P. pl. Radics: Iz francoske dobe.
547
Iz francoske dobe.
Slovenski uradni spis iz leta  1810. Priobčil P.  pl.  Radics.
rhiv   mesta   Kamnika   hrani jako   zanimiv uradni spis v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku iz letaiSio.
Ta spis obseza obravnavo vojinskega sodišča francoskega v Ljubljani o nekaterih kmetih iz St. Ožbolta, s Trojan in iz Hrastnika, ki so umorili več Francozov. *) Nekatere izmed teh kmetov so potem Francozje ujeli ter jih postavili pred vojinsko sodišče v Ljubljani. To jih je obsodilo na smrt in dotični zločinci so bili postreljeni za zidom pokopališkim pri sv. Krištofu v Ljubljani. Uradni spis, ki obseza obravnavo in sodbo v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku, tiskan je na dvojni poli in razširjen je bil po deželi v 600 izvodih. Meni se je zahvaljevati zanj prijaznosti gospoda c. k. davkarja S t e s k e v Kamniku.
Dandanes pripada ta ,,Sodba"  že   najzanimivejšim  „redkim  stva rem" dežele naše;   zatorej mislim,   da  mi   bodo   bralci „Ljubljanskega Zvona" hvaležni, ako jo priobčuje brez posebnega tolmača. Saj se vsa stvar bere jasno iz spisa in ne potrebuje posebne razlage. Uradni spis — najbrž v Vodnikovem prevodu   —   slove tako:
SODBA.
Posebno zvolenih sodnikov čez tolovajstva krive.
V imenu svetliga Cesarja inu Krala.
Danas trideseti dan prosinca, v' lejtu tavžent  osemsto inu deset.
Sodniki za to sodbo so bili zvoleni po postavah francoskih, danih v' lejtu 12 inu 1806. Zbrani so bili iz med officirjev per slovenski vojski v' Lublani, inu so bili ti gospodje:
Baron Roussille, Oberst petiga peš regimenta, vud častniga legiona, Prezident.
De tal lan t kapitan, osemnajstiga lahkiga peš regimenta, vud častniga legiona, sodnik.
P e s s e y kapitan,  5  peš regimenta, sodnik.
Dejouglas, kapitan  18 lahkiga peš regimenta, sodnik.
T i s s o t, kapitan 5   peš regimenta,   vud častniga legiona, sodnik.
!) A. Dimitz vidi v tem činu ,,einen verspžiteten Ausliiufer der verungluckten Insurrection der krainisclien Bauern gegen die beginnende Fremdherrschaft (October 1809). Glej njegovo ,,Geschichte Krains", IV. p.  316.                                           Pisatelj.
Primeri tudi poslednje poglavje Jurčič-Kersnikovih  ,,Rokovnjačev".            Uredn.
35*
548
P. pl. Radics: Iz francoske dobe.
Alliez, Lieutenant  18. lahkiga peš regimenta, sodnik.
Giraud, Lieutenant 5. peš regimenta, vud častniga legiona, sodnik.
In gospod Coste kapitan 5. peš regimenta, vud častniga legiona je bil referent inu cesarski komissar. Vse te je zvolil Excellenz gospod Maršal vojvoda Dubrovski1) inu General Poglavar slovenskih dežel. 2)
Za aktuarja je Referent imenoval gospoda Gay furierja 5. peš regimenta. Po zapovdi sedmiga inu osmiga člena postave trinajstiga mesca meglovca lejta pet, ti gospodje si nič niso bili svoji ne med seboj, ne z' nobenim med obdolženimi, na nobenimu kolenu prepovedanimi, ne po kervi ne po svašini.
Ti na povelje Excellenz gospoda Maršala vojvoda Dubrov-s ki ga, General Poglavarja slovenskih dežel, vkup poklicani vojskni sodniki so se zbrali v' svoji njim odkazani sodni hiši, de bi sodbo sklenili čez obdolžene, kterih imena so:
Martin Molka, star šest in petdeset let, v' cestni službi, doma na Ovčaku per šent Osvaldu.
Andrej G ril, star petdeset let, kmet pod Berdsko gospojsko, blizo šent Osvalda.
v
Luka Škofec,  star trideset let, kmet na Trojanah.
Luka Sknez,   star tri in štirdeset let,  kmet na Trojanah.
Juri Dobovšek, star dvajset let, rojen v šent Osvaldu inu ob času vjetja ravno tam  stoječ.
Janez Zaic, Šuštar, brez doma.
