Telefon št. 74. Fonamna številka 10 h. f«itl prcjaatM: Ml *slo leto naprej 26 K — h ?ol leta chmam) proti Vratom. Ce bi Vrata stala na Tirolskem, bi bili notri že trije hoteli; tukaj se pa še jesti nič ne dobi.« Hotel bi se rentiral. Oddaljen bi bil le dve in pol ure od železnice, stal bi tam, kjer je koča. Ko bo nova železnica dodelana, se bo obrnil turistovski tok proti vzhodu in v Vratih bo polno turistov in le-tovičarjev. Zdravniki že sedaj obetajo tukaj najboljše zdravišče, posebno za nervozne, ker je tu čisto nov svet, divja narava, vendar pa mil zrak in čista, najboljša voda, tekoča iz apnenika v tej višavi 1000 metrov nad morjem. Hotel bo internacionalen, za vse narode. Pogum daje gospodu predavatelju triglavska koča, katero je leta 1895 začel delati brez krajcarja in je stala 6000 gld., pa jo vsa plačana in imela letos bruto-dohod-kov 700 gld. Veliki načrt za 20.000 gld. zidave in 10.000 gld. oprave se je za sedaj odložil z ozirom na finance. Sklenilo pa jo slovensko planinsko društvo, zidati hotel za 11.000 gld. zidave, 5000 gld. oprave, 2000 gld. da za cesto in čez 1000 gld. se jih je že izdalo za vodovod, katerega je gospod Aljaž napravil v jeseni po VBeh tehničnih zahtevah; ta vodovod je dolg 570 metrov in iz višave 101 metra daje 31/, konjske moči in minimalno tri litre vode na sekundo. Cevi, 68 mm. debele (notranji premer 62 mm.), so pritisek 10 atmosfer prav dobro prestale; nove (na barki) so bile preskušene na dvajset atmosfer. Tudi je gospod predavatelj že v jeseni pripravil v Vratih les za hotel. Ta načrt ho. tela se pozneje lahko poveča in podaljša, če bo kazalo. Gospod Aljaž sklepa svoje predavanje z besedami: Ko sva s prof. Frischaut om hodila ob Triglavu, včasih pri solncu, včasih pri dežju, sem ga vprašal: »Kaj pa bi rekli mestni filistri, ki sedaj pri kupici pivo sede, če bi naju videli?« »To sta dva norca,« Priloga 56. štev. „Slovencakt d.116 8. marca 1903. pravi on. »Res je, tako bi dejali,« pravim, »midva se pa žrtvujeva za ideale in za blagor človeštva.« Pojdi v Vrata, kamor toliko turistov, Nemcev, Cehov, Slovencev pride, pozdravi zvečer velikana z Baumbachom: »Dir, miichfger Triglav, gilt mein Lied, mein Griissen,« zjutraj pa, ko vstaneš, reci z našim pesnikom: Vladar gora se čez gore Nam prijazno prismehlja, Rajski svit rumene zore Z radostjo mi duh navda. oez doline se razgrinja, Venča glave naših gor, Mene pa sladko spominja, Tudi Slavi sije zor. S pasom zlatim dom ovija, Temni mu jasni obraz, Zlati up mu v dušo vlija, Da nam lepši vstane čas. Zora, mlado tvoje lice Nam ne skrij se nikedar. Ali pač ? A čez gorice Nam pripelji dneva žar. Izpred sodišča. »Dovoljena kritika«. V sosiški občini pri Podnartu je župan gostilničar Anton Pogačnik iz Podnarta, mož je edini pristaš liberalne stranke tam in še zelo mlad — menda mu manjka še precej do 30 let —, pa ima vender pogum, v svoji namišljeni mogočnosti na prav neliberalen način kritikovati tudi stare ljudi. Tako je Pogačnik dne 7. decembra 1. 1. ob priliki, ko so Be ovsiški možje b svojim župnikom preč. g. Preša dogovarjali radi odstopa nekega cerkvenega svetd v svrho preložitve neke občinske poti in se dotična pogajanja niso vr šila po županovi volji, g. župnika opsoval z besedami: »da dela s kmetom tako, kakor velik pes majhnega strese« injepritem še z roko pokazal, kako velik pes majhnega strese. Nekaj dnij pozneje pa je zopet g. župniku očital, da je neko volilo, ki je bilo namenjeno za oltar M. B., mesto za ta oltar porabil za misijon. Vsled tožbe g. župnika je bil Pogačnik v Radoljci radi slednjega očitanja obsojen, ker je g. župnik dokazal po svojih računskih knjigah, da je ono volilo še le dva meseca potem sprejel, ko je bil misijon že končan in ko so bili tudi stroški misijona za davno vsi poravnani. Za to žalitev je Pogačnik dobil 30 K globe. Oproščen pa je bil od žalitve z dne 7. dec., toraj od žalitve, storjene z očitanjem, da dela g. župnik s kmetom tako, kakor velik pes majhnega strese. Zoper razsodbo radoljiške sodnije sta se oba pritožila, g. dr. Brejc kot zastopnik g. župnika Preše, in pa obsojeni župan Pogačnik. O teh vsklicih se je pretekli četrtek vršila razprava pred tuk. deželnim sodiščem, ki je v b k 1 i c gospoda župnika zavrnilo, vsklicu olikanega župana pa ugodiloinga popolnoma oprostilo. G. župnik Preša, že star in častitljiv mož, ki še ni nikdar v Bvojem življenju imel kakih sodnijskih sitnosti, je torej moral brez zadoščenja po žreti omenjene izbruhe lib. prijaznosti in bo povrh moral ie stroške plačevati! Zastopnik g. župnika Preša g. dr. Brejc je takoj za hteval prepis razsodbe vsklicnega sodišča, ker namerava potom pritožbe ničnosti v obrambo zakona doseči izrek najvišjega sodišča o tem, je-Ii je po postavi pristašu liberalne stranke res dovoljeno na tak način kritikovati starega župnika, kojemu je v smislu kaz. zakona še posebno spoštovanje dolžan! Porotne obravnave v LJubljani. Poiigalec i» Moravč. Stari slabotni krojač J. Okorn ima vedne prepire b svojim sinom. Nedavno ga je sin pretepel ter ranil in oče je ovadil svojega sina deželnemu bo-dišču, ki je sinu prisodilo par mesecev ječe. To je sinovo jezo do očeta še pomnožilo. Ovadil je svojega očeta, da je pred 11 leti hišo zažgal, da bi tako pridobil si zavarovalnino od zavoda, katerega zaBtopa gospod Perdan. Starega Okorna so zaprli in včeraj je stal pred porotniki, obtožen požiga. Izgovarjal se je, da mu je nek zidar dejal, »da bajta ni za druzega, kot za zažgati« in je potem čakal mirnega, deževnega vremena, da je zažgal, ker ni hotel, da bi nastala radi požiga kaka nevarnost za druge. »Sedaj si hočem svoje srce olajšati«, pravi in pripoveduje, da ga je revščina prisilila do tega, da pa je mislil, da bo dobil okolu 100 gld., gospod Perdan mu je pa kar brez cenitve škode izplačal 500 gld. Že takrat so sumili Okorna požiga, pa dokazati mu niso mogli in tudi včeraj bi se mu ne dokazalo, da ni sam pripoznal. Porotniki so soglasno zanikali, da bi si Okorn na škodo zavarovalnice naklonil svoto, ki presega 600 kron, pač pa so soglasno potrdili znesek nad 50 kron, in Okorn, ki ima doma slepo ženo in je brez premoženja, je bil obsojen v petmesečno ječo, poostreno vsak mesec s postom. Uboj. Dne 16. iebruvarija zvečer je posestnik Andrej Avsenek z Brezja zabodel fanta Val. ArneSa s Topove. Spri se je ž njim pri žganju. Zadal mu je 8 cm. dolgo in 4 cm. globoko rano. Arneš je v 4 urah umrl. Fant Poglajen, ki je Avseneku nož dal, je dobil včeraj pred porotniki pet mesecev, Avsenek pa tri leta težke ječe. Porotne obravnave so se s tema obravnavama završile. Cigan Gašper Held pred novomeškimi porotniki. (Dalje.) Naslednja priča, zaslišana o umoru pripoveduje, da so cigani po umoru Novljana u k a 1 i. O Gašparju Heldu pravi, »Glih tak je bil", vender ne ve, „če ni še glih en tak na svetu", in s posebnim povdarkom končno konštatira, da spozna cigana po „ fris, obraz in pršon." Priča F. Zaje tudi spozna Gašperja Helda, ki je bil med onimi cigani, ki so napadli kmete, ko so šli s sejma, samo bolj debel se mu je zdel in poraščen. Predsednik: „Čez en teden bo tudi bolj poraščen." Cigan protestira energično, da bi