Poštnina plačana * gotovini.	Izhaja VSak Četrtek.	Posa Mevllka stane 1 dm.
Št. 14._V Ljubljani, dne 3. aprila 1924. • . Leto K.
gadikalj^;
G§L A S N!K
OQC,AN NADO DNE RADIKALNE JTEANEE.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wo!fova u!. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7.
Naše ljudstvo ni politično zrelo ter ni politično orijentirano. V tem stanju se ne nahajajo samo širši sloji našega naroda, temveč tudi vsa naša inteligenca.
To smo videli zelo jasno v prvih dneh našega splošno narodnega osvobojcnja in to vidimo, na žalost, tudi danes v precejšnji meri.
Vse naše takozvane stranke niso pravilno razumele svoje naloge — da politično vzgojijo narod. Nasprotno pa so povzročile med ljudsvom pravo zmešnjavo in politično desori-jentacijo.
Narod, ki je pričakoval od narodne svobode razne dobrine, ni samo razočaran, temveč živo čuti neprijetna bremena, ki ovirajo vsak napredek. To se čuti zlasti na gospodarskemu polju.
Politične stranke, zlasti naše takozvane »prečanske«, so dobili večinoma v roke nespodobni ljudje, tako, da so te stranke »delale« in vodile borbo za vse, samo ne za izboljšanje stanja širokih ljudskih slojev, onih slojev, ki so v minulih vojnah največ trpeli in ki tudi sedaj največ trpijo.
Ako pogledamo naše slovenske razmere, vidimo, da niti ena slovenska stranka ni pravilno razumela svoje naloge, da ni niti ena resno in stvarno pogledala v oči novi situaciji, ki je nastala po našem osvobojenju in ujedinjenju, in da vslcd tega niti ena stranka ni umela delati za življenskc interese slovenskega naroda, za one interese, ki bi narodu jasno pokazali, da mora od svobode pričakovati boljše čase.
In kaj vidi vsak dan ljudstvo v Sloveniji?
Vidi, da se nihče ne interesira resno zanj, da ga njegovi »voditelji« hujskajo in da ga dizijo daleč od vseh javnih poslov in državne uprave.
Široki sloji v Sloveniji so sc večinoma organizirali v Slovenski ljudski stranki. Ta stranka skrbi v prvi vrsti ja interese klera ter ni prava »ljudska« stranka, kakor se imenuje.
Ljudstvo je dalo na zadnjih volitvah 21 Mandatov SLS. Minulo je celo leto in ljudstvo niora drago plačati te svoje mandatorje. Naj nam povejo, kaj so do sedaj storili za Ijud-Kakšne uspehe je dosegla njihova po-' a? Ali je kaj upanja, da bo njihova nespa-
metna politika vsaj v doglednem času prinesla kakšen viden uspeh za ljudstvo?
Politika SLS in pisanje njenega časopisja je posvečeno sistematičnemu širjenju medsebojnega sovraštva in nezaupanja napram enokrvnim bratom — izpodkopavanju temeljev naše države. To je vse, kar dela SLS. Drugega nam absolutno ne more pokazati.
Toda kaj pravi na to ljudstvo? Ono ne more čakati, ker ga težijo mnoga zla in nevolje Ljudstvo sc mora prebuditi iz mrtvila. K temu ga morajo prisiliti mnoga zla in ljudstvo bo reklo glasno in odprto: zadosti je!
Ljudstvo noče več slišati o raznih obljubah in nekakih avtonomijah, ono si hoče izboljšati svoje stanje in hoče videti dobrine svobode. Angleški narod nima ustave in vendar živi. Ustava ni vse. Zato je nespametno, izgubljati čas za ustavno borbo, še bolj nespametno pa je uvajati v to borbo široke ljudske sloje. Ljudstvo nima od te borbe ničesar, prav ničesar. Ljudstvo hoče dela, resnega dela. Z delom se bo godilo našemu ljudstvu dobro in če bi bila naša ustava najslabša, brez dela pa se bo godilo našemu ljudstvu slabo in če bi imeli tudi najboljšo ustavo. Torej je res nespametno, da trosi SLS vse svoje moči s tem vprašanjem.
Večji del slovenske inteligence in tudi precejšnje število slovenskega naroda se je organiziralo v demokratski stranki. Tej stranki j's od početka njenega postanka manjkalo pravega vodstva.
Radi mnogih pogreškov in čudnih metod vodstva JDS je narod po vrsti zapuščal njene vrste, inteligenca pa se je počasi povlekla. Mnogo razočaranih je izstopilo iz vsake politične borbe.
Demokratska stranka na vladi in v opoziciji sc je tako zamerila narodu, da je na zadnjih volitvah izgubila vse mandate. JDS razpolaga sedaj samo z ljubljanskim mandatom, ki najbolje karakterizira to stranko.
