in Turčija imata še Posebej poleg gospodarske tudi vojaško pogodbo z sovjetsko Rusijo in francijo. Vse države pa, ki tvorijo ^lo antanto in Balkansko zvezo, so v tesnih gospodarskih in političnih stikih z Anglijo in Francijo. Nemčija in Italija sta bili napeli ,Vs® sile, da bi razbili ali vsaj zrahlja-ü Malo antanto in Balkansko zvezo, Pa nista dosegli uspeha. Zato sta se sprijaznili z mislijo, da bi, če mogo-Ce> ta dva zvezna bloka pridobili na sv°jo stran, kiar bi bilo obenem uresničenje fašističnih namenov Nemči-je m Italije. Nemčija ima v načrtu gospodarsko Politično podjarmiti Češkoslovaško. Romunijo in Madžarsko, Jugoslavijo in Bolgarsko pa bi si z Itali-1° delili, medtem ko bi Grčija in .y*. pripacVili k fašističnemu na-jjftu Italije. Albanija, ki je tudi se-r^?1* del Balkana, pa je že itak gozdarsko in politično odvisna od I- v Vsi ti načrti pa bodo splavali po °di, kajti Jugoslavija predvsem za-ne odklanja prijateljstva in do-nh odnošajev z Nemčijo in Italijo, lit' vT'.kko nemoteno razvija svoj po-nciii in gospodarski program. Na-stična Nemčija ji skuša na vsak na-ra\namero Preprečiti ter je iz tega J*zloga posvetila vso pozornost ter -alno in materjalno pomoč sudet-m Nemcem pod češkoslovaško, da Četudi nenapovedana, kot je da-1 želi vojne, da pa so Sovjeti odločno nes v navadi, se je na Daljnem vzho- | na tem, da branijo svojo domovino ciu po m ne ju mnogih poznavalcev ] pred kakršnim koli sovražnikom. De razmer, priela druga vojna med Ru-1 lavci in kmetje so izjavili, da so pri-sijo in Japonsko. pravljeni iti v boj, kakor hitro bo potreba in je domovina v nevarnosti. Ta izjava moskovske vlade in pa zadržanje ruskega ljudstva, je napravilo pomemben vtis v vseh demokratičnih državah, kajti če Rusija noče vojne je s tem obenem,jamstvo, da nima namena nikogar napasti, ter ne želi spravljati v neprijeten polo- ¡ žaj svojih zaveznic, če pa bi bila sama napadena, tedaj ji morajo po pogodbi takoj prihiteti na pomoč njene vojaške zaveznice in s tem bi bila vojna v Evropi zanetena, ki bi nikakor ne iztekla ugodno za fašistične države. Zato ima Rusija sedaj naravnost sijajno priliko, 4a obračuna na Daljnem vzhodu ž Japonci ter se maščuje za nepozabljeno ponižanje v prvi vojni z Japonci, obenem pa izigra na Daljnem vzhodu tudi svojo politično misijo, kajti Kitajski narod si bo zapomnil prijatelja v največji sili, kar bo pripomoglo do poli- Kot je gotovo našim čitateljem znano, se je vršila leta 1904-1905 vojna med Rusijo in Japonsko, pri kateri so bili poraženi Rusi. Tega poraza niso Rusi nikoli pozabili, ki je bil res poniževalen za njihov prestiž doma in v tujini, ker je izgubila vojno z majhno in neznatno Japonsko. Vlila pa je vojnega duha tudi Japoncem, ki so dokazali svojemu narodu in tujini, da so močni. Zato so se skrbno pripravljali za druge prilike. Medtem pa je prišlo v Rusiji do velikih notranjih sprememb. Danes je sovjetska Rusija brez dvoma ena najbolje organiziranih držav na svetu, ki se ji posamezno nobena država ne mara zameriti in tako tudi Japonska ne, a računa, da-ji bosta sedaj, ko se je tako nerodno zapletla v nevaren položaj s Kitajsko in Rusijo, Nemčija in Italija, ki sta njeni vojaški zaveznici, prihiteli na pomoč. Vendar se nam zdi, da se je Japon-! t ičnega in gospodarskega zbližanja ska to pot zelo vštela, kajti za vojno ! med obema narodoma, česar Rusija nista dovolj pripravljeni niti Nemčija niti Italija, ki se zadnja po afriški aven turi bori z velikimi finančnimi težkočami. v prvi vrsti'želi. Če bi bila Rusija, kot so nekateri pričakovali, takoj iz datno priskočila na pomoč Kitajski, bi se ista ne bila notranje zedinila, Ko je Japonska napadla Kitajsko, j ker bi ne čutila potrebe ter bi Sovje-ni računala na tako odločen odpor.; ti trpeli dvakratno izgubo: prvič ker Japonski vojaški krogi so že davnaj ¡ spoznali, da so vojno s Kitajsko iz gubili, kajti narod prej idejno in po- bise zapletli po nepotrebnem v vojno z Japonsko ter bi s tem tudi v zunanjem političnem pogledu trpeli, če to, ker bi Rusija v tem slučaju na j na Kitajskem ničesar ne pridobila. Večkrat smo že poročali, da ima | Rusija v Sibiriji popolnoma samostojno dobro oboroženo armado, ki v ¡ litično razcepljen, se je v skupni ne- 1 že ne povzročili vojno; drugič pa za-I varnosti združil. In tega Japonci ni-! so predvidevali. j Na Japonskem so tudi računali, da bo Rusija takoj posegla v boj, ker I se bo bala, da bi izginila Kitajska v žrelo japonskemu imperiju, ki bi se I s tem le še bolj ojačil ter povzročal i resno nevarnost za Sovjete. A tega Rusija ni storila, marveč je povsem mirno čakala, da dogodki sami dozo-I rijo. Japoncem v zadnjem upanju ni • kazalo drugega kot da izzivajo Ru-| sijo tes tem pritegnejo v vojno tu- j | di svoji zaveznici, a kot smo že prej | i povedali, bo težko kaj. Moskovska vlada je izjavila, da ne ; vseh ozirih visoko nadkriljuje japonsko vojsko. Poleg tega pa je treba vpoštevati, da je sovjetska armada tam vzgojena in torej popolnoma pozna teritorij ter je priučena mrzli klimi, čemur Japonci niso. Vojaški strokovnjaki trdijo, da bi sovjeti lahko brez velikih težkoč popolnoma pregnali Japonce iz Mandžurije ter jim ves imperij zamajali v temeljih, a da tega ne bodo storili, iz razlogov, kot smo jih glede Kitajske že prej navedli in pa zato ne, ker hočejo biti previdni glede Evrope, kajti glavna nevarnost ji preti od tam, iz Nemčije, in mora paziti, da ne bo brez potrebe silila v ospredje, posebno ker Rusija v Evropi ne išče posebnih trgovskih interesov, kot na-primer Francija in Anglija, ki sta jih prisiljeni pred fašističnimi režimi braniti, a bi nič ne rekli, posebno Anglija ne, če bi mogli poslati koga drugega po kostanj v žerjavico. Zato po vsej priliki rusko-japon-ska vojska ne bo imela večjega pomena in odmeva v Evropi, marveč se bo povsem samostojno odigrala na Daljnem vzhodu, ki pa bo Japonce gospodarsko popolnoma zlomila, s čimer bo odstranjena velika fašistična nevarnost ne samo za Sovjete, marveč še bolj za Kitajce in Združene države. Kot poročajo so te dni sovjetske I čete na neprestano izzivanje od stra-! ni japonskih čet, silovito napadle ja-j ponsko obmejno armado v Oheng-I Ku-Feng in v Sha-Tsao-Ping ter jo j skoro popolnoma uničile, dasi so tu-i di sami trpeli precejšnje izgube, mr-| tvih in ranjenih. Japonci že spoznavajo nevarnost položaja ter mnenje j svojih zaveznic, zato bi radi sklenili : mir in so v tem smislu že pričeli z diplomatskimi razgovori z Rusijo. Papež je ožigosal nacizem in fašizem Veliko pozornost je vzbudilo po vsem svetu, ko je papež v svojem govoru, ki ga je držal pred zbranimi učenci za Propagando zvestobe katoliški cerkvi zbranim iz vsega sveta in skoro vseh narodnosti, energično ožigosal nacizem in fašizem. Papež je med drugim dejal: Katoliška akcija je katoliško življenje. Katoliško življenje pomeni aktivni napredek vzajemne pomoči po božjem zakonu, ki napolni božje milosti naše življenje ter je zato božje. Drugače katoličani ne moremo misliti in to mišljenje ni nacistično ine nacionalistično niti separatistično, ker nočemo ničescar ločiti od naše skupne družine. Je pa brez dvoma, da rasizem in nacionalizem postavljata bar rikado med enim in drugim človekom ter med enim in drugim narodom. Vendar je ena sama, velika in uni-držav, Nemčije in Italije, je treba s i versaina rasa. Pri tem pa ne mislimo, tega stališča tolmačiti njeno politiko da ni prostora za različne rase in napram Nemčiji in Italiji, ter obrat-1 narode, četudi bi bili še tako specia-no. I lizirani. Vprašamo pa se, zakaj je Zmagal pa bo brezdvoma vkljub | nesrečna Italija čutila potrebo povsem zaprekam demokratični duh v snemati Nemčijo. Kdor dela proti smislu socialne pravičnosti v vseh papežu umrje, je končal, državah Male antante in Balkanske Mussolini je drugi dan odgovoril zveze, ki jih idejno vodi ter jim na- papežu: Noi tiremo diritto. Mi stre- ! e tem, če že ne zaneti vojnega poža-! ra v Evropi, vsaj na Madžarskem Dbdrži postojanko, od koder bi pod krinko manjšinskega vprašanja (ki kot drugod tudi na Madžarskem obstoja in bi se ga dalo na miren način j rešiti, če bi bilo dovolj dobre volje povsod) s hujskanjem širila svoje nacistične ideje. Isto politično in vojaško oporišče lin z istim namenom kot Nemčija na I Madžarskem za Srednjo E v r o.p o, skuša Italija obdržati pa v Albaniji I za ekspansijo na Balkanu. In ker ¡ je Jugoslavija politično in gospodarsko križišče obeh fašističnih čeluje Jugoslavija. In smemo upra vičeno trditi, da znači pogodba podpisana te dni v Solunu na Grškem, nov korak k miru in sožitju ter splošnemu napredku evropskih narodov, kar more tudi nas izseljence samo veseliti. lpamo naravnost, in smo se odločili, da bomo našo raso popolnoma očistili tuje krvne primesi. Je pa absurdno trditi, da smo to idejo dobili i/. Nemčije. Sedaj je pa res zanimivo, kako bo Mussolini to zadevo rešil. Židov je I menda v Italiji samo kakih štirideset j tisoč in še ti so popolnoma asimili-I rani in tudi krvno pomešani, tako, da jih bo vkljub malemu številu težko povsem izčistiti. Po drugi strani pa zgleda, vsaj na zunaj, da so Italijani iz nizke Italije mnogo bolj sli-čni Črncem kot pa Arijcem. Morda pa tudi te namerava odposlati v svoj afriški "imperij", da bodo napravili prostor čistokrvnim Italijanom oziroma Arijcem, kajti Slovani tudi spadamo k tej rasi, a se v svoji skromnosti lepo zahvalimo za tako "slavno in visoko" žlahto, kot so Italijani in Nemci. Po drugi strani pa da misliti tudi, kaj neki mislijo o svojem velikem.pokrovitelju Arabci, ki pripadajo islamski veri in spadajo k i rasi Semitov. Morda pa smatra Mu-¡ solini poleg Črncev v Afriki tudi Arabce za tako omejene, da ne bo-ido razumeli njegove lisičje politike? Mrda, a mi tega ne verjamemo. Sicer pa posebno nas Primorce veseli, da bodo poleg nas tudi drugi spoznali, kaj je pravzaprav v bistvu fašizem. Čimprej bo prišlo spoznanje tudi pri Italijanih samih, četudi »zaenkrat samo pri katoličanih, bodo že prišli prej ali slej na vrsto tudi faši-. sti sami, tem prej bo prišla rešitev in ! svoboda vsem. Vse zgleda, da bodo poleg socialistov in komunistov, ki že delujejo v inozemstvu, stopili v skupno borbo proti fajizmu tudi katoličani. Če pogledamo malo po katoliškem NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto S arg. 6.—; za pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Grški minister Metaksas, ki je z bolgarskim zunanjim ministrom podpisal v Solunu vstop Bolgarije v Ealkanski sporazum RAZNE VESTI Pri procesu v Madridu, ki se je pričel 18. junija, se je te dni končal ter je bilo izmed 195 obtožencev 23 obsojenih na smrt, med njimi 3 ženske, 11 na 30 let prisilnega dela, med njimi 1 ženska, 6 na 25 let prisilnega dela, 4.9 od 2 do 22 let, 48 na 6 let in 1 dan, 21 obtožencev pa je bilo oproščenih. V Rangoanu je prišlo med moha- ¡nedanci in budisti do Imdega boja, pri katerem je bilo 67 mrtvih 420 pa ranjenih. • Ernest Flieschmann, oziroma Otto Berg in bivši policijski podnačelnik v Boliviji, bo izgnan. Bolivijska vlada ga sumi izdajstva. V Brazilu nameravajo po zgledu Italije uvesti samski davek. Od teh davkov bi dobivale podporo družine z mnogimi otroci. V Banko di Napoli v New Yorku so te dni vdrli štirje našemljeni moški, ustrahovali 14 klijentov in 6 u-radnikov, se nato polastili čez 50.000 dolarjev ter izginili. Višje angleško poveljstvo v Palestini je potrdilo smrtno obsodbo nad Židom Schyartzem, ki je v Atlitu umoril arabskega policaja. V glavnem mestu otoka Krete na Grškem je prejšnji teden izbruhnila revolucija, katero so pa vladne čete po nekaj urah zadušile. Voditelji revolucije so bili: bivši minister Mitso-takis, bivši župan Montakis in politik Madjangelis. Da bo posredoval med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci, je prišel v sredo popoldne v Prago lord Runeiman. Pogajanja so se začela v petek. svetu, vidimo, da je katoličanstvo zelo razdvojeno. Večina je šla proti volji svojih višjih poglavarjev na levo in je odločna proti fašizmu. Po papeževem govoru pa sklepamo, da so se tudi na vrhu odločili potegniti z ljudstvom. Saj je pa tudi že skrajni čas, če že ni morda prepozno. "Regime fascista", ki izhaja v Cremoni in je last Farinaccija, ki je prvi dal inicijativo in začel kampanjo proti Židom, piše, da je najbolje, če se papež kar lepo vda v usodo, kajti fašistični režim da. ni nikoli odstopil od korakov, ki jih je kadarkoli