PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE ČITAJTE ! „0 nekaterih vprašanjih kritike in samokritike v ZSSR" je naslov obširne razprave tov. Maksa Bača, ki jo objavljamo v celoti danes v dvojni številki ,, Tedenske priloge Primorskega dnevnika“ G IT A JI E ! Leto VI - Štev 16 (1407) PoStnii:ia plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 19. januarja 1950 Danes 8 strani - Cena 20 lir KIEROFAŠISTIČNI TEROR PROTI SLOVENCEM V ITALIJI SE IZ DNEVA V DAN STOPNJUJE Ki^ Soča‘letos že drugič Pojdite In učite vse narode -v Italijanščini (lnkrimjujranj članek prof. Andreja Budala) be» v? letu «fašistične do-kulje , ,.s.? sinovi rimske volno JVim ’ mrcvarili in trgali kem j , 0rski in nato po veli-tu, 4 Jugoslavije, smo dan tivjani trdneie upali, da se to da. tčet — zlepa ali zgr-samo „ 0 uPanje ni slonelo na neomajnem odporu «stž”~ n“rotiG> ne samo na za-kmifi*;Ve™ne0d odpora demo. di nn 1 &1. sveta, temveč tu-ski na^jPriiwniU’ da italijan-ga ?es tak, kakršne- dn 'dotel prikazovati fašizem, b0 tuji nikoli ves tak in da sam pomagal strmogla. vili L Pom Hsr0 L.0ičijo vladavino. V .nas n^° prevarali. , ovejsi zgodovini že beremo, nismo upali zaman. skih učili svojih Italijan, ravnn- Tzavliunov. kako naj kaže-30 Z mani- Niih časopisje lasno, da se čutijo še zme- iri a iln° vzvišene nad Slovani dn n ,lzvajaj° iz tega pravico ltar° -evania Slovencev v navl1’ čePrav je ta fašistični PropaL?0^20™ ■ fa§iz™a čisto v v? le jasno izraženo nih Organizacije združe- v •m;V?,0ij -.in vnet0' z razdeljeni, ti Si0„?aj7li' za isti cilj: odtrgati'1 binf;-Ce v daliji od njihove-lti ’ Prav tako v Amc-k-Vne drugod, kjer obstoje s°le. \ zasebne italijanske So'e javne in državne, *fcini Prav otrokom s slo-1 materinim jezikom. J-PiiskiJjrivično ravnanje s slo-■jansk/ otroki pomeni, da ita. ^otitičujiPbl usti, pod vpilivem Ce»t j, j strank samo Slovcn-Pra vic 3liH ne priznavajo 5? jin, do slovenskih šol da ®ctna Jne »ote nadležna dedi-da so a9e nad fašizmom in skiti. ■se 2gia?1 n1 deln 7Vlcev ves srednji vek fr. danes, kjer more, n. k Odtn.^^oueuei v Italiji. Prav T?tuj^Ujt°per tako cerkveno Sl0,e zločine in na nešteto m je V moritve, požige, stre-£. rat)L Pobijanje, obešanje, za-' 'h\ “ trti,^ovenskih vseh ječah in tabo-f°če ,.il' na stotisoče in stoti-teu i'1 slovanskih '-očistijo tisti goriški r^riliv’ ki Pri vsaki priliki in fure,.'. s tragičnimi gestami dene* misel na svoje «od-:?a/ce '(«deportatb>). Brez yov ™de večina tistih fa-;r*evali »J ’ ker 80 vestno iz-> j>h Mussolinijeva povelja en. Prav zato zadela ka-.'iže/j ,, e bi tudi bil kak ne-10 Vednnt Pjimi, naj pomisli-Metie i .di na to: razmerje bi Ežrtev je tako, , ett* na enega Italijana V ' Slo,,l„ vencev in stoti-Jjbljajo tnu”!'" Zn(o uaj ne zlo-?^°t)aiHo Primerov za raz-n° Vsi n.ar°dne mrčnje, saj £več trJUL m oni• že veliko dnainfn t zaradi fašizma. {V(lk Krilt, 0liska Italija iz-Plusov nauk: «Pojdite DAMIR FEIGEL ZNANI SLOVENSKI PISATELJ IN ODGOVORNI UREDNIK «SOCE», KI JE LANJ OBHAJAL SVOJO SEDEMDESETLETNICO IN KI SO GA SPRAVILI PRED SODISCE <(SLOVENSKIs DOLARSKI DEMOKRATJE, LETOS PA ZE DVAKRAT ITALIJANSKI REPUBLIŠKI DRŽAVNI TOŽILEC in učite vse narode v njihovem jeziku» samo v njegovem prvem delu. Učiti hoče Slovence samo v italijanščini in jim krati slovenščino — prav kakor Prej Mussolini. Slovensko šolstvo mrcvari prav tako. kakor ga je mrcvarila liberalna Italija od 1918. do 1922., fašistična pa ga je nato zatrla. Zgodovina je pokazala, da je fašistična Italija s primoi'skiTni Slovenci vendarle preveč obzirna, da n je preobilni za-lomi .pbtičal v grlu in se je ob njem in drugih podobnih grižljajih zadušila. Italija je izgubila po uspešni narodnoosvobodilni borbi večino primorskih Slovencev. Današnja katoliška Italija očividno sodi, da je sedanji slovenski zalogaj mnogo manjši in ji ne obtiči v grlu. Goriški, beneški in kanalski Slovenci se ji zdijo poslastica, ki jo lahko brez težave pogoltne. Zato jim odreka vsako enakopravnost in mrcvari njih šolstvo na Goriškem. Očividno stoji na stališču: «Kar smo požrli od 1866. do danes, tega ne d.amo več nazaj. Sol. ki nam jih je vsilila slovenska zmaga, se brž iznebimo. Slovenci v Ita-Hii morajo biti Italijani». To je Mussolinijeva zamisel. Katoliški Italiji je Mussolinijev nauk ljubši od Kristusovega. Vendar ne bomo nikoli pozabili, da so se stotisoči Italijanov borili kakor Slovenci zoper fašizem. Skupni napori antifašističnega človeštva so izvo-jevali zmago. Po pravici smo upali, da zatirani naredi ne pridejo pod svoje prejšnje tlačitelje. To upanje nas ni prevaralo. Večina Slovencev se je rešila rimskega, gospostva. Tistim, ki so še' pod njim. sta zagotovili mirovna pogodba in italijanska ustava vse narodne pravice in popolno enakopravnost. Po pravici smo upati, da jim premagana Italija ne bo kratila ne narodnih pravic ne enakopravnosti. Zdaj pa je prišlo tako, da ni zg Slovence v Italiji ne pravic ne enakopravnosti. Katoliški Italiji je zdaj glede Slovencev hoja za Mussolinijem beliko■ ljubša kakor hoja za Kristusom. Kljub temu ne obupujemo. Se zmeraj upamo, da se mrcvarjenje slovenskega šol. stva unese in dosežejo tudi beneški Slovenci svoje šole; saj je ta zahteva tako naravna kakor pravica do zraka in sonca. To upamo tudi zaradi velikih italijanskih duhov, ki. so učili vse narode pravičnosti in borbe za človeško dostojanstvo. To upamo zaradi stotisočev Italijanov, ki so se borili tudi v zadnji vojni, zvesti naukom velikih italijanskih duhov, zoper organizirana volčja krdela zagrizenih, zaslepljenih ali zasužnjenih Italijanov. To upamo, ker ne verujemo in ne bomo nikoli verovali, da italijanski narod v svoji celoti 'zame-tava in gazi . vzvišena načela Organizacije združenih naro. dov, mirovne pogodbe in italijanske ustave o narodnih pravicah in enakopravnosti vseh narodov na svetu, tudi tistih Slovencev, ki živijo danes v Italiji. Odg.urednikffSoče^sfari slovenski pisatelj lov. Damir Feigel, letos že drugič pred sodiščem zaradi članka prof. Andreja Budala //Pojdile in učile vse narode - v italijanščini" Razprava „per direNissima" bo 27. \. m. Novoletna ojačana časopisna klerofašistična in kominfor-mistična gonja proti Slovencem, proti coni B in proti Jugoslaviji, je začela kazati svoje prve rezultate: Včeraj smo javili, da je De Gasperijevo prosvetno ministrstvo ukazalo takoj izvajati odlok o izključitvi otrok slovenskih optantov iz slovenskih šol, tako da je moralo z včerajšnjim dnem zapustiti slovenske šole v Gorici kar 30 dijakov, osnovno slovensko šolo pa dvanajst. Danes pa nam poročajo, da je goriški državni tožilec letos že drugič postavil pred sodišče starega in zaslužnega slovenskega pisatelja tov DAMIRJA FEIGLA odgovornega urednika «SOCE», glasila Demokratične fronte Slovencev v Italiji za- radi članka, ki ga je napisal pr of Andrej Budal pod naslovom «POJDITE IN UČITE VSE NARODE - V ITALIJANŠČINI«. Ta članek je tako spontan in tako globoko utemeljen protest proti vsem krivicam, ki jih De Gasperijeva klerofašistična Italija počenja nad slovenskim življem v Italiji, da ga namesto vsakega komentarja k najnovejšemu napadu na slovenski tisk v Italiji, objavljamo na uvodnem mestu. Proti temu najnovejšemu napadu na slovenski tisk v Italiji, ki predstavlja bistveni del načrtnega preganjanja in zatiranja našega življa s strani klerofašistične Italije najodloč-nejše protestiramo in smo prepričani, da se bo našemu protestu pridružila vsa resnično demokratična javnost! V Of BEOGRAD, 18. — Italijanska umetnika Karel Zecchi, dirigent in pianistka Veita Veit bosta 21. t. m. priredila v Beogradu dva koncerta. Dirigent Zecchi bo dirigiral simfonični orkester beograjskega . radia, pianistka Veit pa bo nastopila samostojno. Na sporedu so skladbe Schumana, Mozarta, Čajkovskega in Verdija. Ukaz državnega tožilca v Gorici objavljamo dobesedno. Glasi se: St. 47/50 R. G. Državni tožilec v Gorici na podlagi dokumentov proti Da-miru Feiglu, pok. Ivana in pok. Premrou Julije, rojenem v Idriji dne 18, 7. 1879 in stalno bivajočemu v Gorici, Placuta št. 5 obtoženemu a) zaradi zasramovanja italijanske države (člen 291, 57 št I k. z.), ker je kot urednik časopisa «Soča», ki izhaja v Gorici objavil v št. 124—125 od 29. 12 1949 članek z naslovom »P.ojdite in u-čiie vse narode — v italijanščini)), v katerem se trdi med drugim, da se je v Italiji ustvarilo dušljivo ozračje za Slovence in sledeč najstarejšim tradicijam z raznovrstnimi preganjanji se trudijo vsi zasebniki in državni organi z razdeljenimi vlogami, da bi odtrgali Slovence od njihovega matičnega naroda in jih vključili v njim tujo kulturo; da sedanja katoliška Italija slabo postopa s slovensko šolo (šole, učenci, učitelji), kakor je postopala slabo liberalna Italija od 1918 do 1922 in fašistična Italija ter sodi,, da so Slo- Mam sestavlja novo SOFIJA, 18. ■=- Ljudska skupščina je ponovno poverila Ko-larovu nalogo za sestavo nove viade. Jutri bo Kolarov predložil sobranju seznam novih članov vlade. Danes je bil za predsednika prezidija izvoljen dr. Minčo Nejčev, za podpredsednike pa Ciril Klisurski in Pe-kotakov. venci na Gor/škem, v Benečiji in Kanalski dolijtj zalogaj, ki ja abko brez težave pogoltne, m stoji na stališču, da to, kar je požrla od leta 1866 do danes ne sme več vrniti; da je katoliški Italiji Mussclinijev nauk bolj drag kot Kristusov, b) zaradj prestopka «po členu 272, 51 št. 1 k. z,n, ker je v isti publikaciji delal propagando za oslabitev državnega čuta italijanskih državljanov slovenske narodnosti; na podlagi členov 502 in 503 z. c. p. ukazuje, da se omenjenega obtoženca po- kliče pred to sedišče na razpravo dne 27. januarja 1953 ob 9. uri, da bo odgovarjal za zgoraj navedeni prestopek. Imenuje za uradnega branilca odvetnika Grudna. Gorica dne 16. 