Treba je, da se spomnimo na kratko slučaja z ljubljanskim mandatom, pa nam bo jasno, da delovanje JDS samo desorijentira našo javnost in da mnogo ljudi odbija od političnega dela.
Kakor je znano, JDS ni mogla v Ljubljani sama izvojevati svojega mandata. V to ji je bila potrebna pomoč Narodne napredne stranke V to svri’*' ie «>rlšlo do nismenega
sporazuma med tema dvema strankama. Po tem sporazumu bi moral kandidat JDS prof. Reisncr vršiti svoj mandat v skupščini najdalje do 1. januarja 1924. Po tem roku bi I ga moral zamenjati kandidat NNS dr. Vladimir Ravnihar.
Na podlagi tega sporazuma sta šli obe stranki v volilni boj in sta zmagali. Prof. Reisner je prevzel svoj mandat, toda ko je prišel čas, da preda svoj mandat dr. Ravniharju, ni hotel tega na noben način storiti. To njegovo postopanje je odobrilo vodstvo JDS v Ljubljani in Beogradu.
Glavni razlog, da je JDS odrekel dr. Ravniharju mandat je bil v stvari ta, ker sc je bala, da bi dr. Ravnihar s svojim mandatom pomagal radikalni vladi g. Pašiča!
Nista minula niti dva meseca od tega, in prof. Reisncr sam pomaga s svojim mandatom vladi g. Pašiča, torej dela isto, česar sc je preje bal, da ne bi storil dr. Ravnihar!
Poglejte časopisje JDS od začetka tega leta pa do danes (smo komaj v začetku aprila) in gotovo se vam bo v glavi zmešalo in ne boste ničesar razumeli. Ali je JDS grešila preje, ali greši sedaj?
Mislimo, da je grešila preje in da sedaj počasi uvideva svoje grehe. Ako bo JDS vse svoje grehe popravila tako. kakor je treba, tega mi naprej ne moremo vedeti. To bomo videli.
V vsakem slučaju pa je jasno, da tako neresno vodstvo politike in politične borbe povzroča mnogo zmešnjavo med širokimi ljudskimi sloji, da se troši brez potrebe mnogo energije in se ubija v narodu vera v boljšo bodočnost.
Drugih manjših strank sc nočem niti dotakniti.
Tako stanje pa ni samo v Sloveniji. Tako je tudi na Hrvatskem, kjer vodi narod v glavnem Radičeva HRSS. Take razmere so tudi v Bosni, kjer sc ljudstvo organizira na verski podlagi. Take so razmere v vseh krajih naše države.
Ldina svetla točka v splošni desorijenta-ciji je Narodna radikalna stranka, ki ima tudi kako svojo slabost, ki pa edina ve, kaj hoče, ki edina dela in zna delati.
NRS mora v tej splošni zmešnjavi med maso politično nezrelega in neorijentiranega naroda iskati potov in načinov, kako naj drži vse to skupaj, kako naj vodi naprej državno krmilo, ne da bi dopustila, da se zruši ono, kar se je doseglo s tako mnogimi dragocenimi žrtvami.
Nalviili zakon.
Ljubo D. Jurkovič.
NRS Je v zadnjili letih naše zgodovine rešila državo pred mnogimi notranjimi in zunanjimi krizami. S svojim žilavim delom jo dovolj dokazala tudi danes, da je njena politika edina, ki more privesti narod v boljšo bodočnost uvidevajo tudi vse njeni nasprotniki. Zato vidimo, kako mnogi, ki so nanjo metali kamenje, v času, ko prevlada pri njih pamet, takoj spremenijo svoje mišljenje ter pišejo in priznavajo, da brez NRS ne more biti prave državne politike!
To dela danes JDS, SKS, NNS, NSS, jutri pa bosta to delali tudi SLS in HRSS. Mi smo o tem prepričani in zato gremo z zaupanjem med narod, med široke sloje, in ga pozivamo, naj stopi v naše vrste ' — v vrste močne in velike NRS.
Politika vseh strank v Sloveniji je dokazala, da nobena o'1 ‘edanjih ne zasluži ljudskega zaupanja.
Treba je, da se pošteni in iskreni patrioti, ki se do sedaj niso zanimali za politiko, vzbudijo iz mrtvila in stopijo v borbo.
Napačno je mišljenje, da je politika posel slabih ljudi. Politika je posel samo poštenih in nesebičnih ljudi, ki so edino sposobni, da v renici skrbijo za blagor naroda.
Taki ljudje morajo odstraniti razne demagoge, ki živijo na račun splošne politične desorijentacije in ki naravno, delajo na tem, da bi se to stanje nikdar ne spremenilo — da morejo ribariti v kalnem. Tega stanja mora biti konec!