podvzel ter da tudi to pot ne bo. Papež pa da se je kar na lepem znašel na strani nasprotnikov fašizma, da pa se zelo moti, če misli, da bo katoliške Italijane, ki so navdahnjeni fašističnega duha, potegnil za seboj. O S O R IO 5052 (Paternal) - Buenos Aires Pozor éitatelji! Danes smo pričeli z MLADINSKIM KOTIČKOM, katerega vemo, da se bodo razveselili vsi prijatelji naših otrok. Prosimo Vas torej, da nani pomagate s tem, da pokažete ta kotiček Vašim ljubljencem. Tistim pa, ki ne znajo še naše besede čita-ti, boste napravili največjo dobroto, če jim kar sami prečitate ter jih naučite našega jezika. Tisti, ki imate voljo nam pomagati, ste naprošeni, da ne zamudite časa, ampak nap čimprej pošljite svoj prispevek, za kar vam v našem in v imenu naše mladine izrekamo že naprej našo prisrčno zahvalo. Uredništvo. klic. Kdor je že bil tukaj, se bo lahko brez posebnega dovoljenja vrnil v dveh letih, potem pa mu vse pravice zapadejo. Oblasti utemeljujejo ta dekret s tem. da bi se z novimi priseljenci, ki ,'ih slabe razmere v Evropi silijo ven, ■ahko ogrožal socialni položaj argentinskega delavstva, posebno v industriji in drugih obrtnih strokah. Pospeševalo se bo samo priseljevanje poljedelcev. Kaj misli glede novega dekreta večina argentinskih listov, smo mi v eni prejšnjih številk pisali in s katerim smo se v glavnem tudi mi strinjali, vendar bolno o tem vprašanju še posebej pisali, kve gosp. Izrastov, zastopnik Anti-johije. gosp. Aburrus ter zastopnik DRŽAVA NAMERAVA KUPITI ŽELEZNICE Že pod prejšnjim predsednikom se je vlada bavila z mislijo in tudi v parlamentu se je že debatiralo, da bi kupila cordobsko centralno ter trans-andinsko železnico. Ta zadeva bo v sredo ponovno prišla v poslanski zbornici na dnevni red. VELIKANSKI POŽAR Iz nepojasnjenega vzroka je nastal v torek ob 5 zjutraj v hiši štev. 1224, ulice Biné. Mitre, velik požar, ki je popolnoma uničil delavnico za ženske klobuke, kakor tudi vso opra-vo, ki se je v nji nahajala. Gospodar te delavnice ceni škodo na 80.000 pe-sov. Ta požar bi pa kmalu zahteval tudi človeške žrtve. V ozadju delavnice je stanoval gospodar delavnice. Dubrovnik; mesto pisateljev, pesnikov in turistov Minister dr. Izidor Cankar odpotoval v Brazil Dr. Izidor Cankar, jugoslov. minister V torek zvečer se je vkrcal na par-nik "Cap Arcona", naš tukajšiji poslanik, gosp. dr. Izidor Cankar ter se odpeljal v Brazil, dja preda svoja poverilna pisma predsedniku brazilske republike gosp. dr. Vargasu. Gosp. dr. Izidor Cankar bo tedaj zastopal kot opolnomočeni minister in izredni poslanik Jugoslavijo in njene interese tudi pred brazilsko vlado. Na ladji so posetili gosp. ministra razni ugledni člani jugoslovanske kolonije in mu želeli srečno pot. Dr. Getulio Vargas, predsednik Biazila Priseljevanje v Argentino Oblasti so te dni izdale poseben i dekret glede priseljevanja v Argén-j tino z ozirom na socialne, kulturne; in gospodarske zadeve, kot zatrju- j jejo. Kdorkoli, ki ni argentinski državljan, ki bo hotel stopiti na argentinska tla, se bo moral javiti na priseljenskem ravnateljstvu (Dirección de Inmigración), kjer bodo pregledali potne liste, v kake svrhe so bili izdani, uradniki notranjega, zunanjega in poljedelskega ministrstva. LT-radniki bodo morali natančno poročati uradu, iz kakšnega razloga je vsak potnik prišel v deželo. Turisti ne bodo mogli ostati več časa v Argentini nego tri mesece. Dirección de Inmigración bo lahko brez posebnega dovoljenja, to je kot doslej, izdalo dovoljenje za prihod v Argentino naslednjim: Starši bodo lahko poklicali svoje otroke in vnuke, mož ženo in obratno, a morajo živeti, tisti ki vpokli-čejo, v deželi najmanj dve leti. Lahko vpokliče tudi fant nevesto. Dovoljenje dobijo tudi teatralni igralci, specializirani delavci in poljedelci, ki pa morajo vsi imeti od koga vpo- grške pravoslavne vere, gosp. Konstantinov. HRIPA SE JE RAZPASLA Ta bolezen, ki kaj rada razsaja vsako leto, posebno, kadar se vreme prenaglo izpreminja" je začela razsajati med prebivalstvom. Seveda tudi nam ne prizanaša, ter .je v mnogih hišah obolela kar cela družina. Ta bolezen pa ne napada samo v Buenos Airesu, anipak tudi v provinci. V Bragadu in San Nicolasu je obolelo veliko otrok in šolarjev, radi česar je dala zdravstvena oblast šole zapreti za 8 dni. Razen otrok je na hripi v teh mestih obolelo tudi več odraslih. PROSLAVA OBLETNICE PRAVOSLAVNE CERKVE V nedeljo se je vršila v tukajšnji ruski cerkvi, ulica Brasil 315, velika | proslava in svečani cerkveni obred, j v spomin na 950 letnico, ko se je da- ¡ lo rusko ljudstvo krstiti in 50 letnico ustanovitve pravoslavne vere tukaj v Argentini. Ceremoniji so prisostvovali tudi zastopniki drugih cerkva, zastopnik vlade in zunanjega ministrstva. Nadalje zastopniki Bolgarije, Grčije, Jugoslavije in Romunije ter mnogoborojno občinstvo. Pri tej svečanosti so govorili od ruske cer- Tito Tosti s svojo družino, obstoječo iz 4 oseb ter Pierina Verona, žena tamošnjega delavca. Ker je bilo še zgodaj so se nahajali še v posteljah ter jih je ogenj presenetil. Ker je bil vsak izhod zaprt, so bili v nevarnosti, da zgorijo ali pa se zadušijo, a se je posrečilo gasilcem priti po strehah drugih hiš do njih in jih enega za drugim izvleči iz obupnega položaja. Ogenj se je šele po 7 uri posrečilo toliko omejiti, da ni bilo več nevarnosti za bližnja poslopja. Po malem pa je gorelo še skoro do poldne. PROMETNA NESREČA Ivo je hotel preko ceste, da bi vstopil v tramvaj na ulici Paseo Colón in Belgrauo, 60 letni Giovanni de Nardi, je privozil zasebni avto, ki je moža podrl ter ga tako močno poškodoval, da je čez nekaj ur izdihnil. Rudolfa Berutija, ki je vodil avto so prijeli. AVTOMOBILSKA NESREČA V nedeljo so napravili po koloniji Valencia, v provinci Cordobi zlet dr. Guzman Castillo Odena, dr. Amado Soza, dr. Diego Ucana Colodrerc, Noemi Sabert ter Colodrerova soproga Totona. Avtomobil je z veliko naglico vozil a vodil ga je Soza. Radi slabe poti in prenagle vožnje ni imel vodnik avtomobila v popolni oblasti. Tako je nesreča hotela, da je avto z vso silo priletel v mostnice, se prekucnil in zdrknil 17 metrov v glo-bočino. Pri tem je bil dr. Soza zadet v čelo tako težko, da je na mestu izdihnil. Dr. Colodrera so kmetje, ki so prihiteli ponesrečencem na pomoč sicer izvlekli še živega, a je tudi on čez kako uro izdihnil. Izvlekli so tudi težko ranjenega dr. Odeno, ki so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico José LT. Vidal, a je njegovo stanje kritično. Obe ženski pa sta zadobili le male pošokdbe. drés Martínez Lopez, računovodja v španski banki liio de la Plata v San Juanti izmaknil v tej banki 250.000 pesičkov in pobegnil v Brazil, kjer so ga tamošnje oblasti prijele. Kakor je znano je njegov zagovornik protestira!. da bi se ga izročilo argentinskim oblastem in je celo zahteval, da se mu mora denar, ki ga je brazilska policija pri njem zaplenila, vrniti. Stvar je bila precej kočljiva ni argentinska policija ni vedela kaj ukreniti. Te dni pa je brazilska oblast sporočila, da je Lopez v Bra-/i!u "nezaželjen" in bo radi tega izgnan. Z ozirom na to se je v ponedeljek z letalom odpeljal v Paso de los Libres, komisar Alemán, da ga sprejme in pripelje v Argentino, kjer bo prišel pred sodišče. NOVI PRISELJENCI V prvih 6 mesecih tekočega leta je j prispelo čez lužo 27.567 oseb. V pr- i vem razredu se je pripeljalo 5.84.0 , oseb, od katerih so večinoma Angleži, ki niso prišli iskat dela. ampak so \ prišli po trgovskih opravilih. Tem slede Nemci, potem Francozi, Italijani, Španci i. t. d. V tretjem razredu pa je dospelo v tem času 21.636 potnikov. Med njimi, kakor vsako leto, največ Poljakov, namreč 7.741. Tem slede Italijani, katerih število povečajo naši rojaki, nato pridejo Španci, Nemci, Portugalci i. t. d. Jugoslovanov našteva statistika prav majhno število, namreč samo 389 oseb. Z LETALOM PO "PTIČKA" Zadnjič smo že pisali, da je An- NA KATERE ŽENSKE JE MISLIL V JEČI José Alejandro Moreira, ki je bil šest let po nedolžnem v ječi, je ja!, da je vse dolge noči sanjal o svoji vasi in o svojih domačih. Ko so ga radovedni časnikarji vprašali, na katera žensko je v ječi največ m1" slil, je dejal da na svojo mater, časnikarji pa so le silili v njega, če m morda še na katero drugo žensko še več mislil. V svoji poštenosti ni niti slutil, da bi radi napravili iz nje-srove izjave "ljubezensko afero", k1 bi bila spet nova senzacija za uk?" željne čitatelje, kot so napravili iZ arabkinje Tamine in brivca Piorna. Zato je Moreira, v svojo lastno "škodo in neslavo", trdovratno vztrajal, da ni mislil na nobeno drugo žensk« kot na svojo mater. In ko mu le m*0 dali miru je vendar priznal, da .lc mislil tudi na svoje — sestre. 9 VARNOST VEČ VARNOSTI POPOLNA VARNOST potrebujete Vi sedaj, bolj kakor nikoli, za Vaše prihranke v HRANILNICI z dobrimi obrestmi. Največjo varnost Vam nudi Vaš stari prijatelj SLOVENSKI ODDELEK Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES (ILNTRALA: FILIALKA: Bmó. MITRE 234 CORRIENTES 1900 U. T. 33-7013 — Buenos Aires Naznanjam da sem otvoril GOSTILNO "LA ESTRELLA'' kjer boste v vseh ozirih dobro postreženi z dobro domačo hrano in dobrim vinom. Cene zmerne. Priporoča se cenj. rojakom i IVAN GAŠPARIŠIČ t l Av. Alcorta 2363 Bs. Aires t « Frančišek Hušpaur DIPLOMIRANI LEKARNAR IN KEMIÓAR JAČNICA MOZETIČ če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si v vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo(ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše A mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji 9 ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke £ ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih v' ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj se san\! izvršuje vsakovrstne kemične analize po zelo nizkih cenah, svojim starim klijentom pa popolnoma brezplačno. Odjemalcem iz notranjosti dežele pošilja analizo potom pošte. Prepričajte se o svojem zdravju, analizirajte si kri in orino! FACUNDO QUIROGA 1441 dock su D PRVA VELIKA KAMPANJA SLOVENSKI LIST" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko» ko plača naročnino za celo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar b° zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje. Kadar govoriš s prijateljem ali prijateljico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšna sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice! Če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več srečk in s tem večjo možnost, da zadeneš glavni dobitek. NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" ps A 5 Argentinske vesti I 6 ' $ sasBgsaKcsaE Vesti iz organizacij v 4 S" mmm•:♦> «m>»> <♦> m^a/am"srnam •:♦> <♦> aasif rasóse-,: sasasaess^s^ m®wmmm Napredujemo, razumemo in znamo misliti, se razgovarjamo. Tako bi se morda površnemu opazovalcu zdelo, a v resnici ni tako. če pogledamo v bistvo življenja človeštva ter skušamo globlje misliti in dojmiti, vidimo, da živimo v popolni disharmoni-rani orgiji duševne in telesne propasti. Ravno te dni se vrši v Buenos Ai-resu zborovanje o kriminalogiji. Ob tej priliki je dejal justični minister Coll: če je kaj kar moremo uveljaviti kot resnico je treba neprenehoma raziskovati, česa manjka človeku, da bi bolje poznal samega sebe. Ali ni povedal veliko resnico! In če bi pričeli raziskovati vse moralne, duševne, fizične in druge vi-cjozne bolezni, ki peljejo človeka v kulturno in gospodarsko mizerijo ter končno odločajo njegovo usodo, bi i-meli pred seboj morda vsakemu komaj pojmljivo sliko in pvrašanje. Minister Coll je ob isti priliki dejal tudi: človek je zgubil zaupanje v višjo duševno sposobnost. In res je tako. človek ne išče višjih duševnih Poletov, marveč je zadovoljen z vlogo živali ob polnih jaslih. Kruha pa mnogi stradajo in si ne vedo pomagati- -. Kje je pravzaprav jedro tega vprašanja? Današnja družba je polna kriminalnih tipov vseh vrst, spola, stanu in poklica. Ječe so prenapolnjene, električni stoli in vešala imajo polno Posla, a mnoge iz ljudstva vse to ne Plaši, marveč živi pokvarjeno na-prej. in tako bodo živeli, če se ne bo skušalo črva ugonobiti, ki pri kore-niki gloda. Zastonj je zdraviti človeka, ko je enkrat njegova kri zastrupljena, telo bolno in ne more svojim mislim več najti trdnega in zdravega oporišča. On ni kriv, da je postal to kar je, marveč so krivi oni, ki so bili odgovorni a njegovo duševno in telesno