K alif »i1 il«6 PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE “ItO 2 ŠtBV - Hpna A - HrP Pc—nina plačana v gotovini tTurnli Spedirione in ahhon. postale TRST, sreda, 10. julija 1946 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni 4t. 1 * L Tel. št 938U6 93807, 93808. Rokopisi ae oe vračajo Tudi v tako usodnem casu kakor je sedanji ima ljudstvo Slovenskega Primorja zaupanje v bodočnost, ker ve, da bo morala zmagati pravica prej ali slej. FRANCE BEVK N ADESETI DAN STAVKE Vedno odločneje odnehamo! I* vv K 4. k re ivft i & i«* lt4 K 1 t Si $ $ # t*. :t» iti u i, » s Ljudstvo strnjeno nadaljnje borbo, pripravljeno na vse - proti ostankom fašizma, za svobodno življenje ;■ ■ - ' • " ' ' ' ’ i • • Borbenost ljudstva narašča Deseti borli! dan stavke je danes, 'suost stavkujočih, vsega pri- orskega ljudstva se stopnjuje. Predvčerajšnjim zvečer je ma-'oatiraio 20.000 ljudi na trgu aribaldi, potem .ko so žene ^vkujojii, napadle Bar Cimet-na trgu Goldoni, k; je znano lrališče fasistov in podobne °3ati. Včeraj preko dneva in Cter na trgu Goldoni je zopet featiralo nekaj tisoč ljudi, strogem centru mesta ,venketajo razbita stekla izloi- toanife Po Žvei oken trgovcev — fašistov ® beofašiatov. Na pokritem trgu (en °ni^ n®kaj prodajalk — do-«nih jz juga izza prevrnjenih job°V Pred raziarienimi stavku-Ut®i delavci, ki obračunavajo fašizma. V centru ve. , • devet dni, danes deseti dan, * dr2ijo Trt stavr. 1° in vedno odločnejši so. Sovine, bari, razkošne re- t^°licij^ sčitj stavkokaze. •avkokazov je vedno i aclje spuščajo žaluzije. rancl z onstran Soče. d* J* tf >1 ¥ i i* Toda mar. j. vkujoči ne dopuščajo da bi ti! tfllteti «istrski begunci* in i Portira ’ V . ’ Ronkih je bila prekinjena Brniška proga. Jo da bi v Tržič. Stavkujoči ne delavski vlak Vn2°ilc^a Poskuša preprečiti do. 6 * brane za stavkujoče, katero jira yse primorsko ljudstvo, p desettisoči v Dom ju, v tičah, v Bazovici se j:m po-f0,v^° Po robu in se bore golih § ti- t0Uko 6asa da zmagajo, kaj-!zv*hrana mora v Trst, moramo »i °^evati zmago nad ostanki fa-ZI^a!b • kod ta moč? ^dgovor je dalo ljudstvo, ko je 8 stavko: «faš stičnemu ^ ih mora biti konec!* J® zahtevala samoobramba. 6 8e kdo brani pomeni, dj no-WPr°Pasti- Primorsko ljudstvo S*/ 5Jveti ~ zmagati. Zmagati “M . ..., na(j pri- rtiča. Od časa osvobodilnih partizanskih borb še ni bilo opažati tolike požrtvovalnosti. Kazen za stavkokaze Pri Sv. Alojziju so delavci vče. aj ustavljali stavkokaze in jih prepričevali, naj ne hodijo na delo. Policija je stalno krožila po ulicah. Tudi nameščenci ACEGAT-a so se sestali. Razpravljali so o stavkokazih, o grožnjah z odpusti in drugih perečih vprašanjih. Ugotovili so, da je izmed 2150 delavcev ir. nameščencev nekaj desetin stavkokazov. V pivovarni Dreher so stavkali vsi delavci, v tovarni strojev dela le malo delavcev in uradnikov. V rafineriji in pri Uvi je stavka popolna. Pri Sv. Ani so a-retirali 22 stavkujočih delavcev. Ro šentjakobskih ulicah ln pri Sv. Ani kroži ameriška policija z oklepnimi avtomobili. Prišla je že ob šestih zjutraj. Ponoči so stavkujoči napadli večje število' trgovin, ki sabotirajo stavko in tako podpirajo fašiste. V nekaterih gostilnah so izbruhnili požari. Okoli 11 ure dopoldne je šla večja skupina demonstrantov proti trgu Goldoni. Metala je kamenje v odprte trgovine, mnogo šip je šlo na drobce, trgovine so se kar hipoma zaprle. Povsod je videti zelo veliko policije. Policija je poo. strila nadzorstvo tudi nad tovarnami. Okoli poldneva so letala niz-1 zaledje. ko krožila nad Sv. Jakobom. Ko l so ob ; treh popoldne stavkokazi prihajali iz ladjedelnic, so jih stavkujoči napadli. Razjarjena množica jih je premikastila, v hipu so se razbežali, 8 tj ih je bilo precej zdelanih. Stavkokazi so importiranl! Medtem' razni »nepristranski* časopisi pišejo, da hodi vedno več delavcev na delo; ne povedo pa, kdo So ti delavci. Med njimi so po večini »istrski begunci*. Nihče ne ve kdo jim je preskrbel izkaznice za vstop v pristanišče. Vsi pristaniški delavci stavkajo. Namesto njih delajo »istrski begunci* in nemški vojni ujetniki. Za vojaške potrebe razkladajo ladje vojaki. Na vogalu ulice Madonnina so stavkujoči delavci napadli neko' fašistinjo in je pretepli. Prišla ji je na pomoč civilna policija. Ljudstvo jo je napadlo. Intervenirala je ameriška policija s tremi tanki in jeepi. Razgnala je množico in surovo prtepala stavkujoče, ki niso hoteli zapustiti trga. Demonstracija se je končala okoli ene popoldne. Pomanjkanje živil v mestu V središču mesta je že občutiti pomanjkanje živil in zelenjave. Ceno rastejo. Vse to še enkrat potrjuje,' da Je mesto vezano na svoje terih ljudstvo ogorčeno protestira proti vmešavanju policije v zadeve svobodoljubnega delovnega ljudstva, medtem ko ZVU dela kot da ni bilo nikoli fadističn h pogromov proli ljudskim ustanovam in proti antifašistom v Trstu in drugih kraj h cone A. Stavkujoči ne puste delati V elektrarni Doblar (ne stavka nihče) so delavci poškodovali 3 stroje, da je bil tek prekinjm včeraj od polnoči do 6 ure. Solidarnost Bricev Tudi v Brdih ljudstvo zboruje in prispeva po svoj h močeh. Z eno besedo vsa Gorička je že deveti dan v splošni stavki z duhom nepomirljive borbe proti vsem krivicam, ki jih dopušča začasna vojaška uprava na tem ozemlju. Ljudstvo povsod obsoja nastope civilne pi 1-cijc, ki preganja in sili na delo. Odgovor je povsod isti: ne bomo prej popustili, dokler ne dosežemo naših svetih prav e, ki so: dokler zmagovito ne zaključimo borbe, preti ostankom fašizma. To pa torno dosegli le takrat, ko bodo Trst, Gorica in Trž č priključeni k Jugoslaviji! Vsi razburjeni so prišli v naše uredništvo. »M: smo iz Bazovice*, so nam pojasnili. »Prišli smo, da vam povemo, kako smo s svojimi pestmi rešili hrano za nafte stavkujoče tovariše v Trstu. Hrana, ki jo dajemo za stavkujoče delavce, hrana, ki si jo sam: odtrgamo cd ust, je za nas dragocena kot hrana, katere smo se prej odrekali v korist naših borcev partizanov. Ta hrana nam je sveta in branili jo bomo pred vsakomur. Do teh živil bo prišla tudi polie ja le preko naših trupel!