bil tedaj bolj debel, in pravi, „da bi moral sedaj debel biti, kajti človek, če je zaprt, postane od zida debel." Priča Fran Pajkelj vpraša, če mora pričeti „čisto od kraja", in tudi pravi, da je Gašpar Held „ta pravi, če ni še en tak na svetu". Nadaljnje priče tudi potrdijo v smislu obtožnice. Na to pride na vrsto kot priča c i g a-nova draga RozalijaBrajdič, stara 28 let. Prijetnega, prikupljivega obraza je. Obnaša se prosto in neženirano, ima žive, črne oči. Napram ciganu nastopa energično. Tudi cigan se sedaj oživi. Vprašana, kaj da je, pravi „ne vem". „lzobražena" je v godbi na harmoniko, guitaro, citre, gosli. Z Gašperjem je hodila samo 2 meseca. S silo jo je primoral, da je šla od doma. Na to pove, kako je Gašpar Held kradel po Hrvaškem in kako so ju vjeli. Izpove pa, „davji je Gašper rekel, da so njegovega brata Simona Helda obesili po nedolžnem, radi nekega uboja na Kranjskem. Pove tudi, da ji je rekel Gašper Held, da mu je rekel Ši m. Held: „Ti si kriv, torej pobegni, jaz nisem k r i v", in da je Gašper potem pobegnil, a Simon, da je bil ujet. Gašper Held pravi, da ni on rekel tistih besed, in da se priča laže. Predsednik: »Zakaj bi se ona lagala. Saj ni vzroka, saj sta se ljubila." Ona pravi, da je pripravljena priseči, da je vse res, kar je povedala. Drž. pravdnik vpraša pričo, kaj se pravi po slovenski: „Šutiš, šuti!" (te besede ji je rekel Gašper pred preiskovalnim sodnikom na Hrvaškem. Ona pove, da se pravi to: molči, molči. Nato se konštatira, kaj da se je dobilo pri priči na Hrvaškem. Priča pokaže med corpus delikti, kar se ji zdi znanega. Nato se konštatira, odkod so bile one stvari, ki so jih pri njej našli. Ko ji reče predsednik, da mora ostati tukaj za nadaljno pričevanje, pravi ona, da se ji domov mudi, ker je daleč 4 dni do doma. Cigan: „En sam dan". Predsednik: »Seveda za vas, ki 5 klafter visoko skakate." Sledi izjava zdravniškega ogleda. Zaslišijo se nekatere priče, s katerimi je Gašper Held po umoru občeval. K priči Mihi H a b i č u , gostilničarju, je prišel cigan in se hvalil, da je enega človeka ubil ter je kazal kako. O obtožencu pravi: „Na vsak način ravno tak je!" Drž. pravdnik opozori, da je Gašper Held Rozaliji Brajdič in tej priči pravil, da je umoril enega človeka. Tudi priča Tereza Rogelj s Hrušice, pri kateri so cigani zahtevali jesti, ga spozna. Predsednik obtožencu: »Glejte, ženska vas spozna". Cigan: »Kaj morem jaz zato." (Smeh.) Druge priče pripovedujejo, kako so se cigani s puškami branili, ko so jih zasledovali. Ko jim je pobegnil, oglasil se je Gašper pri gostilničarju Fran Č e r i n u. Zahteval je en liter pive. Gostilničarju se je zdel cigan sumljiv in dejal mu je, naj pokaže kako pravico. Cigan nato skoči proti vratom in plane venkaj. Fantje planejo za njim, dohiti ga Miha Dimnik, kateremu cigan nastavi revolver in zbeži v hosto. Jože Bajer, orožnik, pripoveduje, da so se potepali v njegovem okraju cigani in da so se vršile razne tatvine. On jih je šel v družbi z drugimi zasledovat. Našel jih je pri ognju. Ko so ga cigani videli, so se razpršili, le dve ciganki sta tam ostali. Zasledoval je Gašperja, ki je streljal in pobegnil. Vendar ga je dohitel in aretiral in oddal v Kočevje, odkoder je kmalu zopet ušel, kakor nam je že znano. Pove tudi, da ga je cigan močno sunil v noge, da bi ga vrgel in na ta način se oprostil. Janez Rožič z Buchberga pravi, da so pri njem ulomili cigani po noči. Ulomili so skoz okno, ubili so šipe. Ko je to opazil, je sporočil orožništvu. Dobili so cigane pri ognju. Potrdi, da so cigani zbežali in da ste dve ženski ostali. V Zadvor pri Ljubljani so cigani prišli drugi dan po umoru. Ciganu je gledal nož iz žepa. Cigan je zahteval vina in kave. O tem se zaslišita Ivana Jeriha in Ivan Jeriha, ki pravita, da je obtoženec podoben tistemu ciganu. Tudi priča Ivana A n ž i č v Dobrunjab, sedaj v Ljubljani, je videla Gašperja po umoru in ga spozna. Pričo Jože S t r ž n i c a je cigan okradel, ker ga ni hotel sprejeti pod streho, in pravi, da ga je skoro gotovo mislil umoriti cigan s sekiro, katero je našel naslonjeno na vrata. Razne priče iz Vinice, Dragatuša itd. izpovedujejo, kako je Held pri njih kradel. Posestniku Mihi V r t i n u je ukradel mašne bukvice. Cigan sam sebi ne zaupa, da bi mogel vse te stvari izvršiti. Šel je na Vinico in ko so ga ujeli, niso nič pri njem našli. Cigan pravi, da je pošten in da je, koder je hodil, »pošteno plačal, kar je pil." Na vrsto pridejo tatvine na Hrvaškem. Orožnik Sava 11 i č pripoveduje, kako je lovil cigana. Ulovil je najprej ciganko, cigan je pa bežal in pri begu zgubil hlače. Ugan je streljal. Cigan pravi, da kradejo hajduki, orožniki pa za cigani stikajo. Pravi tudi, da so drugi to iz hudobnosti delali, ker so vedeli, da pride vse to na njegov rovaš. Orožnik potrdi tudi, da mu je Rozalija Brajdič pravila o tem, da ji je Gašper Held povedal, da je bil Simon Held radi njega po nedolžnem obešen, in o poskušeni tatvini v Divjaku pri župniku. Ostali orožniki to potrdijo, in eden pravi, da se Gašperja celo drugi cigani boje, ker »puca". Ljudje sedaj pravijo: sedaj bo vendar mir na Hrvaškem. Cigan pričenja vse zavračati na svojega tovariša Jurija Brajdiča. Zaslišani župnik iz Divjaka pravi, da je cigane prepodil s streli. .Cigan pravi na to: „Gospod me ni videl." Župnik: „Da ste me videli, ne bi rekli dober večer, ampak lopnili." Vrsti se pričevanje o dolgi vrsti tatvin. Cigan je kradel, kar mu je prišlo pod roke. Cigan taji, semtertje pa lahonično pravi: »Lahko je vse mogoče." Predsednik: »Kako pa ve Rozalija o denarju?" Cigan: „Ja denar ima vsak človek." Po mnogoštevilnih tatvinah na Hrvaškem so se cigani zbali in ker niso bili več varni, so prestavili svoje delovanje zopet na Kranjsko v Volčile, Drago itd. Zaslišijo se dotične priče. Cigan vprašan, ako je zadovoljen, da se nekaj ukradenih stvari, ki so na mizi, da pričam nazaj, pravi: »Kaj mi mari to." Včeraj opoludne so bile zaslišane vse priče. Na to se je obravnava prekinila. Sodba se razglasi danes. (Konec sledi.) Pred celovškimi porotniki je bil obsojen urednik «Karntner Landbote« Alojzij Schader na 400 K globe. Tedenski koledar. Nedelja, 9. marca : 4. postna. Frančiška Rimlj.; evang.: Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6 — Ponedeljek, 10. marca : 40 mučenikov. — Torek, 11. marca: Heraklij m. — Sreda, 12. marca: Gregonj I. p. — Četrtek, 13. marca: Evfrazija d. — P e l e k , 14. marca : Matilda kraljica, Sveta Kri Gospodova. — Sobota, 15. marca: Longin m. — Solnce izide 15. marca ob 6. uri 16 min., zaide pa ob 6. uri 3 min. — Lunin spremin: Mlaj 10 marca ob 3. uri 55 min. zjutraj. — M u s i c a saera v nedeljo 9. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v F dur z orglami zložil dr. Janez Benz, graduale in traktus »Laetatus sum« Anton Foerster, ofertorij »Laudate Dominum« dr. Franc Witt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: IS. mašo v F dur zl. Mih. Haller, graduale in traktus zl. Anton Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt._ Dnevne novice. V Ljubljani, 9. marca. Ordinaoija. Prevzvišeni gosp. knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je podelil danes v svoji domači kapeli bivšemu eksternistu ljubljanskega bogoslovnega uči-Iišča, gospodu Jožefu A n t o n č i č u iz St. Vida pri Zatičini red subdijakonata. Dne 11. marca bo prejel imenovani gospod dijakonat, dne 13. marca pa presbiterat Osebne vesti. Ministerijalni koncipist g. dr. Maks Schescharg je imenovan podtajnikom v poljedelskem ministerstvu. Prestavljeni so: finančni nadkomisar g. dr. J. Rupnik od okrajnega glavarstva v Logatcu k uradu za odmero pristojbin v Ljubljani, davčni oficijal g. Karol Pire iz Ljubljane v Logatec, finančni konoipist g. Emil Kan-d a r e od finančne direkcije v Ljubljani in finančni konceptni praktikant g. Aleksander G u z e 1 j od okrajnega glavarstva v Kočevju, k davčni administraciji v Ljubljani, davčni praktikant Franc K a d u n c iz Kranjske gore v Kamnik. Duhovniške spremembe na Goriškem. Za Banjšice je imenovan za upravitelja č. g Josip Ušaj, kurat v Batab.— Gospod Blaž Bevk izstopi iz pastirskega službovanja. — Za Lokavec je imenovan za upravitelja č. g. Alfonz Poljšak, vikarij v Št. Tomažu. »Slovenski Narod« in obmejni Slovenoi. Ni ga društva splošne važnoBti za Slovence, v katerega bi se »Narod« ne zaletel. Kako je na radost Nemcev razdiral »Našo otražo« ! Sedaj so koroški rodoljubi ustanovili društvo »Učiteljski dom«, katerega namen bo ohranjati slovenske koroške učiteljske pripravnike zveste domovini. Ustanovitev takega društva mora razveseliti vsakega Slovenca, ker je znano, koliko narodnih renegatov je ravno med učitelji na Koroškem in da je večina koroškega učiteljstva najstrastnejši nasprotnik slovenskih prizadevanj. Odbor novega društva je društveni namen označil z besedami: vzdržavati v uči-teljiščnikih ljubezen do katoliške vere, ljubezen do materinega jezika in do avstrijske domovine«. To »Narodu« ni prav. »Narod« pravi, da se gre tu le za »boj zoper moderno šolo«, (ta ,moderna' šola nam na Koroškem potujčuje Slovence), da »konvikt« nima druzega namena, nego vzgojiti klerikalne učitelje, in pravi, da je »mej koroškimi Slovenci narodno gibanje že Bkoro docela prenehalo in se narodna čutila ljudstva samo še izkoriščajo v prospeh klerikalizma.« Tako piše o tem važnem društvu za koroške Slovence list, ki hoče biti glasilo slovenske inteligence, tako piše glasilo narodno-na-predne stranke o slovenskem koroškem »Učiteljskem domu«, še predno je društvo pričelo delovati. Tako delata za liberalno stranko politiko na veliko veselje Ncmcev dr. Ivan Tavčar in — Malovrh! Premiera: »Divji loveo". Igra b petjem. Spisal F r. S. F i n ž g a r. — Opozarjamo občinstvo na to novo, izvirno igro, katera se bode predstavljala prvikrat v torek , d n e 11. t m. G. Fr. S. Finžgar je dovolj poznat v našem novejšem slovstvu. Dasi nastopa z dramo prvič, smemo po njegovih talentih in po njegovih dosedanjih vspehih na slovstvenem polju vendarle pričakovati izrednega užitka ob uprizoritvi njegovega »Divjega lovca«. Igra je zajeta po vse iz narodnega domačega življenja. Dejanje se vrši pred 1. 48., ko so mladeniče za vojaško službo še lovili. Kdor je imel »oelo zemljo«, ta je bil prost; drugih so vzeli, kogar so zajeli. Da so pri takih lovih v posameznih krajih igrali postranski, osebni oziri — recimo, raznih županov ali mogotcev — veliko ulogo, to je gotovo. In da je pred vojaško suknjo tedaj ubežal in se poskril, kdor je Ie mogel, da je pri tem, če ni bilo drugače, zašel tudi med tihotapce ali divje lovce ali celo — razbojnike: tudi to je takisto naravno umljivo kakor zgodovinsko resnično. Ob take okoliše se obslanja dejanje Finžgar-jeve igre. Nočemo izdajati v naprej nje vsebine. Opomnimo le, da je to zares pristno-narodna igra, polna prelepih, efektnih prizorov iz poezijepolnega življenja našega ljudstva. Obširneje seveda izpregovorimo o, igri po vprizoritvi. Za danes le še toliko da je zanimanje za to premiero vsesplošno. Prav tako! Naj napolni gledišče do zadnjega kotička! Upokojen je g. Peter Pogačnik, učitelj na Čatežu pod Zaplazom. Shod hišnih posestnikov. Včeraj zvečer se je vršil v tukajšnjem »Mestnem Domu« shod hišnih posestnikov, kateremu je predsedoval predsednik društva hifinih posestnikov g dr. Vinko Gregorič. Pri točki »Volitev petih članov b posvetovalnim glasom pri sejah mestnega magistrata glede potresnega posojila« bo bili kot zaupniki hišnih posestnikov izvoljeni gg. kanonik S u fin i k, Loreno Blaznik, Doberlet, Drelse in D o 1 c o 11. Spremenila so se društvena pravila v toliko, da se bode odslej ves odbor vsako leto volil in na predlog g. M a u r e r j a se je znižala udnina v toliko, da za nižje dohodninske razrede ostane donesek društvu isti, pri večjih dohodkih pa sedaj donesek za društvo ne bo prekoračil 7 kron. G. arhitekt in inženir A. Trummler je podal zanimivo predavanje o škodah pri novih stavbah, sosebno z ozirom na kvaliteto porabljenega lesa in je podal nekaj praktičnih navodil za zgrrdbo novih hiš. V Ljubljani se je mnogo zidalo in mnogo zidanja pokazilo. Predsednik g. dr. G r e g o r i č je opozarjal, da so se pri novih stavbah pričeli množiti pojavi, ki vznemirjajo hišne posestnike. Stropi trohne in hišni posestniki imajo veselje gledati od dna svoje hiše do Btrehe. Od hišnih posestnikov zahteva magistrat, da naj nemudoma izvrše poprave, zidarskega podjetnika, ki je v prvi vrsti kriv, pa ne prime- To mora biti drugače. Tisti, ki je kriv, naj trpi in stavbinske podjetnike naj oblasti pri zgradbah bolj nadzirajo. Društvo hišnih posestnikov je že podalo vlogo na dež. vlado in če se taki slučaji ponove, bode društvo dotične stavbinske podjetnike brezobzirno razkrinkalo. Kaj bo z onimi hišami in njihovimi prebivalci, ako nastane potres. Tu je treba odločnega nastopa. Tisti, ki so na ta način oškodovani, naj se oglasč pri društvu hišnih posestnikov, da se vpelje skupna akcija. Govornik je zahteval tudi izpit za po-lirje. Na predlog g. Zabukovca se o posameznih slučajih ni dalje razpravljalo, ampak se je določilo, naj se dotični oškodovani hišni posestniki ustmeno ali pismeno oglase pri društvu. Sodnijsko poslopje v Radovljici bode zidala kranjska stavbena družba. Med obrtniki se govori, da je uložila ofert nekoliko prepozno in da je dražja nego so bili drugi ponudniki. »Klobase in zelje". Pod tem naslovom se je »Narod« zaletel na Ježico in očita tam nekemu občespoštovanemu obrtniku goljufijo z nezdravim mesom. Pravi, da je žena hotela klobase in zelje utihota-piti v mesto. Pa tega ni hotela, ker je mislila, da zadostuje, če je dala že prej na Ježici zadacati meso, kar izkazuje list v št. 101. Tudi stvar o bolni kravi je neresnična, kar dokazuje izpričevalo ogleda, da je našel, da je meso dobro za razprodajo. Bila je zdrava, domača krava. Lastnik je vpričo sodnije sam jedel meso, da je dokazal, da je zdravo. Sel je tudi k »Narodu« z zahtevo, da naj prekličejo, kar so pisali čezenj, a tam so mu rekli, da — nič ne vedo. — »Narod« je že večkrat na tak način podtikal poštenim ljudem goljufije in druge take reči, katere na debelo uganjajo liberalci. Ali ni to skrajno grdo in nepošteno. Zlato na Gorenjskem. Pri Železnikih na Gorenjskem so našli, kakor se poroča, veliko množino rude, ki ima jako