rast v mladosti. Zelo malo otrok se rodi s kriminalnim nagnjenjem, a še za te so ponajvečkrat odgovorni njihovi starši, ki je bila tudi njih kri Kje naj zdravimo že prej zastrupljena. Večino kriminalcev in drugih več ali manj pokvar jenih ljudi pa napravi slaba ali sploh nobena vzgoja. Otrok začne krasti s prosjačenjem in velik isto praktično izvaja z ubijanjem. To je v njegovi naravi? Laž! Krade ker mu boljšega načina za življenje v mladosti niso pokazali in ga naučili; ubija ker je to po njegovem mnjenju edini praktični način življenja; je brez moríale ker je za njegov razum in okoliš ne čuti za potrebno. Človek brez vzgoje postane slabši in ostudnejši od vsake živali, kajti žival ne prekorači nikoli zakona od narave ji danega. Napraviti človeka vrednega svojega poslanstva, bi bilo danes veliko pametneje, kot čiščenje rase, kar so začeli z vso vnemo izvajati v fašističnih režimih. V Nemčiji so zdravniki svoj čas našteli dvajset milionov ljudi, ki da nimajo vseh potrebnih lastnosti za življenje ter za ustvarjanje novih. In v Italiji bi jih gotovo našteli še mnogo več. To je vprašanje, ki bd ga bilo treba začeti povsod reševati, a ga tipi s kriminalnim vojnim duhom ne bodo nikoli rešili, ker ga rešiti ne morejo. Koliko smo tudi v naši naselbini že pisali in govoriil o potrebi dobre šole in vzgoje naše mladine, a naš glas pri mnogih naleti na gluha ušesa, vseh pa niti doseže ne. .. Starši, ki le malo mislijo, vedo kaj šola in vzgoja za bodočnost njihovih otrok pomeni, ter skušajo napraviti vse, da bodo dali otroku več, kot so mogli dati njegovi starši njim. Popraviti človeka ter izgnati iz njegovega duha in telesa vse škodljive bacile, pomeni popraviti človeško družbo in današnji sistem. Tega pa ne bo zmoglo nekaj redkih požrtvovalnih ljudi, nekaj poštenih listov, (kajti večina izrablja ljudsko nevednost v svoje koristi), marveč bi moral za to skrbeti in si prizadevati vsak sam. Samo tedaj bd tudi skupno nekaj pomenili in odločevali o naši bodočnosti. prireditev za republikance V soboto dne 6 avgusta ob 9 uri zvečer se bo vršila velika prireditev v nI. Cangallo 1362 v pomoč žrtvam fašizma v Španiji. Nastopalo bo več artistov ter bo govoril španski koncil Dr. Blasco Garzón. prijateljska večerja in zabava V soboto dne 6 avgusta se bo vršila prijateljska večerja in zabava s Plesom, ki jo bo priredilo Češkslova-šk.o društvo v svojih prostorih, Afce-v*do 553. domača zabava G. P.D. v Villa Devoto priredi v nedeljo dne 7 avgusta domačo zabavo, ki se, l)o vršila kot ponavadi. "veleja" .)*' ime drami, ki jo bo v kratkem na oder Slovensko prosvetno 'Iruštvo. Dan bomo že pravočasno naznanili. Opozarjamo pa že sedaj, 'la bo ta prireditev nekaj posebnega ter skrbno pripravljena. zahvala Ida Keber se tem potom srčjio zn-hvaljnje za nakazano ji svoto od GI'D. v Villa Devoto ob porodil nji-nega sinčka. SPREMEMBA NASLOVA Naš izseljenski dopisnik za Uruguay v Montevideo je preselil svojo pisarno v ulico Ituzaingó 1322, to je tik trga Matriz blizu nadškofijske cerkve. ROJAKI V CORDOBI Ker že več časa ni bilo nobene večje kulturne prireditve v naši naselili prav vljudno vabimo vse Slovence in Hrvate v Cordobi ter okolici, da prihitite na to prireditev, ki obeta biti zelo lep kulturni užitev ter obenem veselo snidenje med prijatelji in znanci. NEDELJSKA DOMAČA ZABAVA v korist slovenske šole na Paternalu je nad vse pričakovanje lepo uspela. Naši malčki so z pravim junaštvom prenašali mraz in izvajali svojo d^klamacije in igrice z ljubeznijo in veseljem, za kar so bili od strani občinstva zelo aplavdirani. Nekatero prizore so morali celo ponoviti. Posebno je ugajal telovadni prizor na pesem "Slovensko dekle", ki je bil izvajan po šoli že odraslih deklicah. če bi bil čas dopuščal, bi bilo prav gotovo vse prizore treba ponav-ljati, tako jo bilo pri občinstvu navdušenje. Z tem je dokazalo, da razume pomen šole, ob enem pa tudi hva- KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis v Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— OrdniramO: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9--12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 ležno zahvalo požrtvovalnim Šolskim sestram. Ko je nastopil mešani zbor Slovenskega Prosvetnega društva, tudi ni hotelo biti konca aplavdiranja. Spet se je pokazalo, da je zbor Prosvete pod vodstvom tov. Trebšeta, nepre-kosljiv. Moški zbor pa je moral, hočeš nočeš, ponavljati, za kar pa si je zbral raje tretjo pesem. Saj jih ima dovolj. Tudi igrica "Huda preiskušnja", ki so jo izvajale odrasle deklice, je občinstvu zelo ugajala. Ta je bila zadnja točka, ljudje so pa kar na svojih sedežih ostali, misleč, da se bo nadaljevala. Ko jim je bilo sporočeno, da je program izčrpan, se je slišalo: "škoda, ko pa je bilo tako lepo!" Med prosto zabavo, sta zapela združeno zbora Prosvete in Tabora, sicer stari a večno lepi pesmi "Morje Adrijansko" in "Soči" kar je občinstvo tako razveselilo, da je glasno vzklikalo pevcem in pevovodji ter zahtevalo, naj tudi mešani zbor j nastopi. Nikake nestrpnosti, ker se i je kratil plesalcem užitek, se ni po- ! znalo. "Hočemo lepe naše pesmi, dajte nam užitka". Ko se je mešani zbor pokazal in zapel par pesmi, ni hotelo biti konca vzklikov in ploskanja. Tako je res lahko žal vsakemu, ki se .ni tega lepega večera udeležil. Gotovo bo pa drugič prišel, da se prepriča, če je resnica vse kar smo napisali. Tovariša Jože Loj k in Stanko Gro-ser, sta darovala svoj zaslužek kot godca, v pomoč Slovenski šoli, za kar se jim srčno zahvaljujemo ter .jih priporočamo v posnemanje. Tudi vsem ostalim, ki so preplačali vstopnino in tistim ki so na kakršenkoli način pomagali pri delu se prav lepo zahvaljujemo. Posebno pa Slovenskemu prosvetnemu društvu za prostore in tov. Zlobcu, ki nam je dal kuhinjo in vse ostalo na razpolago. Srčna hvala. Odbor Slov. šole. Nova knjiga Pavel Sedmak: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC Slovenska Matica v Ljubljani je za 1. 1938 izdala knjigo z zgornjim naslovom. Ob tem delu se moramo zlasti mi emigranti malo podrobnejše ustaviti in mora pomeniti to delo za nas poseben dogodek. V njej je pisatelj zajel dogajanje zadnjih dni in zadnjega koščka našega naroda. Vsebina vse povesti se suče okoli poštenega hribovskega slovenskega kaplana, ki je svoj duhovski poklic razumel pošteno in tako, kakor ga je razumela tudi njegova mati in to: služiti svojemu ljudstvu v vsem in z vsem ter mu biti v vsej zapu-ščenosti edini vodnik. Versko pa ga učiti in vzgajati tako, kakor more to razumeti le čista, iz kmetov zrasla loveška duša, kateri bi bilo vsako iskoriščanje vere v posvetne koristi ne le nerazumljivo, ampak zločinsko. In tak kaplan Martinac, ki je zrasel in služil tam nekje v beneških hribih s'e znajde pred z bajoneti podprtim dejstvom, da svojim ljudem ne sme več govoriti iz prižnice v njih jeziku. In še: znajde se pred dejstvom, da mora skrivati katekizme, molitve-nike... Ne razume tega in se mu zdi, da je to le kaka posvetna zmota in preganjanje, kakršna so mu bila iz zgodovine njegove cerkve anana. Pa gre po poti, kakor jo je moral iti in jo je šel pred Martinacom, hlapec Jernej, ki svetne in cerkvene postave ni poznal, vsaj one ne, katero so ustvarili ljudje. Toda, kdo bi si mogel drugače misliti; in Čedermac Martin, slovenski kaplan tam v zapuščeni in pozabljeni zemlji, kakor hlapec Jernej, pravice ni našel. Nasprotno, strt je prišel s te poti in zgubil je zaupanje v stvari, ki so mu bile vse življenje svete in v katero si ni upal dvomiti, "Ne pozabite prečastiti, da pred menoj ne sedite kot duhovnik, ampak kot državljan." mu je dejala posvetna oblast. "Sveti oče so o vsem poučeni. Sveti oče so storili vse, kar je v njih Zgodovinski predjamski grad pri Postojni moči. Prav tako kakor sem jaz storil vse, kar je bilo v moji moči, a... nimamo drugega orožja kakor molitev in prepričevanje", je zvedel, ko je stal pred svojo oblastjo, kateri je dolžen pokorščine. Tedaj se je uprl in iz cerkvene zgodovine omenil u-por proti posvetni sili, če se ta ni skladala z nauki cerkve. "Don Čedermac ! Brzdajte se! Preveč se spozabi jate!" Z Martinacem trpe skozi vse dogajanje ljudje, ki so, čeprav se pisatelj malo mudi z njirfii, trdo sklesa-ni in jasni in nam kmalu ustvarijo pravo sliko o tej zapuščeni zemlji. Čedermacova mati, njegova sestra Katina, ki mu streže, njegovi tovariši v poklicu, med njimi don Sku-bin, ki svojega poklica ni razumel, poleg svetlega lika dona Jeremije, ki čeprav tujec po rodu. tudi trpi ob preganjanju. Z njimi je vrsta vašca-nov, ki se bore, se le malo vesele, jočejo, ko spet zaslišijo svojo besedo, vsi nestrpni v pričakovanju tega, kaj se bo jutri z njimi zgodilo. Kaj naj bi se z njimi zgodilo? Njih vodnik je strt in stopa v pokoj. Bolj kot borba ga je zlomilo zgubljeno zaupanje v ono, kar ga je v poklicu držalo trdnega in močnega. Pa strla ga je še druga sila, kajti "Prišlo je česar ni pričakoval. Ne le nad Vrsink, nad vso dolino, nad vse bregove. Slovenija ! Beneška Slovenija! Siromašna, lepa zemlja, stokrat bičana in križana, ti in srca, ki te ljubijo. Ali res ne boš več, kar si bila?" (str. 240). Pisatelj, katerega ime je novo in do sedaj še ni znano, je s tem delom dal Slovencem v lepi, gladki besedi sliko, tega, kar se danes dogaja. Knji ga bo gotovo vsakega, ki jo bo čital, do dna presunila in marsikomu se bo zdelo vse, kar pisatelj opisuje neverjetno in nemogoče. Toda smelo lahko trdimo, da je moral pisatelj mar-sikako dejstvo zamolčati, ga ublažiti tako, da je resnica včasih še hujša. Delu pa to ni v kvar, saj je že to, kar je opisano dovolj in preveč hudo. Pisatelj je s tem delom, po dolgem presledku, ki je kazal v naši literaturi in v znanstvu že na to, da smo pozabili našo Beneško Slovenijo, to spet utrdil in ji dal nov, čisto današnji položaj, ki je živ. Rojaki, posegajte po tej lepi knjigi, ki se naroča pri Slovenski,Matici v Ljubljani in stane zelo malo. IZ ROSARIA KAM POJDEMO V NEDELJO 7 AVGUSTA? čudno vprašanje! Saj to že vsi vemo. V dvorano v ul. 19 de Mayo 1159 gremo vsi, kjer se bo vršila ob 4 uri pop. velika slovenska prireditev diu-štva Triglav. Program : r ,1. Nagovor predsednika. 2. "Kolo", plešejo otroci slov. šole. 3. Deklamacija "Mornar", izvaja učenka slov. šole. 4. "Na zeleni gori", pojejo otroci slov. šole. 5. "Kukavica" in druge otroške pesmi. 6. šaloigra v enem dejanju: "DVE TETI" izvajajo odrasli:* Po končanem sporedu ples in sre-čolov. Zabava se vrši tudi v slučaju slabega vremena. K obilni udeležbi uljudno vabi O d b o r. I vse bo 1, 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11. 