DoioCilcv ceii lelniiiicmu wloshemo m-oiiu. Javna tajnost je, da določajo cene vsakoletnemu vinsikemu moštu veletrgovei z vinom, restavraterji in gostilničarji, ne pa, ikakor bi bilo pričakovati, vinogradniki-producenti sami. Io dej&tvo povzroča, da so vsakoletne cene vkiskega mošta naravnost sramotne. Veletrgovci z vinom, restavraterji in gostilničarji, vsaj po veliki večini, nimajo niti najmanjšega pojma, koliko da stane producenta vina obdelovanje vinogradov. V raznih vinorodnih pokrajinah naše države je obdeloijjtnje vinogradov različno. Tako glede stroTkov fe gled. trpljenja pri delu. V Dalmaciji, v Banatu In Š6 p<J drug0^ je obdelovanje vinogradov radi kliihatičnih in terenskih razmer enostavnejše in torej ceneje, kaJkor je v Sloveniji. Vina, pridelana v raznih pokrajmah, so pa .udi 4caj različne kakovosti. Vina, pridelana v Dalmaciji, v Banatu, v Južni Srbiji itd. se nikakor ne dajo istovetiti z vini, iki se pridelajo v svetovno znanih ijutomersko-ormoških vingradih in v Slovenskih goricah; ne dajo se primerjati z vini, iki se jih pridela v Halozah, na Bizeljskem, ali pa tudi na Dolenjsikem. Ne gre torej, da bi se cene letošnjemu vinskemu moštu, pridelanem v Sloveniji, določile na podlagi cen, ki so jih določili veletrgovci z vinom v Dalmaciji in v Banatu in ki so po večini sami židovi — velekapitalisti Nemci, Madžari in Italijani. Razni veletrgovci z vinom v Sloveniji trobijo sedaj pred trgatvijo po svojih agentih in mešetarjih v svet, da letošnjega vinsik&ga mošta nc bodo dražje plačevali ikoi po 2 do 3 Din za liter. To baje radi tega, ker dobijo po isti ceni in še ceneje vinski mošt iz Banata. Dobro, naj pa ti veletrgovci z vinom naročijo vinski mošt in vino iz Banata in naj ne delajo nereelne trgovine, iki se, kakor je ugotovljeno, godi na način, da se kupi ceneje blago iz Banata ter se reže z vini bolje ikakovosti in spravIja v promet kot Ljutomerčan, Haložan in Bizeljčan itd. To ni dovoljeno po zakonu o vinu z dne 9. 12. 1929. Vsaj v taki meri in v takem obsegu ne, kakor se to vrši, Tozadevna točka v zakonu o vinu se glasi: »Prepovedano je mešanico raznih vin označiti po predelu ali vrsti grozdja, ako v mešanici ni najmaiij 50^_ vina iz tistega kraja, ali od tiste vrste grozdja, po ke.teri se ta mešanica imemije.« Ugotovljeno Je, da »c v Slovenijo nvaža na vagone vina iz Banata, ki gre v promet pod drugimi imeni. En primer, kako da se vrši rezanje vin v nekaterih veletrgovmajn z vini: Kupi se tri vagone cenenega vina iz Banata in en vagon iz bivše Štajerske, recimo Ljutomerčana. Rezultat tega je: štiri vagone Ljutomerčana! Na te in slične načine nastane z banaškim vinom ikrivična konkurenca kvalitetnim vinom v Sloveniji. V splošnem se imenuje tako ravnanje goljufija. Pošteni restavraterji in gostilničarji v Sloveniji b-odo storili prav, da naročijo potrebne množine vin, ki jih rabijo, le pri domačih vinarskih zadrugah, (ki so po svojih pravilih primorane kupovati ie pridelke svojih članov vinogradnikov, ali pa naravnost pri producentih, če boJLo hoteli zadovoljiti svoje goste z pristnimi domačimi vini.. Letos ne bo prirastlo v Sloveniji ve- liiko vina, bo pa to, kar bo, osobito v, krajih, kjer ni bilo toče in kjer niso bili naiivi meseca avgusta preveliki, izborne kaikovosti, da, prMelalo s« bo vino iste kakokovsti, ikakor se je pridelalo leta 1834, to je točno pred 100 leti, če se bo le količkaj počakalo s trgatvijo. Vinogradni!ki-ik.metje naj ne ponujajo ietošnjega vinskega mošta za slepo ceno, ampak naj lahtevajo za vinski mošt najmanj za liter sledeče: od 16 do 17( stopinj sladkorja Din 3.50 do 4, od 17 do 19 stopinj Din 4.50 d-o 5, od 19 do 20 stopinj Din 5.50 do 6. Za sortirani vinsiki mošt in ze. vinsM mošt z nad 20 stopinj sladkorja pa se naj zahteva najmanj 6 Din. Te cene nikakor niso pretirane, ker krije z njimi producent komaj svojo obdelovalne stix»ške. O kakem čistem dobičku tudi pri teh cenah ni niti govora. Nikakor ne gre, da bi zaslužila le veletrgovina z vinom, nič p?, vinogradni;k, ki ima delo in brigo skozi vso leto. Dolžnost merodajne državne oblasti jb, \la promet z vinom natančno kontrofira'g_edŁ fcaibv-O^ti vin. Tako izvedena natančna ikontrola bo v.iiko p.rij, pomogla, da se huda gospodarska kriza v vinorodnih krajih Slovenije vsaj nekoliko ublaži. Vinogradnik-producent v Sloveniji naj daje svoj pridelek' po isti ceni, ikakor vinogradnik v Banatu, ki ima več kot trikrat manj dela in več kot trikrat manjše stroške pri obdelovanju vinogradov ter pridela vino mnogo manj vredne kakovosti? Ta3«3 to ne sme biti! Vnebovpijoča krivica se godi ii_ se bo godila vinogradnikom v Sloveniji, če se pomisli, da se vino v gostilnah in restavracijah toči po 14 do 18 Din in še dražje, kupoval pa bi se naj vinski mošt po 2 do 3 Din! To je krivjca, ki mora živo zadeti ikmeta-vinogradnika v Sloveniji. Vsled tega se merodajnim državnim oblastem, :ki tako lepo in zelo. strogo zaukazujejo termin trgatve, priporoča, da bi tudi glede cen vinskega mošta zavzele primerno stališče v prid vinogradnika, da ne bo ta izročen y milost in nemilost raznim trgovcem in špekulantom z vinom, njih agentom in mešetarjem. To bi bila najboljša zaščita kmeta-vinogradnika . . .