1. 1950. Državni tožilec: (Coputi) ie U LR Sile BEOGRAD, 18. — Prezidij Ljudske skupščine LR Srbije je za 26. t. m. sklical Ljudsko skupščino na VI redno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o proračunu za leto 1950. Po zasedanju Ljudske skupščine FLRJ, ki je konec lanskega leta odobrila proračun za leto 1950, so ljudske skupščine vseh republik bile sklicane na za-j sedanje. Prof. Ivan Tomšič SUVERENOST SuoMega men ozemlja Prejeli smo od prof. Ivana Tomšiča odgovor na članek, ki ga je «1. r.:> objavil v »Giornale di Triesten od 3. 1. 1950 pod naslovom »La sovranita dellTtal.an. Profesor E. Cammarata, rektor tržaške univerze, je v svojem govoru ob otvoritvi letošnjega akademskega leta postavil trditev, dg ima Italija še vedno suverenost nad Svobod, nim tržaškim ozemljem (Gior-nale del lunedi z dne 5. decembra 1949). Proti tej trditvi sem v članku, ki ga je objavil Primorski dnevnik z dne 28. decembra 1949, navedel s pj-av-nega vidika razloge, iz katerih je suverenost Italije nad predelom. ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, prenehala že dne 15, septembra 1947. Nato je časopis Giornale di Trieste z dne 3. januarja 1950 objavil članek pod naslovom «Suverenost Italije*,' podpisan s «r. !.» Pisec članka zagovarja trditev prof. Cammarate, navaja sicer tudi nekaj svojih razlogov, ne ozira se pa na ne- Iliada SZ zavlačuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo . ■ r.———Mžlklta—B——i— .... ,|IM ker bi podpis pogodbe imel za posledico umik sovjetskih čet iz Avstrije, Madžarske in Romunije DUNAJ. 18. — Iz krogov, ki so blizu avstrijskemu zunanjemu ministrstvu, javljajo, da so bila prekinjena neposredna pogajanja med Avstrijo in Sovjetsko zvezo o višini zneska, ki bi ga morala Avstrija Pečati Sovjetski zvezi na račun okupacijskih stroškov. Zadnja seja namestnikov zu-nanjih ministrov štirih velesil za izdelavo pogodbe a Avstriji je bila 13, japuaria odgodena, ker ie sovjetski predstavnik veleposlanik Zsrubin sporočil, da - : niso končana neposredna avstrijsko-sovjetska pogajanja. Sovjetska delegacija, je na konferenci namestnikov postavljala izid pogajanj'o plačilu okupacijskih stroškov kot pogoj za natjsljnjg razpravljanje q spornih točkah pogcdibe o Avstriji. Ameriški delegat Reber je tedaj tolmačil Zarubinovo izjavo kot težnjo sovjetske vlade, da se odgodi sklenitev mirovne po- Ni mogoč noben sklep VS v odsotnosti dveh stalnih članov Izjave Aleša Beblerja pred Varnostnim svetom v zvezi z odsotnostjo delegatov SZ in LR Kitajske godibe z Avstrijo, ker bi imel podpis pogodbe za posledico ujnik sovjetskih okupacijskih čet iz Avstrije, Madžarske in Romunije. Tudi tuji opazovalci so zavlačevanje avatrijskorsovjelskih pogajanj na Dunaju tolmačili kot željo sovjetske vlade, da bi čim dalje zadržala svoje čete v Avstriji, Madžarski in Romuniji. Reuterjevo poročilo z Dunaja pravi, da pripravlja avstrijska vlada noto konferenci namestnikov ministrov, y Londonu, v kateri bo razložila, da ie vsak poizkus za neposredni sporazum med Avstrijo in Sovjetsko zvezo brezuspešen. Iz Washingtona javljajo, da so ZDA poslale sovjetski vladi protestno noto zaradi ovir. ki jih sovjetaka vlada postavlja zg sklenitev mirovne pogodbe I cionalističnega iželegata, kar z Avstrijo. | pa je večina zavrnila. Zato je LAKE SUCCESS, 18. — Varnostni svet je razpravljal o tako imenovanem klasičnem orožju in je z 9 glasovi sprejel francosko resolucijo, ki jo je sprejela glavna skupščina OZN, ki priporoča nadaljevanje razpravljanja o znižanju oborožitve. Jugoslovanski delegat se ni udeležil glasovanja. Aleš Bebler je poudaril, da se ne more sprejeti neben sklep o razorožitvi v odsotnosti dveh stalnih članov Varnostnega sveta, t. j. Sovjetske zveze, ki ne sodeluje v Varnostnem svetu zaradi kitajskega nacionalističnega delegata, ter v odsotnosti Kitajske, ker sedanja delegacija ne predstavlja kitajskega ljudstva. Tudi v gospodarskem odboru in v odboru za zaposlitev je danes sovjetski delegat zahteval izključitev kitajskega na- sovjelska delegacija zapustila sejo. Sledile so ji,poljska, beloruska in češkoslovaška delegacija. .-------- Zahodne oblasti zasedle v flerliiiu železniško ravnateljstvo BERLIN, 18. - Oddelek 50 nemških policistov iz zahodnega sektorja Berlina je pod poveljstvom dveh častnikov zasedel včeraj 'poslcpje ravnateljstva nemških železnic ped sovjetskim nadzorstvom. Poslopje, ki je v ameriškem sektorju, je prevzela cbčinaka uprava župana Reuterja iz zahodnega .področja Berlina. Danes •zjutraj je električna železnica v Berlinu zelo neredno delova. la. Železniško ravnateljtsvo je izjavilo, da . je treba iskati vzrdk te nerednosti v tem, ker je policija zahodnega sektorja zasedla ravnateljstvo, kjer je bila telefonska centrala ravnateljstva. Kreikemeyer, železni- ški ravnatelj sovjetske cone je izjavil, da Železniškemu ravnateljstvu toliko časa ne bo uspelo normalizirati železniškega prometa,, kcdler bosta zasedeni telefonska in telegraf, ska centrala, ki sta v železniškem ravnateljstvu, oziroma dokler ne bo ta spet na razpolago železniškemu ravnateljstvu. Agencija ADN javlja, da je nemška policija pod zavezniško kontrolo zasedla poslopje železniškega ravnateljtsva in s tem povzročila velike neredno, sti v železniškem in plovnem premetu. Ta prekinitev, oziroma omejitev železniškega prometa in plovbe bo še bolj za-vrla gospodarsko življenje v zahodnih predelih Berlina. VARŠAVA, 18. — Predstavnik poljske vlade je izjavil, da so vesti madridskega radia in iz drugih virov, da namerava poljska vlada posredovati v pogajanjih med Francovo Španijo in Sovjetsko zvezo, neutemeljene in provokator-ske. Prolifrancoska zborovanja na Poljskem VARŠAVA. 18. — Po vsej Poljski so danes organizirali zborovanja, na katerih so govorniki nastopali proti francoski vladi zaradi zadnjih izgonov poljskih državljanov iz Francije. ?.e teden dni poljski listi obširno pišejo o teh izgonih in obsojajo postopanje francoske vlade. USPEH LJUDSKE DEM. ZVEZE pri predsedniških vo V primeri z volitvami leta 1948 je Ljudska demokratična zveza dobila mnogo večje število glasov HELSINKI, 18. — Ob dveh zjutraj p° krajevnem času so začel; šteti volivne glasovnice, prvi izidi dajejo sledečo sliko: socialdemokrati so dobili 297 iiseč 750 glasov, Ljudska demokratična zveza (katere vodilna sila je KP) je nabrala 286.535 glasov, agcarci 272.064, stranka švedske narod'.oe manjšine 123 tiseš ti58, konservativci jn libe. rale; 344.223. Dosedanji volivni izidi, ki so še nepopolni, kažejo velik napredek komunistov v okviru Ljudske demokratične zveze. V primeri g splošnimi volitvami leta 1948 so r.a letošnjih predsedniških volitvah dobili komunisti dvakrat več glasov. Kar se tiče drugih strank pa številke kažejo, da so socialdemokrati in agrarej nazadovali, l&hek napredek beležijo konservativci, liberalci in stranka švedske narodne manjšine. Zda.no je, da imajo agrarci in Ljudska demokratična zveza' vsak svojega kandidata za predsedniško mesto, medtem ko vse druge stranke podpirajo dosedanjega predsednika Paasikivija. Uspeh Ljudske demokratične zveze predstavlja največji do- 90.000 rudarjev stavba v ZDA NEW YORK, 18. — Stavka rudarjev v premogovnikih, ki se je pred časom začela, se je sedaj razširila na sedem držav in v njej sodeluje 90.000 rudarjev. Zaradi pomanjkanja premoga, ki je zaradi tega nastalo, bodo v Pittsburgu premog ra-cionirali. Predvsem bodo premog dobavljali bolnišnicam. Velike jeklarne ((United States Steel« so najavile nove načrte za znižanje proizvodnje. Tovarne kavčuka «B. F. Goodrich« so poslale brzojavko predsedniku Trumanu in članom kongresa, s katero obveščajo, da industriji gume preti pomanjkanje premoga in električnega toka. Nekateri republikanski senatorji so pozvali Trumana, naj se pošluži zakona Taft-Hartley proti stavki. godek pri teh predsedniških volitvah, ko gre za imenovanje 300 delegatov, kj bodo 15. februarja izvolili predsednika republike. Agencija Tass je objavila čh.nejt ((Izvesti]«, v katerem obtožuje vodilne kroge in švedski tisk, da so se direktno vmešavali v notranje zadeve Finske in naravnost pozivale finsko vlado, naj nadaljuje s kršenjem mirovne pogodbe. Glasilo prezidija Vrhovnega- sovjeta ZSSR trdi, da švedske oblasti hrabrijo Fince, naj ščitijo vojne zltčince, katerih izročitev je že zahtevala Sovjetska zveza, pa so nekateri zbežali na Švedsko. Časopis piže dalje: «TI nasveti so očitno zaželeni ameriškim in drugim imperialistom, vendar pa ne koristijo ne Finski ne Švedski. »Izvestija«) pišejo, da je bilo to švedsko vmešavanje v finske notranje zadeve očitno prav med volivno kampanjo na Finskem, da bi direktno vplivali na potek predsedniških volitev. Švedski odgovorni krogi go se naravnost izrekli proti nekate-rim kandidatom vabili Fince, n.aj volijo Lste kandidate, ki so všeč švedski buržoazijš. Še ved«« kriza italijanska vlade RIM, 18. — Predsednik repu-blike je nocoj sprejel De Ga-sperija, ki mu je poročal o razgovorih za sestavo vlade. V zvezi s temi razgovori postavlja liberalna stranka za sodelovanje v vladi sledeče pogoje: 1.) razpis referenduma o ust;| novitvi regionalnih skupščin, ki na podlagi ustave uživajo široko upravno avtonomijo, ker so liberalci proti upravni decentralizaciji; 2.) sprememba vo-livnega zakona v smislu proporcionalnega