Anton Dobovšek, France Jerin, Jakob Gerkman, Vrankar, Juri Kus s' perdevkom Laurič, Jaka Seberkar s' primkam Cencel, Janez Leveč, Vovčakar, Tomaž Vovjovec, Mlinar, Juri Vesulak, Juri Mozar, Anton Rozman, fajmašter šent Osvaldski, Nace Fajenc, sodnik per grajšini Gamberski, Matia, hlapec per Rezinu, Paul Zore, Šolmaster v' šent Gothardu, Zuchiati, oče, prejšni šolmaster v' šent Gothardu, Zuchiati Sin, Izlakar, Tomaž Vervar, Podmešak, Šinkovec, hlapec Dentanov v' Limovcu, Lipa, Pečak Sin, Plodnikar, Josef Vervar, star tli in petdeset let, kmet v Hrastniku, Josef Kral, star šest in šter-deset let, kmet v' Vzidju, Anton Lebar,   star devet in trideset  let, kmet
*) Duc de Raguse (Marmont). 2) Provinces Illyriennes.
P. pl. Radics: Iz francoske dobe.
549
v Hrastniku, Jakob Logar s' perdevkam Vovgar, star šterdeset let, rojen v Vovču na Krajnskim inu stanujoč v' šent Osvaldu, kader so ga vjeli, Matia Provinšek, star šedeset let, rojen v' šent Osvaldu inu doma ravno tam ob vjetju, Jernej Gradišek, star dva in štirdeset let, kmet v Hrastniku inu tam doma ob vjetju; vsi obdolženi, de so skrivno vmorili gospoda Boissaka kapitana adjutanta inu Vernazza, secretaria inu tolmača Excellenz gospoda Maršalla Vojvode Dubrov-skiga, inu druge officirje inu soldate  francoske ne snane.
Zbor in sodba se je začela, Prezident je rekel Pisavcu pernest inu na mizo pred njega položit pisani sklep 19. dneva tergavca mesca, dvanajstiga lejta inu sklep cesarski od perviga majnika 1806. inu postave od trinajstiga dneva mesca meglovca petiga lejta inu postave od 29. mesca snežnika 6. lejta; po tim je rekel Referentu, de ima brati spis prašanjov inu odgovorov, kar kol so obdolženi in priče govorile*, inu kar je proti nedolžnosti obdolženih,   al kar jih izgovarja.
Po tim branju je vkazal Prezident perpelati vjete obdolžene. So bili perpelani brez železja, ne zvezani inu s'svojimi besedniki. Prašani: kako se kličejo, pišejo, kolko so stari, kakšniga premoženja inu dela, od kod so doma, preden so bli vjeti: so odgovorili, inu nar pervi je rekel: se kličem Martin Molka sim star šest in petdeset let, v' službi per cestnimu delu, stanujem na Ovčaku per šent Osvaldu. Drugi je rekel: sim Jakob Logar ali Vovgar star štirdeset let, hlapec, rojen v' Vovču na Kranjskim, sim bil v šent Osvaldu, kader so me vjeli. Tretji je rekel: Andrej Gril, star petdeset let, kmet pod grajšino Berdsko blizo šent Osvalda, doma ravno tamkei. Ceterti: Luka Skofec star trideset let, kmet na Trojanah. Peti je djal: jes sim Luka Sknez star tri in štirdeset let, kmet na Trojanah. Sesti reče: Sim Juri Dobovšek, star dvajset let, hlapec, rojen v' šent Osvaldu inu stanujoč ravno tam, preden sim bil vjet. ') Osmi: Josef Vervar, star tri inu petdeset let, kmet v Hrastniku inu, perseženi mož te vasi. Deveti: Josef Kral, star šest in štirdeset let, kmet iz Vzidja, preden so me vjeli. Deseti: Anton Lebar, star devet in trideset let, kmet iz Hrastnika, preden so me popadli. Enajsti pak je rekel: Sim Jernej Gradišek, star dva in štirdeset let, kmet iz Hrastnika, preden so me vjeli.
Zdaj je bilo dano naznanje obdolženim, v' kom so toženi inu krivi; potle jih Prezident izprašuje, prašanja sta jim prestavlala gospod Vurzbach inu gospod Kalan, pravdna dohtarja inu tolmača; inu obdolženzi so skuz ta dva  odgovarjali.
') Sedmi zatoženec,  Matija Provinšek, je tukaj izpuščen.
55°
P. pl. Radics: Iz francoske dobe.
Priče so posebej sprašane, inu krivim so skazane njih prepričanja.