12 Po D. K. D. "ISKRA" Vabi slovenske in hrvatske izseljence na veliko prireditev, ki se vršila v nedeljo dne 14 avgusta v ukrajinski dvorani ul. 82 št. 1533, Barrio inglés. SPORED: Otvoritev, (iodba. Na vrtu, deklamira Agata Gregorič. Domovina, deklamira Marta Oberman. Herojičen Madrid, deklamira Vera Vever. Besede umirajoče dijakinje, deklamira Marica Bolič. Poglej junaške milice, deklamira Ivanka Skuk. Črne oči, poje Vida Gregorič. Klasični ples, pleše Vera Vever. poljub in petje, v kasteljanšcini, Beartiz. Españolo, -pleše Fernández. Kam greva, priljubljen prizor, Vladimir in Olga. Rudeči sarafan, prizor s petjem, Jože Vever in V. Gregorič. sporedu prosta zabav in ples do polnoči. — Igra dobro znan orkester Karla Marña. Vstopnina za moške $ 0.80, člani 0.50 in ženske prosto. . K veliki udeležbi vljudno vabi ODBOR Slovenci doma in po svetu ZMANJŠAN OBISK DALMACIJE Obisk Dalmacije se je letos nekoliko zmanjšal. Manjka Čehov in Nemcev, ki so bili najbolj pogosti in najbolj stalni gostje. Temu sq krive razne neprilike, ki so jih Čehi doživljali zadnje tedne, Nemcev pa ni zato, ker jim je bilo priporočeno, naj obiskujejo avstrijska letovišča. Na i dno zemljo in kako ljudje ljubijo tudi Jugoslavijo. Občutil sem, da ni nobenega protislovja v tem: ljubiti ožji dom in ljubiti tudi našo veliko domovino Jugoslavijo. Srečen sem i bil. ko sem mogel kot Srb spoznati i slovensko dušo in občutiti tisto veliko ljubezen do svoje rodne grude in do svoje velike domovine. Da, dragi Za senzacijo žejne meščane je bil to redek dogodek. V nekaj minutah se je zbralo pod tablo toliko radovednežev, da se je moral ustaviti ves promet. še policija ni nič opravila proti navalu. Konec senzaciji so naredile čebele same, ki so odbrenčale naprej. splošno pa so tudi stroge devizne omejitve velika zapreka za obisk jugoslovanskih letovišč in kopališč. ZALOGE DALMATINSKEGA VINA SO PRI KRAJU V zadnjih dneh so prodali skoro 30.000 hektolitrov vina, a doma so ga porabili 15.000 hektolitrov. Če računamo, da so ga še pred dobrim mesecem imeli 120.000 hI na zalogi, ga bratje, koliko svetlih strani zgodovine naše lepe domovine je še, ki bodo šele prišle do pravega izraza v veliki naši domovini... Predsednik Narodne skupščine se je na Petrovo ude- ANGLEŠKA VOJNA MORNARICA V JUGOSLOVANSKIH PRISTANIŠČIH no 40.000 hI, se vidi, da bo v Dalmaciji zmanjkalo vina še pred novo trgatvijo. Nujno je, da so začele cene naraščati ter stane danes liter črnega dal matinskega vina od 4.50 do 6 din. V drugi polovici julija je obiskala ležil velikega sprevoda slovenskih I angleška vojna mornarica jugoslo-fantov in deklet v Ljubljani. j vanska pristanišča. Angleško bro- ---| dovje bo ostalo v naših-vodah me- IZREDEN NAPREDEK SUBOTICE sec dni. 25. t. m. pa bo priplulo še •Izreden napredek zaznamuje med i sedem italijanskih bojnih ladij. Po ' jugoslovanskimi mesti Subotica, tre- i. 1922 je to prvi primer, da so ita-tje največje jugoslovansko mesto, lijanske bojne ladje obiskale naša pristanišča. Zanimivo je tudi dejstvo, da bosta obedve mornarici isto- torej ostane v kleteh še 75.000 lil. Če upoštevamo, da ga bodo povpreč- Mesto, ki ga nekateri imenujejo tu-porabili v teh dveh mesecih še di velika vas, je ohranilo svoj značaj POVIŠANJE PLAČ POMORŠČAKOM Sporazum je bil sklenjen 15. VII. med zastopniki pomorščakov in lastniki ladij. Ti slednji so pristali na zahtevo pomorščakov, da se povišajo plače za pomorščake na prekomor-skili linijah toliko, da bodo dosegle plače nameščencev Jugoslovanskega Lloyda. Za druge pomoršake pa so podjetniki priznali povišanje plač za 26%, če je plača do sedaj znašala manj kakor 1000 din, in 20% če je bi la plača višja od 1000 din. Lastniki ladij so poskušali iztisniti iz pomorščakov pristanek na manjše poviške, toda odločen odpor pomorščakov je to nakano preprečil. S tem je zaklju-en spor, ki bi v nasprotnem primeru utegnil močno škodovati našemu pomorstvu. u-več NEBOTIČNIK BODO DOBILI V SARAJEVU Kreditna zadruga železniških službeneev je sklenila zgraditi hiš, med njimi tudi osemnadstropno palačo. V kleteh hiše bodo zavetišča proti plinskin^ napadom, v vseh nadstropjih stanovanja in poslovni prostori zadruge, a na strehi bo velika restavracija, ki bo odprta samo poleti. NOVA ŽELEZNIŠKA PROGA Novo železniško progo Bilece— Nikšič so dali 12. VII. v promet. Nova proga se veže s staro progo, ki pelje skozi Trebinje v Dubrovnik. O-tvoritvenih svečanosti ni bilo, edini je bil od oblasti navzoč ban zetske banovine Ivaniševic. 12. VII. je vozil samo slavnostni vlak, naprej pa vozijo redni vlaki. Silno so veseli nove železniške proge med Bilečo in Nikšičem Črnogorci. To je dejansko prva boljša železniška proga v Črni gori sploh. Železnica se je začela graditi pod sedanjo vlado pred dobrima dvema letoma. Ko je prvi vlak pri-vozil na postajo v Niksiču, so streljali ljudje iz možnarjev in starih samokresov. Vse je bilo pijano od veselja. Slovesno otvoritev proge pa so določili za 11. december, ko bodo proslavili 61 letnico, odkar so hrabri Črnogorci Turkom odvzeli Nikšič. Takrat se ho proslave udeležil tudi pretsednik vlade dr. Stojadinovic. in posebnosti do danes kljub temu, časno nekaj dni zasidrani v šibeni-da je bilo v 20 letih, odkar je mesto škem pristanišču. Utegne se zgoditi, prišlo v Jugoslavijo, zgrajenih nič da si bosta poveljni angleške in po-manj kakor 3500 novih zgradb v vre-1 veljnik italijanske mornarice izme-dnosti 300 mili j. din. Med drugim je njala obiske, bilo zgrajenih 9 cerkva in 4 ljudske _ šole- __; BREZPOSELNOST MED IZOBRA- ŽENCI SREČEN NEČAK Milijon dolarjev je v ameriški loteriji zadel reven hercegovski kmet Mirko Kolak. Mirkov stric Jerko se i' je pred 30 leti izselil v Ameriko kot reven delavec. S pridnostjo si je pridobil denar in se z njim prerinil med Kolika je brezposelnost med izo-braženstvom dokazuje najbolj razpis 246 uradniških mest pri zagreb-i mestni občini in pri mestnih podjetjih. Prijavilo se je za vsa ta mesta nič manj in nič več kakor 700 imovitejše ljudi. Kupil si je namreč izobražencev, med katerimi je bila ________i .. tretuua akademsko izobrazenih. Za hotel v Newyorku, katerega je sčasoma povečal, da je danes eden izmed 1 največjih. Vsa leta je nepretrgoma igral v loteriji, le zadel ni nikdar nič. Končno se je spomnil svojega revnega nečaka v Ljubuškem in zanj kupil srečko. Sreča se je sedaj nasmehnila in srečka je bila izvlečenaz dobitkom 1 milijona dolarjev. Kako je moral biti presenečen Mirko, ko je na domači pošti dobil denarno pismo in v njem 1000 dolarjev od strica, ki mu sporoča, da je zadel milijon, katerega mora pa po predpisih i ameriške loterije priti dvignit last-noročno. S 1000 dolarji si bo kupil vozno karto za Ameriko. Jina vse prosilce so intervenirali več ali manj vplivni ljudje od vseh strani. Pravijo, da je prišlo na vsakega povprečno po 10 intervencij, torej skupaj okrog 7000. Z nekaterimi praznimi uradniškimi mesti razpolaga župan sam, večji del pa jih odda občinski svet. Kljub temu pa je župan prepustil občinskemu odboru izbiro novih uradnikov. VELIKODUŠEN ČIN ČEBELE USTAVILE PROMET Roj čebel se je obesil na napisno tablo neke trgovine na Jelačičevem trgu v Zagrebu. V asu, ko je bilo na trgu največ ljudi, so nenadoma priletele čebele in zasedle napisno tablo. Na svoje stroške je dal sezidati j kirurgieni paviljon v Vranju v var-! darski banovini beograjski trgovec Jovan Jankovic, po rodu Vranjev-! čan. Mož se je svojega zapuščenega | kraja spomnil še za svojega življenja in dal sezidati paviljon ter ga opremiti z vsemi modernimi instrumenti in medicinskimi pripomočki. V nedeljo bodo paviljon slovesno posvetili in nato že sprejeli prve bolnike. NAMESTO DREVESC — ZASTAVNI DROGI Kakor so včasih uprizarjali številne svečanosti po naših krajih v Julijski Krajini, ko so sadili spominska drevesca, v spomin na Mussolinijeve-ga brata Arnalda, tako so pričeli prod kratkim z novo akcijo v tem smislu in sicer s postavljanjem drogov za zastave. Prvi tak drog je bil postavljen že pred dvema letoma tik meje pri Hotedršici, ki je kovinski in izredno visok. Kmalu nato so pričeli s slično akcijo tudi drugod in letos je ta dosegla višek tako, da so n. pr. v preteklih tednih blagoslovili na Goriškem okoli 30 drogov. Prvi drog v Hotedršici je postavila menda država in so znašali stroški zanj lepo vsoto. Te nove drogove pa postavljajo iz prostovoljnih in občinskih prispevkov. Pod 20 m visokim drogom je navadno velik cementni podstavek, ki ga često blagoslove ob posebni svečanosti. V tem kamnu je često kak relief ali pomemben napis. Pri vseh svečanosctih je skoraj vedno pri soten pokrajinski fašistični tajnik, ki prvi dvigne veliko dragoceno tro-bojnico, ki bo ob vseh svečanih prilikah vihrala na drogu in jo morajo običajno darovati in zvesti domačinke. j sarno prihajali številni poslanci in | prijatelji, ki so počakali na prihod predsednika iz Kupinca. Dr. Mačka je prvi pozdravil podpredsednik stranke inž. Košutič, za njim pa številni poslanci. Za temi je Maček spre jel zagrebške časnikarje in se z njimi kakih deset minut pogovarjal. Slednjič se je mimo Mačkovega stanovanja začel pomikati sprevod, ki je bil ob dvanajsti končan. Popoldne je bila večja prireditev na igrišču športnega kluba "Concordija", toda dr. Maček se je ni udeležil zaradi lahnega prehlada. OTVORITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA Z MOTORNIMI VLAKI Promet z motornimi vlaki so 1 ■ ■ VII. odprli na progi Beograd-Sara-jevo. Zjutraj sta odpeljala dva vlaka. V prvem so se vozili zastopniki prometnega ministrstva in glavnega ra\ nateljstva državnih železnic z zastopniki naših in tujih turistični n organizacij, v dragem pa domači m tuji časnikarji. Vlaka sta progo prevozila v devet urah in pol. Potovanje v novih vlakih .je silno udobno in hitro, posebno če upoštevamo pomanjkljivosti ozkotirne proge in velijo število predorov, koder se je pri bičajnih vlakih zbiral gosti dim stroja in delal potovanje mučno. Iz Sarajeva sta oba motorna vlaka krenila ponoči proti Dubrovniku. Motorje je dobavila madžarska tovarna Oanz, vozove pa je izdelala tovarna vagonov v Slavonskem Brodu. PROSLAVA ROJSTNEGA DNE DR. MAČKA Rojstni dan dr. Vladka Mačka so 17. VII. proslavili v Zagrebu in po Hrvatskem. Tokrat proslavo niso organizirali tako slovesno kakor lani. Zjutraj so v Mačkovo politično pi- NOVI BANKOVCI Nove bankovce po 10, 20 in 50 dinarjev bo dala te dni v promet naša Narodna banka. Vsi novi bankovci bodo nosili profile mladega kralja Petra II. Kovanci po 10 in 50 dinarjev bodo imeli desni profil, kovanci po 20 din pa left profil. Svoj čas je Narodna banka razpisala tekmova- i nje za najboljše osnutke kraljevega ¡ lika. 70 umetnikov se je potegovalo ! za nagrade, a zmagal je mladi srbski kipar in izdelovatelj kolajn Dinčič. To je prvi primer, da je osnutke za j nove kovance naredil kak jugoslovanski umetnik. Do sedaj so bili v | takem delu pri nas udeleženi zgolj Francozi. ZLATKO BADEL U. T. Ca J Je Agüero 2151 44 - 3317 BUENOS AIRES s VSAKEMU TRGOVCU, KI ŽELI SPOZNATI TA DVA ODLIČNA IN PRVORAZREDNA PROIZVODA, POŠLJEM VZOREC NA ZAHTEVO BREZPLAČNO Bd ■ D PROSLAVA 20 OBLETNICE OSVO-BOJENJA NA KAJMAKČALANU Proslav 20 obletnice osvobojen.ja na Kajmakčalanu na grško jugoslovanski meji se je udeležilo lepo število ljudi. Udeležili so se jih med drugim tudi zastopnik kralja, zastopnik vojnega ministra, predsednik Narodne skupščine Stevan Čiric v družbi 20 poslancev, med katerimi sta bila tudi dva Slovenca ing. Župančič in dr. Franc Šemrov. (lovor v proslavo junakov borcev, ki so padli na tem hribu za svobodo svoje domovine, je imel predsednik Narodne skupščine Stevan Čiric, ki je med drugim dejal: ...na katoliški praznik sv. Petra sem bil v Ljubljani, a na pravoslavni dan sv. Petra pa na Kajmakčalanu. V enem kakor dru-gerfi primeru sem zastopal Narodno skupščino. Kar sem videl v Ljubljani, me je v resnici prevzelo. Čutil sem. kako Slovenci ljubijo svojo ro- STARA SLJIlfOVIGA BADEL UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE V SODIH I ■ B ■ ■ PELINKOVEC BADEL g PRIDELAN V BUENOS AIRESU IZ PRVORAZREDNIH PRVIN, KI SE UVAŽAJO IZ JUGOSLAVIJE. STAVKA URADNIKOV Stavka zavarovalnih uradnikov se počasi bliža koncu. Prvi so odšli na delo uradniki "Dunava", kajti zavarovalnica je podpisala kolektivno pogodbo, v kateri med drugim stoji tudi določba, da zavod ne sme poganjati ali odpustiti do 1. 