sistema. Demokrščanska stranka pa teh pogojev ne sprejema. Ostali dve stranki, in sicer republikanska jn Saragatova, pa se omejujeta na zahtevo po spremembi votivnega zakona. WASHINGTON, 18. — V diplomatskih krogih ponavljajo, da mora Posarje po določilih sporazuma od 10. aprila 1947 ostati do podpisa mirovne pogodbe politično lečeno od Nemčije, gospodarsko pa združeno s Francijo. Sele mirovna pogodba naj bi določila dokončni statut tega ozemlja. V washing-tonskih diplomatskih krogih so tudi naklonjeni morebitnemu pristopu Posarja v Evropski svet. Te \vashingtonskevestiprihajajo potem, ko so v Londonu zanikali izjavo predstavnika angleškega zunanjega ministrstva, ki je izjavil, da so se novembra meseca preteklega leta na znani pariški konferenci med ZDA, Anglijo in Francijo predstavniki ter treh velesil tajno sporazumeli za ločitev Posarja od nemškega ozemlja. Razen časopisa «New York limes«, ki je odločno proti ločitvi Posarja od Nemčije, se drugi ameriški listi odločno potegujejo za ta korak in celo napadajo Adenauerja. Ce.prav angleški list «News Cronicle« tudi zanika vest o tajnem sporazumu glede usode Porurja, pa vendar popolnoma podpira francoske gospodarske načrte v Posarju. List pravi, da Nemčija nima kaj govoriti pri tem, če hoče Francija vzeti v najem posarske rudnike in železnice za 50 let. «Times-Ov» dopisnik iz Heildelberga obširno piše o razmahu, ki ga je zavzel nacionalizem v Nemčiji. «Ta nemški nacionalizem prihaja do izraza v vedno močnejšem odporu do zasedbenih sil«. «Times» piše; da je Ade- ZDA podpirajo francoske zahteve glede Posarja 'Iajen dogovor med ZDA, Francijo in Anglijo za ločitev Posarja od nemškega ozemlja 'i nauerjev svetovalec v obrambnih zadevah general Kurt Man. teuffel, bivši poveljnik oklepnih sil na vzhodni in zahodni, fronti. Po pisanju Timesovega dopisnika naj bi Manteuffel preučeval možnost ustanovitve nemških oklepnih sil in to že letes. General naj bi bil povezan z raznimi krogi skrajne desnice, z bivšimi častniki. Hamburški župan Maks Bra-uer, ki je bil pred kratkim v ZDA, je izjavil, da bodo leta 1952 ukinili vse omejitve glede gradnje nemške trgovinske mornarice. Brauer jg tudi povedal, da v ZDA prevladuje mnenje, češ da je treba Nemčiji pomagati, da bo spet postala pomorska sila. V ta namen naj bi prišli tudi na pomoč ameriški krediti. Zunanji minister Acheson je na tiskovni konferenci govoril tudi o Posarju. Izjavil je. da je zunanje ministrstvo ZDA pcdporlo uveljavljenje francoskih pravic in poudaril, da bo to tudi nadaljevalo v bodoče. Acheson je pojasnil, da se ta podpora nanaša na francosko željo, da bi gospodarsko in finančno ločili Posarje cd Nemčije in ga vključili v francosko gospodarstvo. Izjavil je če na- prej, da bodo o Posarju skle-iali na mirovni konferenci. Na vsak način pa so ZDA naklonjene določeni avtonomiji tega ozemlja. Ob zaključku svojih izjav je Acheson tiho opomnil Nemce, naj se spomnijo odgo' vornosti, ker so začeli drugo svetovno vojno. Dobro obveščeni krogi v Parizu govore že o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu na pogajanjih med Francijo in Po. sarjem. Med drugimi naj bi bila po pogajanjih omejena oblast visokega francoskega komisarja Posarja, tako da bi bila njegova prisotnost bolj diplomatskega pcmena kot pa kontrolnega organa. V dobro obveščenih krogih pravim, da francoska vlada stalno obvešča angleško in ameriško vlado namenih, ki jih ima s Pcsur-jem. Schuman je danes na seji ministrskega sveta poročal o svojih razgovorih z Adenauerjem. _____ CARTAGENA, 18. — Špansko letalo tipa «Junker» je strmoglavilo blizu Albacete. Pri tem je izgubilo življenje 16 oseb, potnikov in članov posadke. Vzroki nesreče niso znani. Uvedena je bila preiskava. katere bistvene argumente v mojem članku. 1. 1' tem članku trdi pisec, da je prof. Cammarata z analizo mirovne pogodbe z Italijo z dne 10. februarja 1947 dokazal, da je italijanska suverenost nad navedenim predelom še vedno veljavna, čeprav mnnjšana, ker ni učinkovita. Ponavlja trditev prof. Cammarate, da je ugasnitev italijanske suverenosti pogojena Z učinkovito ustanovitvijo Svo-,bodnega tržaškega ozemlja, a ker se je pokazalo, da se ta po-gbj ne more izpolniti, da je treba priznati še nadaljnjo veljavnost suverene oblasti Italije. Vendar prof. Cammarata ni navedel v svojem govoru za to trditev dokazov, ki bi bili osno. vani na mirovni pogodbi z Italijo. V tej mirovni pogodbi ni nikjer določeno, da je prenehanje suvereno'ti Italije nad navedenim predelom povezano s pogojem. da se bo ((Učinkovito* ustanovilo Svobodno tržaško ozemlje. Suverenost Italije je nujno morala prenehati, da se je Svobodno tržaško ozemlje sploh moglo ustanoviti. Tudi ni določeno v navedeni mirovni pogodbi, da naj italijanska suverenost preneha postopoma. Pač pa je določeno izrečno « 2. odstavku 21. člena navedene mirovne pogodbe: ((Suverenost Italije nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje v mejah, določenih v p.vem odstavku tega člena, preneha s trenutkom, ko ta pogodba stopi v veljavo«. Trrej suverenost Italije po tej dikciji ne bo prenehala šele potem, ko se Svobodno tržaško ozemlje «učinkovito» ustanovi, kot trdi prof. Cammarata, ampak je po navedeni določbi prenehala z dnevom, ko ■ ttopila mirovna pogodb,, v veljavo. To je bilo. kot znano, 'ne 15. septembra 1947. 2. V novem članku nadalje trdi, da je tripartitna izj&va z dne 20. marca 1948 slovesno potrdila, da ie učinkovita ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja nemogoča: ta ustanovitev pa je tudi po mnenju pisca novega članka Pogoj za ugasnitev italijanske suverenosti. Oglejmo si pravni temelj, na katerem sloni ta tripartitna izjava v vprašanju prenehanja italijenske suverenosti! V navedeni tripartitni izjavi so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije predlagale vladi Sovjetske zveze in vladi Italije. naj bi se te vlade dogovorile o doda.tr-m zarr'sniku k mirovni pogodbi z Italijo, s katerim bi se Svobodno tržaško ozemlje zopet postavilo pod italijansko suverenost («would placp the Free Territorg of Trieste once more under Ita-lidn sOvcreignty»), in priporočile virnite v («return») Svobodnega tržaškega ozemlja italijanski suverenosti. Iz navedenega besedila tri-partitne izjave izhaja, da tudi oo mnenju omenjenih treh velesil velja še vedno določba 21. člena mirovne pogodbe, po kateri ie suverenost Italije nad predelom, ki tvori Suobrdno tržaško ozemlje, prenehala z dnevom, ko je ta mirovna Pogodba stonila v veliavo torej s 15. ser.tembrcm 1947. Kaiti, če so omenjene tri velesile predlagale zopetno postavitev Svobodnega tržaškega ozemlja Pod italijansko suverenost, pomeni to v nravnem pogledu nedvomno. 1) da je predel, ki tvori Svobodno tržaši o ozemlje. bil pred 15. septembrom 1947 rod italijansko suvereno, stjo, 2) da no tem datumu ni več pod italijan-.ko suverenostjo. temveč rod lastno suverenostjo, in 3) da nabi se zooet Postavil ped italijansko suverenost. kar bi se moglo določiti samo z nov:m dogovorom. Zdi sr dg tudi po mnenju prof. C"mm.arate tripartitna izjava zav-rma pravkar navedeno stališče. k"r se tiče prenehanja italijanske suverenosti. Kajti tu ■ on, ki v svoiem zno-raj oitsranem govoru sicer stoji na stališču, da suverenost Italiie nad Svobodnim tržaškim ozemljem ni prenehala pravi, da gre v tripartitni iziani za no vrnitev' («re?t:t”rione») Trsta. - okolico Italiji. Če torei tripartitna iz'ava upcrcPLja besedo «retum» in rrof. C-mmainte. besedo itresti-tvziene» (celo trikrat'.), ie v (Nadaljevanje na 2. strani) (Od našega poseb. dopisnika) BRESCIA, 18. — Dvorana porotnega sodišča, v kateri se vrši proces zaradi dogodka v Porzusu, je zadnje dnj zelo napolnjena. Psi napeto pričakujejo, kaj bodo povedale obremenilne priče. Danes so nastopale kot priče skoraj samo uni. formirane osebe: podporočnik Patussi, ki je svoje pričevanje začel že včeraj, karabinjer Valente, alpinski kapitan Bricco, nato drugi oficir Patussi, brat prejšnjega, potem duhovnik don Moretti, kot zadnja pa dekle, ki je bila kurirka za zvezo med «Bollo» fa zavezniško misijo. Da proces ne postane preveč monoton, skrbijo pogosti incidenti, ki izbruhnejo sedaj med odvetniki civilne stranke in obrambe, potem med odvetniki in predsednikom — danes pa se je celo zapisnikar tako razjaril, da je vstal in hotel oditi; tudi’on je bil žrtev Gianninija in drugih odvetnikov civilne stranke. Kot že vse dneve, je Gianni-ni tudi danes odložil razne do- nadaljuje se zasliševanje obrememilmih prič Nž PROCESU v BRESCII nesramnosi izopousneaa Hranilca Bianniniia Razjezil je celo sodnega zapisnikarja, ki je hotel zapustiti razpravo - »Svoboda" zborovanja v senci Scelbove policije kumente; fotografije kraja, pisma itd. Obramba je protestirala, a sodišče je sklenilo v prilog Gianninija. Govorili so celo o koristi, da bi sodišče napravilo ogled kraja samega. Da bi bilo to res koristno, je razvidno iz tega, da so ie redki, ki imajo predstave o kraju dogodka. Tako smo danes slišali državnega tožilca spraševati novinarje in odvetnike v njegovi bližini; «Ali je P.orzus kaka vas?