Po tim zaslišimo Referentove razločke inu sklepe; zaslišimo tudi tožene inu njih zagovarjanje, kar so imeli sami reči inu kar so njih besedni dohtarji za nje govorili, ktiri so zadnič rekli, de nimajo nič več perstavit inu de je vse rečeno, kar krivim pomagati zamore. Pre-zident praša sodnika, če hočejo še kaj razložka. Sodniki reko: nič več. Prezident vkaže zagovarjavcam inu toženim iz sodne hiše vun stopiti, tožene pelajo spet v' njih zaperco. Prezident naprosi Pisarja inu druge poslušavce, de bi vun stopili.
Sodniki sodio per zapertih durih, pričo samiga cesarskiga komisarja, inu Prezident jih   praša   tako:
So li krivi skrivniga poboja nad francoskimi soldatmi možje po imenu: Martin Molka, Jaka Lozar, Andrej. Gril, Luka Skofec, Luka Sknez, Juri Dobovšek, Matia Provinšek, Jožef Vervar, Jožef Kral, Anton Lebar inu Jernej Gradišek, vsi ti tukaj zaperti; inu Janez Zaic, Anton Dobovšek, France Jerin, Jaka Gerkman, Juri Kuss, s' perdevkam Laurič, Jaka Seberkar s' perdevkam Cen cel, Janez Leveč, Vovčakar, Tomaž Vovjovec, Mlinar, Juri Vesulak, Juri Mozar, Anton Rozmann, Nace Fajenc, Matia, Paul Zore, Zuchiati oče, Zuchiati Sin, Izlakar, Tomaž Vervar, Podmešak, Šinkovec, Lipa, Pečak Sin inu Plodnikar, ti vsi ne vjeti ?
Volji se poberajo od spodne stopne gori inu na zadne da Prezident svoj volj. Sodniki z enim glasam sklenejo, de zgor imenovane pregrehe so krivi: Martin Molka, Andrej Gril, Luka Skofec, Luka Sknez inu Juri Dobovšek tukaj zaperti; inu Janez Zaic, Anton Do-bošek, France Jerin, Jaka Gerkman, Vrankar, Juri Kus s' perdevkam Laurič, Jaka Seberkar s' perdavkam Cencel, Janez Leveč, Vovčakar, Tomaž Vovjovec, Mlinar, Juri Vesulak, Juri Mozar, Anton Rozmann, Nace Fajenc, Matia, Paul Zore, Zuchiati oče, Zuchiati Sin, Izlakar, Tomaž Vervar, Podmešak, Šinkovec, Lipa, Pečak Sin inu Plodnikar, kteri so pobegnili. Zgor imenovaniga poboja pak niso krivi: Jožef Vervar, Jožef Kral, Anton Lebar, Jernej Gradišek tukaj zaperti.
Po tim praša cesarski komissar, kaj so obsojenci zaslužili. Prezident zbere spet volje tako, kakor je zgor rečeno. Sodniki sture pravico inu z enim glasam obsodio k' smerti: Martina Molka, Andreja Grila, Luka Skofcn, Luka Skneza inu Jurja Dobovšeka tukaj vjete inu zaparte, inu Janeza Zajca, Antona Dobovšeka, Jaka Gerkmana, Vrankarja, Jurja Kusa ali Lauriča, Jaka Seberkarja ali Cencla, Janeza Levca, Vovčakarja, Tomaža Vovjovca, Mlinarja, Jurja Vesulaka, Jurja