mnogo zlata v sebi. Umrl je v blaznici na Studenou g. J. P i c h I e r, potovalec tvrdke s kisom Go-riup. Zadruga gostilničarjev, kavarnar jev itd. ima v torek ob 3. uri popoludne redni občni zbor v salonu pri »avstrijskem ceBarju«. Več pove oglas v današnjem listu. Električno napravo si omisli v svojem mlinu posestnik in trgovec g. Fr. Seidl v Novem mestu. Ljubljanske novioe. Policija brez zdravil. Policijskim stražnikom so v slučaju bolezni odvzeta zdravila iz mestnih sredstev. To je najnovejša odredba. Tako se mora n. pr. stražnik, ki je ranjen v Blužbi, tudi zdraviti na svoje stroške. Kaj takega je mogoče le v Ljubljani! Občinski svetnik gospod Lenče, to interpelirajte! — Meščanska godba se za sedaj še ne razpusti. Prihodnji teden priredi mirozov. — Petindvajsetletnico praznuje dne 15. aprila ljubljanska ljudska kuhinja. Dne 20. aprila bodo dijaki in redni gosti brezplačno pogoščeni z jedjo in pijačo. — Na glavi težko ranil je hlapec Franc Vrstovšek hlapca Jakoba S e d e j a , ker ga je Sedej hotel ubosti z nožem. — Hranilnično knjižico kranjske hranilnice izgubil je po- sestnik Avgust Sabelj iz Kamne gorioe. Na knjižico je bilo vloženih 1648 kron. — Na Dunajski cesti je izgubila strojevodja soproga Marija Šusteršič, Kladezne ulice 18. zlato uro z verižico. Najditelj prejme pri merno nagrado. — Pod konja prišla je danes popoludne malo pred eno uro hči nekega kmeta z dežele, ki je prišel na semenj. Tekla sta po Kopitarjevih ulioah bržkone na vlak ter nista opazila pred bkrjan-čevo hišo mesarskega voza, ki je naglo zavil iz Šolskega drevoreda v Kopitarjeve ulice. Dekle je padlo pod konja in prišlo med prvi kolesi. Konja so takoj ustavili in potegnili dekle izpod voza. Nevarnih poško deb menda nima, ker je v malo trenutkih stekla za hitečim očetom, ali pa vsled strahu ni čutila bolečin. — Za podiranje licealnega poslopja se vrši 22. t. mes. pri stavbinskem uradu deželne vlade ofertna razprava. Poslopje mora biti podrto do 1. avgusta letos. Vadija je vložiti 400 K, kavcije pa 800 K. Sestanek ljubljanske duhovščine v ponedeljek 10. sušca ob petih popoludne. Taščo umorili. Med Orehovcem in Ber-hovem na Dolenjskem je v nekem jarku posestnik Anton Miklavčič našel truplo 70 letne Marije Rajk iz Gracerjevega turna. Starka je imela na vratu in glavi globoke rane in strto brado. V rokah je umorjena starka krčevito držala šop las, ki so podobni lasem njene sinahe Helene Rajk. Tašča in sinaha sta živeli v vednem prepiru, ker je Helena Rajk po odhodu svojega moža v Ameriko labkomišljeno živela. Truplo je bilo pri Rajkovih najprej v hlevu odkoder je bilo truplo prenešeno po noči v omenjeni jarek. Sledove nog dveh oseb je komisija zasledila od hiše do jarka. V hiši sinakinega očeta so naSli krvav nož. Helena Rajk, njena dva brata 20 letni Franc in 17 letni Janez ter oče in mati Helene Rajk, torej Bkupno pet oseb, bo radi umora v preiskovalnem zaporu. Hmeljarska zadruga. Osnovalno glavno zborovanje »Hmeljarske zadruge v Žalcu« vršilo se bode v nedeljo, dne 9. sušca t. 1. ob 3 uri popoldne v gostilni gospe Hau-senbichler v Žalcu. Pred zborovanjem se bodo sprejemali še novi udi. Onemogel vojaški begunec. Iz c. kr. dragonske vojašnice v Slov. Bistrici je pobegnil novinec Andrej Hirzer, doma onkraj Gradca. V okolici neznan je prišel v Polj-čane, kjer je okoli polnoči trkal na orga-nistovo stanovanje ter vprašal za župnišče. Trkal je še potem na kaplanijska hišna vrata ter se od tam podal v kapelo pri cerkvi molit. Potem pa je zlezel na škedenj občinskega predstojnika, kjer se je blizo strehe globoko zaril v seno. Seveda ni tega nihče opazil. Dne 21. febr. pa je slišal županov sin stokanje na škednju ter si mislil, da pač kaki popoten rokodelec tam prenočuje. Ko gre drugo jutro gledat na škedenj, najde v senu zakopanega moža, ki s slabim glasom prosi: »Du bring' mir Wassar, ich habe Durst.« Sin prinese vodo, in ko mu glavo vzdigne z roko, da bi pil, zapazi na glavi vojaško čepico. S težavo spravijo možje od gladu popolnoma oslabelega dra-gonca v hišo, da mu postrežejo. G. Hartner mu podari 2 K. Ko je nekoliko okreval, pripoveduje, da je pobegnil zaradi tega, ker se mu je zdelo, da ravnajo pretrdo ž njim. Obč predstojnik ga je potem še isti dan poslal v Slov. Bistrico, kjer so mu v bolnišnici morali škornje razrezati iz oteklih nog. Nesreča ali zločin. Iz Sostrega se nam piše: V noči med 6. in 7, t. m. utonil je v Podmolniku hišni posestnik in mlinar Štefan Keber starejši. Našla ga je mrtvega njegova dekla Neža Pojen. Jeli nesreča ali zločin, bo pokazala preiskava; po domače se pravi pri Keberjevi hiši pri »Rifelju". Stanje žrtev tržaških nemirov. Mizar Alojzij Dugulin, ki je bil ustreljen v desno nogo, mogel je zapustiti bolnišnico. — Tudi stanje drugih ranjencev se polagoma boljša ter celo težko ranjenih Fitzka, Ličena in Kodermaca. Samomor učiteljiščnika. Včeraj zjutraj si je v Mariboru z britvijo prerezal vrat učitelj iščnik četrtega letnika Roman Novak, doma iz Št. Lovrenca pri Mariboru. Dobili so ga mrtvega na Btranišču. Prerezal si je vrat s toliko silo, da je glava le rahlo vi- sela na vratu. Oče, ki je premožen posestnik in lesni trgovec, je nekaj trenutkov pozneje prišel na obisk k svojemu sinu, z živim se ni več sestal. V pismih, katera je Novak pisal pred samomorom, ne pove vzroka samomora. Danes hi Novak moral iti na nabor. Bil je že dalje časa bolan in baje se je bal, da mu zdravniki ne reko, da jo neozdravljiv. Novak je v šoli bil priden dijak. Zdravje v Ljubljani od 23. februv. do 1. marca 1902 je bilo naslednje: Novorojencev 27, mrtvorojenec 1, umrlih 16, med njimi za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 10, med njimi je bilo 4 tujcev in 8 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 1 za tifuzom in 2 za vratico. Samomor vojaka. V Zagrebu se je predvčeranjim zvečer vrgel pod vlak vojak 53. polka Francevič, ko je vlak došel na kolodvor. Glavo so našli popolno ločeno od telesa. Mejnarodna panorama pač še noben teden ni bila tako številno obiskana, kakor je sedaj, ko so na vrsti velezanimivi prizori z južnoafriškega bojišča. Razstavljeni veliki železniški most čez Tu gelo, osvojitev Spionskopa, Kimberley, »Long Ocil«, Mafeking, sama znana imena z Buri simpatizujočim čitateljem, imajo pač največjo privlačno silo. Opozarjamo, da je danea zadnji dan te razstave. — Prihodnji teden je na vrsti slikovita Tirolska, oBobito pu strška dolina, krasne pokrajinske sliko, gra dovi, jezera, gorovja. — V naslednjem tednu pridejo na vrsto prizori iz Angleške. * * * Novi občani ljubljanski. (Konec.) Medič Marija, Mehkota Andrej, Mejač Ivan, Mejač Neža, Merjast-c Marjeta, Merala Fran, Mezeg Lovrenc, Mezeg Marjeta, Mihelčič Katarina, Mihelič Marija, Mihevc Jakob, Mi-laveo Katarina, Mišjak Marija, Mlinar Marija, Močilar Ivan, Modic Valentin, Mohorčič Gašper, Monfreda Josip, Mostar Fran, Možina August. Možina Fran, Mulaj Ignacij, Mtiller Julij, Muzlovič Josip, Nadrah Fran, Nagode Marjeta, Novak Josip, Novak Martin, Nežič Fran, Novohradsky Ivan, Oblak Janez, Oblak Lovrenc, Oblak Matej, Oblak Matevž, Ogrinc Josip, Osel Gabrijel, Oven Marija, Ovsenik Ivana Padar