*. Na zahtevo odvetnika obrani, be Sartorettija, naj pokaže, koga od obtožencev pozna, je pri. ča Patussi pokazal 8 oseb, med njimi Modestija, Rossettija, Ju-lita in druge. Karabinjer Valente pripoveduje, kako se je znal sprotno pretvoriti iz ozopovca v gari-baldinca, (studi jaz sem nosil rdečo ovratnico», pove med drugim zasmehljivo) in šele po osvoboditvi se je spet pokazal, da je ozopovec. Ko pripoveduje o zadnjih besedah «Bolle», ki je baje dejal: ((Fantje, kar pojdite z njimi, glavno je, da se bojujete za Kalijo», tedaj smo slišali Gianninija. ki je dejal odvetniku Campeisu: «Si slišal, kaj je govoril Bolla?». Svoje globoko sočustvovanje pa je po- kazal hitro nato prav ta odvetnik Campeis, ki je dejal svojemu sosedu na račun garibal-dincev: ((Kakšno strašno napako ste napravili, da niste pobili vseh«; v tem primeru bi namreč tisti, ki mu je bil0 pri-zaneseno, danes ne mogel proti njim pričati. Tudi Valente je spoznal med obtoženci nekaj oseb. Priča Bricco pripoveduje, kako mu je uspelo pobegniti, ko so garibaldinci za njim streljali. Pove tudi, da'je na svojem begu naletel na slovenski bataljon v Robedišču kjer pa mu je zdravnik tega bataljona dal injekcijo in Oa operiral. Priznati moramo, da je bilo pričevanje naslednje priče duhovnika don Morettija, ki je bil predstavnik CLN-a, v ezopovski vojski kaplan in član vojaškega izvršilnega sveta, neprimerno bOlj umirjeno, stvarno in celo objektivno ’kot pa duhovnika Sellidonija, ki je imel včeraj svoj teatralni nastop. Razvil se je tudi dialog med Morettijem in obtožencem Modestiiem. Moretti jz namreč dejal, da je Mndesti zastopal v CLN komunistično partijo, kar pa je Modesti takoj zanikal, češ da je zastopal garibaldince. Giannini predloži pri tej p liki pismo Modesčijcvega r mestnika Uttre, toda Modesti ne more spomniti pisave, me tem ko naslednje pismo p riz za svoje Ob 18. uri se je c našnje razpravljanje konča in se bo spet nadaljevalo jul Plakati po Brescii so najo Ijali za danes zvečer vabilo manifestacijo v neki drorfl «Per la difesa dei valovi. n; ralj della Resistenza«. Javi e je bilo, da bodo nuvz >či rai garibaldinski poveljniki iz F' lanije in drugod. Med njimi ) di neki poslanec KP! vato J ka poslanka, mati pa:legij p( tirana in sama bivša partize ka, in drugi. Ko smo nekoli p, pri nuj,- vrdanim jaso.r p;: pred označeno dvorano, s' tam našli četo popolnoma premljenih Scelbovih ecele nov» s številnimi jeepi. Pri i ditev baje ni bila on. vočas najavljena in se zato ni mor vršiti. Ljudje so prihajali a se spet mirno »os41* Slišale se ironične opazke na rc.it «svobode» ki vlada v Kali ji, P. R. SUVERENOST Svobodnega tržaškega oiertia (Nadaljevanje s 1. strani) teh izrazih vsebovana pravilna misel, da nad Svobodnim tržaškim ozemljem sedaj ni več italijanske suverenosti; če namreč suverenost ne bi bila odvzeta Italiji, se njej tudi ne bi mogla «povrniti». Na tem mestu ne razprav Ijam o teni, kako (ji omenjenih pet držav samih — zlasti brez sodelovanja Jugoslavije ki je pri tem posebno prizadeta — smelo spremeniti zadevne določbe mirovne pogodbe, ki veže 21 držav, pa čeprav bi se stvar predložila v odobritev Varnostnemu svetu. Hočem le opozoriti na pravni temelj, na katerem sloni tudi tripartitna izjava treh velesil glede prene hanja. italijanske suverenosti po 21. členu mirovne pogodbe nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje. Po izrečnem besedilu tripartitne izjave gre le za vladi Sovjetske zveze in vladi Italije postavljen predlog o reviziji tistih določb mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na prenehanje italijanske suverenosti Kakor znano, ni prišlo do te revjzije. Zato nedvomno velja še nadalje predpis 2. odstavka 21. člena omenjene mirovne pogodbe, po katerem je suverenost Italije, nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, prenehala z dnevom, ko je ta mirovna pogodba stopila v veljavo, namreč dne 15. sepr tembra 1947, — kar sem trdil v svojem članku. 3. Pisec novega članka opozarja med drugim na 23. člen mirovne pogodbe, ki govori o bivših italijanskih kolonijah, češ da je dokončna odpoved (srinunzian) suverenosti v tem členu jasneje določena kot pa v 21. členu. Res je formulacija 23. člena drugačna kot pa 21. člena. Saj gre za dve različni stvari. Zaradi izrazov «dokcnčna odpovedi) v 23. členu pa ne sledi, da je Italija izgubila suverenost samo nad svojimi kolonijami, ne pa tudi nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozem. Ije, glede katerega v 21. členu ni uporabljen navedeni izraz. Glede Svobodnega tržaškega ozemlja je pač Z drugimi izrazi izguba suverenosti določena, in sicer v 2. odstavku 21. člena, kar sem že ponovno navedel, Pisec pravi, da nisem navedel 19. člena mirovne pogodbe. Navedel ga nisem zato, ker ta člen velja le glede odstopljenih ozemelj in ni uvrščen med posebnimi določbami, ki urejajo pravni položaj Svobodnega tržaškega ozemlja. Tega predela namreč Italija ni odstopila neki tedaj že obstoječi državi, temveč se je na tem predelu Svobodno tržaško ozemlje šele ustanovilo z dnevom, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. Zato jc čislo logična določba 4. odstavka 21. člena, da se Svobodno tržaško ozemlje ne šteje kot odstopljeno ozemlje o smislu 19. člena in XIV. aneksa k mirovni pogodbi z Italijo. S 15- septembrom 1947, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo, je Italija izgubila suvereno oblast tudi nad osebami, ki so Imele na dan 10. junija 1940 stalno prebivališče na predelu, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje. Te osebe so podvržene pravnemu redu Svobodnega tržaškega ozemlja, in sicer sedaj oblasti, določeni v Instrumentu o začasnem režimu Svobodnega tržaškega ozemlja, a čim se prične aplicirati (izvajati) Stalni statut Svobodnega tržaškega ozemlja, bodo podvržene oblasti, ki jo določa ta Statut. 4. Na koncu članka trdi tudi, da Instrument o začasnem režimu Svobodnega tržačkeg: ozemlja ni stopil v veljavo in da ne more biti več izvajan Trdi tudi, da je Svobodno tržaško ozemlje še vedele upravljano po zavezniških vojaških poveljstvih tako kot o-prej, in sicer iz razloga, kei guverner še m imenovan in ni nastopil svoje funkcije. Upravljanje po zavezniških vojaških poveljstvih pravno ni nadaljevanje starega okupicii-skega režima, temveč sloni rc določbi 3. odstavka 21. členi, ki se glasi: «Po prenehanj, italijanske suverenosti nad Zadevnim predelom bo Svobodno tržaško ozemlje upravljano v skladu s predpisi Instr imenta o začasnem režimu, izdelanega od Sveta ministrov za zunanje zadeve in odobrenega od Varnostnega sveta«. Ta Instrument pa določa v svojem 1. členu (aneks VII), da bo guverner nastopil svoje funkcije čitnprej bo mogoče potem, ko mirovna pogodba stopi v veljavo, in da bo Svobodno tržaško ozemlje še nadalje upravljano po zavezniških vojaških poveljstvih, dokler guverner ne nastopi sveje funkcije. Sedanja upirava Svobodnega tržaškega ozemlja po zavezniških vojaških povelj-sivih ima torej svoj pravni temelj v mirovni pogodbi z Italijo, prejšnja vojaška uprava pa je temeljila na haaškem do. govoru o kepnovojnih zakonih in običajih ter na drugih predpisih meddržavnega vojnega prava. Nikjer ni rečeno in me izhaja iz nobenega določila mirovne pogodbe, da zavezniška vojaška poveljstva poslujejo naprej zato, ker baje ni še prenehala italijanska suverenost nad omenjenim predelom. Instrument o začasnem režimu Svobodnega tržaškega o-zemlja je stopil p veljavo in se začel izvajati z dnevom, ko je prenehala italijanska suvere. nost nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, torej 15. septembra 1917. Trditi, da omenjeni Instrument ne more biti več izvajan, bi pomenilo zanikati v nasprotju s pravnim in dejanskim stanjem obstoj posebnega in nobeni drugi državi podrejenega pravnega reda, ki zdaj vel hi v Svobodnem tržaškem ozemlju na temelju mirovne pogodbe r Italijo Z dne 10. februarja 1947. IVAN TOMSIC SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH bbcmo poniiTit y ; Proračun za leto 1950 predvideva nad 16 milijonov primanjkljaja - Mevarnost, da bodo jutri delavci brez prevoznega sredstva Sinoči je bila v Miljah redna seja občinskega sveta za preučitev in odobritev občinskeg; proračuna za leto 1950, Seja se je začela ob 19.30 in končala ob 22.30. Zdelo se je, da ne bo na dnevnem redu važnejših stvari, razen dolgočasnega bita. nja zapisnika zadnje seje in zamotanega proračuna. Toda takoj po čitanju zapisnika je razburila vse svetovalce in maloštevilno občinstvo vest o najnovejši krivici na škodo občinskega podjetja in vseh občanov. Kakor .je znano, ima občinska uprava v Miljah svoje prevozniško podjetje. 