Politika je sveta stvar in mora biti v rokah sposobnih ljudi, v rokah poštenjakov, v rokah ljudi, katerim je blagor naroda, države in družbe najvišji zakon!
Narodna skupština.
Sprejetje državnega proračuna. — Odhod opozicije.
V soboto 29. marca dopoldne ob 9. uri je otvorll predsednik skupščine Ljuba Jovanovič prvo rodno sejo po rešitvi vladne krize. Na dnevnem redu jo bilo nadaljevanje proračunske razprave.
Pred otvoritvijo skupščine je zasedel opo-zicijonalnl blok vse sedeže na levici. Klerikalci, ki so bili doslej na desnici, so šli tudi na levico. Nemci in džemijetski poslanci so zavzeli prejšnje klerikalne sedeže, dočim so radikalni poslanci ostali v centru.
Skupščinski tajnik je prebral najpreje kraljev ukaz o ostavki homogene radikalne vlade in nato kraljev ukaz o imenovanju nove Pašičeve vlade. Ko sta bila kraljevska ukaza prebrana, so stopili v dvorano vsi v Beogradu prisotni radičevski poslanci. Zavzeli so sedeže na skrajni levici. Opozicijonalci so jim navdušeno ploskali, pri čemur je prišlo do dolgega prerekanja, ter je moral predsednik skupščine prekiniti sejo.
Po otvoritvi seje se je priglasil k besedi zeanljoradnik Voja Lazič, ki je izjavil, da je predsednik skupščine samovoljno določil dnevni red seje ter je predlagal verifikacijo radičevskih mandatov. Predsednik Jovanovič Je ugotovil, da je bil dnevni rod pravilno določen na zadnji skupščinski seji. Takoj po tej ! ugotovitvi .je pričela opozicija s tehnično ob-jstrukcijo. Opozicijonalci, zlasti zemljoradniki so pričeli strašno vpiti. Nastala je splošna zmešnjava ter je morala biti seja zopet prekinjena.
Nadaljevanje seje se jo pričelo z viharno obstrukcijo opozicijonalcev, ki so hoteli tolmačiti predpise v skupščinskem poslovniku po svoje ter so dejali, da imajo pravico glasovanja tudi oni poslanci, ki še niso prisegli in katerih mandati še niso verificiram. Skupščinski predsednik je odločno branil pravilno stališče, da ti poslanci po poslovniku nimajo glasovalno pravice. Podpredsednik skupščine Bakič je odredil poimensko glasovanje o predlogu, ki je vseboval 1. odstavek, da je tolmačenje poslovnika s strani skupščinskega predsednika pravilno in da je predsednik postopal v smislu poslovnika pri določitvi dnevnega reda, in 2. odstavek: stališče Voje Laziča, da se ima šele določiti dnevni red in o ujem glasovati. Glasovanje je trajalo skoraj eno uro. Izid glasovanja jc bil sledeči: oddanih je bilo celokupno 239 glasov. Za prvi odstavek predloga je bilo oddanih 727 glasov, za drugi odstavek pa 112 glasov. Za prvi odstavek so glasovali vsi (radikali, vsi samostojni demokratje, 3 de-jmokratski disidenti ni 4 džcmijetovci. Proti glasovali kompaktno demokrati, klerikalci, sllmanl, 15 radlčevcev In Nemci. Proti je
glasoval tuđi socijalist Divac. Oni radičevci, ki še niso prisegli, niso glasovali Radikali so pozdravili izid glasovanja z navdušenim ploskanjem.
Pri ponovni razpravi o tolmačenju poslovnika glede glasovanja poslancev, ki še niso prisegli, je skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič opozarjal predvsem na čl. L poslovnika, ki jasno govori o dolžnostih naslovnika, ki jasno govori o dolžnostih narodnega poslanca. Vsi narodni poslanci imajo dolžnost, biti na svojem mestu od dneva, ko prične delovanje narodne skupščine in ostati na svojem mestu, dokler se narodna skupščina ne zaključi, odgodi ali razpusti. Opozarjal je skrajno levico, da ni izvršila svoje prve imperativne dolžnosti in sedaj nikakor ne more zahtevati v skupščini posebnega položaja, dalje je predsednik navajal čl. 9. poslovnika, po katerem poslanec, ki ni prisegel, ne more vršiti svojih poslanskih dolžnosti. Zavrnil jc tudi vsa druga očitanja opozicije, češ da izvaja v skupščini nasilje ter jc izjavil, da se drži točno predpisov poslovnika, ki so jasni.
Debata o poslovniku je trajala skoraj dve uri, nakar se je nadaljevala tu zadnji seji prekinjena debata o proračunu ministrstva za šume in rude, ki je bi! v podrobnostih sprejet.