Barbara, Padar Jernej, Pajek Marija, Pance Marija, Pangerc Ivan, Papež Mihael, Parkelj Marija, Pavliček Josip. Peček Jurij, Pečnik Helena, Peklaj Ivan, Peklenk Elizabeta, Perko Alojzija, Perne Viktor, Peršin Janez, Petek Lucija, Peternelj Jera, Petrič JoBip, Petrič Marija, Petrič Neža, Petrič Uršula, pl. Pilbach Otilja, Pintar Jera, Plankar Josip, Platnar Josip, Plestenak Fran, Plestenjak Josip, Plevel Marija, Plevel Matija, Poderžaj Anton, Podržaj Barbara, Po-gibek Jernej, Polil Ivan, Polanec Ivan, Po-lanjko Jedert, Polje Roza, Ponikvar Anton, Porebar Alojzij, Porenta Frančiška, Porenta Janez, Porenta Marija, Potokar Josip, Po-ženel Ivan, Poženel Jernej, Prebil Helena, Prek Ivana, Prepeluh Josip, Presetnik Terezija, Pretnar Helena, Prijatelj Fran, Princ Marija, Prinčič Ivana, Pristave Fran, Pristave Jakob, Prusnik Anton, Radovan Martin, Rape Ana, Ravnikar Marija, Rema Alojzija, Repar Marija, Rešek Jera, Rihar Josip, Robežnik Uršula, Robida Janrz, Robida Jera, Roje Amalija, Rome Alojzij, Rosina Josipina. Ro-eulnik Lucija. Rotar Ivan, Roth Janez, Roihel Marija, Rozman Katarina, Sadar Ana, Saje Marija, Sajovic Marija, Salmič Ulrik, Samov-nik Ivan, SchiffVer Fran, Schley Fr. Ludovik, Schuster Fran, Sernak Fran, bever Primož, Siegl Fran, Simončič Ana, Simončič Marija, Slovša Anton, Smole Janez, Smolnik Andr., Smrekar Filip, Smrkul Josipina, bnoj Fran. Soklič Rudolf, Sonc Jakob, Sornič Avgust, Sovinz Andrej, Spehar Anton, Srakar Ana, Srakar Marija, btanovnik Jera, ateblaj Janez, Stenovic Fran, Sternad Anton, Stibernik Iv., btirn Josip, Stravs Marjeta, Strempfel Marija, Strukel Marija, Strupi Alojzij, Suhadolc Ana, Szhukant Marijana, Supet Neža, Šajn Matija, Šareč Lovrenc, ^Šavs Jakob, Šimovec Ignacij, Šerek Anton, Šiška Anton, Škerbinc Neža, Škerjanc Elizabeta,, Škerjanc Janez, Škerl Josip, ŠkoGc Marija, Škubic Ana, Štebi Marija, Stibernik Martin, Strekelj Frančiška, Strekelj Neža, Štrukelj Al., bturm Fr., Sturm Ivan, bustar Ivana in Jernej, Šusteršič Mar., Šuštar Josip, Šusteršič Ana, Sušnik Marija, Svab Apolonija, Taškar Andrej, Tavčar Iv., Tekavc Terezija, Telečnikar Ana, Terpin Marjeta, Till Roza, Tomažič Alojzij, Tomi-nec Ivan, Toni Josip, Tosti Ivan, Trojanšek Matija, Turk Helena, Urbane Josip, Urbančič Marija, Urbanija Josip, Wagentrutz Marija, Weiss Josip, Weinberger Friderik, Wid-mayr Antonija, Widmayer Franja, Valenta Marija, Valenta Otilija, Vašel Elizabeta, Va-šel Josip, Vdovič Neža, Vebar Jurij, Velepec Ivan, Velikajne Josip, Vehovc Ivan, Verhunc Matevž, Vetter Josip, Vidic Alojzij, Vidic Barbara, Vidic Ivana, Vidic Jurij, Vidic Ma- rija, Vidmayer Ivana, Vidmar Karol, Vidmar Leopold, Vilhar Luka, Vindifiar Marija. Vodnik Anton, Vokal Josip, Vončina Mihael, Vonfiina Ivan, Vonderschmidt Alojzi|a, Zabavnik Fran, Zadnikar Fran, Zijc Andrej, Zaje Lovrenc, Zaje Marija, Za|c Peter, Za-krajšek Terezija, Zalaznik Jakob, Zaletel Gregor, Zaleta! Neža, Založnik Marija, Zemljan Fran, Zlatoper Josipa, Zlatič Ana, Zlobec Jera, Zor Ignacij, Zoran Josip, Zore Marijana, Zorič Ana, Zorman Blaž, Zundritsch Ana, Zupan Fran, Zupančič Frančiška. Zu-ančič Ivanka, Zupančič Josip, Žagar Eliza-eta, Ž»gar Ivan, Žargi Jernej, Zeleznikar Marjeta, Ženko Jakob, Žgajnar Janez, Žgur Josip, Žitnik Anton, Žitnik Fran, Žitnik Jan., Zurga Josip, Žvokelj Štefan. — Vsprejem v obč. zvezo ]e brezplačno zagotovljee, ako dobe avstrijsko državljanstvo Mariji Petričič, Mat. Maliču. Najnovejše od raznih strani. Andree umorjen? Vesti, da je bil preiskovalec severnega tečaja umorjen od Eskimov, v učenjaških krogih smatrajo za izmišljotino. Tako je trdilo časopisje že večkrat, ne da bi moglo dokazati. — Požar v gledališču. Med včerajšnjo predstavo v gledališču v Stuttgartu se je vnel zastor. Med občinstvom je nastala velika panika, vender ni nihče ranjen. — Perzijski šah pride v Berolin koncem maja. — — Obsodba burbkega generala Kruitzingerjase izvrši vsak čas. Skoro gotovo ga bo angleško vojno sodišče obsodilo k smrti. — Novi vulkani so nastali v Semahi po groznem potresu. Iz vulkanov bruha lava. — Visoka zdravniška nagrada. Hči čikaškega milijonarja Armourja je nevarno obolela. Noben ameriških zdravnikov ji ne more pomagati. Oče je poklical prof. Lorenza z Dunaja, ki bo za dva tedna zdravljenja dobil 100.000 kron. — B j o r n s o n je dovršil novo dramo »Uovek«. —Avstro ogrska es kadra priplove v Barcelono. Vrše se priprave za slovesen sprejem. — Pomiloščen pod ve šal a m i. V Banjaluki bi pred par dnevi morali obesiti kmeta Gligo Gvozdana, obsojenega radi umora. Pripeljali so ga že pod vislice in krvnik se je pripravljal, da izvrši svojo nalogo. V tem trenotku je došlo od cesarja brzojavno pomiloščenje. Gvozdan je pomiloščen v dosmrtno ječo. — Izseljevanje v Ameriko se iz Italije silno množi. Tekom februvarija je odplulo iz Italije 28 parnikov z izseljenci. — Nagla sodba v Barceloni je več aretiranih anarhistov obsodila na smrt. Obsodba se je že izvršila. — Sava izstopila je v Brodu in preplavila mnogo vasi. Leon XIII. in njegovi predniki istega imena. Slavno vladajoči papež Leon XIII. je nastopil petindvajseto leto svojega vladanja. Med vsemi dosedanjimi namestniki Kristusovimi je on še le četrti, ki je dosegel to milost cd Boga, da vodi čolnič svetega Petra že petindvajseto leto. Jako kratka doba vladanja je bila določena nekaterim njegovih prednikov, ki so nosili isto ime, kakor naš sedanji poglavar svete cerkve. Vladali so: Leon I. od 440 do 10. novembra 461, Leon II. od 682 do julija 683, Leon lil. od 26. decembra 795 do junija 816, Leon IV. od 27. januvarija 847 do 17. julija 855, Leon V. od 28. oktobra 903 do 6. decembra 903, Leon VI. od 928 do 3. februvarija 929, Leon VII. od 936 do 18. julija 939, Leon VIII. (protipapež) od 4. decembra 963 do marca 965, Leon IX. od 12 februvarija 1049 do 19. apr. 1054, Leon X. od 14. marca 1513 do 1. decembra 1521, Leon XI od 1. do 27. apr. 1605, Leon XII. od 28. septembra 1823 do 10. februvarija 1829, Leon XIII. od 20. feb 1878. Po »Slov. Učit.« 8ehleyev kip. Pravnemu zastopniku admirala Schleya odvetniku Izidorju Raynor je nekdo doposlal šest palcev visok srebrn kip admirala Schleya. Raynor si niti misliti ne more, kdo bi mu kip podaril. Za »izobrazbo« kristijanov v Ci-kagi. Tukaj je umrl bogat žid z imenom Morris Reiman. V svoji oporoki je zapustil svoto 81.000 dolarjev samo za ta namen, da se pomagajo širiti med svet brezbožni in brezverski spisi bogotajca Robert G. Inger-solla. To se bo storilo, kakor pravi Reiman, za »izobrazbo in civilizacijo« kristijanov v Združenih državah. Velikansko vladno poslopje nameravajo zidati v Washingtonu, ker je Bela hiša postala premajhna. Stroški so proraču-njeni na 7 milijonov dolarjev. V tem poslopju naj bi bil justični in državni oddelek ter pisarniški prostori za predsednika. Sovražnica tobaka. V Cikagi se je pred sodiščem oglasila neka žena z zahtevo, da se loči od moža. Kot vzrok je navedla, da mož vstaja že ob 2. uri zjutraj in tako kadi, da je skoro vsa soba v dimu. Ker pri tem trpi njeno zdravje, zahteva ločitev od tako strastnega kadilca. Čevlji ie podraže. Društvo avstrijskih čevljarskih tovarnarjev je sklenilo