1942 nobenega uradnika, ki se je udeležil stavke. Dobro pa napredujejo tudi pogajanja pri zavodih "Savi", "A*-sicurationi Generali", ki sta v italijanskih rokah in pri "Internationale", ki obratuje s francoskim kapitalom. DALMACIJA DOBI VISOKE GOSTE ' Vojvoda in vojvodinja Kentska ter vojvoda in vojvodinja Windsor-' skíi bodo v kratkem obiskali Dalmacijo. Vsi štirje bodo prispeli v Cavtat ■ in se nastanili v luksuzni vili ravna-| telja Jugoslovanskega Lolyd? Ban-; ca. Kentska bosta ostala v kraj« dvajset dni, Windsorska pa le li rad prihodnji september, ko bo škofijo predal novemu t.rz»' škemu škofu msgr. Santinu, istočasno izročil tudi nekaj denarja v namen gradnje novega semenišča. POSOJILNICA V LOKVI lz "Istre" izvemo, da so italiJ8'.1* ski listi priobčili odlok, s katerim .1® dobila hranilnica in posojilnica v L -kvi na Krasu komisarja. Oba ra, upravni in nadzorni sta bila ra? puščena. Za izrednega komisarja .1 bil postavljen Gastón išlataper, . nadzorni odbor pa so bili imenovan Anton Muha, Andrej fikaber in An' drej Stopar. T GRANATA RAZTRGALA šESi LJUDI v: ■ "Istra" poroča iz Bovca o nesreč-ki se je pripetila dvema fantoma ^ letnemu Komačevemu Tonetu m , letnemu Tonetu Lebanu, ki sta m potjo na Rombon brskató. po zenUJ za starimi granatami. Našla sta kar slučajno granato kalibra 37 ter se takoj spravila nad njo, d!a jo razbijeta in prideta do streliva, ki se drago prodaja. Granata pa je eksplodirala. Fanta sta imela srečo. Leban je dobil le lažje poškodbe. Komačev pa je izgubil vseh pet prstov na roki. Ker je izgubil veliko krvi, preden so mu prišli na pomoč, je njegovo stanje zelo resno. — Isti dan se je zgodila še bolj strašna nesreča v Panoviškem gozdu pri Gorici. Pet Goričanov je prizadetih. So to Josip Sušič, Alojzij Piccolo, Tine Simčič, Ludvik Mer-lak in železničar Gasela. Iz Rožne do line so šli v hrib, da bi tamkaj skupno iskali stara razstreliva. Sredi gozda so našli granato kalibra 150. Začeli so razbijati po njej, pa je ta na enkrat eksplodirala s strašnim pokom. Pokolj, ki ga je napravila granata, je nepopisen. Takoj so bili mrtvi Simčič, Gasela in Piccolo. Granata jih je dobesedno razmesarila in posamezne ude razmetala daleč na okrog. Kose mesa so našli celo 50 metrov daleč od kraja nesreče. Ostala dva so sosedi, ki so prihiteli v gozd, ko so zaslišali strahotni pok, našli nezavestna v mlakuži krvi 3 strahovitimi poškodbami po vsem telesu. Obadvta, sta še komaj dihala, ko so ju pripeljali v goriško bolnišnico. Reveža se sploh nista več zavedla in sta zaradi zadobljenih ran in izkrvavlje-nja oba v kratkem presledku umrla. Granata je tokrat zahtevala kar naenkrat pet življenj. To je ena največjih nesreč, kar so jih povzročile stare granate iz svetovne vojne. Dogodek je na vso Goriško pokrajino napravil presunljiv vtis. Oblasti so poslale na lice mesta preiskovalno komisijo, ki pa ni mogla nič posebnega ugotoviti. Ljudje so zaradi teh neprestanih nesreč zelo razburjeni in pozivajo in prosijo oblast, naj vendar ukrene vsepotrebno, da se takšne nesreče ne bodo več ponavljale. — Tretja nesreča te vrste se je pripetila na Ravnah na Banjški planoti, kjer sta bila žrtvi eksplozije dva fantka, Tone in Jože Pisk. Sedaj izvemo, da je bil Tone takoj mrtev, Jože pa se še bori s smrtjo. "Koroški Slovenec" javlja, da je oddelek tajne državne policije v Celovcu izdal dovoljenje za redno izhajanje novega slovenskega mladinskega lista, ki bo nosil ime "Mladi Ko-rotan". List bo začel izhajati že v septembru in bo namenjen za voditelje slovenskih učnih jezikovnih tečajev, za katere bo redno prinašal primerno učno gradivo. APAČE DOBILE ŽUPNIKA Za župnika v Apačah je bil imenovan gospod Jakolič. To je po štirinajstih letih prvi duhovnik, ki je prišel službovat v to nekolikan.i zapostavljeno slovensko župnijo. ja na našem dvoru, nadškofa Hek-torja Felicija, ki mu je izročil svoje poverilniee. Novi papeški nuncij je s tem prevzel posle. Po avdijen-ei se je vrnil v Kranj, kjer je bil nekaj dni gost pri dekanu Škrbcu. 0-gledal si je vso Gorenjsko in obiskal tudi Brezje. ODPRAVLJENA TAKSA Minister za telesno vzgojo dr. Ve-koslav Miletic je dosegel, da je bila odpravljena 20% taksa na vstopnino k javnim prireditvam in tekmam vseh naših športnih društev. S tem bodo vsa športna društva rešena hudih bremen; kar se bo poznalo v njihovem razvoju. V tem okviru odpade taksa tudi za vse prireditve ZFO. JUGOSLOVANSKA TENIŠKA IGRALCA PORAZILA AMERIKANCA Jugoslovanska teniška igralca, ki sta že na svetovnih tekmah pred nedavnim v Wimbledonu vzbudila pozornost med vsemi teniškimi šport nimi krogi, sta igrala nekaj prijateljskih tekem v Beogradu in Zagrebu z svetovnim prvakom Američanom Budgejem in njegovim tovarišem Makojem. V Beogradu je premagal Kukuljevic Budgeja. Nekaj dni za tem pa je Punčec premagal Budgeja v Zagrebu. Ta dva poraza svetovnega teniškega prvaka sta odjeknila po vsem svetu. V Beogradu sta zmagala v igri v dvoje tudi Punčec in Kukuljevic proti Budgeju in Mako-ju. Vsi ti trije porazi so živ dokaz, da naši teniški igralci ne zaostajajo mnogo za najboljšimi igralci sveta. NAZADOVANJE NEMCEV V JUGOSLAVIJI "Slovenec" je pred nedavnim objavil članek o velikem nazadovanju Nemcev v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji. Članek je vzbudil Areliko pozornost, saj odkriva doslej skoraj neopaženo dejstvo, da je vseh Nemcev v Jugoslaviji v primeri z ostalim prebivalstvom samo tri in pol odstotka in da so n. pr. v Sloveniji od 1912 do 1932 nazadovali za 40 odstotkov ali od 41.362 na 25.054. To ni nič čudnega, če vemo, da je bila nekdanja Avstrija nemška država, Jugoslavija pa je slovanska. Tako je že takoj prva leta po vojni zapustilo ozemlje sedanje države več tisoč Nemcev, kar pa jih je ostalo, pa se tudi pozneje v slovanski Jugoslaviji niso nikoli počutili tako domače kot v nemški Avstriji in je vsak izrabil prvo priliko, da se je umaknil med rojake. K temu pa še pride padec roj stev med Nemci in tako se nam je po 20 letih odkrilo to precej znatno nazadovanje nemškega življa med nami. 1 j enih okrog 40,000.000,— din, ki bodo v kratkem na razpolago. NAGRADNO ŽREBANJE V petek 15. julija je bilo v upravi "Slovenca" nagradno žrebanje, pri katerem je bilo naročnikom "Slovenca" z žrebom razdeljenih 152 nagrad v skupni vrednosti 100.000 din. PAPEŠKI NUNCIJ NA BRDU PRI KRANJU 11. julija je sprejel N,j. Vis. knez namestnik Pavle v dvorcu na Brdu pri Kranju novega, papeškega unuci Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venereas ANALIZE urinu brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOžA: Krončni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacijo in bolečin. j SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. SlVčNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nem-škom načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane. GREVA; colitis, razširjenje, kronična za-poka. GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE S 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naž zavod s svojimi modernimi napravar mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te *rste v Argentini. — Letenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje. R i v a ¿hi v i a 3070 PLAZA ONCE TABORI Tudi v nedeljo 17. julija so bili po Sloveniji številni tabri. Tako je bil veličasten tabr v Št. Jerneju na Dolenjskem, kjer je imel slavnostni govor minister dr. Miha Krek, Lep tabor je bil tudi pri Devici Mariji v Polju, katerega je tudi obiskal minister dr. Krek. Tretji tabor je bil na Brdu pri Lukovici. Poleg tega pa je bilo še nekaj manjših proslav 20 letnice osvobojeiija. Veličasten je bil tudi obsoteljski tabor v Sv. Petru pod sv. gorami. Nastopilo je lepo število članov ZFO. Ob tej priliki je bil tudi blagoslovljen nov društveni prapor, ki ga je blagoslovil mariborski škof dr. Tomaži?,, kumoval pa mu je g. dr. Marko Natlačen. SLOVENSKI KATOLIŠKI TELOVADCI V FRANCIJI 15, 16., 17. in 18. julija so bile tudi v Franciji v mestu Blois v pokrajini Loir-et-Chor mednarodne telovadno tekme katoliških telovadcev. Teh tekem so se udeležili tudi naši mednarodni telovadci člani ZFO Hvala Jože, Janeš Karel in Varšek Ivan. Spremljal jih je ing. Nerima. V Bloi-su so doživljali nadvse prisrčen sprejem, ki je bil združen z navdušenimi manifestacijami Francozov za Jugoslavijo in naše telovadce, katere so mnogi že spoznali na ljubljanskem mednarodnem mladinskem taboru, katerega se je udeležilo res lepo število francoskih katoliških telovadcev. Pri tekmah, ki so sledile je v mednarodnem deseteroboju zmagal Ivan Varšek, v mednarodnem pet.ero-boju senjorjév je zmagal Jožef Hvala, zlato svetinjo v mednarodnem deseteroboju pa si je priboril Karel Janeš. S to zmago so naši trije telovadci tudi v Franciji dokazali svoje znanje in tako potrdili sloves, ki se upravičeno širi o ZFO. ZA MODERNIZACIJO CEST Gradbeno ministrstvo je za izvajanje najnujnejših modernizacij državnih cest doložilo 125,000.000 din. Od tega bo za ceste v Sloveniji porab- ŽELEZNIŠKA PROGA ČRNOMELJ—VRBOVSKO Sredi julija se je zažel politični obhod za novo železniško progo Čr-nomeli-Vrbovsko. Komisija, v kateri so zastopniki številnih ministrstev železniških direkciji in lokalnih čini-teljev je na tem obhodu opravila vo-dopravno, stavbno in razlastitveno razpravo. Proga je v celoti dolga 47 km in pol in bo šla po Sloveniji 22 km, in sicer od Črnomlja mimo Dra-gatuša in Vinice do Učakovcev, od kjer bo šla čez Kolpo in naprej po savski banovini do Vrbovskega, kjer se bo priključila na železniško progo Zagreb—Sušak. S tem se je vprašanje zgraditve te za Slovenijo tako nujno potrebne železniške proge premaknilo z mrtvega tira. Bela krajina, po kateri bo šla nova proga pa bo pri gradbenih delih na novi progi, ki jo bodo začeli graditi najkasneje v začetku prihodnjega leta mnogo pridobila. NOV ROMAN Z veliko radovednostjo sem vzel v roke roman "Devet dečkov" ki, ga je spisal Tržačan Federico Pagnacco. Literarno nima ta knjiga posebnih ambicij, spisana je preprosto in prisrčno in morda baš zato ji je bila tudi poklonjena literarna nagrada "Savoia Brabante za leto 1937. Mene pa je bolj kakor oblika zanimal sam predmet, ki ga je obdeloval pisatelj v svoji knjigi. Opisuje namreč življenje devetih dečkov, ki so v brezskrbni otroški razposajenosti vzra-stli v tržaškem predmestju, tam nekje v Rocolu, kjer teče "potok" in kjer dozorevajo koruzni klasi na nji- vi soseda "Tončka", v času, ko je stekel prvi tramvaj v Trstu. Življenje jih je pozneje razgnalo na vse ¡vetrove: Prišlo je še svetovna vojna in njene posledice. Od devetorice nekdaj brezskrbnih dečkov s "kam-panjete" tam pod Rocolom je eden padel na avstrijski, drugi na italijanski strani pred Gorico, tretji se je vrnil težko pohabljen zopet domov, četrtega je stri nastopajoči fašizem, peti se je izgubil v južni Ameriki, šesti je moralno propadel in preživlja skoro vse dni v ječi, sedmi, ki se je s skrajno brezobzirnostjo prispel najviše, je moral razmeroma mlad umreti. Pri življenju sta ostala samo še Slovenec Štefan Kralj, ki se je razočaran v svetu, umaknil za samostansko zidovje in glavni junak knjige Claudio Conti, s katerim- se bržkone identificira sam avtor in ki se je tudi odtegnil od političnega udejstvovanja, ter živi v miru kot uradnik pri nekem denarnem zavodu. Življensko tragiko vse devetorice pripisuje Claudio sarajevskemu atentatu in izbruhu svetovne vojne, ki je s tako silo potegnila v svoj vr-l tinec vso mlajšo generacijo tiste do-I be, in grenak pesimizem polni njego- vo dušo! Štefan pa je kljub hudemu življenskemu udarcu ohranil svoje notranje ravnovesje in tolaži svojega tovariša Claudija: "Vse se dogaja po nekem najvišjem zakonu. Mi sami smo le revno orodje v roki usode. Treba je verovati v življenje, ne o njem razpravljati. Bolje je gledati naprej kakor nazaj". Po okolišu, v katerem vzraste ta devetorica in po pjihovi poznejši usodi me je Pagnaccov roman močno spominjal na znano Goldovo delo "Židje brez denarja", ki je pred kratkim izšlo tudi v hrvatskem prevodu. Pagnaccovi mladi junaki v marsičem sličijo Goldovim židovskim dečakom v daljnjem Newyorku. Kakor ti tvorijo pravcate čete, ki branijo svojo uličnočetrt pred sovražnikom, pa naj bodo to dečki iz sosednih okolišev ali stražarji. Iz te pestre otroško razposajene družbe se po enem in drugem pisatelju razvijejo povprečniki, vzraste jo pa tudi pisatelji in politiki, ta ali oni se docela izprija in živi na račun svoje ljubice — prostitutke, dokler ne konča v ječi. Vendar so barve, v katerih slika Pagnacco, manj temne kakor Goldove. Kajti njegovih "devet dečkov" ne živi med temnimi mestnimi zidovi kakor v Goldovem romanu, temveč že na zeleni periferiji, kjer se postopoma zajeda mesto v polja in vinograde, kjer postane iz sadnega vrta, ki so ga že opustili, a ga niso še zazidali, "kampanjeta", prehodno nekakšna "res nullius" in pravcati raj za otroke. Pagnaccova knjiga pa me že po naslovu, še bolj pa po ambientu, ki ga slika, spominja tudi na Bartscho-vo knjigo "Die Zvólf aus der Steier-mark", ki je pred vojno vzbudila toliko prahu v slovenski javnosti. Kakor je Bartsehova knjiga slavospev slovenskih goric na naši severni narodni meji in obenem tudi nemške penetracije v to ozemlje, tako opeva Pagnacco slovensko okolico Trsta in blyižnji Kras a istočasno podčrtava prodiranje italijanskega življa med slovenske kmete. Narodno in družabno mešani dvanajstorici pri Bart-schu lahko vzporejamo enako pestro Pagnaccovo devetorico. Pri obeh 1-mamo po enega Slovenca, ki se za takšnega tudi smatra, ki pa je vendar že zajet od tujega vpliva, pri Bartschu od nemškega, pri Pagnaccu od italijanskega. Bartschovemu Ze-mljariču (Bartsch ga piše Semlja-ritsch) po vsem soroden je Pagnaccov Kralj (Pagnacco pi¿e Krall). Kralj je politično in nacionalno neopredeljen. Pagnacco ga označuje kot amorfnega. Je to pač oni prehodni stadij pri potapljanju v tujo narodnost. V mestu živi skoro izključno v italijanski družbi, najbolj sreč-nega pa se čuti na deželi pri svojih sorodnikih v Lokvi, kamor vabi tudi svoje italijanske tovariše in kjer se je \uai srečal z deklico Paoletto, ki ga je pozneje tako kruto varala z njegovim prijateljem, da je iskal tolažbo