P. pl. Radics: Iz francoske dobe.
5Si
Mozerja, Antona Rozmana, Naceja Fridrika Fajenca, Matia, Pavla Zo-reta, Zuchiata očeta, Zuchiata njega Sina, Izlakarja, Tomaža Vervarja, Podmešaka, Šinkovca, Lipa, Pečaka ta mladiga inu Plodnikarja, ktirih ni tukaj. Ta sodba je po členih i., 2., 4. inu 6. postave od 29. Snežnika mesca, lejta šest, ki tako  govorč:
Pervi člen: »Rop sturjen z' očito silo, inu po tolovajsko na cestah inu ludskih potih, tudi storjen v hišah z' notri lomljenjam al s' hojo po lojtri bo po oznanenju te postave  pokorjen s' smrtjo.«
Drugi člen: »Kdor bo prepričan, de je na cestah inu potih po-padel al deželniga voznika naj bo na suhim al na vodi, al poštniga kurirja al njegov ronc x), al kurierja, ki nosi kralovne al ministrove al gospojskine al generalske pisma, al druge popotnike; ta bo k' smerti obsojen, ako se po njegovimu djanju skaže, de se je koga lotil s' to mislio, de bi ga umoril, al okradel, al njemu pisma, papirje al poslane pisanja vzel, desilih bi ga ne vmoril,   ali ne okradel.«
Ceterti člen: »Kar je v' prejšnih členih rečeno, to sodio navadni sodniki. Al če zgor imenovane pregrehe nih več ko dva v družbi store, takrat bodo hudodelci, njih deležniki inu napihavci sojeni pred vojsknimi sodniki inu bodo od tih   obsojeni.«
Sesti člen: »Sa deležne, pomagavce inu napihavce so šteti samo tisti, ktiri so toženi inu prepričani, de so k' taki hudobni družbi ber-njali, al jih vodili, al njim dajali naj bo dnarje al orožje, al orodje inu basanje za puše s' to mislio, de bi njih perpravili, njim pomagali al njih djanju potuho dali, al de so s' vedesam inu s' tako mislio pod streho vzeli al skrili hudodelnike al njih tatvino.«
Zgor imenovani sodniki jih dalje obsodio, de morejo plačati strošik za vso to pravdo; inu samiga Rozmana, fajmaštra v' šent Osvaldu obsodio, de sapade vse svoje premoženje, karkol se ga znajde.
Vkažejo izpustiti Jaka Logarja, Matia Provinšeka, Jožefa Vervarja, Jožefa Krala, Antona Lebarja inu Jerneja Gradišeka taki pričeoče.
Vkažejo tudi to sodbo dati natisnit po francosko, nemško inu slovensko; jo očito nabiti inu šest sto natisov med ludi razdeliti.
Naroče kapitanu Referentu to sodbo kmalo zelo brati obsojenim, inu jo po vsih besedah dopolniti.
Tudi naroče, de ta sodba naj bo poslana Excellenz gospodu voj-sknimu ministru inu Excellenz Gospodu Maršalu Dubrovskimu, kar je narpred mogoče. Pošle naj jo Prezident, kakor vse to zapove postava v' 39. členu  13. mesca meglovca petiga lejta.
') Felleisen („Ranzen").
552
Jos. Kostanjevec: Na Silvestrov večer.
Skleneno inu sojeno brez narazen iti iz zbora, v' Lublani dan, mesec inu lejto, kakor zgori;
Inu sodniki so podpisali pervi spis te sodbe, kakor sta se tudi podpisala Referent inu Pisavic.
Podpisani: (Alliez, Lieutenant; Giraud, Lieutenant; Tissot, kapitan; Dejouglas, kapitan; P e s s e y, kapitan; D e t a 11 a n, kapitan. sodniki. — Baron R o u s s i 11 e, Oberst inu prezident; C o s t e, kapitan inu Referent, inu Gay, fourier, Pisavic).
Na tvojem srci ...
fi
a tvojem srci jaz rad bi umrl, Izdihnil rad diišo bi svojo; Umirajoč še v oko bi ti zrl In zadnjikrat   gledal  krasoto  bi tvojo! Nem božal bi ličice tvoje cvetoče S trepečo roko;
Na ustna koralna poljube bi vroče Pritiskal v slovo  . . .
Na tvoje prsi bi glavo   dejal;
Brez smrtne bridkosti,
V razkošji,  v brezmejni radosti
Sladko bi zaspal,
Zaspal bi  mirno  . . .
Ko v sanjali bi grob se odprl  . . .
Krog mene bi tiho bilo . . .
Na tvojem  srci jaz rad bi umrl!
Radinski.
Na Silvestrov večer.
Spisal Jos. Kostanjevec.
a Silvestrov večer smo sedeli v krčmi in čakali   novega  leta. Mnogo nas je bilo in vino, poštena vipavska kapljica, raz-vozljala nam je polagoma jezike. Zunaj je med. tulečo burjo naletaval  novi sneg in veje drevesne so tolkle na šipe, kakor pozen potnik, želeč prenočišča.
Tam spodaj na konci mize je sedel priletni sodni pristav gospod Rode. Vjedno mer je vrtil kupico med belimi svojimi prsti in temno je zrl po nas, ki smo uganjali razne burke in se smijali iz neizkušenih mladih srdec. On sam je molčal in ni se vtikal v naše pogovore.
Ko mu pa nekdo iz družbe napije, napije na veselo življenje v novem letu, odkašlja se in otlo mu zazvene besede iz ust:
»Kaj pa je življenje? Čemu mi na to napijate? Življenje je neumnost, ali pa neumnost je življenje. Kakor hočete! Kdor je neumen, ali čimbolj je kdo neumen, tem večjo srečo ima.    A srca  tudi