radi podraženja surovin cene čevljev podražiti za 10 odstotkov. Nenavaden vzrok brivčeve smrti. Andrej Teeter, brivec v Akronu, je na pragu smrti vsled nenavadnega vzroka. Opravljal je svoj brivski posel že veliko let in pred nekaj časom pričel bo ehhti na pljučih. Nek specijalist, ki je došel iz Wi oonBina, pa jo našel v brivčevern vratu in dihalnih ceveh vse polno majhnih las, ki so se oprijela mokro kožo in v teku časa provzročile jetiko. Kotiček sa liberalce „N a r o d" o papeževem blagoslovu piše: „Papež je torej blagoslovil in še iz srca blagoslovil, liberalnega župana, liberalne obč. svetnike, čeprav so ti tožili dr. Lampeta, in vse ljubljansko ljudstvo, ki je v ogromni svoji večini liberalnega mišljenja. Za nas liberalce je papežev blagoslov pravo tolažilo, v očigled krivicam, ki se nam gode od duhovniške strani. Škof nas v vsakem pastirskem listu posebej preklinja — papež pa nas blagoslavlja; z vseh prižnic in spo-vednic se hujska proti nam — papež pa nas blagoslavlja; v vseh mogočih varijacijah se oznanja, da smo brezverci, da smo odpadniki od cerkve in sovražniki Kristusovi — papež pa nas iz srca blagoslavlja. In ker je papež nezmotljiv, škof in njegovi duhovniki pa so zmotljivi, je čisto gotovo, da smo ljubljanski liberalci papežev blagoslov tudi zaslužili, da smo papeževega blagoslova tudi vredni. V očigled omenjenim krivicam je to krasno zadoščenje." Mi pristavljamo le to: „Sveti oče je blagoslovil ljubljansko ljudstvo. Tega blagoslova je deležen oni, ki ga je res vreden. Katekizem uči, da spada blagoslov med zakramentale, ti pa ne delujejo iz lastne moči, ampak po priprošnji svete cerkve in po pobožnosti onih, kateri jih rabijo. — Diskreten pogovor. Joža: Zakaj je pa „Slovenec" imel poročilo o obravnavi proti ciganu Heldu, „Narod" pa ne? — Pepe: Ni tako napreden. — Joža: Kaj še! To je zato, ker išče »Narod" cigane vedno med klerikalci, pa jih zgreši. „Slovenec" jih pa zgrabi tam, kjer so res — in jih dobi. — I n d i s -kreten pogovor. Pepe: Ali si ti Hribarjev, ali si Tavčarjev? — Joža: Jaz sem ves Hribarjev. — Pepe: Kako to? Saj je Tavčar dober mož. — Joža: Hribar pa še bolji. Lej! Hribar je sporočil v Rim, da smo mi „neizkvarjene vere". Mi smo pa „Narodovci". Torej so „izkvarjene vere" oni, ki so „Slovenčevi". Ali je Tavčar že kdaj tako poročal v Rim? — Pepe: Huda je ta. Skoraj me izpreobrne. Pa poslušaj: Zdaj moraš pa ti moliti rožni venec, moraš zdaj k izpovedi, ker je Velika noč, moraš priznati klerikalna načela, ne smeš zabavljati več čez tretji red in čez Marijine družbe, ker to papež priporoča, moraš ubogati škofa, ker to papež zapoveduje, moraš sploh opustiti vse, kar je zoper klerika-lizem. Kaj pa to? — Joža: Tiho bodi, pa nikomur ne povej! Jaz razlagam blagoslove tako, kakor „ Slo ven. Narod." — Nacionalno ekonomičen pogovor. Joža: Kje si pa zavarovan? — Pepe: Nikjer, se brez tega tudi živi. — Joža: Pa je bolje, če ti kaj izplačajo, če pogoriš. — Pepe: Vsa liberalna stranka bo pogorela, pa ni zavarovana niti pri Vzajemni zavarovalnici, niti pri Slaviji. Zakaj pa bi midva imela manj korajže? — Narodnopolitičen razgovor. Joža: Ali boš ti nemškutar ali Slovan? — Pepe: Zakaj pa vprašaš? — Joža: Lej ga! Če se zdaj liberalna stranka razcepi na nemškutarskoliberalno in na slovansko-liberalno, moraš vendar nekam iti. — Joža: Jaz ? Jaz ostanem tisti, ki sem bil. Kjer bo več golaža, tam bom jaz. Obe sta bogati, naj pa plačata! — Politično-ekonomičen razgovor. Pepe: Joža, ti si pa zoper stranko. — Joža: Jaz, še nikoli. — Pepe: Pa na Notranjskem kon-sume priporočaš! — Joža: Se držim Tavčarjevega „SIov. Pravnika", ki zabavlja čez notranjske oderuhe. Poleg tega pa študiram politiko g. c. kr. višjega sodnega svetnika Ferjančiča. Ta je bolj koristna, kakor tvoje čenče. Le na podlagi realne politike se še kaj doseže za mukotrpni narod. — Vlada in nevstrašeni naprednjaki. Vlada se je že baje silno bala, da bi liberalci ne začeli v drž. zbornici vziligovati svojih nog, da bi ministri z grozo zagledali slavni kveder, kar bi nanje vplivalo kakor pogled na Medu-zino glavo, ki je nesrečnega gledavca pri tej priči izpremenil v kamen. Korber, potolaži se! „Novice" oznanjajo mir in spravo: ^Napredni poslanci s stališča svojih volilcev in njihovih interesov nimajo vzroka, nastopiti proti vladi tako opozicijalno, kakor štajerski in primorski poslanci. Vladna politika v mestih na Kranjskem se namreč bistveno r a z H k u j e od vladne politike na Štajerskem in na Primorskem; v tem, ko je v teh dveh deželah vseskoz Slovencem neprijazna, je v mestih na Kranjskem še dosti objektivna. Ta okolnost je naprednim poslancem omogočila, začeti tako taktiko, da zamorejo vzlic izoliranju vender kaj doseči, ne da bi skupne narodne koristi količkaj oškodovali. Ako bi imela jugoslovanska delegacija skupen klub, ki bi z združenimi močmi se zavzemal tudi za opravičene interese kranjskih mest, potem nidvoma, da bi tudi napredni poslanci v korist izvenkranj-skim Slovencem šli makar tudivnajostrejšo opozicijo, v sedanjih razmerah pa, ko so izolirani, pa ne morejo drugače postopati, kakor da skušajo od vladne dobrohotnosti kaj doseči, ker vsled postopanja dru-zih poslancev niso v stanu, vlado k čemur-koli prisiliti." Lujemo, da so gospodje pri vladi sami jako radovedni, v čem neki obstoji njih — dobrohotnost. Sejmi po Slovenskem od 10. do 15. maroa. Na Kranjskem: 10. na Brezovici, na Smuku, na Raki in v Rakitni; 11. v Senožečah; 12. v Drnovem pri Krškem, Kotredežu, na Veseli gori pri Rakov niku, Radoljici, Kamniku, Turjaku in Dol. Logatcu ; 13. v Crmošnjicah ; 14. v St. Vidu pri Vipavi; 15 v Ložu. — Na slov. Sta jerskem: 10 v Lembergu, bt. Juriju ob Taboru, Kapeli pri Brežicah, Sp Poljskavi, v Dobu pri Hrastniku in Kostrivnici; 12. v St. Juriju ob južni žel.; 15. v Zdolah. — Na Koroškem: 10. v Pliberku in Srno-horju ; 1Ž. v Lavamintu; 13 v Gmintu in Cobrcah ; 14. v St. Andreju. — Na Primorskem: 10. v Palmi, Kobaridu in Ajdovščini; 12 v aežani; 15 v Borštu. Drmštva. (I. ljubljansko delavsko konsumno društvo) je imelo svoj letošnji redni občni zbor minulo nedeljo do-poludno v svojih prostorih na Kongresnem trgu. Zborovanja se je udeležilo izredno veliko društvenikov, ki so z največjim zanimanjem sledili posamnim razpravam. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik g. Val. B a h a r , tajniško oziroma blagajniško poročilo sta pa podala gg. J o s. Aubel in J o s. Zaje. Iz predloženega poročila je razvidno, da je štelo društvo koncem leta 1901. 