in mir v samostanu. Pagnacco oriše prav Kraljev značaj v najlepši ¡luči v njem vidi pač pravega sina ■ pokrajine, ki jo je sam tako močno i vzljubil. Kraljeva neopredeljenost ' pa nosi na sebi vso značilno tragiko. Tovariši na kampanjeti so ga zmerjali s "ščavom", pri vojakih pa so ga osumljali za Laha. Dva druga iz devetorice sta že izgubila vsako vezo s svojim narodom. Giuseppe Bencich in Cario Storman. Oba postaneta žrtev vojne, prvega zadene granata na goriški fronti, : drugi se vrne težko pohabljen k svo-! ji ženi. V njihovi družbi sta tudi sin 1 priseljenca Furlana in pa sin renji-kola, ki je iz narodnopolitičnih razlogov postal avstrijski državljan, da tako številno okrepi italijanske vrste v Trslfu proti slovanski poplavi. Po značaju najbolj odvraten je sin gr-j škega cunjarja, Giorgio Metras, ki niti ne ve, ali je turški, grški ali albanski državljan, ki se pa brez izobrazbe s svojo zvijačo pod Avstrijo in tudi pozneje pod fašizmom povzpne po najbolj uglednega položaja, i Tržaški Italijani so samo trije in še i od teh kličejo enega za "Joškota". i Kakor je Bartsch s svojo knjigo 1'' Die Zwolf aus der Steiermark'' z , nemškega stališča opisal raznarodo-valni boj na naši severni meji, tako nam je Pagnacco s svojim romanom 'Nove ragazzi" podal sliko asimilacije slovenskega življa na tržaškem ozemlju, seveda takšno, kakršno je videl Italijan in po vrhu še ireden-tist. Priznati moramo, da ni Pagnacco v svoji knjigi nikjer uporabil kakega žaljivega izraza na račun našega naroda in da ima na več mestih celo prav tople besede o našem kmetu, toda iz vse njegove knjige veje vendar prepričanje Italijana, da je le on gospodar in izključni kulturo-nosec, dočim je Slovenec le kmet, ki se ne more povzpeti do lastne kulture. Če se mu posreči dvigniti se iz kmetskega in suženjskega stanja, pa je že zapet v tujo kulturno sfero. Tako je sodil Bartsch o Slovencih na Štajerskem, tako sodi Pagnacco o Slovencih v Trstu. L. e. .........................t ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČj de Falicov in { DR. FELIKS FALICOVj Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 KROJACNICA "GORICA" Hočete biti dobro in elegantno oblečeni Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191 (Nasproti postaje Paternal.) e< <♦> <♦> <♦> :»> •»> .<♦>.- <♦>•:« ZANIMIVOSTI VSE SE DOSEŽE, ČE JE VERA V ZMAGO NEOMAJNA Douglas Carrigan je dejal, da je eelih petnast let sanjal, kako bo nekega dne preletel Ocean. Ko pa se jo to Lindbergu posrečilo pred tolikimi leti, da mu pa kar ni dala žilica miru, a kaj bo siromak brez denarja in brez pomoči od nikogar. Pričel je štediti in je moral skoro stradati, je dejal, da si je lahko pred nekaj leti kupil lastno letalo. Četudi je bilo letalo že staro, sem poznal vsak najmanjši vijak ter sva se bila tako privadila eden drugega, da sva bila pravzaprav eno in sem trdno verjel, da mi bo nekega dne prineslo zmago. Zato letala sedaj za noben denar ne prodam, četudi mi ponujajo zanj velike svote. Za nobeno ceno bi se ne mogel ločiti od mojega ljubljenca, ki mi je moje sanje tako lepo uresničil. Za ženske se nisem zanimal, je končal mladi letalec. nudi malo več pomoči, vendar le toliko, da Kitajci obdržijo položaj in e med tem zrejajo za''resnično zvezo z Rusijo... NJEGOVO PRAVO IME Mnogi mislijo, da je znani sovjetski general v Sibiriji, Blücher, potomec slavnega pruskega generala Blücherja, ki je bil desetkrat premagan od Napoleona in vendar ni obupal ter je nazadnje on premagal Napoleona. Sovjetski Blücher ni nič v sorodu z imenovanim generalom, marveč je pristen Rus ter je njegovo pravo ime Vasilij Gurov. Ime "Blücher", so mu dali nemški ujetniki, ki jih je bil ob neki priliki v svetovni vojni z majhnim številom svoje straže mnogo zajel. To je ruski "Blücher", so dejali. In od tega časa se ga je ime prijelo ter pod tem imenom nastopa še danes. Njegovo ime pa je zaslovelo še le tedaj, ko je popolnoma porazil beloruskega generala Kolčakova, ki je dobival znatno pomoč od Japonske in Kitajske. Potem je v Sibiriji hotel reorganizirati kitajsko vojsko ter pridobiti Kitajsko za zvezo z Rusijo, pa mu ni povsem uspelo. To danes na Kitajskem obžalujejo, kajti Rusija jih v boju z Japonsko s početka ni hotela skoro nič podpirati ter šele sedaj ■<♦>*>»>' <♦> <♦>- <«• Z nebotičnika je skočil v zgodovini še ni dogodil. * Kot poročajo, je John Ward kmalu dobil posnemovalce, ki so se na enak način hoteli "izkazati", pa menda niso imeli vsi dovolj poguma. i Po našem mnenju je zgoraj omenjeni nenavaden slučaj, tipično ame-_ , _T , , . . liškn "bolezen", ki jo pomaga širiti John Ward je vstal tisto jutro z ]judstvo žejno senzacij. Kdo je bil namenom, da napravi nekaj velike- bolj neumen, ali fant, ki se je odloga, zelo velikega !. .. Že je bil sit -ü p0 oku8u , judstva za takšno smrt, večnih opominov svoje poročene se- ftU ljudWvo> ki je takšno smrt prav-stre. Imel je nekoliko glavobola, ker 2apr'av devalo s svojo omejeno paje lnl prav pred nekaj dnevi zapu- inetj0 Ce bi se za sfantaziranega stil bolnišnico... Da pokaže svoji sestri, da ni tak figamož, kot si morda ona misli, je odšel v sedemnajsto nadstropje zunaj na venec (korniž) Gothamskega hotela. Kmalu se je zbralo okrog hotela veliko ljudi, kar fanta nihče ne zmenil, bi se najbrže kmalu skesal in vrnil v hišo k sestri, ki je trepetala zanj. Tako pa se je odločil v svoji bolni domišljiji, da postane tudi on "slaven" kot Lind- . . , ,v , berg, Carrigan in drugi, ki so prele- je se bolj podžgalo pogum junaške- tp]i 0eean> če napravi nekaj, kar domu" mladeniču. Pnsla je policija m ^ »e nihge n- ognjegasci, ki pa niso vedeli kaj početi. Pač! Policija je pričela delati rod med množico, ki se jo je nabiralo vedno več. Ker pa kandidat smrti le ni hotel napraviti veselja gledalcem, so postali v dolgem čakanju žejni in lačni. Prodajalci raznih pijač in prigrizkov, ki niso izgubili lepe prilike, so napravili kar lep izkupiček. Prišli so tudi fotografi, ki so vsak Johnov gib slikali ter pošiljali posnetke svojim listom, ki je prinašalo senzacij lačnim čitateljem obilo užitka, kakršnega ni vsak dan. Časopisni poročevalci pa so poskrbeli za tekst, ki si lahko mislite, kako je od ure do ure držal v velikem in napetem pričakovanju željno publiko. Skrb za družino in potomstvo V Evropi se že/nekaj let govori o krizi zakona in od leta do leta nižjem številu na novo sklenjenih zakonskih zvez. V resnici statistične številke sklenjenih zakonov nihajo navzdol in navzgor, zdaj število novih zakonov naglo pada, potem se pa spet dviga. Podobno številu sklenjenih zakonov niha tudi število rojstev. Strokovnjaki so dognali, da je sklepanje zakonov dandanes v Evro- I Celili sedemnajst ur je navihanee j p: odvisno v prvi vrsti od socialnih držal ljudstvo, ki se ga je bilo na- j prilik in ne kakor se rado napada, bralo čez stotisoč, v napetem pričakovanju. Policija se je pošteno potila, da je vzdrževala red. V tem komičnem prizoru, drugače se ne znamo izraziti, je bila edino vsega po- da pada število porok zaradi pre vladujoče težnje današnjega človeka do rahlejše povezanosti zvez med spoloma. Ti bi kakor v prejšnjih časih tudi danes radi "skočili v zakon V v H RESTAURANT RECREO 3 v $ ¿"EL CAÑON" $ Izvrstna domača hrana, prvo- . y vrstno pivo in vino. — Pro- y ¡ * stcri z vrtom, pripravni za | j § svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. » ! '4 _ w --V ú Se priporoča lastnik " ¡ PETER BASSANESE $ & JUAN B. ALBERDI y Gral. % y PAZ — Buenos Aires é ■ iiMiniwrr-rrr-'rr m m *S< >3fc¿ ¿aja in izpred ljudske zijale, a se ii ni posrečilo, četudi je s pomočjo vrvi hotela splezati k njemu, se ji je kmalu pričelo vrteti v glavi in si ni upala do njega. Točno ob 22 uri in 36 minut, dne 2" julija leta 1038 pa je John rn7.~ prostrl roke in skočil z dišave ter s tem dokazal svoje "junaštvo" in kar je najglavneje, je popolnoma zadostil ljudski radovednosti, ki je postajah) že nervozno in razburjeno, ker ,io .ie toliko časa pustil trpeti. Na tlnku pred gledalci je končno ležalo razbito truplo v mlaki krvi. New York je s tem doživel prizor, ki se ZALCGA DOBREGA VINA milovanja vredna Johnova sestra i ski jarem", toda večina zakonskih Katarina, ki je na vsak način hote- kandidatov nima tako zvane zakon-ia brata spraviti iz nevarnega polo- j ske sposobnosti, to se pravi, nima dovolj sredstev ali dohodkov za sno-\ anje rodbine. V 1. 1936. so skoro vse evropske države zaznamovale znaten porast porok. Za prihodnja leta pa prerokujejo strokovnjaki novo nazadovanje in se pri svojenl sklepanju opirajo na slabotnejšo in manj številno generacijo, ki je bila rojena v času j svetovne vojne. Posebno Italija in i Nemčija sta v 1, 1935-36. zaznarno-\ali znaten skok navzgor v številu : m novo sklenjenih zakonov in rojstev To okolnost pa je pripisati raznim vladnim ukrepom, s katerimi so i bili novoporočencem odmerjeni iz-¡ redni privilegiji: dote in druge ola.j-l šave, posebno za potomstvo. Nemči-I Iju je na tak način 1. 1936. dosegla t 25.9 odstotkov več zakonskih zvez V ¡ kakor 1. 1933. Nasprotno pa je v v Franciji in na Češkoslovaškem na-• stal že 1. 1935. zastoj in s tem v zvezi prizadevanje vlad za zvišanje številke zakonskih zvez in rojstev. Pa brez uspeha. V balkanskih državah so v tem pogledu še najbolj stanovitne razmere, na j bodo socialne prilike kakršnekoli, ljudje se ženijo in imajo otroke. Podobno je na Poljskem. Dnevni red gospodinje Današnja doba stavlja tudi na gospodinjo mnogo večje zahteve kakor nekdaj. Ni dovolj, da opravi le svoje gospodinjsko delo. Zanimati se mora z razumevanjem za moževo poklicno delo, za njegovo javno u-dejstvovanje, kulturne in družabne potrebe. Poleg tega mora slediti razvojnim potrebam svojih otrok. Skratka — poleg gospodinjskega dela, ki je tudi v majhnem gospodinjstvu sposobno zaposliti celega člove ka, mora korakati gospodinja ob strani vseh družinskih članov z vsemi njihovimi posebnimi interesi in nalogami. Zato je potrebno, da za vse svoje posle sestavi stalni dnevni red, ki ji bo omogočal in v veliki meri olajšal vestno izpolnjevanje napornih gospodinjskih dolžnosti, da bo zmogla vse delo v pravem času, obenem pa našla še dovolj časa za posebne potrebe članov svoje družine in končno nekaj časa tudi zanjo samo. Kot primer takega dnevnega reda predlagamo dnevni red, ki ga je društvo gospodinj iz Basla v Švici sestavilo z namenom, da olajša svojim članicam vsakdanje naloge. Vsekakor ta dnevni red ne more biti brez sprememb uporaben za vse gospodinje brez izjeme. Potrebno ga je prilagoditi posebnim zahtevam vsakega gospodinjstva. Baselske gospodinje predlagajo: Od 6.30 — 7 ure: vstajanje, telovadba, jutranja toaleta; 7 — 8: pomoč otrokom pri oblačenju, priprava zajtrka, razmestitev posteljnine za zračenje; odpravljanje otrok v dopoldansko šolo; 8 — 9: čiščenje čevljev, kopalnice, pregled pošte; 9 — 10: pospravljanje postelj in R - i Franc Kurinčič _ Ne pozabi GARAY 3910 — telefon 61-5384 - BUENOS AIRES o j a k 1 Predno si naročite obleko O B I § Č I T E KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto število porok in rojstev se je v teh državah ustalilo na predvojno nor-malo, pa zato ne grozi nevarnost o-slabljenja in postopnega izumiranja rase. V krog držav, ki postavljajo populacijsko vprašanje v ospredje zanimanja, je v zadnjem času stopila še Madžarska. Njen notranji minister je napovedal predvsem pripravo zakonskega načrta o obveznem zdravniškem pregledu pred vstopom v zakon, vlada pa je odločena z odgovarjajočimi drastičnimi ukrepi zajeziti močno razširjeni sistem enega otroka. To se nadeja doseči s civilnopravnimi sankcijami za zakonike pare brez otrok, deloma pa z u-! stanovitvijo posebnih fondov za podporo družinam s številnim potomstvom. V najkrajšem času namerava ; predložiti tudi zakonski načrt o zaščiti dece. 1 V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo ®d 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD ROJAKI NE POMIŠLJAJTE DOLGO Vporabite priliko K. ROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (supkrlan) Površnik, obleka SAMO ZA $ 75.— Hlače fantazija $ 8.