2e pred nekaj meseci je občinska uprava zaprosila VU za denarno pomoč 12 milijonov lir za nabavo novih avtobusov. Z dohodki prevozniškega podjetja bi občinsko uprava znatno krila velik primanjkljaj svojega proračuna. Do sedaj pa pristojna oblast ni še odobrila kredita, kljub večkratnim prošnjam občinskega sveto. Včeraj se je zgodilo nekaj novega, ki dela velike skrbi občinski upravi in bo prav gotovo razburilo vse prebivalstvo, zlasti pa delavce, ki Se poslužujejo občinskih avtobusov za pot na delo v tržaške tovarne. Občinsko prevozniško podjetje ima na razpolago le dva avtobusa ki Pa ne zadostujeta za vse potrebe, zato je jemalo najem od drugih zasebnih podjetij še tri avtobuse v pričakovanju zaprošenega kredita. Naenkrat pa je nadzomištvo za motorizacijo v Trstu prepovedalo tem podjetjem, da ne smejo več dajati v najem občinskemu podjetju svojih avtobusov. Po raznih intervencijah včeraj je nadzomištvo podaljšalo dovoljenje le zg en dan, tako da je nevarnost, da bodo jutri zjutraj delavci iz miljskih hribov zaman čakali na avtobus za Milje in Trst. Iz vsega, kar smo slišali od župana in ostalih občinskih svetovalcev, prihaja no dan zanimivo ozadje vseh teh ukrepov na škodo občinskega podjetja. Zdi se, da je na vidiku nov škandal, kakor je bil pred leti pri uradu za javna dela v Trstu. Dejstvo je, da je nadzomištvo za motorizacijo dalo dovoljenje za leto 1950 zasebniku Čampo, saggiu za avtobusno progo, čeprav je vedelo, da je obstajalo za isto progo ie javno podjetje. Oblast zavlačuje odobritev kredita za nakup avtobusov, obenem pa onemogoča občinski upravi, da bi se še nadalje začasno posluževala zasebnih av. tobusov za občinsko podjetje. Ali hočejo na ta način ovirati javno ustanovo v prid zasebnemu podjetju? In zakaj? Kaj tiči za vsem tem? Vsa zaddva je bolj resna, kakor se zdi pivi hip. Ce ne bo višja oblast uvidela- krivice in jo odpravila, bo občinska uprava v Miljah primorana razpustiti svoje prevozniško podjetje, ukiniti pomorsko progo Trst-Miije in razne avtobusne proge v vasi miljske občine in v Trst. Od tega bodo seveda imeli korist le zasebni špekulanti, občinska uprava in številne osebe,. ki se dnevno vozijo v Mi' Ije in v Trst, pa ogromno škodo. Po soglasncni sklepu občinskega sveta bQ posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki vseh strank, posredovala danes opoldne Pri predsedniku cone in če bo treba pri generalu Edlemanu, da bi to krivico Čim prej odpravili in odobrili naiprošeni kredit občinskemu prevozu,škenu podjetju. Pr, ž’Vahn: diskusiji o tem • e. rečem pr, blemu je odbojni* Prodan prečita! občinski proračun za leto 1950. Primanjkljaj znaša nad 16 . milijonov lir. Na prošnjo občinskih svetovalcev bodo izvleček poročila o proračunu razdelili vsem občinskim svetovalcem, da se bodo do prihodnje seje lahko temeljito pripravili na diskusijo o posameznih postavkah proračuna. Prihodnja seja bo v sredo ob 19.30. Zdi se. da bo občinska uprava v kratkem dala za širšo javnost točnejše in podrobnejše podatke o vseh mahinacijah na škedo občinskega prevozniške, ga podjetja, če ne b0 vsa zadeva' čimprej ugodno rešena. Odločeni stavkati če ne rešijo delodajalci vseli lahlev Včeraj zvečer so se sestali na sedežu Delavske zbornice predstavniki obeh sindikalnih organizacij, da bi razpravljali o položaju, ki je nastal po sklenitvi sporazuma, ki le - delno rešuje sporno vprašanje industrijskih delavcev. Kot smo namreč že v nači včerajšnji številki objavili, je bil v ponedeljek sklenjen med predstavniki sindikalnih organizacij ter med predstavniki združenja ir.dustrijcev sporazum, ki predvideva prilagoditev plač današnjim življenjskim potrebam za vse delavce, zaposlene v večjih tovarnah in podjetjih. Ce-prav je rešitev tega vprašanja zelo razveselila vse industrijske delavce, je ostalo kljub njihovi odločni borbi nerešeno najbolj pereče vprašanje, in sicer vprašanja povišanja dragonjske doklade, o katerem pa delodajalci do sedaj niti razpravljati niso hoteli. Na včerajšnji skupščini so- 17.000 brezposelnih delavcev zahteva rešitev svojih problemov V petek zjutraj se je vršila na sedežu Delavske zbornice glavna skupščina brezposelnih delavcev, katere se je udeležilo tudi precejšnje število zaposlenih delavcev, ki so tako pokazali svoj interes za borbo 17.000 brezposelnih, ki zaman zahtevajo zaposlitve. Ni nam treba še posebej poudariti, da predstavlja prav vprašanje brezposelnosti enega izmed najvažnejših problemov našega ozemlja, ki bi moral biti v čim krajšem času rešen. Zamislimo si, da živi na našem ozemlju nad 17.000 delavcev, ki nimajo nobene zaposlitve ter se preživljajo le s skromno podporo, ki jo prejemajo. Problem brezposelnosti ni samo sindikalni, temveč prav tako moralni in socialni problem našega ozemlja, za katerega rešitev vodijo sindikalne organizacije že dolgo časa odločno borbo. 2e pred več kot osmimi meseci so sindikalne organizacije predložile vojaški upravi načrt za rešitev tega vprašanja ter so v zvezi s tem zahtevale: takojšnjo kontrolo sindikalnih organizacij nad delovanjem urada za nameščanje brezposelnih kot tudi kontrolo nad tečaji za ponovno strokovno usposobitev. Ti dve ustanovi, ki sprejemata brezposelne delavce ne vršita svojih dolžnosti v korist najbolj prizadetih delavcev, temveč dopuščata, da so na delo sprejeti večkrat takšni delavci, ki ne bi imeli potrebe, a imajo seveda «dobra» poznanstva. Prav tako so sindikalne organizacije zahtevale, da nudijo odgovorne oblasti tržaški industriji vso denarno pomoč, ki bi pripomogla, da se proizvodnja dvigne, s čemer bi bila delavstvu zaposlitev zagotovljena. Ker vlada glede resničnega števila brezposelnih delavcev na našem ozemlju velika zmešnjava, bi bilo predvsem nujno potrebno ugotoviti, koliko je resnično brezposelnih delavcev. Sele ko bi razpolagali s pravilnimi podatki o številu brezposelnih delavcev, bi jih lahko porazdelili po njihovi strokovni izobrazbi v posebne kategorije ter jih nato nameščali v službe, ki bi jim najbolj odgovarjale. Pri nameščanju bi bilo treba najprej upoštevati najbolj potrebne delavce, ki čakajo morda že leta in leta pri- Pravila Kmečke zveze bodo v celoti objavljena v nedeljo v «Tedenski prilogi Primorskega dnevnika#. PROCES PROTI MORILCU SVOJE ŽENE MENZI WOLFGANGU 24 LET JEČE zahteval javni tožilec Sodišče naj bi kazen znižalo na polovico, od te pa naj bi zaradi osebnih zaslug obtoženca med vojno odbilo še 3 leta ,ece. Skupna kazen naj bi tako bila 9 let ječe. Proces se bo nadaljeval v petek dopoldne ob 9 z govori branilcev. Včeraj dopoldne se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljeval proces proti bivšemu nemškemu vojaku Wolfggngu Menzi, ki je v prvih dneh novembra lani na svojem stanovanju ubil svojo ženo, ki mu je bila že dlje časa nezvesta. Zastopnik zasebne stranke odv. Girometta je v svojem dolgem govoru do podrobnosti dejansko in juridično analiziral obtoženčevo dejanje. V prvem delu je predvsem skušal dokazati sodišču, da v zakonu Wolfa in Elize ni bila samo žena črna ovca, temveč da je v veliki meri kriv njene nezvestobe prav njen mož, ki naj bi s svojo ženo slabo ravnal ter s tem doprinesel k peklenskemu družinskemu življenju. V drugem delu svejega govora pa se Je oor! no juridične fakte, dokazujoč sodišču, da v tem primeru ne gre niti za nenaklepni umor niti za umor zaradi časti, temveč za tipičen primer umora po zrelem preudarku. Končno je, zahteval, naj sodišče spozna obtoženega Wolfganga Menzo za krivega naklepnega umora ter ga temu primemo kaznuje. Javni tožilec Colotti, ki je povzel besedo za zastopnikom zasebne stranke je v glavnem priznal obtožencu, da je ubil svojo žer.o zaradi njene nezve stohe, poudaril pa da tu ne gre umor zaradi časti niti za na klepni ali nenaklepni umor, temveč za umor, ki Je bil storjen prostovoljno. Z juridično analizo je dokazoval, da obtoženec ni umoril svoje žene takoj v prvem trenutku, ko jo je zalotil 3 drugim moškim, torej ne v prvem navalu ljubosumja, temveč šele po preteku nekaj ur, ko je glavni element, ki ga vsebujeta umor zaradi časti ali neprostovoljni umor, to je trenutno zmedeno duševno stanje pri obtoženem Menzi že prešel. Zato je od sodišča zahteval, da spozna obtoženca za krivega prostovoljnega umora in ga obsodi na 24 let ječe, kakor to zahteva zakon. Sodišče pa naj pri sodbi upošteva, da je obtoženec storil svoje dejanje v hudi jezi, zato naj mu kazen zniža na 12 let ječe, od teh pa naj mu zaradi njegovih osebnih zaslug med vojno odbije še tri leta ječe. Skupna kazen naj bi tako znašala 9 let ječe. Ura je bila že 11.15. Zaradi tega ie vstal branilec odvetnik Poillucci in zaprosil predsednika sodišča, naj bi proces odgo-dil do četrtka ali petka dopoldne, ker mislita s svojim kolegom lacuzzijem zelo dolgo govoriti in bi sc proces tako in tako ne mogel končati v istem dnevu, to je včeraj. Po polurni 'prekinitvi razprave je sodišče ugodilo prošnji obrambe in razpravo odgodilo na petek dopoldne ob 9, ko bosta govorila branilca odv. Poillucci in lacuzzi. Sodba bo naj-brže izrečena šele proti večeru. Zastonj je hotel piti Čudnega goste je imel v torek zvečer bar «Bisiani» v Ul. Roma 11-a. Ko je namreč Del Fabbro Giulio naročil steklenico vina in ga posrkal, se Je naredil gluhega in ni hotel pla. čati računa. Sele pogled na policiste, ki jih ie poklical lastnik bara. je spravil k pameti zastonjkarja, da je spravil iz malhe denarnico in poravnal neplačani zapitek. merne zaposlitve, nakar bi prišli na vrsto tudi drugi. Brezposelni delavci so že na raznih javnih zborovanjih zahtevali rešitev svojih problemov, toda vedno so naleteli na gluha ušesa, čeprav so bile njihove zahteve bolj kot utemeljene in upravičene. Položaj se je v zadnjem času tako zaostril, da so sklenili brezposelni delavci stopiti v bolj odločno borbo ter zahtevati od odgovornih oblasti, da se končno odločijo ter rešijo vprašanje brezposelnosti, ki grozi s svojimi težkimi posledicami celotnemu gospodarstvu Tržaškega ozemlja. Smrtna nesreča kolesarja na cesti iz Dcline na Pretienek Včeraj dopoldne se je na rešiti v bližini Doline dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni kmetove lec Franc Bandi iz Preben-ka. Pokojnik se ,ie okrog 9 zjutraj peljal s svojim bratom Josipom z ženskim kolesom iz Prebenka v Dolino. On je stal na pedalih kolesa, na sedežu pa je sedel njegov 24-letni brat Josip Bandi tudi iz Prebenka. Ko sta- tako oba kolesarja na vso moč drvela po klancu navzdol, jima je nasproti privozil neki policijski avtomobil, ki ie takoj zavil na desno, da bi se izognil kolesarjema in zavrl zavore. Bilo pa je že prepozno, ker je pokojnik izgubil kontrolo nad kolesom in se zaletel v avto. Sunek ga je vrgel nekaj metrov v stran na cesto, kjer je obležal s prebito lobanjo na mestu mrtev. Sreča v nesreči je bila da je Josip nekaj metrov pred trčenjem skočil s kolesa in se tako le lažje poškodoval. Od doma je izginil Elena Tarsi je obvestila glavno policijsko postajo, da je njen 59-letni mož Leonid v po. nedeljek ob 14.30 neznano kam izginil s svojega doma na Stopnišču Bonghi 33. Policija je pričela poizvedovati za izginulim Leonidom. l>ve tatvini Crna kronika je včeraj za-beležilu v Trstu dve tatvini. Prva Se Je dogodila na stanovanju v. Ul. della Guardia, kjer je neznan tat ukradel električarju Zoru Silvanu dva zaboja orodja v skupni vrednost) 80 tisoč lir. Salvadori Amalija iz Ul. Ro-magna 30 pa je prijavila na policiji, da ji je neznanec ukradel 'iz predsobe denarnico, v kateri je imela 5000 lir. Spretni tat je izrabil ugodno priliko, ko je gospodinja za trenutek odšla po opravkih, za seboj pa je pozabila zakleniti vrata svo-jega stanovanja'. SLAVA PADLEMU BORCU Toth ItlUlio tfedmak mm Tov. Milko, rojen 2. 