* ' Premnogo so imeli tovariči še na srcu in morali smo jih prositi, da naj s: malce pom rjo in naj nam rajši povedo, kako je bila pravzaprav ta stvar z zaplenjeno hrano v Bazovici. »Predvsem morate napisati, da fcodo izvedeli ljudje, da nismo dopustili, da bi policija zaplen la hrano, kot sta poročala radio in »Gior-na’e Alleato*. Mi smo napravili vse, kar je bilo v naših močeh, bor li Stavkujoči ne bodo gladovali Ljudstvo brani pred policijo hrano za stavkujoče Je bomo popustili Odločno nadaljevanje stavke no Goriškem fifi tli!!!151 ,aaizma. Zmagati gitvUo k Jugoslaviji. krivico, nad nasilj', h. vi I: ¥ fJ‘ ^rgu Goldoni ropotajo rnoto-Itj kamionov, jeepov, motociklov t °klepnih avtomobilov. Policija i vi® zaganja med zbrano ljud-°klepni avtomobili z divjo 10 drvijo po trgu, čelade ame-Policistov in vojakov se sve-»:Vq v v*černi razsvetljavi. LJud-l°j te prišlo mirno na trg. Razit, 1 bari so se takoj zaprli, ko j^sši delavci, naše žene začeli *pevati svoje borbene peeml. S0s,Vet dni traja stavka in odloč-1 J' borbenost našega delovnega l>ltlra Va crolno narašča. Nič ne daril °matati t® borbenosti. Gospo-Sroze delavcem in name-Jtivjj^ern z odpusti, policija zasega Na 9. dan splošne stavke se pomoč kmetov stavkujočemu delavstvu še bolj stopnjuje. V mesto prihaja vsako jutro okrog 100 litrov mleka, ki ga delijo med stavkujoče, ki imajo otroke stare manj kot 4. leta. So dnevi, ko dobivajo obtrok mleka tudi bolni in starejši družinski člani stavkujočih. Do sedaj dajejo dnevno na vsako družino po 1 kg sadja. Te dni so razdelili nad 1010 kg sadja. Do sedaj bo v glavnem delili krompir, fižol, sadje, testenine, mleko, zelenjavo. Danes ali jutri pa pride na vrsto mast, ki jo bodo dolili v količini približno 200 gr na osebo ali morda več. Davi je prišlo v mesto 118 litrov mleka, 66 kg zelenjave, in več kot 100 kg sadja. Prihajajo tudi denarni prispevki, ki Jih bodo delili stav-kujočim, ki so pomoči še posebej potrebni. Te pomoči, namenjene stavkujo-čemu delavstvu v Gorici, so v prvi °®et ““ stavkujoče, zasedla je vse * la se pomnožila, toda vse za-Ljudstvo ve, da preživlja bo J trenutke in je prlpravlje- ^tor>tt kar koli. •tavekakclonarJl skušajo razbiti #e u ° na vse načine, poslužujejo abovanJa in laži. Glavni u-^segl*0 naperlH Proti Pre8k'rbl aestr5’ so p0 najpodlejšem orožju: ki hočejo delovno ljudstvo Metode iz leta 1920 ‘d V«e 8prav'tl na kolena. t0r»uto pa je mijožice Se bolj strnile. S^t-lio s* w-: ®n®Vorn J *° 86 h* in prezirom gleda ljudstvo o#r avkokaze, ki hodijo na delo P0*1 policijsko zaščito. 1 1ela0<1 Jlh skuSaJ« zlePa odvrn”1 Je ' (lrugod nastopajo odlofne-l njlm. Pretepajo jih, ker *tvS k tnterose delovnega ljud-Hrajo er 8 svojim izdajstvom poČ-l.)U(ist a51zem, da dviga glavo. Sk6 Vo P« razbija tudi tramvaj-vl«e k°g8, nnPada lokale in trgo- *blra."<‘r Podpirajo fašiste, ker se b-o s 'v nJih reakcionarji, ki mir- Poetv... a^° hladno llmonndo ln se hehi A požpt *ij uJ®jo bedi in revščini. vovalnost v borbi proti preskrbi temu »da ll>. ki Mletij' temu »da policija za- HUvfc * ®vlla za neiiakonlte b*dn0 ,ofe delavce*, razni odbori "topuj, el® hrano ker ljudstvo ne •k* , a žaplenltev. Vsa Prlfnor-b®r 8°'ldarna, vbI pošiljajo de- p *lvl'a od Trente pod Trigla. tja do zadnjega Istrskega Zavedamo se, da nismo sami! Politični Jetniki v tnaskih zaporih so nas prosili, da objavimo naslednje pismo. Podp:sani antifašisti se zahvaljujemo vsem ar.tifaii-stionim organizacijam in nosim prijateljem v Trstu, fci nam razen moralne podpoie dnevno pošiljajo od lastn:h ust pretrgano hrano in fitim s tem pomagajo, da se tudi f iz;eno ohranimo dovolj krepke, da bomo mogli vzdriati na braniku za naše pravice do zmage, ki bo priS/a goto. vo; ker mora priti, saj se borimo za pravično stvar. Zahvaljujemo se tovarisi-ki se ne strastjo truda cam, kiju b vase era. in naporov, ter nam neštetim oviram vsak dan prinašajo darove in podpore naših prijateljev. Zagotavljamo vas, da nas je velika požrtvovalnost vas vseh globoko ganila, iz te vaSe požrtvovalnosti, iz te solidarnosti z nami >e st la zavest, da nismo sami da nismo zapuSčeni. Z nami je vse delovno ^dstvo,^ nn vi tako lastno predstav Ijatel Bmrt faSizmu svobodo narodu (slede podplsU vtsti deležne mestne četrti in predmestja Podgora in Ločnik, kjer je mnogo delavstva. „Borimo se proti ostankom fašizma*1 VEDNO MANJ STAVKOKAZOV Stavka v gorišklh industrijskih in obrtniških podjetjih se nadaljuje. V tovarni S.A.F.O.G. uporabljajo 25% električnega toka manj kot v soboto. V predilnici v Podgori jo stavka danes zavzela še Širši obs:g kot včeraj. Obe tovarni sta močno zastraženi od civilne policije. Civilna policija tudi stalno kontrolira cesto, ki pelje iz Podgore v Krmin. Na tej cešti je blizu Ločnika več stavkokazov zapustilo delo. Civilna policija je aretirala kaldk 15 stavkujočih delavcev češ, da »so grozili stavkokazom*. Pri obnovitvenih delih na mostovih se delna stavka nadaljuje. Srednja in mala industrija s*avka 100%. Delodajalci groze — pa brez uspeha. Avtobusno proge »izvommestne* so še vedno prekinjene razen proge Gori-ca-Videm. Ribi je začel groziti z odpusti. Tam stavkajo šoferji tovornih avtomobilov In delavci v delavnicah. »Mar hočejo odobravati delo fašistov*, se sprašujejo delavci. 8. Julija zvečer se Je vršilo večje zborovanje stavkujočih delavcev. Zborovalci so pokazal^ veliko razumevanje za vzroke ln vzvišene cilje stavke. Ko so se razhajali, so navdušeno prepevali borbene pesmi. Pol'cl|a se zastonj „trudl“ Tovarna Anhovo stavka 100%. Intervenirali so civilni policisti, da bi prisilili delavčj na delo. 7 civilnih policistov je prišlo z jeepom, nastavili so sireno, ki je tulila od 9. ure dalje vsako uro. Lovili so delavce po hišah in jim jemali osebne podatke, ' čež da todo kaznovani Iskali so tovariša Zego ln Zornika, predstavnika tovarniške sindikalne organizacije. Civilni polcisti so streljali za njima. Ker pa ju niso mogli ujeti, so se znesli nad, lepaki, ki so bili Izobešeni V vazi. Delavci so nalepili druge ln sicer stavkovne biltene. Policisti so pri-stl li na delo 13 italijanskih delavcev ki pa vseeno niso mogli delati, ker so manjkali specialisti. V nedeljo Zjutraj so aretirali predsednika Enotnih sind katov, ki Je *e vedno v gorišklh zajiorih. Policija zalezuje tudi ostale člane sindikalnega odbora. Po vseh vaseh r.a Ka. nalskem in v Soški dolin' sploh se vrše protestna zborovanja, na ka- smo s:, stari in mladi, in hrano | smo tudi branili, da js v glavnem vsa ostala za naše stavkujoče tovariše.