— STANISLAV MAURIČ DONATO A L V A R E Z 2 0 5 9 V 9 i V" š $ 4 ■ $ v $ K* * i Š pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires mm m a*'** m <♦> m «k mixswk» IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse žensko bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo. Ordinira od 9 uro zjutraj do 20 uro zvečer. LIMA 1917, I nadstr. tr. T. 23, Buen Orden 3389 Buenos AireB KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo erto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 $ i § i || $ I I I š r4 K4 I Poslužujte se PREV()ZXEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 IT. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 Po zor Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4351 v:lia Devoto U. t. 50 - 0271 celega stanovanja; 10 — 11: nakupovanje na trgu in v trgovinah, če pa je že vse pri hiši, šivanje; 11 — 12: kuhanje kosila in pranje posode od zajtrka; 12 — 13.30: obed, razgovor z družino, odpravljanje otrok v popoldansko šolo; 13.30 — 14.30: pranje posode od kosila, pospravljanje perila; 14.30 — 16: prosti čas za gospodinjo, v katerem more brati, gojiti glasbo, pisati in podobno; 16 — 18: opravljanje poslov po potrebi — čiščenje oken, jedilnega orodja, če pa ni ničesar nujnega, je dobro privoščiti si zraka; 18 — 19: priprava večerje; 19 — 20: večerja in nočna toaleta otrok; 20 — 21.30: branje časopisov, razgovor z družinskimi člani, sestavljanje gospodinjskega proračuna; 21.30 — 22: večerna toaleta gospodinje, za njo pa počitek. Za kratek čas Znal si je pomagati. "Zakaj pa vzamete vedno fantka s seboj, kadar greste v klet po vino?" "Veste, gospod so mi naročili, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet; fantek žvižga, jaz pa pijem." * Slaba vest "Očka, sinem iti danes v kino?" "Zakaj pa prav danes?" "Veš, očka, jutri bomo dobili spričevala." * Otroška pamet "Dedek, jaz pa nekaj znam, česar ti ne znaš." 'No. kaj neki?" "Kasti znam." * Na napačni poti Sprevodnik (nekoliko vinjenemu potniku): "Kaj pa vi tu delate. Vozni listek se glasi za Celje, mi pa peljemo na Gorenjsko?" Potnik: "Ni zlomek! Ali ste strojevodji že povedali, kako ga je polomil?" č» <♦>. •:♦> m m m mm <♦> ¡g .. . Obi iščite » KROJAČNICO i & 9 1 LEOPOLD UŠAJ | KATERA VAM NUDI VEDNO v V ♦ v NAJBOLJŠO POSTREŽBO ? § £ ;' GARMENDIA 4947 ;' $ g La Paternal — Buenos Aires ' ! <♦>'>*> « m «» m m m «á m •»> •:«• ;♦;• :♦> fotografijaI "LA MODERNA" I K Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski § koloniji Sporočam slovenski naselbi- fc ni, da bom ob priliki 25 letnice k moje fotografske obrti, vse * preuredil ter razstavil moje de- § lo, kjer se bo lahko vsak pre- ¿ pričal o mojih nepreko3ljivih 0 izdelkih. & VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU | Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" ? S. SASLAVSKY $ Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires * :«• •» .<♦> m m <♦:• •:«<> v s' i i 11 $ • 4. * Is i AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G O DEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO V. V 'i 1 9 $ $ i 'i I 13* CALLE CANGALLO 1542 g ms •:♦> •>:♦>• ;<♦:• < :< m ~m m <♦:• •:♦> <«• <♦> >:♦:• •:♦:< «• >&< Slovenska služba božja in Slovenci v Saavedri Vsem je v ustih beseda: "delajmo složno", "naj bo mir med nami". . In koliko drugih lepih rečenic kroži, s katerimi skuša vsak prepričati o nesebičnosti svojega dela. lii jaz, kot kaplan slovenske kolonije, ki sem prišel semkaj ne zato, da bi delal zdražbo med ljudmi, temveč da bi oznanjal mir, tisti mir ki ga je vsem oznanil Kristusov prihod na božično noč.... Tudi jaz sem hodil svojo pot med rojaki z mirovnim pozdravom, po naročilu Gospodovem: "Mir vam bodi". Nisem se ognil nobene hiše: Enako sem stopil v stanovanje siromašnega rojaka, kakor tistega, ki si je pomagal k boljšemu. Nisem zbiral med Primorcem in Prekmurcem, Kranjcem in Štajercem, temveč z vsemi sem skušal biti enako domač. Tudi nisem vpraševal, če je kdo veren al; neveren. Do vseh enako! Potrkal sem na vrata in prosil dovoljenje za vstop. Marsikatera vrata sem dobil zaprta, tudi so me z bolj ali manj pre-vdarjeno besedo nekateri poslali dalje, ne da bi mi vstop dovolili.. . Sem pa tja sem kaj omenil kak tak dogodek, a le poglejte moje dopise o tem ali sem bil kdaj žaljiv do koga! In če sem dobil vrata zaklenjena enkrat, sem spet drugič potrkal... Tako sem hodil po vseh slovenskih naselbinah v tej zemlji. Tudi po Saavedri in še bom hodil. In bi ne bil vreden svojega visokega poklica, če bi zaradi nekaterih nevšečnosti popustil; in tem manj. ker na vseh straneh najdem ljubeznjiv sprejem, ki mi da nove volje za nadaljno pot. Sedaj pa naj povem dogodek, ki mi je napravil globoko žalost. Ña Saavedri bo praznovala naša služba božja že drugo obletnico. 7. avgusta se bo to zgodilo. Za to priliko smo nameravali zbrati pevce izmed tamkajšnjih Slovencev. Prav z veseljem so se priglasili nekateri in ie je bila enkrat pevska vaja. Tedaj so se pa oglasili nekateri, ne bom razpravljal o tem, kdo in koliko le to naj povem kaj je bilo. V imenu društva "Ivan Cankar" so prepovedali društvenim članom, da bi pri tem petju sodelovali. Zakaj? Prosil sem društvo, da bi dalo na razpolago svoj lokal za pevske vaje. Govoril sem z mnogimi člani in odborniki, katere sem mogel najti. Niso ugodili moji prošnji, toda prav tako se ne morem pritožiti, da so bili neljubeznjivi. Tako mi je bilo zagotovljeno, da društvo nima niti najmanj proti temu, da člani pojó tudi v cerkvi, če je koga volja. Sedaj pa, ko se je zbor že začel pripravljati, so pokazali drugo lice. Ali sem mar jaz komu kaj škode napravil, ali sem koga žalil? Bile so med ljudmi neke besede o , tem, češ da sem bil nasproten dru-¡ štvu. Pa vse to je bilo zgolj obrekovanje, zakaj mogel bi prinesti nasprotne dokaze, da se mi je očitalo z druge strani, da preveč simpatizi-ram z društvom Cankar. Iz društvenih zapiskov je razvidno, da sem pokazal dovolj dobre volje za sodelovanje. Zakaj je torej zavzelo sedaj društvo "Ivan Cankar" tako sovražno stališče nasproti mojemu delu?, ki ni niti najmanj v nasprotju z njihovim delovanjem. Vem, da so nekateri, ki so se veri odrekli. Svoboda njim. Zakaj Bog sam je človeku svobodo pustil in ne poseže vmes niti tedaj, ko ga kdo sramoti in kolne, ko njegove postave v nič deva. "Svobodnega je ustva ril Bog človeka in ga je prepustil sodbi nejgove prevdarnosti, da hodi na levo ali na desno... tako pravi sveto pismo; ki pa seveda ne zamolči, da bo ob smrti vsakemu dano plačilo po njegovih delih in kazen po prestopkih. V življenju pá Bog nikogar ne prisili k temu, da njegovo postavo izpolni. Svobodo zahtevajo siase tisti, kateri so se veri odrekli. Naj jo imajo. Pa naj jo priznajo tudi drugim. Kdor hoče moliti in verovati, njegova stvar! Kdor pa hoče moliti in iti k maši, mora biti pa tudi v tem prav tako svoboden. In kdor hoče v božjo čast prepevati, kako mu more to kdo braniti. Nekaterim se pa vera ne dopade taka, kot je sedaj. In sodim da bodo taki tisti, kateri delajo ovire cerkvenemu petju na Saavedri. Tiste bi pa prosil, da naj vendar prevdarno premislijo, kakšna je vera Jezusovega nauka, tista katera je "Pot, Resnica in Življenje". Pravijo, da se s plaščem vere ode-vajo bogati, zato da bi bili njihovi stolčki bolj trdni____Nimajo slabega očesa tisti, ki to vidijo. Toda ali ni mar rečeno?: "Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas poživim." Ali ni bil mar Jezus sam delavec? Ali niso bili prvi učenci iz delavskih 1 slojev? ¡ Če bogati znajo porabiti vero v svojo korist, ali naj si ji potem delavec odreče. Nikar ne mislite, da sem prišel v Argentino, da bi živel na koži slovenskih rojakov, nego samo za to, da bi vam pomagal v teškem delu, kako ohraniti vero vkljub vsem zmotam. modernega sveta, da bi vam bil v pomoč v tej največji stvari, zakaj resnična je beseda, da "kdor zgubi vero, zgubi vse, ker zgubi zadovolj-nost. Saj ste mi priča vsi pošteni rojaki, da za vse svoje delo ničesar ne tir-jam. Če pridem na obisk, prosim le, da me sprejmete, poveste mi pa lahko vse karkoli vas teži. Zato pa prosim, da vsi blagohotno podpirajte moje delo, ki je le drugim v prid namenjeno in mi bosto nekoč, ko bo vsa resnica postala jasna z veliko hvaležnostjo prav dali. Ne bom vrtal v to, kaj je bilo, in zakaj, na Saavedri. Vsak naj ima svojo svobodo, ne le za društvo, temveč tudi za cerkev. Vsem pa je seveda pisana odgovornost pred Bogom, ali svojo svobodo rabijo sebi v prid ali pa v pogubo.,.. Vse tiste torej, kateri imate resnično željo, da pravo svobodo spo-i znate, da do pravega spoznanja o i veri pridete, vas prav lepo povabim, da gotovo pridete k maši za dan obletnice slovenske službe .božje v Saavedri, ko bo zapel haš znani moški zbor. 01) 10 uri in pol na Av. del Tejar v cerkvi zavoda na križišču Donado in Av. del Tejar, dve kvadri vstran od Estación Luis María Saavedra. Tista pa, katerim se te stvari ne vidijo potrebne, prosim da nikar ne skušajte prisiliti drugih, da z njimi ; enako mislijo. CERKVENI VESTNIK 7. avgusta. Maša v Saavedri ob 10.30. Maša bo za Avg. Lavrenčič po naročilu Benedikta Gomišček. Molitve na Paternalu. 14. avgusta. Maša na Avellanedi za Karlino Budin. Molitve na Paternalu. Zelo lepo ste povabljeni vsi to nedeljo v Saavedro. Na Av. del Tejar 4200, dve kvadri od Luis M. Saavedra se vrši sedaj že dve leti slovenska služba božja. Vsi vidimo, kako zemeljske stvari hitro minevajo, večnost pa se bliža. Nikar torej ne brez-miselno dalje, marveč pomislite zares, čemu nas je Gospod Bog na zemljo postavil. Pridite torej k maši in se bo spet poživela vera, ki je luč v temi skozi blodnje življenja. Hladnik Janez I Hladnik Janez. Nel k iz slovenskih naselbin Skupina Kobhridčanov Naši Avellanedčani ob krstu Alicije Graj Pevski zbor obstoječ iz samih Rihem-berčanov Mozetičeva hiša v Villa Devoto Prijatelji zbrani pri Glavičevih na Paternalu Naši ljudje po maši za pokojno Fr. Badalič Družina Ivana Mozetič iz V. Lugana ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 100 —Jaz vas najboljše poznam, ---reče sedaj Elizabeta in položi svojo roko na starčevo ramo. — Vem, da je vaša duša plemenita in da ste 'ire-peneli po svoji hčerki, kakor je hčerka hrepenela po vas. Če pa ji nočete odpustiti, ji odpustite radi ubogega otroka — radi male Katarine! — Oh, moj otrok! — zaječi Olga. — Aron Katz! Vi ste kiieginji u-grabili otroka, vi ste skrbeli za malo Katarino, bili ste ji nežen ded, povejte mi, ali, ljubite tega otroka? Stari Katz je začel trepetati, da se 1 je komaj držal na nogah. — Če jo ljubim — malo Katarino? — vzklikne starec. — Saj ona je moja sreča — ona je moje življenje! ' . , . . , — Če jo torej ljubite, zakaj jo hočete oropati matere? Vi ste že stari, smrt vam lahko vsak hip zapre oči. Mar 'bi hoteli umreti preden bi se pomirili s svojo hčerko? Solze so se lesketale v starčevih očeh. — Ti moj otrok — moj otrok — — jaz te ljubim! Naenkrat so znžvenketale verige. Oče in hčerka sta se objemala, naslonjena drug na drugega sta ihtela od radosti in bolesti. 