6. 1927. v Sv. Križu pri Trstu, je na jutrišnji dan pred petimi leti vodil v Zgoniku na Krasu patruljo, ki so jo obkolili Nemci. Svojim tovarišem je dal nalog, naj se rešijo iz obroča, medtem ko je on sam kril umil in bil štirikrat zadet. Težko ranjenega so ga Nemci prijeli ter ga odpeljali na Prosek, kjer -je še isti dan, to je 20. 1. 1945. podlegel težkim ranam. Tovariš Milko, večna ti slava! In vole is konferenco ZP PROSEK - KONTOVEL V zvezi s konferenco Zveze partizanov STO, ki bo 22; t. m, v Trstu, je bil tudi na Proseku množični sestanek partizanov. Pred izvolitvijo delegatov je tovariš partizan obnovil spomin na narodno-osvobodilno herojsko borbo, ki si je ne pustimo ne žaliti, ne omalovaževati, na katero moramo biti ponosni, saj je bila tudi zgled borbe vsem svobodoljubnim narodom, ki so sc borili proti nečloveškemu nacifašizmu. Jugoslovanski nat odi so s končano vojno dosegli to, ;a kar so se borili: mi, ki smo ostali izven svoje domovine, smo pa svoje cilje le deloma dosegli. Zato naša borba ni končana. Danes so naši nasprotnhri imperialisti in njihovi nlapci ter njihovi najnovejši zavezniki - lažni «interna-cionalisti», t. j. kominformisti z bivšo našo zaveznico na čelu. Vsi so padli po nas. Vendar so se ušteli. Nismo se ustrašili in se tudi ne bomo. Vemo, da si resnica vedno in povsod utre pravo pot. Kako se majajo imperialistične pozicije pa nam kaže zmagovita pot kitajske NOB. Bližnja konferenca partizanov bo vzpodbuda in obenem obveza za utrditev in razširitev Zveze partizanov tega ozemlja. O poteku konference pa bo poročalo 8 tovarišev, ki so bili na tem sestanku izvoljeni za delegate. ... SALEZ Tudi v Saležu so imeli partizani svoj sestanek in izbrali 3 delegate kot zastopnike podsek-cije na konferenci partizanov STO. Zlati uhan je izgubila Ertimiadi Matija, ki stanuje na Trgu sv. Antona 2, je prijavila n a glavni policijski postaji v Trstu, da le 10. t. m. zvečer izgubila zla* uhan, okrašen s tremi briljanti, vreden 50 tisoč lir. Mr rij a pa ni vedela povedati točnega kraja, kjer je izgubila uhan, Ve samo, da je bilo v središču mesta ah pa na Martovih poljih. Avto ga je povozil Včeraj zjutraj ob 7.50 se je na Senenem trgu pripetile lažja prometna nesreča. Ko je 46. letni mehanik Umek Herman iz Ul. Revoltella 65 hotel prekoračiti Senenj trg. se je vanj zaletel neki angleški motociklist. K sreči pa njegove poškodbe niso resnega značaja in bo v 7 dneh zopet zdrav, predstavniki obeh sindikalnih organizacij preučili celoten položaj, v katerem se sedaj nahaja kategorija industrijskih delavcev ter so sklenili sledeče: najprej se bodo obrnili do urada za delo ter zahtevali sklicanje ponovnega sestanka, na katerem bi razpravljali z delodajalci tudi q vpreganju povišanja draginjskih doklad. V primeru, da bi urad za delo Oa to njihovo zahtevo ne odgovoril pozitivno, bodo sindikalni predstavniki sklicali skupščino yseh industrijskih delavcev, na kateri bodo predlagali pričetek splcčne stavke, ki naj dokončno reši sporno vprašžtnje. Industrijski delavci vodijo zaenkrat svojo borbo kot doslej. V vseh . tovarnah in podjetjih se delavci vzdržujejo dela nadur, kar povzroča delodajalcem precej težav. V nekaterih tovarnah in podjetjih so ogorčeni delodajalci zagrozili z odpusti z dela ter celo s prekinitvijo obratovanja; a odločen nastop delavcev je preprečil, da bi imele te grožnje kakršne koli posledice na njihovo borbo, ki jo nameravajo kljub vsemu nadaljevati. Na syojih zborovanjih in skupščinah so industrijski delavci še prav posebno ostro obsodili poizkus vodstva tovarne Modia-no, ki je hotelo z grožnjami ustrahovati svoje uslužbence, kateri so mu pa s svojim odločnim zadržanjem odgovori!', da bodo vztrajali v tej borbi ker čutijo solidarnost z vsemi industrijskimi delavci, ki se borijo za svoje pravice. KOLEDAR Qledali ČETRTEK f». J. 1950 6.30: Jutranja glasba: 6.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Operna oddaja; 12.30: Poje zbor slovenske filharmonije; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda: 13.00: Napoved časa -poročila v slov.; 13.15: Glasbene slike; 13.45: Našim ženam (v ital.); 14.00: igra orkester Stojana Stenoviča; 14.30: Pregled tiska In poročila v ital.; 14.45: Pregled' tiska in poročila v slov. 17.30: Aktualna politična vprašanja (v ital.); 17.45: Ritmična glasba; 18.00: Koncert Pavčičevih samospevov; 18.20: Znane uverture; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: 15 minut valčkov; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila v slov.; 19.45: Igra saksofonist Srečko Dražil; 20.00: Jezikovni pogovori (v slov.); 20.15: Glasbene slike; 20.30: Literarna oddaja: Mož usode; 21.35: Koncert slovanskih solistov; 22: Življenje jugoslovanskih narodov (v ital.); 22.20: Lahka večerna glasba; 23.00: Zadnja poročila v Ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava sporeda; 23.15: Plesna glasba; 23.30: Zaključek. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 18. januarja 1949 se je v Trstu rodilo 11 otrok, porok je bilo 10 umrlo pa Je 9 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Sergij Cunja in gospodinja Alma Lenardon, delavec Guerrino Tam in delavka Jolanda Rabusin, trgovec Nikolaj Tcsseris in uradnica Bruna Ricarelll, slaščičar Ri-naldo Avian in šivilja Marija An-delič, delavec Martin Deconi in natakarica Marija Batageli, delavec Giordano Happacher in šivilja Marcela Živio, delavec Josip Grion in gospodinja Roza Čermelj, ameriški vojak Mc Hatton James Hugh in gospodinja Roza Bianchi, boksač Tiberio Primo Mitri in gospodinja Fulvia Franco, uradnik Silvan Cuk in delavka Ana Ardito. UMRLI SO 391etnj Josip Rossi, 831etna Josipina Dostal vd. Ta-tiček, 721etni Nikolaj Sosterra, 751etni Marij Romano, 831etni Angel Mindotti, 631etni Anton Ba. bič, 511etna Guglieimina Dežman, por. Draina, 571etni Josip pin-cin, 421etni Mario De Zorzi. /■a Tržaško ozemlje Jutri 20. t. m. ob 20. Ufi gostovanje v dvorani ki®J na Opčinah s komedijo Branislava Nušiča Sumljiva oselu MBBKTjr.-rzRRnvmiBHivaiavmaREimu.uj.. Gledališče Veri Nocoj ob 20.30 bo v ?le^’ šču Verdi premiera FuccilJf Ve opere «La Boheme# pod ktirko Antonija Guarnierij3-, glavnih vlogah nastopijo; Bi® Malatrasi. Gianni Poggi, AB” Poli, Edda Brunelli in FernsU’ do Corena. Predstava bo z# red B. ijuifuijt 12 o g ci leHii tJčoipiofl Vse ljubitelje slikarske um«1’ nosti opozarjamo na umetnM razstavo slikarjev iz Fire®6 ki je v galeriji «Scorpione’’ Pet najbolj vidnih predstav®", kov razstavlja tam svoja d6'8. Smučarski izlet v Žabnice in Trbiž Planinsko društvo v Trst® priredi v nedeljo 22. t. m. st®£ carski izlet v Zabnice in 1J biž. Odhod bo v nedeljo zjuhj' ob 4.30 iz Ul. F. Severo. VP* sovanje v čevljarni Gec v B J ZGI M M mevi i O 1 mA VGI iVfJ 'PSlA lic A n va m NS r;i K LA E Sl 1 iVi T/1 V Hi im ŠLA mn (Nadaljevanje in konec) Pot od boksita do aluminija je dolga in zamotana, ker se aluminij ne topi tako kot druge rude, temveč ga je treba poprej zmleti. 4 tone boksita dajo dve toni glinice in dve toni glinice eno tono aluminija. Zgrajena so boksitna skladišča, ki bodo dnevno sprejemala toliko rude, da bo v ostalem delu tovarne nemoteno potekal proces. Štirje drobilci bodo rudo drobili. V sto metrov dolgi, cevasti vrteči se peči, ki sega po sredi ene cele zgradbe, se bo nato v prah zdrobljena ruda s primesjo sode in apna žgala v glinico. Nadaljnji proces se vrši najprej v tako imenovani «kuhinji», ki je od tal do stropa preprečena z nekakšnimi cevmi, in v lužnici, kjer stoji 42 kotlov. Vsak drži približno 1000 kub. m. Pogled nanje je kot ključ razumevanju tega. da bo tovarna dnevno porabila tri sto vagonov boksita in 300 vagonov premoga. Končni proces pridobivanja aluminija se vrš; elektrolizo. Zgrajeno je 450 metrov . dolga . dvorana, kjer bodo stale naprave. Tu začutiš urejenost in povezanost planskega gospodarstva. Ni si mogoče zamisliti obrata v Strnišču brez električne centrale na Mariborskem otoku, od koder bo prihajala energija. ki jo bo ta tovarniški gi- gant sproti požiral. Tako tovarno kot je v Strnišču končno lahko gradi vsaka razvita kapitalistična dežela, če ima za to potrebne pogoje. Toda v Strnišču so že stvari, ki jih nobena kapitalistična dežela po svoji socialni strukturi ne more graditi, ker če ne, ne bi bila to, kar je. Sredi tovarniških zgradb gre široka magistrala, ki se končuje ob pročelju uprav- nega in sindikalnega poslopjd. V gradnji je, dograjena pa bdi še pred koncem petletke. Izven tega desetkilometrskega pasu, ki obsega samo tovarno, je naselje.. V njem človek šele pronikne v skrivnosti in lepote socialističnega sveta. Med smrekami se belijo trinadstropne hiše z dvojnimi vhodi in ličnimi balkoni. Prijetna toplota te objame, čim