* Nato so nam tovariši na dolgo in ft roko opisali naslednje: Ze predvčerajšnjem zvečer je skupina bazcvičite civilne policije čakala na ces i proti Lipici v zasedi, kdaj bo prispela hrana, k' jo kmetje pošiljajo tišiaškemu delavstvu. To so videli tudi ljudje, pa so se zbrali tudi oni med Lipico in Bazovico, da b: preprečili policiji zaplembo. Patroli civilnih polici, stov je postalo najbrže nekoliko nsrodno. ker so poklicali pomeč iz Trsta. Preden pa je ta prispela je privoz lo 11 vozov hrane. Ljudje so spremljali vozove v Bazovico in Za najosnovnejše pravice tudi Furlanija vsa v stavki u V Tržiča zopet dovajajo v ladjedelnice kot stavkokaze delavce iz videmske province. Skoraj v celoti tvorijo stavkokaze v Tiliču ravno tl elementi. Včeraj so jih našteli okrog 7Q0. Toda t'. stavkokazi niso Pikoli spadali k delavstvu ladjedelnic in njih vrednost kot delavcev je prav dvomljiva. Služijo lahko kvečjemu kot ustrahovalci in pretepači. Te metode dovajanja stavkokazov se je g. Kozulid posluževal že leta 1919 n 1920, ko je dovažal takšne stavkokaze celo iz Pulja in Kalabrije. 8. t. m. dcipoldne je tržički guverner pozval k seti predstavnika tr. žiških pristaniških delavcev. Pozval je preko njega delavce, naj prenehajo s stavko. Zapretil jim je, da bodo vs; pristaniški delavci izgubili službo, ako se ne vrnejo na delo, ker bodo sicer za izto-varjanje uporabili ijruge delavce. Opozoril je tudi delavce, da so po vseh tovarnah že drugi delavci, nato pa je pozval predstavnika pri-staničk h delavcev, naj prinese odgovor ob 14.30 uri. Prede‘avnik pristaniških delavcev je odgovoril, da so njegovi tovariši šli v stavko sporazumno z vsem ostalim delavstvom, katero Je po veliki večipi še v stavk'- Namera. tega delavstva Je, da nada- Giadoviia stavka priprtih antifašistov sa nadaljuje Tudi včeraj so je nadalje, vala gladovna stavka v zaporih v ulici Tigor. Poročila o stavki Se nismo prejeli. Objavili ga bomo v prihodnji Storilki. V otrajih Tržič in Ronki stavko skoraj ~vss domače prebivalstvo. Majhno število stavkokazov priba- ljuje s stavko, dokler ne bodo uslišane zahteve demokratičnih sil. Nato se je poslovil in cdšel, da zbere pristaniške delavce na posvet. Tržiško pristaniško delavstvo pa je enoglasno sklenilo, da nadaljuje s stavko kljub pretnjam '.n dolgim mesecem bede in brezposelnosti. Doslej torej ne zaznamujemo niti najmanjšega polskusa Zavezniške vojaške uprave, da bi vsaj v kakršnem koli omejenem obsegu izvajala zaključke spričo tukajšnjega faš stičnega terorja, ki mu Je izpostavljena celo sama zavezniška vojska. Nasprotno. Ko je prišlo že tako daleč, da se je ljudstvo — v svrsti si težkega stanja — odločilo k skrajnemu orožju — k dolgotrajni stavki, ko so prisiljeni zavezniški vojaki po triašk h ulicah, da se s svojimi pasovi otepa vajo Juž. njaških fašističnih band, ki so pri spele sem va čaša ZVU — po vseh teh izkušnjah ZVU še vendarle ni ustregla nobeni zahtevi pnjt fsši-stičnih množic. Zapretila pa je pristaniškim delavcem v TrVču da bo uvajala Kozullčeve metode. Kako naj si to tolmačimo? ja z onstran Soče. Tudi onstran Soče snujejo stavko. Delavci iz Gra-deža, ki so prišli na delo, so se po kratkem razgovoru s stavkujočimi vrnili in oe priključili stavki. Stavkajo v pokrajini vse furlanska vasi tostran in onstran Soče. V okolici Pierisa stavka razen domačinov tudi dvajset milanskih delavcev v vasici' Isola Morosini. Stavkajo tudi v Begiianu, Dobbiji, Vermeglianu, Turjaku, Casseglianu, Sv. Petru, Sredi polju, Pollazi-ju. Prav tako v Foglianu, kjer je opažati mnogo delavcev iz zapadne Furlanije. Domačini so jih mnogo prepričali, da niso šli na delo. Zaprte so tudi trgovina in kinematografi, po vsej vasi visijo zastave z rdečo zvezdo. Ljudstvo se je zbralo na množični sestanek kot po vseh oslalih omenjenih vas:h. V Begiianu in v Ronkib so aretirali civilni policisti več delavcev. V Ronkih in pri mlihti Sv. Nikolaja so nekateri zbežali pred aretacijo, policija pa Je brez opozorila streljala za njimi, na srečo brez posledic. Tudi v yasi Sredipo-lja je policija aretirala dva tovariša, ki sta se s tremi drugimi mirno razgovarjala. Stavkujoči prekanili železo žito progo V noči med 8. in 9- julijem je bila poškodovana proga v Ronkih, tako da ni prispel vlak v Tržič. Kmetje v Gradiški so izjavili,- da hočejo izorat; cele njive krompirja, da bi s tem pomagali stavkujočim delav. cem v borbi za priključitev k Jugoslaviji. Pripravljeni so na vsako žrtev, samo da ne bi več priJii pod Italijo. Enako so se izrazili tudi kmetje v Standrežu. Demonstracija žena v Gradiški 8. t. m. zjutraj je okrog 70 žena demonstriralo v Gradiški pred guvernerjevim sedežem zaradi številnih aretacij zadnje dni. Guverner je sprejel delegacijo in dejal, da mu niso znani razlog: aretacij. Poklical je civilno policijo, ki pa se je izmikala odgovoru. Kjub temu do danes še nismo obveščeni, da bi bil kdo od aret ranih izpuščen. V Okraju Gradiška stavka 1.163 delavcev. Kmetje pomagajo stavkujočim posebno navdušeno v Gradiški in Romansu. Po V3ej Furlaniji zelo dobro deluje delitev fcivil Podeželje pošilja stalno večje količine živeta, ki ga kmetje branijo z lastnimi pestmi pred poizkusi zaplembe. Furlanski kmetje pomaga jo, ker ho?e[o Jugoslavijo Furlanske množice poudarjajo z zagrizeno borbenostjo v tej stavki in na neštetih množičnih sestankih svojo odločnost, da s to borbo dosežejo resnejše ukrepe proti fašistom, da poudarijo svojo- zr hfevo po ljudski oblasti in združitvi k Jugoslaviji, ker »todo ed no tako dosegli odstranitev fašistov in pogoje, ki jih ne bodo več silili k stavkam in drugim staln m bor bam v obrambo najosnovnejših pravic.* V Miljah nadaljujejo V Miljah, v vseh vaseh na gričih in tja do Doline je stavka splošna. Delajo samo gospodarske komisije in antifašistične zrne, ki dele živila. Število razdeljenih obrokov je doseglo že nad dva tisoč. Milje trdno vztrajajo, Milje so zopet v prvi bojni črti proti fašizmu. Borbeni duh delovnih mno-žc je neomajen. Ljudstvo se zlasti ogorčeno bori proti onim, ki mu hočejo iztrgati iz ust živila, ki so jih nijihovi bratje zbrali s tako požrtvovalnostjo v coni B in bližnji okolici. policija se jih zato ni upala napasti. V vasi so shranili vse vreče živil v nekem kozolcu in ga zasLražill, Okrog polnoči pa sta prišla v Bazovico dva kamiona policistov v ameriških uniformah. Sumljivo so molčali, ko pa so le zinil ,- je prebivalstvo že spoznalo, da so preoblečeni civilni policisti in da molčijo, da se ne bi razkrinkali- Napotili so se takoj k skladišču živil. Tam pa se je takoj zbrala vsa vas in se uprla policistom, da ne bi zaplenili hrano. Z bazoviškega zvonika se je začula