Skupščina je nato pričela podrobno razpravo o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo. Med poslanci, ki so bili proti temu proračunu, jc bil tudi slovenski samostojni kmetski poslanec Iva Pucelj.
Radičevci iti še nekateri drugi poslanci so takoj ob pričetku proračunske debate demonstrativno zapustili skupščino.
Ker je bilo treba sprejeti proračun v določenem roku, t. j. do L aprila, se jc ta seja nadaljevala brez prestanka do konca, kar je opozicija sicer hotela preprečiti z raznimi neparlamentarnimi načini, toda bila je poražena vsled vladne odločnosti in vztrajnosti. Poslanci so ostali oba dneva m noči kar v skupščini. Obstrukcija proti državnemu proračunu je trajala neprenehoma od sobote do pondeljka zjutraj. Opozicijonalci so utemeljevali svojo početje z zavlačevanjem verifikacije radičevskih mandatov ter so so postavili na napačno stališče, da tvorijo večino v narodni skupščini, o čemur pa ne more biti niti govora, ker po jasnem besedilu skupščinskega poslovnika oni poslanci, ki še niso prisegli nimajo pravice glasovanja itd. Tudi kar se tiče verifikacije radičevskih mandatov, so opozicijonalci v temeljiti zmoti, ker vlada nikakor ni proti verifikaciji — kar so pokazali in ponovno dokazali narodni radikalci — pač pa je vztrajala na svojem pravilnem stališču, da jc treba najpreje in predvsem imeti proračun pod streho, ker bi sicer nastopilo v državi cx
Ick stanje, kar bi morali čutiti vsi deli naroda. To je prvotna Pašičeva vlada ponovno povdarila.
Proračunska razprava se je torej vršila neprekinjeno do nedelje zjutraj. Prišlo je do mnogih incidentov. Tako je n. pr. demokrat Agatonovič izjavil, da je ustava raztrgana in da je vidovdanska ustava le še na papirju! Tudi muslimanski vodja dr. Spaho je večkrat nastopil proti ustavnemu položaju in negiral ustavo. Na razne napade s strani ogorčene opozicije, ki je že videla svoj poraz, je odgovoril ob priliki razprave o proračunu-ministrstva za izenačenje zakonov minister Marko Trifkovič, ki je ugotovil velike nerodnosti pred sprejetjem ustave, ko so posamezni pokrajinski poverjeniki odgovarjali na naredbe državne vlade, da nočejo izvrševati teh naredb, ker se smatrajo kot naslednike avstro - ogrskih ministrov! Takih slučajev jo bilo mnogo. Bili so tudi slučaji, ko so pokrajinske vlade zabranile uvoz v Srbijo, češ da je Srbija tuja država! Bili so tudi sodniki, ki niso hoteli razpravljati o žalitvah in klevetali proti Nj. Vel. kralju! Pokrajinske vlade so dopisovale z vladami tujih dtžav brez vednosti in posredovanja zunanjega ministrstva! Danes po sprejetju ustave je seveda drugače. Minister je nadalje opozoril na Karlov vpad na Madžarsko. Za to pustolovščino je bilo vse pripravljeno in tudi pri nas so bili vdeleženci, kj so vedeli, da je ta vpad resno organiziran. Dr. Korošec je pripomnil: To je bila Francija! Minister je dr. Korošca primerno zavrnil in mu očitat, da kot načelnik stranke vpleta v to zadevo našo prijateljsko zaveznico. Habsburški agenti so bili tudi v Sloveniji im na Hrvatskem. Minister je opozoril dr. Korošca na takratno protidržavno razpoloženje v klerikalni Sloveniji, proti čemur pa je dr. Korošec je vprašal: Kdo je ta narod? Mini-je bila takrat v težkem položaju tor je morala odrediti mobilizacijo, ki je popolnoma uspela. Videli smo, da brani ves narod državo. Dr. Korošec je vprašal2 Kdo je ta narod? Minister mu je je odgovoril: Narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Minister jo nato povedal, da je pustil poverjenik Karla Habsburškega tiskati svojo spise v neki naši tiskarni, prott čemur je protestiral poslanec dr. Kulovec, toda minister ga je podučil z besedami: Prosim g. Kulovca, naj mi veruje, da so bili tudi v naši državi udeleženci te pustolovščine.
V nedeljo popoldne je bila opozicija že slino utrujena ter je pričela popuščati. Po av-dijenci Ljube Davidoviča pri Nj. Vel. kralju, ki se je vršila zvečer, so se posvetovali načelniki opozicijonalnih skupin, kjer so sklenili, da bodo zapustili narodno skupščino. Med razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo je prišel v dvorano Ljuba Davi-dovič, ki je v imenu načelnikov opozicijonalnih skupin in v imenu radičevcev izjavil, da opozicija v znak protesta zapušča parlament. Opozicljonalni poslanci in radičevci so nato demonstrativno odšli iz dvorane. Skupščina jc nadaljevala mirno debato o proračunu ministrstva za agrarno reformo, ki je bil spejet kot zadnji.