198 članov z vplačanimi vlogami v znesku 4592 K 60 v., prometa pa 57.511-22 K. Društvena aktiva znašajo 11.898 66 K, pasiva 11032 56 K, torej čisti dobiček 866 10 K, ki se po sklepu občnega zbora ves razdeli mej zadružnike kot dividenda. (Mimogrede pripomnimo, da so lani izplačali najvišje di-vidende 32, 25, 23 20 itd. kron, pač lepo novoletno darilo !) Račun se jo z odobravanjem vzel na znanje ter se izrekla načelniku ter celemu odboru in nadziralnemu odseku, osobito gosp. Ant. Škofu, topla zahvala. Posebno razveselilo pa je zadružnike, ko jih je načelnik iznenadil s poročilom, da vsa krasna in izborna preuredba društvenih prostorov ne stane društvene blagajne niti vinarja, kar pa je vse edina zasluga g. načelnika, ki je sprejel zato burno zahvalo. Nato se je vršila volitev odbora in nadziralnega odseka. V novem odboru so gg : Val. B a h a r načelnik, Jos. Gostinčar namestnik, Jos. Zaje blagajnik, Jos. Aubel tajnik, Iv. Verbič, Iv. T o m a ž i č , Al. Z a j c, Ivan P o d -b e v š e k in Mih. T o r e 11 i odborniki. — V nadziralnem odseku so gg. Ludvik Kotnik, Iv. P 1 i b e r š e k in Ant. Škof. (Gledališki večer) priredi »N a -rodna Čitalnica« v Kamniku v nedeljo dne 9. sušca 1902 v društveni dvo rani točno ob polosmi uri zvečer. Vspo-red: A. Foerster: »V tihi noči« ; * * * »Ljubav«, poje četverospev pevskega društva »Lira«. II. »Oče so rekli, da le I« Gluma s petjem v jednem dejanji. Spisala g. pl. Moser in A. L'Arronge. III »Nemški ne znajo«. Izvirna burka v jednem dejanji. Spisal Jakob Alešovec. IV. Loterija z lepimi dobitki. — Blagajnica se otvori ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za društvenike 40 v., za nedruštvenike 60 v. — Odmor mej I. in II. igro traja 20 minut. — Pri predstavah svira mestna godba na lok. Odbor. (Občni zbor čitalnice v Brežicah) vrši se v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri popoludne v »Narodnem domu« v Brežicah. (Družba sv. Cirila in Metoda) je vlansko leto prejela večjih ali manjših podpor od nekaterih slovenskih občinskih zastopov, mnogih posojilnic in od nekaterih drugih društev po raznih krajih slovenskega ozemlja. Pozivljemo tudi letos z nujno prošnjo vse slovenske občine, posojilnice in razna druga društva, ki morejo odločiti kak dar v dobre namene, naj ne pozabijo naše obče slovenske družbe sv. Cirila in Metoda, ki izvršuje dobrodelnost v najplemenitejšem smislu — skrbeč za versko, patrijotično in narodno vzgojo slovenske dece na naj najnevarnejših postojankah mile nam domovine. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca februvarija uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 942 strank kron 774,934.46, 624 strank dvignilo K 300 189 92. (Mestna hranilnica v Radovljici.) V mesecu februvariju je 188 strank vložilo 52261 K 44 h, 164 strank vzdignilo 48419 K 30 h, 31 strankam se je izplačalo posojil 23920 K, denarni promet 221631 K 34 h. (Občinska hranilnica v K r -S k o m) je imela v tekočem letu do konca februvarja 61321 • 10 kron prejemkov in 65.127 21 K izdatkov. Stanje hranilničnih vlog 154.404 71 K, stanje posojil 135.01412 K. l>aro vi. Darovi za Jeranovo dijaško m i z o : G A. Lovšin, župnik na Dobrovi 10 K. — G. M. Saje, župnik v Štangi 5 K. — G. Stanko Peharo, kaplan v 8tari-loki povodom svojega konkurznega izpita 50 K. — G. Vit. Hribar, duhoven v Ameriki 10 K. — G. Fr. Kralj, kaplan v Loškem potoku 5 K. — Podgojzdnik 3 K. -G. Sim. Zupan, župnik na Ježioi 5 K. — G. Fr. Bernik, kaplan na Vrhniki 10 K. — Na čast sv. Jožefu 10 K. Za vdovo g o s p o Jesenk o v o: G. Fr. Ks. Meško, župnik v št. Danijelu na Koroškem 5 K. — Neimenovana 8 K. Bog plačaj I Družbi sv. Cirila in Metoda so meseca februarja poslali prispevke p. n. gospoda in korporacije: Upravništvo »Slov. Naroda« 299 73 K, uredništvo »Slovenca« 20 K, okr. sodišče v Ljubljani volilo f Neže Bolka 180 K, akadem. društvo »S!ovenija« na Dunaju prebitek od od razprodanih vžigalic 5 83 K, gojenke višje dekliške šole v Ljubljani po gdč. M. Wessner 26 K, dr. L. Kreft pri Sv. Juriju ob Sčavnici zbirko 10 42 K, nepoboljšljiv kadivec izgubljeno stavo 20 K, Jan Cesnul na Visokem pri Kranju 2 K. nadučitelj A. Gnus na Dolu (Štajerska) iz nabiralnika Fr. Peklarja 5 04 K, prof. dr. Iv. Svetina v Ljubljani dar Mohor-janov 5 K, društvo »Naprej« v Gradcu mesto venca f pošt. nadkontrolorju Fr. Dolencu 10 K, občina St. Peter na Krasu 58 kron; podružnice: izvenakademična v Gradcu 100 K, ženska v Trbovljah 19 20 K, za Pli-berk in okolico 40 K, za Laški trg in okolico 34 K, v Veliki t Pirošici 5 50 K, moška v Ribnici 86 K, v Šempasu 31*40 K, ženska za Ruše in okolico 50 K, za Škocjan in okolico (Kor.) 978 K; posojilnice: v Makolah 30 K, v Litiji 20 K, v Tržiču 40 K, v Cerknem 20 K, na Vrhniki 50 K. — Družba je imela meseca februarja 1189 90 K dohodkov in 2007 16 K stroškov. Blagbjništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Budimpešta, 8. marca. V zbor niči se je dogodil včeraj velikansk škandal. V Disosadu je bila dopolnilna državnozborska volitev, pri kateri je bil proti vladnemu kandidata izvoljen kandidat neodvisne stranke. Posebna komisija je volitev razveljavila. Ko se je to zaznalo v zbornici, so pričeli poslanci neodvisne stranke strahovito razgrajati. Pridružila se jim je ljudska stranka. Seja se je morala zaključiti. Rim, 8. marca. Sv. oče je včeraj v slovesni avdienci sprejel avstro-ogr-skega poslanika, ki je izročil cesarjevo lastnoročno pismo. Pozneje ga je papež povabil v zasebni kabinet in se dalj časa razgovarja'i z njim. Vsprejem je bil zelo prisrčen. Carigrad, 8. marca. Ameriški poslanik zvrača odgovornost za ujetje mis Stone na turško vlado in zahteva povrnitev odkupnine. Vlada odklanja to zahtevo. London, 8. marca. V ministerskih krogih se trdi, da je prejela vlada predloge glede pričetka mirovnih pogajanj. Poslali so jih baje burski voditelji na bojišču. Vlada se sedaj posvetuje o teh predlogih. London, 8. marca. Burski general Kruitzinger je pomiloščen, a pregnan za vedno iz Južne Afrike. Umrli ho: 6. marca. Juvencij Hudnik, sprevodnikov sin, 13 mes., Marije Terezije cesta 10, Broncbitis capillaris. V bolnišnici: 4. marca. Ivan Belcjan, krovec, 72 let, ostarelost Dunajska borza dnž 8. marca. Skupni državni dolg v notah.....101-60 Skupni drZavni dolg v srebru.....101-40 Avstrijska zlata renta 4%......120-75 Avstrijska kronska renta 4 %.....99-10 Ogerska zlata renta 4*.......12010 Ogerska kronska renta 4#......97-30 Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. . 1634-— Kreditne delnice, 160 gld..............699 50 London vista.................24012«/, NemSki drž bankovci za 100 m. nem drž.velj. 117-27'/, 20 mark............23 45 20 frankov (napoleondor)......19-08 Italijanski bankovci... -.....93 20 C kr. cekini...........1133 Žitne cene dnž 7. marca 1902. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. Piemca za pomlad..... . » maj..... , r jesen ...... Ri za pomlad...... » » maj........ Koruza za maj-junij . . . . Oves za pomlad...... . oktober...... > » maj...... „ „ oktober..... Rt za april....... , „ oktober...... Oves za april....... „ „ oktober...... Koruza za maj...... . jul'i...... (Efektiv.) Dunajski trg. PSenica banafika...... K 9-55 jutne žel.......,9-50 R« n........7-70 Ječmen „......, 720 „ ob Tisi ........6-85 Koruza ogerska, stara.......5-50 „ , nova......550 Cinkvant „ stara . . . . , — , . nova.....6-30 Oves srednji..........7-90 Fižol...........„ 7-75 K 9-21 do 9-30 n 9-31 » 9 32 n — O —* n 7-67 9 768 » 7.62 n 7.63 n 5-47 B 6 48 M 7-73 n 7-74 n 7-83 n 7-84 borsi: K 9-22 do 9-24 » 9 24 n 9-26 'n 823 • 8 24 s 7-47 n 7-49 6 84 n 6-85 766 • 7 57 n 612 n 6-14 B 6 19 ■ 5-20 a 5-33 » 634 do 1000 , 10-95 , 7-85 „ 8-60 n 7-85 n 5-65 „ 5-55 ' 6-60 , 8-10 , 10-75 Meteoroiogiino porodilo. *ižitt» sad morjem S06 i m. nedeji srečni tlak 736-1; *u, Ciu OI«-ver.iaia t.isnje i»ro-metrr. ? mm. 1'eiupc- ; "JS™ j V.t»r( I Nebo ('slaija i lL ■f " n ► 7 9 zve6. 