kar na mah plat zvona in iz vse okolice so vrele trume ljudi v vas. Okrog 5000 ljudi je pred skladiščem živil obkolilo policijo in ji preprečilo, da- bi se približalo hrani. Neznar.o kje se, je zučula eksplozija ročne bombe. To je policiste tako prestrašilo, da so jo hipoma odkurjll. Samo avtomobil z radijsko postajo in nekaj civilnih policistov je ostalo. Ljudje so poškodovali anteno ra-dio-oddajne postaje, da bi tako preprečili dohod novih policistov. Eden od policistov je s strelom ranil nekega vaščana, potsm pa se je morala policija pred ogorčeno mncžlco umakniti iz vasi. Tržaški policisti so pobegnili nazaj v Trst, ostali pa so se zaprli v kasarno. Enega vaščana, ki so ga aretirali, sc bili na pritisk ljudstva prisiljeni Izpustiti. Po povratku policije v ^Trst, se je množica zbrala na Kljub temu pa je uspelo polletji iztrgati množici le okrog 15 vreč. Tudi pri Lojru (Dolina) je množica ubranila živila Kot smo že včeraj poročali, je mnežica pri vasi Domjo rcs*ila pred zaplembo 7 kamionov hrane za stavkujoče. Pri teh dogodkih se je zbralo okreg 5000 ljudi, ki so sj v dežju spopadli z zavezniško polie jo. Samo 11 od preko 100 vreč je uspelo zavezniški policiji iztrgati prebivalstvu, in od teh so štiri vreče pripeljali v Trst, Mleko je sedaj le za stavkujoče Z zvitim manevrom so hoteli včeraj preprečiti, da bi mlekarice oddale svoje mleko pri Sv. Ani za stavkujoče. Vlak iz Herpelj se ni ustavil pri Sv. Ani, kot po navadi; ampak je naravnost nadaljeval pot v Trst. Mlekarice so takoj uganile, da je tudi to le spletka, katero izvajajo stavkokazi in da bi j!m na ta način zaplenili mleko za stavkujoče v Trstu. Zato so ga raje vsega izlile skozi okno, glavni cesti, da odbije morebitne ponovne poizkuse policije zapleniti živila stavkujcčim. Pod varstvom tisočglave množice so skupine mož natovorile na krmione vseh 120 stotov moke in sladkorja ter jir stražili, dokler se ni zadnji odpeljal v Trst. Sele okrog 6. ure zjut--aj se je vrnilo prebivalstvo na svoje domove. Do podobnega incidenta je prišlo tudi v Padričah. Tudi tam je množica rešila večji del hrane, čeprav se je borila proti trem kamionom policije iz Bazovico, ki so streljali in uporabljali pendreke. Reka protestira proti strahovanju nad antifašisti Trsta Beograd, 9. - Tanjug — Včeraj se j s vršilo veliko protestno zborovanje na Reki, ki se ga Je udeležilo nad 15.000 ljudi. Energično so protestirali zaradi terorja, k: ga izvajajo fašisti s pomočjo civilne policije nad antifašisti Trsta in Pulja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o pomoči, ki jo nudi ljudstvo v coni B stavkujočim delavcem, in o izrazih solidarnosti poročali v jutrišnji številki našega lista. le bomo sprejeli krivičnih mej! Po Bidaultovl razmejitveni črti (označeni z debelo črtkano linijo) bi zgubili Slovenci vsak dostop k morju, čeprav prebivajo naši rodovi tod že trinajst stoletij. Po tem predlogu bi zgubili Slovenci Trbiž, (kjer do leta 1918 sploh ni bilo Italijanov), vso Rezijo, Slovensko Benečijo, južni del Brd in Gorico kljub temu, da je popolnoma obdana od slovenskega življa in tudi v mestu prevladujejo SlovenclJ končno industrijsko mesto Tržič, čigar prebivalstvo dan za inem odločno Izraza svojo željo po združitvi z Jugoslavijo. S poševnimi trtami označen prostor predstavlja predlagano tržaško mednarodno ozemlje. Fsi navedeni kraji so strnjeno naseljeni s slovenskim prebivalstvom; ki je lastnik te zemlje. Popolnoma slovenska zemlja bi torej prešla po tem predlogu pod dve tuji državi. Taka meja je popolnoma neutemeljena in pomeni popolno neupoštevanje ogromnih žrtev (tumorskega ljudstva za osvoboditev in njegovega doprinosa k skupni zavezniški stvori. Naše ljudstvo ne more dopustiti, da bi mu odvzeli vso njegovo obalo in da bi slovenski narod razdelili med tri države. Vsi hočemo biti združeni u svoji domovini Jugoslaviji! Brmca aluzza odrožčic Kranj»ka-Gora tmt Tomce ‘TTbf.tčit *v? Mojstrana' K\£*tIccu \«6*0 '°‘'J 1959 Puija vn *22 SEFužine istrica 1668 Sv. Florjan *?odbrdoO ^o^orica IMIN Sv Lucija DANIJEL o^eanjo Cerkno pjan Msreto o Kanal CtpovanO • 812 oLokva Trnovo °Slavn»k o Mo / o ^almasont d GORICA ti27^Hotedriica^^ radiič Dornber 643 Komen 1208 - SOITOJK, \ Razdrto o unar 0 Ofl reima _ Merano ^ -.J3 oSenoJeča o. Mirami eiana W«dt44j& 5U4 o ♦ >14 Vodic« Vat 1 ožnjan imada Novi Gr Višnjan Moicenici PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 10. julija 19& Nadaljujemo z borbo! Stotine in tisoue pozivov primorskega ljudstva poštenemu in demokratičnemu svetu V mestih Je stavka. Za mestom stoji vsa dežela tako složno, kot še nikoli prej. Pripravljena je da. ti zadnji košček kruha, ker ve, da je mogoče priboriti si popolno svobodo le z napori in žrtvami, ker ve, da je treba napeti zdaj vse sile, da se stro fašizem, ker ve, da bo le tako zagotovljen mir Ip lepša bodočnost. Ljudstvo* nabira denar in živ la za stavkujoče. Obenem pa piše pisma delavcem, našim ustanovam in predvsem ministrom v Parizu, naj pravično odločijo o pripadnosti naše zemlje, naj ne gredo mimo volje prizadetega ljudstva. Ta pisma in brzojavke opozarjajo na krivico zadnjih odločitev ter na odločnost našega primorskega ljudstva v borbi za priključitev k FLRJ. tOltrgati nas hočete od naših gospodaiskih središč Gorice in Trsta. Vaš namen nam je jasen dokaz, da niste upoštevali niti geografskega, še manj pa gospodarsko in etnično načelo. Krivica, s katero nas hočete nagraditi v zahvalo za to, da smo se borili kot vaši zavezniki za iste cilje kot vi, nam bije v obraz in nas razplamteva v odločni volji, da se bomo še nadalje borili proti njej...» Tako pišejo n. pr. anttfa-, šistične žene iz Sežane. Nemogoče nam je prebrati vseh p'sem in protestov, se manj pa moremo objaviti vse. Saj vsaka vas Je dvignila svoj glas prott tej krivici, vsaka vas naše pokrajine se je oglasila, ko se je raznesel glas, da bi morali n. pr. Ptever-jančani in Oerovljčani, Kozana in Podgora ob Soči, vse te vasi, kjer so se prvič zbrale 1943. leta mogočne soške brigade, ki so nesle rdečo zvezdo vse tja do Ta- «Sulitl;iriii in združeni do končne zmage!» delavci so začeli stavkati tudi pu- .Tolika sramota, tolika krivica mora Pismo zaprtih antifašistov Konferenci zunanjih ministrov — Pariz. Italijanski in slovanski antifašisti, priprti v zaporih v ulici N izza v Trstu, opozarjajo tudi v imenu antifašistov, ki so priprti v drugih mestnih zaporih, zunanje ministre, ki so