Po odhodu opozicije je prišel živahno pozdravljen v skupščinsko dvorano ministrski predsednik Pašič, ki je podal v imenu vlade velevažno izjavo, ki jo priobčujemo na drugem mestu.
Po izjavi g. 1’ašiča so bile izvršene zadnje formalnosti. Tako je bil sprejet ves državni proračun in končno finančni zakon, v katerega je bil z odobrenjem ministra sprejet dostavek o odpravi kuluka. Železniški minister je dobil pooblastilo za prevedbo uslužbencev bivše južne železnice tako glede prčjernkov, kakor glede predujmov. Bila jc sprejeta tudi pooblastilna določba glede invalidskega zako-
na ter sme vlada uredbenim potom zvišati invalidske podpore, ako bi opozicija onemogočila sprejem invalidskega zakona. Eksistenčni minimum se je zvišal na 5000 Din. Sprejeta je bila tudi določba glede redukcije 30 odstotnega povišanja doklad na hiš-nonajomninski davek. Ta doklada se bo pobirala odslej le od državnega davka in ne več tudi od bivših deželnih davkov. Sprejeta je bila tudi določba, da more pravosodno ministrstvo uredbenim potom povišati mejo vrednosti spornega predmeta, merodajne za sodnijsko kompetenco. Velik del pravd se bo na ta način izločil iz kompetence okrožnih sodišč ter bo odkazan okrajnim sodiščem, kar bo pospešilo sodno postopanje. Sprejeta so bila tudi še nekatera druga pooblastila. Bosansko - hercegovinskim ustašem je zopet dovoljena rodna državna podpora. y finančni zakon je bila sprejeta tudi določba o kovanju zlatega denarja in sicer bo zlatnikov po 2, 1, in pol Din pa za 150 milijonov, nikov- po 2, 1, in pol Din pa za 150 milijonov. Za kovanje zlatnikov se bo porabilo zlato bivše kraljevine Srbije in pa zlat, ki smo ga dobili iz Avstrije in Madžarske.
Državni proračun je bil sprejel s 124 glasovi proti 3. Zanj so glasovali radikali, samostojni demokrati in 4 džemijctovci, proti pa trije Nemci.
Podpredsednik skupščine Dragovič je ob četrt na eno uro zjutraj po skoraj 40 urni debati zaključil sejo ter naprosil verifikacijski
odbor, naj predloži skupščini poročilo o verifikaciji radičevskih mandatov.
Kratka odgoditev skupščine.
Prihodnja seja se je vršila v pondeljek popoldne. Prisotni so bili le radikali, samostojni demokrati, dva Nemca in socijalist Di-vac. Skupščina je razpravljala najprej o ratifikaciji konvencije, sklenjene med našo kraljevino in avstrijsko republiko o likvidaciji poslopij bivših avstro-ogrskih poslaništev v Srbiji in Crnigori. Po kratkem govoru zunanjega ministra je bUa konvencija sprejeta v načelu s 125 glasovi. Proti je glasoval samo en Nemec. Konvencija je bila sprejeta tudi v podrobnostih s 126 glasovi proti 1.
Nato se je razpravljalo o konvenciji z Bolgarsko o medsebojnem izročanju krivcev ter brezplačni pravni in zdravniški pomoči ter dveh protokolov, podpisanih v Sofiji lani. Po kratkih izjavah zunanjega ministra dr. Ninčiča, ki je utemeljeval potrebo ratifikacije te konvencije, se je priglasil socijalist Divac, ki je izjavil, da bo glasoval proti: Konvencija je bila končno sprejeta s 124 glasovi.
Tretja točka dnevnega reda: trgovinska pogodba z Japonsko je bila sprejeta s 122 glasovi. Sprejeta je bila tudi splošna mednarodna poštna konvencija in sicer s 119 glasovi proti 1. S tem je bil izčrpan dnevni red te seje. Podpredsednik narodne skupščine Dra-govič je predlagal zaključek seje. Prihodnja seja se vrši, ko izvrši verifikacijski odbor svoje poročilo,
Iz notranje politike.