vstopiš. Centralna kurjava, v veži stojala za kolesa, da jim ni treba pešačiti tists -pol ure do tovarne. Kleti služijo za shranjevanje povrtnine. Pralnice so v podstrešju, da se očuva hiša pred neprijetnim izparevanjem. Okna segajo skoraj preko vse stene. V spalnici zidane omare. Poleg dnevnega prostora lična kuhinja. V takem stanovanju se človek mora odpočiti. «Niso m idgi mm n NA VINICI Sindikalna podružnica prosvetnih delavcev v Črnomlju namerava urediti na Vinici, rojstnem kraju Otona Zupančiča, spominsko sobo, v kateri bi bili zbrani in muzealno razstavljeni razni predmeti, ki spominjajo na življenje in bogato duševno delo enega največjih sinov sončne Bele Krajine.. Učiteljstvo Bele Krajine in profesorska zbora črnomelj-ske ter metliške gimnazije so izvolili v ta namen pripravljalni odbor, čigar naloga je, do 1. maja 1950 zbrati razstavne predmete in otvoriti spominsko ' sobo Otona Zupančiča na Vinici, ki bo z razstavljenimi rokopisi, knjigami, fotografijami, slikami in ostalim gradivom pomembna tudi v študijskem oziru.Razstavno gradi, vo bo zbrano v sobi, kjer se je rodil pesnik Oton Zupančič. Pripravljalni odbor naproša .slovensko kulturno javnost,' lastnike Zupančičevega rokopisnega gradiva, naj bi za spominsko sobo v pesnikovem rojstnem kraju darovali knjige s pesnikovimi originalnimi in prevodnimi duševnimi proizvodi, slike in fotografije, ki spominjajo na življenje in delo pokojnega pesnika in vse, kar hi prišlo v ta namen v poštev. Razstavno gradivo v malem Zupančičevem muzeju na Vinici bo etikirano in muzealno urejeno s podatki darovalcev itd. Vse pošiljke sprejema v imenu pripravljalnega odbora književnik Lojze Zupanc, Podzemelj, p. Gradac v Beli Krajini. to stanovanjski domovi, to je sanatorij)) so ugotavljali naši. V naselju je projektirana zidava šole in mestnega ljudskega odbora. Prve zgradbe bodočega mesta bodo to. Stelo bo ske pogoje in dvigniti njihovo kulturo. Tudi žena prispeva svoj delež ter istočasno dviga tudi svojo kulturno raven. Ona ni le navadna delavka. Z otroškimi jasiimi, ki jo raz- svetiti večjo skrb pridobivanju novih delovnih sil, ker so se doslej preveč zanašale na pomoč, ki so jo v raznih podjetjih nudile frontne brigade. Samo v U mesecih lanskega DOLGA CEV V TOVARNI ALUMINIJA, KJER BODO DROBILI BOKSIT okoli 45 tisoč prebivalcev. Porodila se je zamisel, da bi se imenovalo Kardeljevo, po največji in osrednji slovenski osebnosti iz osvobodilne borbe in socialistične graditve. Elektrarna Mariborski otok dopolnitev tvornice alumi- ie nija v Strnišču. Zunanjost ti ne pove ničesar. Le bel, kamenih mogočen most na 4 o-boke se vzpenja preko Drave. Na njem so trije tridesettonski kameniti pokrovi, pod katerimi se bodp sukale turbine. Sedaj obratuje prva. Tržačani so se razvneli, V krasni marmornati dvorani, kjer obratuje generator, spodaj pri turbinski osi in v komandnem prostoru je kar deževalo strokovnih vprašanj. Nad marmorjem se je blestel zlat napis «Rade Končar Trnfazni sinkro-ni generator 24000 kw V. kongresu KPJ» Izdelala ga je domača za-grebSka tvornica. Skozi tisti pokrov na mostu so ga spustili v dvorano, kot tudi turbino in ostale stroje. Poleg te dvorane gradijo še dve in novo komandno mesto za vse tri turbine. Elektrarna bo ena največjih in najmodernejših. , Tisoči delavk pri razbojih v tekstilnih tovarnah izdeluje dnevno 30 tiseč metrov blaga. Tržačani se niso čudili metra-ži, toda njim in njihovi strokovni kvalifikaciji- Jasno jim je postalo, da služi vse edinemu cilju — omogočati delovnemu človeku boljše življenj- bremenjujejo najhujše skrbi, ji je mnogo pcmagano, da se lah. ko uporablja zaradi stvarnosti, ki jo' gradi in ki ga obdaja na vsakem koraku. Jugoslovansko ^ljudstvo ni klonilo pred lažno «resolucijc». Zaradi nje ie že izvojevalo zmago doma in se bori, da jo bo izvojevalo tudi v svetu v korist vseh delovnih ljudi. Zgodovina mu bo nekoč morala dati to priznanje. MARA SAMSA Pregled dela sindikatov ii Na plenarnem , zasedanju glavnega odbora Zveze sindikatov za Bosno in Hercegovino v'Sarajevu je bilo v poročilu naglašeno, da se je socialistično tekmovanje med delavstvom Bosne in Hercegovine močno razširilo in okrepilo. V raznih podjetjih Bosne in Hercegovine ie bilo lani razglašenih nad 12.200 novih udarnikov. Produktivnost dela se je v rudarstvu dvignila za 30 do 70, v gradbeni stroki za 20 do 50. V lesni stroki za 11, v gozdarstvu pa Za 23%. V železarn; Zenici presega 90% delavcev dnevne naloge povprečno za 5%. V poročilu ie tudi naglaše-no, da se dviga strokovnh u-sposobljenost delavcev, a da bi se morali strokovni izobrazbi delavcev še bolj posvetiti tehniki in inženirji. Sindikalne organizacije b; morale po- leta j® delalo v raznih podjetjih nad 430.000 članov frontnih brigad in če bi ie 10% od' teh delovnih moči ostalo v podjetjih, bi imela podjetja za to leto na razpolago dovolj delovnih moči. Proizvodnja glavnikov V FLRJ ii •Zagrebška tovarna glavnikov je izdelovala še do pred kratkim samo lesene glavnike. Sedaj pa so začeli uporabljati vulkanizirane gumijaste plo. šče, ki jih dobavlja Kombinat gumija in obutve v Borovu. Ker so te plošče neenakomerno debele in krhke, je uprava zagrebške tovarne sklenila, da bo sama vulkanizirala gumi. Glavn; stroji so že montirani, tako da bo v dveh do treh mesecih ta tovarna lahko že začela z množično proizvodnjo glavnikov iz tega materiala. Poskusna izdelava glavnikov iz gumija, ki so ga predelali v tej tovarni.' je dala zelo dobre rezultate. Na razstavi lokalne industri. je v Zagrebu bo tovarna razstavila stroj za izdelavo glavnikov. Do tega časa bodo izdelali 200.000 glavnikov, ki jih bodo prodali na razstavi. ll|ltlllilllllllllllllililllillllllllllillIlllllillllflllilllllUIIIllilllllliUllillliiiillllllltUlliniiniiniUHlllHIU(lilHIIHllllllMllltl|ilU|H|||ltl|U||ininilHIH|UMI|ni|||i|llMIII|l|||(|||l,l||||W|U|||,|||||ll|IIUMUIl|IIIIIIUI|ll|ll|IHiiniiM|||||||l|||||||||H(||||||||l||l|||||U(l|||||||||||||l|llit||l||Hlll||||||IHIIIH^ llllllilllllillllllllllllll II. DEL SPISAL »Njeno brašno«, je vzradova-no pogledal godec s konja. Sko-balil se je iz sedla in segel po cajnici. Zagomezelo je od mrčesa, ki se je naletel krog jedi. Radovan je iztrepal oglodano jed v travo, cajnico pa vzel s seboj. »Zakaj je popustila brašno? Nerazumljivo! Morda jo je kdo pregnal. Pastirji so od besa. Ce jo je kdo napa)? Sirotka. Boi st Radovana, kdor si se drznil! Prekletstvo tvojim pas- jim obistim! Pretipljem tebi Godrnjal je nejevoljno in se kretal in zibal po travi in iskal sledov. Razgrnil je bi« Je in ril skozi do struge. V ilovici je zasledil vtisnjene stopinje konja in Ljubinice. Siarec se je sklonil k drobni nožiči, ki je bila vdrta v blato. S prsti ie tipal po obrisih, kakor bi božal živo nogo. Revica, sirotka, golobička drobna, oj, Radovan gre za teboj! Le dobro se drži! Se dva dni. Dobim te. Zakaj moj nos poseka pasji smrček, če hočem, seveda. Za vsakogar bi ne sledil po stepah kakor volk za izgubljeno ovco, toda zate — prisegel sem«. Za godcem je pririi do mlake konj in srebal skozi stisnjene zobe gosto kalužo. »Le napoji se! Tudi ona je napajala konja in sebe. Jaz pa ne pijem take vode. Se čista studenčnica mi nikoli ni koristila. Obleži mi v želodcu kakor kamenii. Počakal je konja, da se je napil, ga zavrnil nato iz struge in previdno snel z njega meh. Ko se je nalokal vina in zavezal meh, se je oblizftil po širokih ustnicah in ponavljal hvalo Tunjušu. »Čudno! Ni ga garjevca na svetu, da bi ne imel dobre lastnosti. Celo Tunjuš ni brez nje. Kakor sem sklenil, tako se zgodi: prizanesem ti zaradi vina!» Ko je natovoril meh, se je ozrl po soncu in po krajini. »Do ljudi moram pred nočjo! Ne bojim se volkov, ampak ne ljubi se mi nocoj, da bi se pretepal s pasjimi čeljustmi«. Pogledal je še erfkrat po sledu in zdirjal ob strugi proti jugu. Ko se je zmračilo, je bil v pastirskem selu. Utaboril se je predrzno in pogumno ob ognju, kjer so pekli večerjo. Spočetka so ga mračno gledali divji obrazi mešanice Obrov, Herulov in Slovenov. Toda Radovan je dobro poznal ta ljudstva. Očaral jih je z veliko zgovornostjo in modrostjo. Obrazi so se ujasnili in pastirji so stregli miroljubnemu gostu, kakor bi prišel mednje knez ali sam obrski kakan. Celo njegovemu konju so dali snop še neomlačenega ječmena. Ko se je dodobra vgnezdil in pregnal vsak sum; je začel poizvedovati po Ljubinici. Pravil je, da je zablodil sinček, ki bo velik pevec in čarodej, in da ga išče. Pastirji so takoj povedali, da so videli otroci čudnega dečka, ki je prišel k ognju. Otroci pa so zbežali, in ko so se vrnili do ognja, je deček izginil in z njim vred repa iz žerjavice. Radovan je obstrinei ob tej povesti in se razveselil. »Jutri me vedete do ognja in potem ga poiščemo. Ce mi po-morete, ha, srečo začaram med živino, da vam bodo kotile ovce po troje mladičev, krave po dva, koze pa kakor zajklje! To vam napravi čarodej, če dobimo dečka!