se sestali v Parizu, na nepojmljiv položaj, ki se je ustvaril v mestu po enem letu zaupne uprave, ko so tr-iaški zapori prepolni antifašistov, demokratov in partizanov. Z druge strani pa je Trst postal pribežališče vojnih zločincev vseh narodnosti, fašistov in nacistov vseh vrst, belogardistov, ustašev in četnikov, ki so odgovorni za nezaslišana zločine. Kdor ni še izgubil spomina, si ne more kaj, da ne bi imel pred očmi svečanih obvez, ki so jih zavezniki prevzeli v času vojne in na podlagi katerih bi se morala zmagovita načela te vojne u-veljaviti v popotnem in dokončnem uničenju fašizma in njegoiHk sokrivcev, v popolni svobodi narodov, ki so trpeli, se borili in prispevali k zmagi nad nadfašizmom. Kot posledica tega položa-)a naše družine in naši otroci, ki so toliko pretrpeli zaradi preganjanja v 85 letih fašističnega in nacističnega gospodstva, živijo danes v revščini, v razočaranju In največji zagrenjenosti, kakor životari v največ ji revščini vse delovno ljudstvo cone A. Zahtevamo zategadelj, da so tolika sramota in tolika krivica konča in da se čim hitreje reši vprašanje našega mesta in naše cone tako, kot to zahteva večina ljudstva, ki hoče {Ivedi in napredovati skupaj z narodi Jugoslavije, prebivalstvo Tržiča enoglasno odgovorilo protiljudski reakciji: ni je bilo trobojnice brez rdeče zvezde v Tržiču na ta dan! Po svem mestu so visele modro — belo — rdeče in zeleno — belo — rdeče trobojnice z rdečo zvezdo — simbolom slovensko italijanskega bratstva. VII republika v Titovi Jugoslaviji, zanjo smo se odločeni boriti do zadnjega diha. To je bil zelo pomemben odgovor. Zelo resno bi morali v svetu upoštevati to staliSče našega ljudstva. Trž ški Furlani in Briški Slovenci so dokazali v partizanskih borbah, da ne spadajo med kričače Mussolinijevih fan-faronad. Dokazali so, da se za svoje pravice ne bore s trobentanjem in mastnimi naslovi hujskaškega tiska, ampak s tiho, toda grozno in neizprosno borbo. O tem je pričala po vsej Primorski slavna in najuspešnejša Briška udarna četa, ki je imela svoje stalno središče med Cerovem in Steverjanom, o tem so pričali slavni tržiški GAP, ki so uničili na stotine fašistov in niso poznali strahu, da se sredi belega dne z brzostrelkami kre-tajo med nemškimi tanki. Borba za svobodo in demokracijo v Julijski krajini ni samo fraza. Val protestnih pisem in telegramov, ki izraža čustva in odločnosl našega ljudstva, ni samo morje propagandnega črnila. Odločnost našega ljudstva v borbi za pravice je silno resna zadeva. In ljudje, ki berejo ali ki bi haj bral: te proteste, činitelji svetovne politike, ki naj pripravijo mir v svetu, naj vedo, da te proteste ne pišejo ne frazerji, ne šaljivci, ampak odločni borci. Stavka in protestno zborovanje v Pulju 3^ ' Zavezniška policija je pri Sv. Jakobu zaščitila italijanski ga šovinista, ki je še z jeepa kazal svojo proslulo fašistično miselnost in bestialnost. Vpil je, da je ubil štiri «S’ciave» in da sjih bo šol* To bahanje z zločinstvi je v množici vzbudilo upravičeno ogorčenje in srd. Ljudstvo je protestiralo proti takim izzivanjem brez primire in je zahtevalo, da se fašistični zločineo kaznuje. Zbrano množico pa je policija razpršila z oklepnimi avtomobili. Sklidatelj sovjetske himne umrl Moskva, 9. 9FP — Slavni sovjetski komoponist Vasiljevič Aleksandrov, ki je bil nagrajen s Stalinovo nagrado in je avtor sovjetske h’m-ne, je včeraj umrl. 50 madžarskih mladincev na poti v Brčko Subotica, 9. Tanjug — Skupina 50 madžarskih mladincev je danes šla skozi Subotico na poti v Brčko, da sodeluje pri gradbi mladinske železniške proge. Madžare so pozdravili v Subotici predstavniki mladinskega komiteta. Proslava 5. ob etnice jugoslovanske vstaje v Bukarešti Milijon lir za stavkujoče. Neofašistl še niso prenehali z napadi-Policija pa preiskuje br vaško šolo V znak solidarnosti s tržaškimi sko ljudstvo še enkrat pokazalo svoje pravo razpoloženje in svojo ljski delavci. Večina delavcev je zapustila delo, in stavka se vedno bolj siri. V mestni okolici so zaprte vse trgovine. V strogem središču hodijo po ulicah fašistične tolpe. Pojavili so se tudi »prostovolj-ni pometači*. Nekaj sto fašistov se je približalo mlad nskemu krožku «Nino Val-coni», da bi ga napadli. Zaradi tega je prišlo do pretepov. Fašistom se ni posrečilo vdreti v krožek, ker so jih odbili antifašist', ki so prihi. teli branit krožek. Nato so šovinisti skušali napasti prostore mestnega SIAU-ja. Tudi tu so jih de-l*avci odbili, nato pa jih je razkropila policija. Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov za Istro je dal na razpolago stavkujočim delavcem 1 mi. lijon lir. Vojaška policija je preiskala šolske prostore hrvaške šole v ulici Operai. Od paznika so zahtevali, naj jim izroči orožje, ki naj bi bilo po njihovh trditvah skrito v Soli. Nato so vse prebrskali in premetali in niso seveda našli ničesar. Stavčujoči puljski delavci so poslali svojim tržaškim tovarišem mnogo pisem in brzojavk. V njih jih pozivajo, naj nadaljujejo pravično borbo do kraja ter jim izražajo svojo sol'darnost. V pismih pravijo tudi, da so ponosni na zadržanje delovnih množic, ki se tako odločno upirajo neofažistom. Tem tolpam ne bo uspelo ponovno zasužnjiti delavcev. Delavci morajo uživati ono svobodo, ki so si jo sami priborili v gozdovih in v dolgoletnem podtalnem delovanju. Peta imperialističnih zat ralcev ne bo smela nikoli več teptati delovnega ljudstva. Po neuspeli stavki šovinističnih !n nacionalnih nestrpnežev Je pulj- usmerjenost. Puljsko delovno ljudstvo ve, da stavka zase in za svojo lepšo bodočnost. Protestno zborovanje v Pulju Splošna stavka na BovSkem Ob solidarnosti vsega prebivalstva Pulj, 9. - Tanjug — Qb ogromni udeležbi prebivalcev Pulja se je vršilo protestno zborovanje proti fašističnim provokacijam v Pulju Trstu in v vsej coni A. Ljudstvo je odločno zahtevalo da vojaške okupacjske oblasti očistijo civilno policijo od fašističnih zločincev. Poslali so maršalu Titu brzojavko, v kateri izražajo svojo železno voljo, da nadaljujejo z borbo in vzpostavijo ljudsko oblast, narodno zaščito in ljudska sodišča. Vse te pridobitve lahko zajamči samo Jugoslavija. Stavka na Bovškem je 100%. Vsi delavci zaposleni pri obnovitvenih delih, — približno 300 vsega skupaj — stavkajo. Solidarnost prebivalstva s stavkuječimi je popolna. Ljudstvo zbira hrano in denar. V samem Bovcu in Srpenici so za kratek čas nabrali nad 10.000 lir. Tudi delavci, ki