: Koalicijska vlada. NI. Vel. kralj je 27. marca zvečer podpisal ukaz o imenovanju nove PaSićev*: vlade, ki je sestavljena tako-lc: predsednik Nikola P. P a š i č; zunanje ministrstvo dr. Momčilo NI n -člč; notranje ministrstvo dr. Milan Srsklčj promet dr. Svetislav Popovič (samostoj. dem.); pravosodje dr. Prvislav Grisogono (sarnostol dem.); trgovina in industrija dr. Hinko Križman (samostoj. dem.); prosveta Svetozar Prl-bičevič (samostoj. dem.); poljedelstvo Krsta Miletič; šume in rude dr. Milan Kojič; vere dr. Vojislav Janič; vojna in mornarica general Pešič; finance dr. Milan S to j a d i no v i č; narodno zdravstvo dr. Slavko Miletič; socijana politika Nikola Uzunovič; Javna dela Miša Trifunovič; agrarna reforma dr. Nikola Novakovič; pošte In brzojav Velja Vuklče-v i č in izenačenje zakonov Marko T r i f k o v i č. Od 18 ministrov jih ]e 14 radikalov in 4 samostojni demokrati (Pribičevičeva skupina).
: Verifikacijski odbor je do sedaj verificiral 61 mandatov Radičeve stranke.
: Konec demokratske stranke. Mi smo ponovno in ob vsaki priliki ugotovili, da mora priti v takozvani demokratski stranki preje ali pozneje do javnega in definitivnega razkola. To je moral vedeti vsak, kdor je poznal zgodovino nastanka te stranke. Ta razkol se je sedaj izvršil. Povzročil pa ga je Svetozar Pribičevič, ki je v usodnem trenutku s svojimi pristaši zapustil demokratski parlamentarni klub, kjer je bilo središče Radičevega opozicijonalnega boka, ter se izjavil za politiko brezpogojnega državnega in narodnega edinstva, kakršno so vršili do seda} radikali na podlagi vidovdanske ustave. Pribičevič je s svojimi tovariši ustanovil svojo samostojno demokratsko stranko, v katero pa bodo pristopili še drugi takozvani Davidovičevi demokrati, kakor je to razvidno iz izjave poslanca Koste Timotijc-viča, ki je začasno še ostal v Davidovičevcin klubu iz strankarske discipline, obenem pa je ostro obsodil opozicijonalnl blok. Predsednik samostojnega kluba je dr. Edo Lukinič. tajnik pa Veče-slav VVilder.
; Izključitev Pribičevlčeve skupine iz demokratske stranke. Ožji odbor Davidovičeve demokratske, stranke je na svoji seji 1. aprila sklenil, da so sledeči narodni poslanci prenehali biti člani demokratske stranke: Svetozar Pribičevič, dr Edo Lukinič, dr. Svetislav Popovič, Prvislav Gri-sogono, dr. Hinko Križman, Valerijan Pribičevič, dr. Srdjan Budisavijevič, dr. Dušan Boškovič, Stevan Kalember, Joca Trifunovič, Sretan Vuko-savljevič, Večeslav VVilder. Josip Rcisner, Dušan GJorič, Gjorgje Brankovič in Dirnttriic Petrovič.
: Bilanca klerikalnega delovanja. Slovenski klerikalni poslanci so imeli eno celo leto časa, da pokažejo svoje delovanje za blagor ljudstva. »Slovenec« je redno vsak teden priobčeval pod naslovom »Delo naših poslancev« vsakovrstna poročila o »uspehih« klerikalnih zastopnikov v narodni skupščini. Kakšno pa je bilo v resnici ti) delo in kakšni so uspehi? O kakem parlamentarnem delu pač ne more biti govora, saj jc vendar znano, da interpelacije in dolgovezni govori ne pomenijo izpolnjevanja poslanskih dolžnosti. Dolgovezne govore v parlamentu imajo navadno tisti poslanci, ki želijo, da čujejo njihovi voilcl sploh kaj o njiliovcm obstoju. Poleg tega pa so imeli naši klerikalni poslanci še to smolo, da so navadno govorili pred praz.no skupščino, kajti trezni fn delovni parlamentarni poslanci ne poslušajo radi govoričenja, zabavljanja in klevetanja, toliko manj v dvorani, ki je namenjena resnemu delu. In drugo njihovo delo? Prirejanje shodov? Res, klerikani poslanci so pridno prirejali shode, kjer so razglašali prihod avtonomije In drugih takih zverin, ki naj bi požrle vse naprednjake v Sloveniji. Seveda se pri tem »delu* niso odrekli visokim poslanskim dnevnicam, ki so jih dobivali zato, da hi pošteno in požrtvovalno delali v narodni skupščini. Zato ni čudno, da vlada med klerikalnimi volil?! veliko razočaranje, saj njihovi poslanci niso Imeli toliko časti, da bi v resnici kaj storili za interese svojih volilcev, katerim so obljubljali za časa volitev nebesa na zemlji Sedaj po enem letu pa so ti volilci uvidel, da se pri nas ne more delati s praznimi besedami In bodo brezdvomno — ako niso popolnoma slepi — obračunali z ljudmi, ki so jih tako močno potegnili za nos.