« Pastirji so se klanjali do tal Rodovanu, ženske so mu ponujale dojence, da zaroti z njih zlobne uroke, možje so se mu nudili v službo, da gredo do Hema in čez z njim iskat dečka. Radovan je zadovoljno legel na ovčjo Vožo. Pred zarjo se je zbralo vse selo in spremljalo godca k ognju, kjer se je bila pojavila Ljubinica. Od ondod so se razkropili po gozdu in iskali konjskih sledi. Po kratkem se je oglasilo veselo hukanje, vsi so se okrenili za glasom in Radovan je potrdil, da je todi jezdil njegov šil ček. Vsa tolpa jo je udrla po sledi, ki se je v gozdu gubila in le tu in tam je zlomljena suhljad pokazala smer Ljubi-ničine ježe. Ali divjim prebivalcem svobodne narave ni ušel noben sled. Kosali so se med seboj, kdo ga prvi najde. Zakaj vsakdo je želel od čarodeja čim največ sreče za živino. Radovan je ponosno jezda-ril za njimi, izpregovoril zdaj pa zdaj modro besedo, pohvalil vsakega, ki je našel sled in napovedal nedosežno bogastvo, ki ga pričara v čredo. Blizu poldneva pa se razleže po gozdu žalosten vek. Od vseh strani so drli pastirji pro- ti kraju, kjer se je oglasilo ve-kanje. Tudi Radovan je spodbodel konja in drl skozi goščo. Ko je dospel na mesto, so zijali z razprtimi usti divjaki na tla in kazali z rokami na o-stanke jermenov, sedla, oglodanih kosti, razmetanih daleč naokrog. Radovan je preplašen zdrsnil s konja. Naglo je spoznal hunske brzde, sedlo, jermenje. Pričel se je tresti in iskati po izpognjenem kopitu. V travi je zadel ob črno kepo, prijel, dvignil, pogledal. Zavihnjeno kopito! Crna kepa mu je padla iz rok, spodnja ustnica se mu je izveznila, lice mu je zaigralo, zrušil se je na tla in zatulil v strašnem joku. Valjal in kotalil se je po travi, po mahu, grebel s prsti po tleh, kopal zeleno grivo in krulil kakor zadet merjasec. Pastirji so stali otrpli ob njem in zateglo vekali in javkali. (Nadaljevanje sledi) šala. Zanimiva je nadalje Ma-rgolinova ugotovitev, da je bila finansirana povojna evropska ebnova v veliki meri iz lastnih sil. Namreč, okrog 20 odst. celokupnega narodnega dohodka je ta oslabljena in po vojni obubožena Evropa investirala v industrijsko obnovo. Glede medevropske trgovine je na splošno obseg izmenjav približno enak predvojnemu in torej ne more zadovoljiti potreb prebivalstva, ki je kljub vojnim izgubam večje. Finanč-ni položaj: evropski deficit nasproti dolarskemu področju je znašal v letih 1946'—47 14,5 milijard dolarjev. Pokrili so ga za 3,5 milijard fondi UNRRA. za nadaljnjih 3,5 milijard pa rezerve zlata in druga plačila, zlasti še likvidacija inozemskega imetja evropskih držav. Ostali znesek je ostal odprt in povzročil že znane gospodarske težave in ameriško penetracijo. V letih 1948—49 je po Margolinu primanjkljaj znašal 5 milijard dolarjev, v finančnem letu 1949 — junij 1950 pa bo treba po njegovi izjavi živeti s 4 milijardami ERP-kre-di tov. V nadaljevanju govora se Margolin ni mogel izogniti priznanju težav. Po njegovem se bližamo enemu najtežjih let, letu 1952, ko bo, konec ameriških kreditov v sedanjih oblikah. Indirektno je namignil na drugačna finansiranja, namreč na velike investicije kapita-lov v Evropi, kakor tudi na nadaljnjo posebno finansiranje Grčije in Avstrije. Dejal pa je, da je v bistvu od leta 1952 naprej treba računati na lastne sile, saj ameriški krediti izvirajo od ameriških davkoplačevalčev, kajti na vsakega prebivalca ZDA, vstevši starše in otroke, odpade blizu 40 dolarjev, ki jih je treba plačati za fonde ERP. Priznal je dobesedno: «... Bilo bi nečloveško računati na podaljševanje tolikšnega napora.» Ameriški krediti se bodo že sedaj znižali. v 1950—51 bodo morda dosegli 75 odst. letošnjih, v letu 1951—52 pat bodo znašali komaj, dve tretjini onih v ,1950 do 1951. V sled tega naglega znižanja je opozoril, da se evropski izvoz (govornih misli ves čas na Zapadno Evropo) vse prepočasi izboljšuje (mislil je na izvoz v izvenevropski svet). Kronična kriza evropskega izvoza traja še dalje Nekaj podatkov o tem: Leta 1913 je 19 evropskih držav — članic OEEC izvažalo v ZDA za 1760 milijonov dolarjev blaga (po cenah v 1946), leta 1929 so ga izvažale malce več, nam- reč 1900 milijonov dolarjev. ■ Pred drugo svetovno vojno, leta 1937 zopet 1700 milijonov dolarjev, po vojni pa v letu j 1948 manj kot 1 milijardo do: s larjev! Pred prvo svetovno i vojno je delež Evrope pri ame-riškem uvozu 50 odst., med- j obema vojnama 25 odst., da* : nes pa je še mnogo nižji, i S tem Maryolin seveda ni povedal nič novega, pač Pa le nehote pokazal na izvor bolezni zapadnoevropskega spodarstva. Zanimiva je njegff va trditev da je vzrok naZ* dovanja med obema vojnami zlasti močno zvišanje carinskih tarif (v ZDA — op. ur.). Predavatelj nato ugotavlja, da tudi nasproti ostalemu svetu ni bolje. Na primer Kanada ji med 1938 in 1948 podvojili obseg svojega izvoza, toda evropski izvoz v Kanado danes niti ne doseže predvojnega in so imele ves dobiček torej ZDA. Južnoameriške države so v celoti povečale obseg izi voza v povojni dobi za 75 odst,i toda evropski izvoz v Južno Ameriko je po vojni manjši kakor pred vojno. Nasprotno pa so ZDA potrojile svoj izvoz v Južno Ameriko. Položaj v ostalih delih t.j. britanskih dominionih, (Indija, Pakistan, Ceylon, Južna Afrika, Avstralija, Nova Zelandija): izvot ZDA v te dežele se je po vojni več kot podvojil, evropski izvoz vanje pa je zrasel komaj za tretjino. Uvoz v dežele Srednjega in Daljnega vzhoda je iz ZDA porasel od konca vojne za 500 milijonov dolarjev, nasprotno Pa se je evrop ski izvoz v te dežele zmanjšal za enako vsoto. Margolin je izjavil dobesedno: «Gospod predsednik, mislim tedaj, da imam pravico klicati alarm glede evropskega izvoza.)) Podčrtal je, da imajo ZDA mnoge tehnične prednosti nasproti evropskim državam. Nato se je l°tl^ Politike mezd in trdil, da imajo evropski delavci relativna dobre plače, pač pa so plače ameriških delavcev višje. Z® primer je dejal, da znaša 'P°f vpr^šna mezda v ZDA, vklPc~ no bremena socialnega zavarovanja, 1,5 dolarjev na uro. V zapadno evropskih državah pd dobivajo delavci od 25 do centov dolarja na uro, torej od 20 do 40 odst. ameriške mezde. Potem ko je govoril, naj se Prl izvozu izkoristi to dejstvo, ki deloma izravnava višjo tehnično raven ameriške industrije, pa ni mogel mimo pravega vzroka težav, na katere zadevi evropski izvoz blaga v ZDA- Ameriška carinska tarifa je, posebno za blago, ki zanima evropski izvoz, zelo visoka Dejal je, da je ameriška carinska tarifa zelo visoka, ne le na splošno, marveč še posebno glede tistega blaga, ki najbolj zanima evropski izvoz. Povprečna tarifa znaša J5 odst, toda za vrste blaga, ki bi jih dobavljale evropske države znaša 25, 30, 45 pa tudi 50 odst. Nadalje so velik zadržek ameriške carinske formalnosti. Vsi ti zadržki za uspeh evropskega izvoza v ZDA trajajo še naprej. Ni jih v Južni Ameriki, Kanadi ali v britanskem imperiju, kjer bi Evropa lahko kaj dosegla, vendar pa je po njegovem «izgubila smisel za avanture, iniciative, nevarnostni Nato je opisal ameriški trg, ki da ga tvori 140 milijonov oseb s povprečnim narodnim dohodkom 250 milijard dolarjev. Evropa od 200 do 250 milijonov oseb ima po njegovem le 150 milijard dolarjev celokupnega narodnega dohodka letno, toda to evropsko tržišče je razdeljeno v 17 manjših tržišč, s kupno močjo, ki v nobenem primeru ne presega kupne moči ameriškega trga s 10 odst. Teh 17 trgov dete Potem' vsakovrstne carinske meje, kakovostne omejitve (blaga, omejitve gibanja kapi-lalov in oseb itd. Treba bi jih bilo združiti v enoten trg (Hof-manova formula evropske ((integracije))) zlasti po načelu specializacije, kar naj po njegovem velja tudi za male industrije. Ameriško zahtevo po ustvaritvi takšnega enotnega evropskega trga je potem izjavil popolnoma odkrito, z besedami ameriških industrialcev, ki so jim razne meje in ojnejitve na poti in si žele v Evropi takšnega položaja, kakršnega imajo doma. Dejal je, da pravijo Američani: Naj se Evropci usposobijo zg konkurenco na svojih nekdanjih tržiščih, ki so jih prevzele ZDA, pa bomo mi za nekaj časa prc-nehali tekmovati na teh trgih-* Vprašanje je seveda, kdo niu je verjel na te besede in tudi ali jim celo on sam sploh v?r-jame. Maryolin je nato znova P°' zval, naj se odpravijo vsakovrstne omejifue in kontingen-tiranje v medevropski trgovini. Seveda pa ni znal pravega odgovora na pritožbe iz Francije ali na razočaranje italijanske tekstilne industrije, ki jo duše na evropskem trgu carine 1 ne pa kontingenti. Tolažil je italijanske poslušalci' da bo počasi bolje in nato kat angleški zdravnik dejal, da je treba z odpravo kvalitativnih omejitev postopati zelo previdno. .. . Položaj je po njegovem danes drugačen kakor po Id11 1929. Težav je mnogo, na Prl' mer Italija ima veliko število brezposelnih toda to da ne iz‘. vira iz nadprodukcije ali strukturnih zmešnjav (kaj bi pa dejal potem?) in na splošno P° govornikovem mnenju obse «skromne mere». Znova je V0" žival italijanske kapitalist’ naj ne zahtevajo preglasno ’** prenaglo ukinitve carinskih ovir. Kot ameriški glasnik nato dejal, da ((hočemo izbi' jati nad evropskimi industrijci dovolj močan pritisk, da ij|* pripravimo k modernizacijt f?j». Napovedal je končno, da se bodo v tem mesecu sestal ministri odbora OEEC. ki na! razpravljajo o nadaljnjih možnostih ((osvoboditve» trgovanja itd., ker se z ameriške strani vse bolj pritiska. Ko ,e omenil tudi načrt valutne «integracije», o katerem smo či-tuli pred dnevi, je zaključil lu‘ di z mnenjem, da je produktivnost Evrope še vedno mink ša od realnih potreb in da !e mogoče, da pride do težav «preurejanja». UREDNIŠTVO' ULICA MONTECCH1, St. b, 111. nad. - Telefon štev. »3-803. - UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO št. 20 — Telefonska št. 73-38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, tinančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico l-IL, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. ■ Ljubljana, Tyrševa 34 • tel, 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani i cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 100 din' - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska U.ZO.Z. trst