so zaposleni na cestah v kobariškem okraju, stavkajo, kar dokazuje, da je stavka zajela prav vse. Bukarešta, 9. AFP. — Mnogo o-sebnosti (n predstavnikov zavezniške nadzorstvene komisije in dl-plomatlčnega zbora je prisostvovalo včeiaj sprejemu na jugoslovanski ambasadi v Bukarešti ob peti obletnici prvih borb jugoslovanskih partizanov proti okupatorju. PETA OBLETNICA VSTAJE V SRBIJI Doprinos jugoslovanskih narodov za zmago demokracije Govor maršala Tita Beograd, 9. Tanjug. — Proslave pete obletnice vstaje srbskega naroda se je udeležil v Cajetini maršal Trto a spremstvom. Cajetina je o zapadni Srbiji. Od tod so glavne l>artizanske sile v septembru leta 19jl začele borbo za osvoboditev Vžio. Velike množice prebivalstva ta Cajetine in okolice so toplo pozdravile maršal Tita. Vse prebivalstvo te pokrajine se je zbralo da mu izreče dobrodošlico. Poznali so ga še ic leta 19jl, ko je vodil ostro borbo proti okupacijskim in izdajalskim silam v ta j pokrajini. Na tem velikem zborovanju se je maršal Tito najprej zahvalil za prisrčno dobrošlico. Nadaljeval je: «Mj smo živeli s našim narodom in zato smo zmagali. Niti tehnična nad-moč sovražnika nttt njegova brutalnost nista biti sposobni zlomiti Štirje zunanji ministri razpravljajo o nemškem vprašanju Pariz, 9. — Kakor poroča agencija Reuter, so se štirje zunanji ministri sestali dane3 na seji, ki je trajala do 21.30 Razpravljali so prvikrat po 16. maju o nemškem v-prašanju. Molotov je ostro kritiziral Bym«. sov načrt za 25 letno pogodbo o kontroli nad Nemčijo. Sporazum o postopku mirovne konference Naše gledališče zaradi stavke odpoveduje predstave Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje odpoveduje v znak solidarnosti s stavkajočimi vse svoje predstave za čas, ko stavka traja. Dobra srca Rupel Anton s Proseka je daroval za proseške sirote padlih partizanov 1000 lir. Za Jugoslavijo smo Irpeli in umirali Na stoletia ječe in na smrt obsojeni Slovenci in Hrvati Julijske krajine in Trsta - štirim m!n'strom zunan lh zadev Zastopniki Slovencev in Hrvatov Trsta in ostale Julijske krajine, od Italijanskih fašističnih posebnih tribunalov ter vojaških sodišč na smrt in na stoletja ječe obsojenih, od političnih komisij konfiniran.h, interniranih in deportiranih, ki nas je zanikavanje vseh elementarnih človeških pravic že pred četrtstoletjem gnalo v obup in ilegalno delo ravnota. ko proti demokratski- kolikor pozneje proti fašistični Italiji, izpovedujemo: da je Italija justificl- Solidarni z nami Ijamenta, da bi morale vse te Junaške vasi ob Soči in v Brdih zopet pasti v italijansko suženjstvo. Raje smrt, toda nikdar več pod Italijo. To Je bilo geslo podgorskih fantov, ki so znova in znova zavzeli podgorsko tovarno in e-lektrične centrale preko noči, da so uničili produkc'jska sredstva okupatorju. Tako ni mogoče nagraditi ljudstva, ki se Je samo mobiliziralo do zadnjega starčka, da se otrese italijanskega jarma, tako ni mogoče nagraditi celih predelov, ki so dali vse svoje sinove Narodno osvobodilni vojski za skupno zavezniško borbo. Iz vseh teh pisem, ki so*silno resno opozorilo zunanjim m'nl-strom, ki naj ustvarijo mir, izhaja ena misel: borba prott tukajšnjemu fašizmu, borba, ki je končno morala izzveneti v ogor. čeni stavki, borba protj vsakršni odločitvi, ki bi nas ločila od naših bratov v Jugoslaviji, ki bi ločila od nas prirodna sred šča kot so Trst, Gorica in Tržič, ta borba ne bo ponehala prej, dokler ne bo priborjena pravica v Imenu Sestlnštiridesettisoč naših padlih bratov. Ko je pozval tako zvani italijanski CLN tržiško prebivalstvo, da bi razobesilo italijanske tro. bojnloe, ko so bili objavljeni pariški sklepi, ki ločijo naše ljudstvo In pehajo dober del najpož-rtvovalnejšega prebivalstva v borbah prot fašizmu zopet v suženjstvo italijanskega šovinističnega terorja, v tem trenutku je Za plačilo krivično naložene globe so prispevali: Makovec 1800 lir; Makovec 100 lir. Oglar Miljevič Gregor je nabral tr.ed tržaškimi oglarji 3000 lir in sicer so prispevali: Miljevič Gregor 300 lir, Ribarič Josip 200 lir, Ribarič Ante 1^0 lir, Mezgec Ante 100 Ur, Miljevič Josip 100 lir, Rupena Ivan 50 lir, Kosič Slavko 100 lir, Brajkovič Karlo 50 lir, Brajkovič Mate 60 lir, Ribarič Ivan 200 lir, Foropat Franjo 100 Ur, Majer Ivan 50 lir, Poro-pat Vladimir 50 lir, Brajkovič Ivan 200 lir, Hrvatin Alojz 100 lir, Peloza Ante 100 lir, Brajkovič Ivan 200 lir, Ruper.a Josip 100 lir, Sverko Jakob 200 lir, Poropat Helena 50 lir, Bubnič Marija 100 lir, Juriševič Ante 100 lir, Filipčič Ivan 100 lir, Brajkovič Josip 100 lir, Siniko Josip 100 lir, Poropat Ante 100 lir. Kolonija Dljaike malico v Cerknem Pozivamo vse dijake zamudni, ke, ki nameravajo zaprositi za sprejem v zdravstveno kolonijo «Dijaške matice* v Cerknem, naj to store nemudoma. V kolonijo sprejemajo bolehne in okrepčila potrebne dijake obeh spolov. Sprejem v kolonijo je za revne brezplačen, ali z znižano vzdrževalnino. Sprejemajo pa tudi dijake s polnim plačilom. Dijaki iz goriškega okrožja naj oddajo svoje prijave okrožnemu odboru «Dijaške matice* v Goriai, dijaki iz cone B okrožnemu odboru D. M. v Ajdovščini, dijaki iz Trsta in tržaškega okrožja TAKOJ v uradu »Dijaške matice* v Trstu, ulica Carducci štev. 6-III, soba 18. Razpis dvomesečnega dramskega tečaja v Gorici V Gorici se bo v drugi polovici meseca julija pričel dramski tečaj, da postavi temelje dramskemu štu-diu, ki bo v sezoni 1946-47 naštudiral štiri predstave v Gorici. Člani študia bodo, v kolikor bodo ustrezali umetniškim zahtevam sodobnega gledališča, prišli v sestav rednega gledališkega ansambla ob organizaciji Slovenskega narodnega gledališča v Gorici. Pogoji za sprejem v šolo: 1. volja in veselje do igralskega poklica; 2. starost: od 16. leta dalje; 3. sprejemni izpit: kratek odlomek (solo nastop ali z več osebami) iz odrskega dela ali recitacija. Pouk bo trajal- dva meseca. Sprejemajo se očitni talenti iz cone «A» in «B». Prispevki za potltniike kolonije Odbor za socialno skrbstvo pri MOS-u Je prejel sledeče prispevke za otroke, ki jih bodo poslali v kolonije organizirane po odseku za socialno skrbstvo: od kulturnega krožka v Barkovljah 3.500 lir, od ASIZZ v Trebčah 729 lir, skupno 4.429 lir. Dosedanji prispevki znašajo 31137 lir. ASI7.Z iz Tretč Je poslala za kolonijo v ulici Buonar. roti tudi 18 litrov mleka in 21 jajc. Pouk in stanovanje Je brezplačno, hrana dnevno 110 lir. Posteljnino in odejo