; Radič nc priznava naše države. Londonski dnevnik »Morningpost« ima na Dunaju svojega poročevalca, kateremu Je Stcpan Radič izjavil, da prihod njegovih poslancev v Beograd na noben način ne pomeni priznanja države Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je storil samo zato, ker Je hotel zrušiti Pašičevo vlado. Ako bi prišel opozlojo-nalni blok do vlade, bi se prešlo takoj k reviziji ustave v smislu Radičeve federalistične republike. — Ta Radičeva Iziava v resnem trenutku naV
Izjava miniftrskesa predsednika Galiča v
narodni skupižini.
Gospoda!
Vi ste bili vsi priče zaprek, ki so bile stavljene narodi skupščin! v njenem stremljenju, da pravočasno votira proračun, ki je več kot dva m :eca m dnevnem redu. V vseh državah se proračun pravočasno sprejme. Tudi pri ms bi se bilo tako zgodilo in bi bil proračun sprejet mnogo preje, ako bi se hotelo. Toda nekateri so hoteli, žal, ovirati delo narodne skupščine in so se poslužili obstrukcije, da ovirajo narodno skupščino, da bi preprečili delo, ki čaka nanj vsa država. (Viharno odobravanje in klici: Tako je!) Mi samo obžalujemo tu pojav, ki pa je nam kakor tudi vsemu svetu dokazal, da sta želeli večina nar. skupščine in kraljev, vlada proračun pravočasno dovršiti. To je delo, za katerega pravočasno dovršitev se zavzemajo parlamenti vseh držav in nikjer se ne delajo obstrukcije. Gospoda je želela takojšnjo verifikacijo mandatov Radičeve stranke, mi pa smo zahtevali, da se pravočasno dovrši proračun, ki je m dnevnem redu in se ne more odlagati, ker mora biti že jutri dovršen. Mi smo hoteli najpreje izvršiti to delo in šele potem preiti na drugo delo. Gospoda je videla, da se mi ne damo ovirati v tem poslu in da nočemo zapustiti prave poti in odgoditi neodložljivo narodno delo radi dela, ki se lahko izvrši pozneie. Opozicija je zahtevala nasprotno in jc ob-struirala, ter je predposta\ila verifikacijo
Strašne nalivi v Btaiiji.
Italijanski narod je zadela pretečeni teden v kratkem času že druga elementarna katastrofa. Vsem je še dobro v spominu bruhanje Etne, ki ic uničila precejšen del rodovitnega polja v bližini lega vulkana. Sedaj pa gre za elementarno nesrečo cvetoči pokrajini salernski, ki leži na za-Padni strani Italije, južno od Neaplja. Tam je skozi nekaj dni lilo, kakor Iz škafa. Voda je odtrgala precej skalovja. Izruvala drevesa in bob-nela v 50 hudournikih proti morju. Vse, kar Jc PHSlo na pot so umazane reke neusmiljeno uni-c'le. Krasna obrežna cesta, ki vodi iz Salerna
mandatov onih narodnih poslancev, ki so m to čakali celo leto in niso prišli v skupščino. (Rlici: Tako je!) Oni poslanci, ki so čakali in niso bili v skupščini, zahtevajo sedaj izvršitev posla, ki ni nujnejši od državnega proračuna. Oni nimajo pravice zahtevati, da skupščina to najnujnejše delo prekine in izvrši verifikacijo. (Živahni klici: Tako je!) Mi moramo to delo dovršiti. V nobeni državi, tudi v naši ne, se še ni dogodilo, da bi se oviralo delo, ki se ima izvršiti v interesu države. Gospoda meče zato na nas odgovornost. Mi to odgovornost sprejemamo. (Viharno odobravanje.) Mi smo ponudili dokaz, da vpoštevumo narodni blagor pred vsemi drugimi posli in deli. Ob tej priliki moram tudi svečano ugotoviti, da bo narod odobril naše delo in nam bo priznal, da smo mi na pravem potu v obrambi državnih in narodnih inte resov. Ponovno izjavljam, da obžalujem ta dagodek, ker ne morem verjeti, da morajo biti ljudje, ki predpostavljajo strankarske interese narodnim in državnim interesom. Prepričan sem, da bo narod naše delo odobril, ker vršimo delo za mirni in pravilni razvoj naše domovine. (Živahno ploskanje. Klici: Živel Pasic!)