87. POGLAVJE Kozaški žvižg Zadnji čas je bil, da so kaznjenci skrili svoje vznemirjenje, kajti kozaki so jih jeli opazovati. Tudi poročnik Pavel Soltikov je izstavil svojega konja ter počakal. Elizabeta je vztrepetala, ko je videla, kako jo je poročnik pogledal. Spomnila se je, kaj se je zgodilo med njo in mladim častnikom in temna rdečica ji je zalila obraz. Toda sedaj je bila na varnem. Stopala je med ljudmi, ki so prišli, da bi jo rešili. Klizabeta ni dvomila, da se jim bo namera posrečila, kajti Bog jo je že neštetokrat rešil iz najhujšega položaja. Elizabeta pa je zaupala v Boga in njegovo vsemogočnost. Noč je razprostrla svoja temna krila, poročnik pa je zapovedal, naj se povorka ustavi. Nahajali so se na obali neke majhne reke. Mirovič je premotril obalo, kajti vedel je, da bodo od tukaj ušli. Na-tačno je pregledal tudi okolico. Mirovič in Olga bi se osvobodila verig, kadarkoli bi se jima zahotelo. Fedorovič je namreč njune okove pripravil tako, da bi bilo treba samo pritisniti na skrito pero in verige bi zrožljale na tla. In mlada zakonca sta potrepežlji-vo čakala, da bo napočil čas, ko se bosta znebila težkih verig. Soltikov je zapovedal, in kozaki so zakurili ogenj. Kozaki so legli, kaznjenci pa so se ttidi spustili na tla blizu svojih čuvajev. Najprej so skuhali čaj, ki jih je malo okrepčal. — Poslušajte moj načrt! — reče Mirovič šepetaje svojim tovarišem. — Priti moramo do kozaških konjev: tfo pa nam ne bo težko, kajti kakor vidite so odšli konji k obali, kjer se pas'ejo. Ko bodo kozaki zaspali, se moramo splaziti k obali. Jaz bom z ¡Olgo zajahal enega konja, ti pa, Pc-l ter Voroncov, boš dvignil svojo vnu-I kinjo na drugega konja in potem še sam skočil nanj. Aron Katz pa mora sani gledati, kako se bo spravil na kakega konja. — Ne, moj oče ne sme nikakor ostati tukaj! — zakliče Olga. — Jaz znam prav dobro jezditi. Zato bom sama skočila na konja, ti. Mirovič, pa poskrbeti za očeta. Ne, tega ti ne morem dovoliti! — odgovori Mirovič. — Tvoj konj bi mogel zaostati, kozaki pa bi te ujeli. — Če pa zaostane moj oče — bom tudi jaz pri njem. Mirovič, če me ljubiš, zahtevani od tebe, da mi rešiš očeta! -— Čemu skrbiš zame — vzklikne stari Katz. — Jaz sem star, mar ni vseeno, če umrjem v Sibiriji ali pa v Petrogradu? — Oh, oče, ne govori tako! — reče Olga, — Oče, sedaj moraš bili srečen, ko bo tudi tvoja hčerka poleg tebe. Sedaj boš lahko užival svoje bogastvo. — Otroci moji, — reče Aron Katz, — srečen bom, če se bomo vsi rešili! Jaz pa ne verjamem tega! Poslušajte radi tega mojo poslednjo voljo! Ko sem zadnji čas živel v Petrogradu pod imenom Mehmeda Ali paše, sem naložil pri petrograjski banki majhen del svojega premoženja, da bi dokazal, da sem bogataš. Deset milijonov pa sem poslal dru gam. Ta denar sem izročil neki angleški banki v vrednostnih papirjih in novčanicah. Potrdilo,, s katerega pomočjo lahko dvigneta denar, i-mam pri sebi. — Kaj — potrdilo nosiš s seboj? vzklikne Mirovič začudeno. — Malte niso preiskali v Petropavlovski trdnjavi? Kako je bilo vendar mogoče, da potrdila niso našli? — Kako jo bilo mogoče? — odvr- ne starec in se nasmehne. Takoj li bom pokazal. In stari Katz dvigne rob svojega plašča in izvleče izpod podloge majhen, zložen papirček. To je bilo potrdilo angleške banke za deset- milijonov rabljev. — Če pokažete to potrdilo, — reče Aron Katz s svečanim glasom, — vam bodo brez nadaljnega izplačali ta denar in nihče vas ne bo vprašal kako in zakaj. — Jaz pa določam sledeče: — Od teli desetih milijonov boš dobila ti, Olga, hčerka moja, štiri, dva milijona pa določani za svojo vnukinjo, malo Katarino. Bog naj jo blagoslovi, naj raste in naj se razvija v vaše veselje! Ostali štirje milijoni pa pripadajo moji prijateljici, moji drugi hčerki — Elizabeti Voroncov. — Da, tako naj se zgodi! — vzklikne Aron Katz. — Ta denar ji naj pomaga, da se bo uspešno borila pro- : Katarini in ji naj prinese zmago. Otroci moji, razen tega pa imam še mnogo denarja pri različnih trgovcih, to premoženje je gotovo tako veliko, kakor ono v angleški banki. Vsa potrdila in menice boste dobili pri mojem prijatelju. Elizabeta ve, kje se nahaja ta človek. — Mirovič, ti boš uredil vse te papirje in jih vnovčil. Sedaj pa naj prespim še kako urico, ko pa boste hoteli izvršiti svoj načrt, me zbudite, da se bom rešil z vami. Aron Katz izroči potrdilo Olgi, ki ga je skrila v nedrija. Starec se zlekne po tleh in ni minilo dolgo, ko je trdno zaspal. Ostali pa niso spali. Bili so razburjeni — saj zdaj se bo odločila njih usoda. Vse naokrog je zazibal sladki sen. Kozaki so se pokrili s svojimi odejami ter zaspali, samo dva stražnika sta bedela. Poročniku so postavili šotor, pod katerim je ležal, zdelo se je, da spi tudi on. — Ta dva kozaka se mi smilita, — reče Mirovič prijatelju Voroncovu in pokaže na oba stražnika. — Ne bomo ju mogli pustiti živa! — Ali si že razdelil orožje ! — vpraša Voroncov. — ne! — odvrne Mirovič in seže v žep ter izvleče nekaj samokresov. ki jih je izročil Voroncovu, Elizabeti in Olgi. — Brezpomembno bi bilo, — reče Mirovič, — če bi dal samokres tudi staremu Katzu, ker se mi zdi, da ta človek ni v svojem življenju še nikoli streljal. Voroncov, bojim se, da da bomo imeli radi njega še sitnosti. Najl^rž tudi ne zna kdo ve kako jezditi. — Najbolje bi bilo, če bi ga privezali na konja. Medtem ko sta se Mirovič in Voroncov pogovarjala, se je za njima prikazala iz trave neka glava. Oba sta bila zatopljena v misli o begu in nista ničesar opazila. Na nju je bil usmerjen hudobni pogled, okrog usten pa se je pojavil porogljiv smehljaj in glava je izginila v travi. Okrog njih je vladat smrtna tišina. — Čas je! — reče M i rovič — Prijatelji, poslušajte moja poslednja navodila. — Prijatelji, — zašepeč Mirovič, Prijatelji, poslušajte moja poslednja navodila. — Prijatelji, — zašepeče Mirovič, — odtod se moramo splaziti kakor Indijanci. Skozi visoko travo se mo- SLDVENSK LIS List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVEGA LISTA' KOTIČKOV UDREDNIK GOVORI! Vrli slovenski otroci. Veliki in majhni. Pridne in brhke slovenske deklice in junaški dečki. Danes prihajam med vas z željo, da bi vam v vašem materinem jeziku povedal, kaj mislim in kaj vam bo mv bodoče v tem kotičku, seveda z vašo pomočjo, prinašal. Najprej pa je primerno, da se vsi skupaj zahvalimo Slov. Listu za prostor, ki nam ga je z velikim veseljem odstopil in obljubiti moramo, da bomo ta prostor poiskusiil na najboljši način izrabiti. Na delo torej slovenska izseljenska mladina, v katero stavi naša kolonija svoje upanje, doomvina pa čaka, da ji bo v tujini v čast, ko se pa vrne v velik ponos in veselje. ' V tem kotjčku vam bom večkrat govoril o prelepi domovini vaših sta-rišev. O tistih krajih kjer se šumeče reke vale iz prekrasnih planin v tihe doline. Od tam, kjer pastirji, taki kot ste vi, prepevajo prekrasne slovenske pesmi. Od tam, kjer zvonovi na lepih gričkih mehko donijo čez hribe in doline. Od tam, kjer je vse prav vse slovensko. Pa tudi od tam, kjer na tako lepi slvenski zemlji gospodari tujec. Od kjer so naši napisi in naše pesmi izginile. Od tam, kjer tujec vsiljuje našim otrokom, nekaj kar ni naše. Od tam, kjer hodijo vaši sorodniki z povešanimi glavami in čakajo pomoči in rešitve. Vse to in še več vam bom povedal. Govoril vam bom, kako so naši dedje in pradedje branili to našo zemljo pred lačnimi tujci. Kako so jo z ljubeznijo in svjo krvjo namakali. Kako so jo pesniki in pisatelji opevali in kako po njenih gozdovih rajajo vile in palčki. Pa tudi kako so jo vaši stariši ljubili. Z kako grenkobo v srcu so jo morali zapustiti. Govoril vam bom o gradovih in utrdbah, ki so kot jagnjeta raztresene po slovenskih gričkih in ki pričajo, kako krvav boj se je bil tod okoli, za svobodo slovenske zemlje. Kako so umirali junaki, da ohranijo to najdražjo svetinjo svojim potomcem. Tudi nam mora biti najdražja stvar in ljubiti jo moramo, kot so jo ljubili naši predniki. Spoštovati pa moramo tudi državo v kateri sedaj prebivamo, Argentino. Saj je ona dala zaklonišče vašim sta-rišem. Vam pa daje veselja polno življenje, na katero ne boste mogli conski kotiček DRAGI SLOVENSKI OTROCI! že dolgo si je Slovenski List prizadeval, da bi Vam kaj veselega in podučnega prinesel, pa so razne zapreke vse načrte prekrižale, tako, da smo šele sedaj prav za res odločili ustanoviti KOTIČEK MALIH v katerem Vam bo kotičkov urednik zbiral raznega čtiva in veselega branja. oBdite torej pridni in ta kotiček pridno prebirajte in mu pomagajte, tako kot so Vaši stariši Slovenskemu Litsu, da postane to, ne le kotiček, ampak lep Mladinski list. Z to željo Vas Uredništvo prav prisrčno pozdravlja! Uredništvo. nikdar pozabiti. O vseh teh in še o drugih lepih, veselih, smešnih in okroglih stvareh vam bom pisal. Ker pa vašega okusa točno ne poznam, mi bo prav prijetno, če mi boste v malem pismu sporočili, kaj vam je všeč in kaj vam jeodveč. Mogoče imate radi kake druge stvcari, o katerih se mi niti ne sanja. Ven z njimi, da bo naš mladinski kotiček pestrejši. Vse vaše želje bom upošteval. Zato vas jako lepo prosim, da se o-glasite in, da tudi kaj lepega napišete. Saj vem, da jé med vami mnogo takih, ki imate prav pesniško žil-co ali pa pisateljski talent. Sedaj se vam nudi prilika, kot še nikoli. Kar brž pero v roko, pa nabrusite uma j bistri meč, naj seče po njivi znanja I in umetnosti. Zbrane misli pa napi-šite v pismo, na katero ne smete pozabiti prilepiti znamko za 5 eenta-vov, ter pošljite ga na na Kotičkove-I ga urednika, kateri jih bo v mladin-! skem kotičku objavil, spodaj pa na- I pisal Vaše ime, da Vam bodo argentinski prijatelji od začudenja kar čestitali ko bodo videli, da ste postali že "periodista" (časnikar). To bo pa res nekaj luštnega. Zato pa takoj na delo in ne pozabite v pismu povedati prav nič, ampak napišite vse kar Vam leži na Vašem mladem srcu. Sprejmite prav prisrčne pozdrave! Naslov za pisma pa je: Kotičkov urednik, C. C. 171. — lUienos Aires. MRAVLJI Zvečer sta se sešli mravlji tovariši 'i v mravljišču. "Joj, kako sem zdelana", reče prva, "ves božji dan sem prevlačevala košček sladkorja, pa ga nisem mogla spraviti do doma ; na sredi poti sem ga morala pustiti". "A tako, misliš drobtinice sladkorja. ki ga je razsula neka deklica tam na cesti ? Pa kako je to, saj je bilo polno majhnih kosov tam... " "Polno, ali lotila sem se največje-ga". "Brezumnica!" reče druga. "Vidiš. jaz pa sem nosila le manjše koščke. Le pojdi gledat, kakšen kup jih je! Seveda ti hočeš vse naenkrat. No pa imaš. Boš vsaj vedela za drugič!" Dragotin Kette MOJA PUNČKA Moja punčka, še ne veste? — si je glavico razklala, pa jo mamica je naša davi k doktorju poslala. Doktor je z glavó pomajal • in je rekel, da ji glava — tudi če ozdravi, reva — nikdar več ne bode prava. Rekel je, da bode gluha in nemara tudi slepa, in da, kakor prej je bila,. nikdar več ne bode lepa. Jaz pa sem Boga prosila, da bi punčka ozdravela in, da k nam se povrnila spet bi zdrava in vesela. Radivoj Reliar PEŠKA Mati je kupila sliv in jih hotela dati otrokom za priboljšek pri kosilu. Milček ni še nikoli jedel sliv, zato je prežal neprenehoma nanje. Ves čas je hodil okrog njih kakor mačka okrog vrele kaše. eKr ni nikogar v sobi, se ne more več premagati; popade slivo in Jo pojé. Pred kosilom mati prCšteje slive in zapazi, da ene ni. Gre in pove očetu. Pri kosilu vpraša oče: "No, otroci, ali ni eden od vas pojedel slive?" Vsi odgovore: "Ne!" Nato reče oče: "Naj jo je pojedel kdor si bodi, lepo sicer ni, ampak huje je, ker so v slivah peške. In če kdo ne zna jesti sliv in pogoltne peško, lahko čez en dan umre. In ravno tega se bojim." Milček prebledi in reče: "Ne jaz sem vrgel peško skozi okno." Vsi se zasmejejo. Milček pa začne jokati. X. KUHARSKA Mi pa danes kuhamo od mušice stégence, od komarja rebrce, dolge polževe rogé, božje špelice nogé... Kadar bo vse skuhano in na mizo znošeno, bomo povabili Vas, dobro pogostili Vas, jedli pili štiri dni, štiri dni in pet noči. j. Radivoj Rehar ZA MLADINSKI KOTIČEK Poslušajte otroci, kaj pripoveduje vaš prijatelj od nedeljske domače zabave, pri kateri so po večini nastopili, otroci Slovenske šole na Paternalu. Tako vam rečem : "lahko se kesate in naj vam bo žal, ker niste prišli. Da ste videli vesele obraze starejših. Kako so jim goreli radosti, ko jih je naš mladi rod tako razveselil. In potem, kako so veliki peli prekrasne slovenske pesmi, katerih ne slišite ne po radiu ne na ulici". Ko so otroci končali z svojim programom, sej e seveda tudi za njih začela prosta zabava. Skakali so med velikimi. Pripovedovali so si kako so veseli in kako radi bi vsako nedeljo prišli na tako zabavo ter še vse druge lepe stvari. Najbolj jim je ugajalo, ker so jim veliki za vsako točko tako ploskali. Menili so se, kateremu so dalj časa aplavdirali. Tako veseli so bili, da so svojim starišem in ostalim velikim napravili veselje, da se jih mraz kar nič ni prejel. Pa kako bi se jih prejel, saj so jim veliki ku-' pili klobas in čaja. Kako je to prija-lo našim malčkom. Tako ponosno so se držali, kot bi napraviti res nekaj velikega. Pa saj je bilo tudi res. Vse veselje, katerega ni manjkalo, so napravili oni. Stric Matic jih je od daleč opazoval in vse to videl. Spomnil se je svojih mladih let, katera so mu tekla tam daleč preko morja ob bistri Soči. Mislil si je: "jaz sem skakal po planinah in lepih slovenskih livadah, pa sem bil neizmerno vesel. Ti-le moji prijatelji se pa vesele v tem velikem mestu, ki ne pozna ne planin ne gričkov. Kako bi se šele veselili če bi bili v naši lepi domovini ob Savi in Soči. To bi bilo petja in igric pa veselja; onega čistega veselja, katerega poznajo edino naše gore in naše doline." Tako težko mu je ob takih mislih postalo,, da je skle nil za prihodnijč vsem otrokom, ki bodo prišli na otroško veselico, ku-,piti bombončkov. Razdelil jih bo med vse, s svojo staro roko, katera se mu že ob sami misli trese. Gotovo bo tudi kako solzo potočil, ker je dobrega mehkega srca. Zato pa pridite vsi slovenski o-troci, da spoznate tega strica in P