prinese vsak s seboj. Nekaj mest bo prostih za one izredno nadarjena dijake, ki ne bi mogli študirati zaradi slabih gmotnih razmer. Reflektanti naj vložijo pismeno prošnjo na »Okrožni odbor SPZ za Goriško, Ljudski dom*. V prošnji naj navedejo: 1. rojstne podatke; 2. sedanji naslov; 3. potrdilo kraj. NOO o neoporečnem zadržanju; 4. oni, ki reflektirajo na brezplačno mesto, potrdilo krajevnega NOG o premoženjskem stanju. Prošnje se sprejemajo do 10. Julija 1946. Okrožni odbor SPZ za Goriško. rala in drugače povzročila smrt že v mirni bodi nad sedemdeset ljudi, gnala na tisoče ljudi skozi zapore in konf'nacije in pognala preko stotisoč ljudi v emigracijo; da je s tem ravnanjem povzročila v teku zadnjg svetovne vojne oborožen upor za priključitev k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vsega primor, skega .ljudstva, kar dokazuje 42.000 padlih, 95.400 interniranih, 8.981 zaprtih in 11.800 pogrešanih od komaj enega milijona prebivalcev Julijske krajine. To je najstrašnejši plebiscit, ki ga je moglo izvršiti naše ljudstvo za priključitev Trsta in vsega. ostalega ozemlja Julijske krajine k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. In zato odklanjamo vsako drugo rešitev. Za Jugoslavijo smo se borili, trpeli in umirali. bodno razpravljala in odločala o ^seh predlogih, ki jih bodo dostavili štirje zunanji ministri kakor tudi ostali ministri al; pa komisije same. Pariz, 9. - AFP — Štirje ministri so se včeraj sestali na privatno sejo ob petih popoldne. Seja je trajala nad tri ure. Razpravljali so o vprašanju vabil, ki jih bodo poslali državam za mirovno konferenco, in o postopku same konference. Po kratkem odmoru so se ministri zopet sestali ob 20.10 uri. V zad. njem trenutku so javili, da so se štirje ministri sporazumeli o postopku konference. Sporazumeli so se o besedilu vabil, ' ki jih bodo nemudoma poslali državam, ki se bodo udelež le mirovne konference. Sporazum so dosegli tudi o predlogih glede procedure. Treba je bilo rešiti vprašanje, ali bodo vabila omenjala osnutek postopka..To je bila namrtč želja Mo. lotpva. Končno so se. sporazumeli, o tem, da bodo vabila in osnutek postopka tvorili dva ločena dokumenta. Vidi se, da osnutek ne veže formalno povabljene države, ki se samo naproša, da ta osnutek usvoji. Ti predlogi o postopku se nanašajo na sledeče točke: Vsj sklepi konference postanejo polnopravni, ko jih odobri 2/3 veli'na članov konference kakor tudi različnih komisij. Ustanovili bodo 10 komisij, 5 za politična in teritorialna vprašanja, 1 za Italijo in Rumunijo, 1 za Madžarsko, 1 za Bolgarijo in 1 za Finsko. Vsako od teh komisiji bodo sestavljali predstavniki držav, ki so b'le v vojni z dotično državo. Od ostalih petih komisiji bo ena voja. ška komisija, 1 pravna komisija, 1 komisija za zvezo, dv? gospodarski komisiji (ena za Italijo in druga za ostale države). Kar se tiče vprašanja splošne komisije, ki Jo je predlagala Franclja, in ki bi imela samo koordinacijsko nalogo, bo te funkcije prevzela konferenca sama, k: bo svo- Brzojovka Molotova Kitajskemu zunanjemu ministru Pariz, 9. - AFP — Zunanji mi. nster ZSSR Molotov je poslal sledeči odgovor na noto kitajskega zunanjega ministra: »V odgovor na Vašo noto z dne 6, julija 1946, ki se tiče sklicanja mirovne konference, si dovoljujem opozoriti Vas na člen 3/2 sklepov berlinske konference, iz katerega je razv dno, da skliče mirovno konferenco Svet zunanjih ministrov, ki je sestavljen tako kakor Svet zunanjih ministrov, ki bo prifravil mirovne pogodbe s prizadetimi državami, katere so omenjene v tem Členu. Vsak drug način sklicanja konference bi bila prekrvitev sklepov berlinske konference. Razumljivo je, da sovjetska delegacija ne bi mogla na to pristati. Francija je poslala vabila za mirovno konferenco Pariz, 9. - VZN — Danes popol dne je Franclja kot velesila gostiteljica brzojavno odposlala vabila 21 dižavam, ki se bodo udeležile mirovne konference 29. julija Parizu. Francija ne bo poslala opazovalca v Grčijo Pariz, 9. AFP — Zahtevo, da po spešijo odpošiljatev opazovalcev, ki naj bi prisostvovali grškemu plebiscitu, Je francoska vlada odbila. Nič novega ni nastopilo od tedaj in Francija ne bo zastopana v komisiji opazovalcev za nadzorstvo grškega plebiscita. 60.000 poljedelskih delavcev stavka MIHAJLOVIGEV prooes Govor javnega tožilca v vsako slovensko hišo Beograd. 9. Tanjug. — Na včerajšnjem zasedanju Mihajlovičeve-ga procesa je javni tožilec v svoji obtožnici obravnaval predyscm Ml-hajloviueve zveze e kvizlingl in z reakcionarnimi elementi sosednih držav, Grčije, Albanije, Rumumje in Madžarske. Vso te zveze, ki so bile zasnovane na vzajemni pomoči in borbi proti narodno osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji in v sosednih državah, so jasno dokazali. Iz Izjav obtoženega Mihajloviča kakor tudi iz dokumentov, ki so jih prebrali pred sodiščem, je nadaljeval javni tožilec, se jasno vidi, ds so anglo-ameriški vojaški predstavniki pri Mihajlovečcvem glavnem stanu spodbujali njega k bor-bi prot m partizanom in ga podpirali v njegovem sodelovanju a sovražnikom. Nobenega dvoma ni, da je bilo za-držaijje teh oficirjev izraz politike nekaterih reakcionarnih krogov v inozemstvu, ki so sl želeli, da se Balkan politično razvija po črti, ki je v skladu z njihovimi interesi ne pa z interesi balkanskih narodov. Bilo je' jasno, da Mihajlovlč nebi b i v stanu cbdržati si svoj položaj tako dolgo časa, če ne bi dobil moralne, maetrialne in -politične pomoči iz inozomstva. Zlasti pa se je Mihajlovlč okoristil s prihodom n-meriških oficirjev v njegov glavni stan. To jo bilo leta 1944, po odhodu angleških oficirjev, ko je bilo sodelovanje njegovih odredov z o-kupacljskiml četlmt vsem jasno. Pri nadaljnjem naštevanju poglavij obtožnice je javni tožilec izjavil, da je s tem Mlhajlovičevo sodelovanje s sovraž/nikom dokazano, saj isti ni mogel Imenovati niti enega samega svojega poveljnika, ki ne bi sodeloval s sovražnikom. Zaključil je, da j« treba imeti Mihajloviča za odgovornega za vse o-menjeno, kakor tudi za vse vojne zločine, ki so jih zagrešile njogove organizacije. Javni tožilec je nato označil kriminalno odgovornost ostalih obtožencev in tudi zanje ugotovil, da Jo njihova krivda v polni meri dokazana. Zaključil je takole: »V 1-menu vseh naših narodov in vseh njegovih sinov, ki so Jih na barbarski način umorili kakor tudi v Imenu vseh tistih, ki so dali življenje v borbi