V spomin
CVETO SEDEVČIČ
Umrl je tik pred letoš-njira Dnevom mrtvih, ko so bila naša srca že Itak polna žalosti zaradi dra-gih, ki jih ni vcč in za-radi spominov na dogod-ke, ko so našl ljudje umi-rali za svobodo in novo Jugoslavijo. Lani v tem času jc še zmogel 10-dnev-no zdravljenje v Strunja-nu, Jetos pa se Je česa takega samo še ve-selU, dočakal pa ne več. Devetnajst let ga je unl-čevala neozdravljiva bole-zen in prav toliko Iet je z velikim optimizmom premagoval vse težave, ne da bi enkrat samkrat omenil, kollko časa bo še vzdržal.
Izhajal je Iz dclavske družinc in vse odlike, ki si jih zamlšljamo, kadar govorimo o delavcu, so se zrcalile v njegovem življenju. Zato je tudi na-šel pravo pot, ko se je okupator zgrnil nad našo domovlno. Kjerkoll se je zaradi  neizprosnega pote-
ka dogodkov znašel, po-vsod se je postavil po robu naclstični drhali in krivicam sploh. Leta 1941 še doma, v nekdajni Mali vasi, potem v partizanih in pred koncem vojne, kot ujetnik, v nemških tabo-riščih.
V svobodni Sloveniji je potem še dobrih deset let živel in delal na Posav-ju, kot vsi njegovi vrstni-kl. Na železnici je veljal za strokovnjaka pri elek-Ivičnil) napravah, na Po-savju pa za vestnega in družabnega družbeno-po litičncga delavca.
Za svoje aktivistično delo leta 1941, za parti-zansko delovanje in po-vojno delo je Cveto Se-devčič prejel tri državna odlikovanja, srebrno pri znanje OF slovenskega naroda, zlato priznanje 14. divlzlje in srebrno plaketo ZRVS.
Ohranili ga.bomo v Ie-pem spominu.