730 9 48 sl. jzah. |del. oblač. 00 8 7. zjutr. 2. popol. 727 2 725 4 -06 12 4 sr. vzjvzh.lpol. oblač. sl. svzh. | jasno Srednja včerajSma tcraperstnru 3 9 normalv 2 2 Zahvala. 305 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor onim z dežele, in c. kr. podčastnikom domobranskega polka bodi srčna zahvala za sočutje ob smrti gospe Ane Šare roj. Jerina za mnogobrojno vdeleibo pri spremstvu k večnemu počitku, kakor tudi za mnoge darovane vence. V Ljubljani 8. marca 1902. Žalujoči ostali. Bogato svojo zalogo najnovejše izvrženih vsakovrstnih VOZ priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ponizki ceni. Stare, obrabljene vozove jemljem v račun, ter 8prejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po najnižji ceni. peter Keršlč 299 i zaloga in tvornioa vos v Šiški pri LJubljani. umetni zavod I. vrste, v pritličju meščanske hiše. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v popolni istini. Danes v soboto 8. marca: Zadnja razstava velezanimive serije: Barska vojna. Od nedelje 9. do vStevšega 15. marca razstavljeno: Slikovita Tirolska (pusferthal) Zanimivo potovanje čez Mtthlbach, Anneborg, Antholz, Niederdorf ifd. do Dolsach. Odprto vse dni, tudi ob nedeljah In praznikih, »d 9. zjutraj do 9. zvečer. 294 1—1 Vstopalo« za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h. Vatopnloe na abonement za 6 razstav veljavne: za odrasle 2 K, otroke, dijake in vojake od narednika niže 1 K. Trgovski vajenec ^-T" sprejme se ^^ v trgovini z železnino pri Karol Kavieka nasledniku Sehtieidet* & VeroVšek v LJubljani. 226 4-3 SK3T Proda se Mia ? Kamniku katera je zraven mestne farne cerkve ter v najboljšem stanu in ni najmanjšega popravila potrebna. Ima tudi korporaci]sko pravico do drv. V hiši je prodajalna. Pripravna bi bila najbolj za kakega gospoda duhovnika v pokoju. Prodi se pod najugodnejšimi pogoji. Natančneje se izve pri lastniku Ant Svetic-n v Kamniku._268 3-3 VABILO na IV. redni občni zbor „S1oy. delavskega stavb, društva, registr. zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil T nedeljo dnč 33. marca 1902 ob 5. uri popoldne v dvorani „KATOL. DOMA". Vspofed: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Sklepanje o računskem sklepu za 1901. 4. Volitev treh članov v ravnateljstvo, dveh kontrolorjev, treh pregledovalcev računov in pet članov v razsodišče. 5. Prememba pravil. 6. Nasveti in predlogi. 302 i-i Ravnateljstvo. Iz ravnateljstva izstopijo letos: Jos. Gostinčar, R. Mervič, A. Trtnik.' Izložbeno okno in dve izložbeni omari pripravni za trgovino na deželi, se ceno prodajo. Več se poizv6 pri g. Primožiču, mizarju v Gradišču pri Cenkarji. 290 2 -2 Tovarna pečif in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo b&rvanlh prstenih 111 kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. bene nizke. 36 62-9 •C Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačno. Ha prodaj je v Žerovnici na Gorenjskem blizu postaje na lepem kraji. Trdna gospodarska poslopja, lep sadni vrt (1 oral), njive (40 mernikov posejanja), travniki (10 oralov), gojzdov (25 oralov). Zelo pripravno tudi za letovišča. 222 3—3 Jožef Vovk, posestnik v Žerovnici. Priljubljeni nalžavskl 281 66 smetanov sir razpečava ravnateljstvo veleposestva v Nalžovih, pošta Srebrna gora na Češkem. Trgovskega učenca sprejme „Kmetijsko društvo na Blokah pri Faripošta Nova vas pri Rakeku. Učenec je moral dovršiti štiriraz-redno ljudsko šolo. 282 3—3 Lepa enonadstropna 284 3-3 K hlS3i 21 na zelo ugodnem kraju se takoj ceno prod& radi Bmrti z dvema postranskima poslopjema in vrtom. — Naplačilb le 8000 gld. Pobližnja pojasnila pismeno na uprav-ništvo »Slovenca« pod šifro ,M. H. M.1' St. 8821. 307 3-1 Vsled sklepa občinskega sveta z dnč 13. februarja t. 1. izvrševala se bode naprava jednega dela lesene cestne opore na Gruberjevi cesti. Ker se bode delo dne 10. t. m. pričelo, podpisani mestni magistrat b tem javno naznanja, da bode 11.» Rft«-ar ob posestvu Rozalije Mehletove in L. Šarca v dolžini 40 m od navedenega dne počenši do konca meseca marca t. 1. Kj*pr(. Mestni magistrat v Ljubljani, dn6 13. marca 1902. -pomfadam&He novosti x> faonieficiii K [♦ M ♦ 291 3-2 M Ivan Kenda it „ANDR0p0G0N (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredsfVO za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI labranl Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (2) Vaso Petričic-u. V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkocro v Ljubljani, Ranf v Kranji, in lekarna „Pri angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. ■ Zaloga šivalnih strojev JAN.J^C v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. „DQrkopp"- in „Waffenrad" koles. lH] Uljudno naznanjam, da sem prevzela od gosp. Karol Lenče-ta, posestnika in vinskega trgovca, njegovo gostilno na Laverci. Potrudila se bodem častitim gostom postreči z dobro pijačo, kakor tudi z dobrimi in cenenimi jedili. Klavir je na razpolago. Omnibus gosp. Lenče ta bode ob Veliki noči in nadalje- vsako nedeljo in praznik vozil ob '/s3- uri iz Ljubljane od postajališča električne železnice »Vojaško strelišče na Laverco. Nazaj pa po potrebi, kadar bo za poln voz pasažirjev. Za mnogobrojni obisk se toplo priporočam velespoštovanjem 292 8-2 marija Gertscher Bi gostilničarka. Jj] jamamrnan^ iti B m n mnniinmm Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. Mljol^^JUL JUto.!.**«? Št. Vid nad Ljubljano, izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8,10 gl., pušice z zvončki za pobiranje 28, 32 gld., miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjiiča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (l-i Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča Itd. — S kritevjo zvo-===== nikov prevzema ob jednem tesarska dela. 1164 12-8 Domača umetalna steklarija £vj.?ljnola v Ljubljani,"oTef te^ se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvora v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovojaško dobro. z>ia a fl o m « g o h O ft I« a* ce fl ® M a n ■r* s a T? es •rt .M > M O Št. 50/Z Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLft V Ljubljani, r polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, ievršila prav pohvalno steklarska dela v novi iupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu g mirno vestjo gaupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrencič, __________župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. 737 52-32 O » b o m. P pr o na A\estnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti V3a-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev. jgfjr* Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. 21 (ii) igOT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, areSk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba „91 E H- C U B« I., Wollzeile 10 in 13, DUna], I., Strobelgasse 2. BV Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 20 Isdajatelj: Dr. Evgss Lnmp«. Odgovorni vrednik: Im Rakoveo, Tisk .Katoliške Tiskarne v Ljubljani.