za narodno osvoboditev, da rešijo našo deželo Izpod fašističnega Jarma okupacijskih sil in njenih pomagačev, v imenu mater, ki »o žrtvovale svoje sinove za svobodo naše dežele, v imenu sluov, ki so osiroteli za-radi umorov, ki so jih Izvršili fašisti in njihovi pomagači, prosim ta sodni zbor, da Izreče najostrejšo kazen, da bo pravici zadoščeno in da kaznujemo najneeram-rejšega Izdajalca, kar jih pozna zgodovina naših narodov*. Po kratkem odmoru Je začel sodni zbor s ponovnim zasedanjem. Mihailovičev branilec je v obrambi pr!pomn'l, da je že v začetku procesa bij njegov položaj težaven, ker je moral preučiti tako številna reč vzgojne ukrepe. Tudi ** strejše mere, k'\ jih rabimo v goslaviji, so vzgojnega značaj ■ Ob koncu je maršal Tito P°~z(i. vse navzoče na delo za obnovo ^ to, da se prebrodijo vse teZaJ!e,#. doseže to, kar si Selijo narodi goslavije. Kardelj v Užitah Beograd, 9. Tanjug — predsednik jugoslovanske vi® Edvard Kardelj je prispel v Užice, navdušeno pozdravil89 od ogromne množice ljudstv V teku razgovorov, ki imel s predstavniki ljudskih 0 lasti in ljudske fronte, so mno- žice spontano manifestirale & priključitev Trsta k Jugosla™1* Rumunija pred volitvami Odnosi romunske vlade s Sovjetsko zvezi Rim, 9. AFP. — Predsednik vlade De Gasperi namerava baje sestaviti vlado, v kateri bi bili social-komuniati samo sateliti. Le-tl takega položaja n« morejo sprejeti in nočejo nič popustiti. V tem smislu Je dal danes izjavo Togliatti, minister za pravosodje, uredniku glasila komunistične stranke »Unita*. Ko jo govoril o vladnem programu, Je komunistični voditelj poudaril, da ni bilo š? nič sklenjenega o tem programu, ki ga sestavlja De Gasperi sam, čeprav je prišlo do sporazuma med političnimi strankami. Pariz, 9. - AFP — Na tiskovni konferenci, ki se je vršila davi, je rumunski min.‘ster zunanjih zadev Constantinescu Jassy govoril o volitvah, ki se bodo vrčile v jeseni. Pri tem Je obrazložil program vladnega bloka, sovjetsko - romunske razmere in govoril tudi o pro z-vodnji petroleja. Za volitve bodo vložili več list. Najprej je lista strank demokratičnega bloka, ki združuje 6 strank vladne koalicije in sicer: liberalno stranko Tartaresca, delavsko fronto, stranko poljedelcev pod vodstvom ministrskega predsednika dr. Groze, social - demokratsko stranko, komunistično stranko, ki ponovno nastopa legalno po 20 letnem izključno podtalnem delovanju, narodno ljudsko stranko, ki je zraz antifašističnih meščanov in agrarno stranko pod predsedstvom Alesandrgska. Opozicijo predstavljata dve tako zvani »zgodovinski stranki*, katerima predsedujeta Maniu in Bra-tianu. Tudi droge stranke bodo vložile svoje liste. Minister je izjavil, da sloni država na načelu ustavne monarhije, ki spoštuje privatno lastnino, ki namerava nacionalizirati narodno banko, ki spoštuje osebno svobo. do in iste pravice za vse narodnosti, ki prebivajo na državnem ozemlju. Glede sovjetsko - romunskih od-nošajev je minister Jassy označil koncesije, ki so jih Rusi napravili v pogledu določil premirja. Rumunija je sprejela od ZSSR 3.000 vagonov žita. Tudi romunske dol*' (lili6 dolgove so po gornjih zmanišali za eno tretjino lost podaljšali za 6 let. Prav tako so zmanjšali za zasedbo. Končno je minister izjavil, Rumunija dobila nazaj skoraj ^ svojo mornarico. Opozoril je da so ustanovili 3 sovjetsko-rU® ^ ske industrijske organizacije & cer za zračne, rečne in ro° ^ transporte petroleja. Te bodo Izkoriščale petrolejska -so organizirali tako, da f Fašistični zločini na Poljskem ■ poskus diskreditiranja poljske demokracije nsta"6 50% kapitala Rumuniji, 08 50% pa ZSSR. ,j( Letos računajo, da bo produ ^ j petroleja dosegla 4 milijo116 ^ Upoštevajoč, da znaša 900.000 ton letno, bo morala d° J ljati po določilih premirja ton ZSSR. Rumuniji bo ostalo ■ še 1.300.000 ton, ki j'h bo ^ izvozila. Minister je končal tiskovno feremco s tem, da je obrazložit ^ ko so rešili vprašanje srbski madžarskih manjšin v državt Rekel je: »Izraz «manjšina,fSii| obstoji več v Rumuniji. Nadon1^ ga novi naziv «sobivajoči Vladna kriza v Bel Bruxellcs, 9. - AFP — ^>aB 'r* kakor poročajo iz belgijsl46 stolnice, padla vlada, ker Je v(l odklonil glasovati za vladni red z 79:78 glasovom. Razpravljanje o ameri posojilu Angliji ^ Washington, 9. AFP —■ pravi o ameriškem posojilu p Britaniji Je demokrafčni z£lS pf0ti-Adolph Bath izjavil, da se Ji5n«' ‘vi gospodarskemu anglo-a"1 mu sporazumu. Prepričan J6 ^ir reč, da bo Velika Britanija „ ednafjl ristlla to posojilo za rn ^ WA8HINGTON. Prezldent Truman j« včeraj podpisal proračun mornarice, ki znaša 4 mil jarde 119 milijonov dolarjev. Pariz, 8. AFP — Na kongresu poljskih narodno-osvobodilnlh borcev v Parizu, ki so se borili v Franciji, Je general Witold, pomočnik poljskega notranjega ministra, ožigosal fašistične umore v Kiel-cah Andersove agente In mednarodne pustolovce, ki delujejo v ko. rlst nemškega imperializma, sku-fajo povzročiti novo klanje in hočejo spraviti ob ugled poljsko demokracijo. General Je dejpl, da bodo s tem samo vzbudili ogorčenje ljudstva proti samim sebi. Žaklju, čil je Izjavo, da Je Poljska, ki Je zmagala na zadnjem referendumu, dovolj mečna, da dokončno stre in uniči vsako faSistlčno gibanje. Varšava, 8. AFP — V Kielce bo poleg ministra Javne varnosti Rad-k!ewicza odšla tudi posebna komi. sija za pobijanje zlorab, ki Ji pred. nes zasedelo in sodilo prvim obtožencem, med katerimi Je tudi 6 članov milice. Proces zaradi potopitve francoske mornarice Pariz, 9. - VZN — Štirje francoski admirali, ki so obtoženi, da so skupno odgovorni za samovoljno potopitev francoske mornarice v Toulonu leta 1942, se bodo danes zagovarjali .pred vrhovnim sodiščem v Versaillesu. Obtoženci so: admiral Jean Marie Abrial, vlchyjskl mornariški minister za časa potopitve, adm ral Jean de Laborde, komandant, ki je dal nalog za potopitev ladij, admiral Marquis, bivši mornariški prefekt v Toulonu in admiral Auphan, konkurenco proti ZDA, utrdila »voj kolonialni »tb- nud la pomoč fašističnim v kratke vesrp* •P MOSKVA. Popravili S° seduje odvetnik Gackt. Komisija W Je biI Pred admiralom Abrlalom bo izvršila preiskavo o tamkajšnjem |morn«rški m ^ji- VARŠAVA. Poljsko nar°d?£, Pr^ ščp Je izreklo smrtno obso ti Arthurju Grelserju, biv rističnemu gauleiterju Poljske in nekaj časa P>'e svobodnega mesta Dane g-je bil, da je Poljsko orop« pravic v Dancigu in P° kolje Poljakov in ZWoV' ')dg. urednik DUŠAN