Prosim skupščino, da nadaljuje svoje delo. Dana nam bo prilika, da apeliramo na narod in zahtevamo od njega sodbo, kdo je pravilno razumel državne interese. (Dolgotrajno odobravanje.)
v Amalfi, je bila v nekaj urah razorana. Vile in kolonske hiše so postale kup razvalin, pod katerimi je izgubilo svoje življenje nad sto ljudi in precej živali. Največ jc trda vas Vettica, kamor je pridrvel nek 300 metrov širok plaz ob 6. uri zjutraj, ko so vsi prebivalci povečini še spali. Radi tega je bilo v tej vasi tudi največ človeških žrtev. Drugod so prebivalci zapustili svoje domove in zbežali na varne kraje, kjer so čakali na pomoč. Rešilna dela pa so bila zelo otežko-Čcna, ker so bile vse vozne ceste razrite. Živež in zdravila so dovažali po morju. Nesrečne kraje je obiskal italijanski kralj In papež je daroval za prvo pomoč 26 tisoč lir. Skoda je ogronm«
bolje dokartije. da je imela Narodna radikalna stranka prav, ko Je vedno trdila, da je Radić hinavec in da dela proti enotnosti naSe dritave. .Sedaj je Jasno, da Radičevo delovanje nima čistth ciljev. Ker se mu njegova izdajniška akcija v inozemstvo ni posrečila, je liotei prenesti svoje protklriavno delovanje v Hoograd, kjer je nameraval s pomočjo svojih klerikalnih, demokratskih in muslimanskih prijateljev pričeti obupno i borbo proti državni ustavi, pa je pogorel tudi tu hi ž njim vred vsi njegovi prijatelji.
Volitve v Stalili.
V nedeljo se vršijo državnozborske volitve v Italiji. Vršile se bodo na podlagi novega volilnega reda, ki ga je izdelala faši-stovska vlada, da zagotovi novemu parlamentu delazmožno večino. Volilni red je radi tega svojevrsten. Po njem tvori vsa država en edini državni volilni zbor. Na ta način se stekajo vsi glasovi v centralno volilno komisijo, ki končno proglasi izid volitev. Tista stranka, ki je v celi državi zedinila nase največ glasov in ki je dosegla najmanj eno če-trtinko vseh oddanih glasov, dobi dve tretjini vseh poslanskih mest. Italijanska zbornica šteje 535 poslancev, večinska stranka dobi torej 356 poslancev; ostalih 179 mest si razdelijo manjšinske stranke. Sicer pa je država razdeljena na 15 volilnih okrožij. Vsakemu volilnemu okrožju je na podlagi zadnjega ljudskega štetja določeno gotovo število poslancev.
Ta volilna okrožja pa imajo še drugo važno vlogo, ki onemogoča, da bi postavile kandidatne liste male frakcije, ki pa obenem znači udarec za narodne manjšine Slovanov in Nemcev, Vsaka kandidatna lista mora biti namreč predložena v najmanj dveh volilnih okrožjih; podpisati pa jo mora najmanj 300, (največ pa 500 upravičenih volilcev. Kar se tiče Slovanov, živijo vsi v volilnem okrožju Julijska Krajina, Nemci pa zopet spadajo v eno samo volilno okrožje. Radi tega so se slovanski in nemški zastopniki zedinili za skupen volilni znak, lipovo vejico, prekrižano s planinko, in predložili s tem znakom opremljeno kandidatno listo v Julijski Krajini in na Tirolskem.
Kar se tiče strank se poteguje za poslanska mesta 23 list. Večinska lista pa, ki-pričakuie, da dobi dve tretjini vseh poslancev, je samo fašistovska; vse ostale stranke so vložile samo manjšinske liste in pridejo ';qo številu glasov v poštev pri razdelitvi 179 ^poslanskih mest. Sicer pa so fašisti, v nadi, da združijo na svoji listi čim več glasov in ts tem pokažejo pred svetom notranjo silo fašizma, sprejeli na svojo listo tudi znatno ^število uglednih politikov nefašistov. Julijska Krajina, h kateri spada tudi mesto Zadcr, dobi 24 poslancev, in sicer 15 za večinsko listo, 8 pa za manjšine. Pri teh osmih poslancih pridejo v poštev tudi Slovani.
Da bi odvrnili vsako cepljenje glasov, so se zedinili vsi Slovani, da kandidirajo na svoji skupni listi može obeh prevladujočih struj, narodno napredne in krščansko-social-ne. Nosilec'liste je star slovanski bojevnik in dosedanji poslanec dr. Wilfan. Splošno se ''pričakuje, da dobe (Slovani tri poslance.
Za to jamčijo tudi volilni shodi, ki jih prirejajo slovanski narodni voditelji v vseh delih slovenske dežele. Na te shode prihajajo slovanski volilci v velikem številu in dajejo jasen izraz svojemu narodnemu prepričanju. Sicer so pa to zanimivi volilni shodi radi tega, ker se jih redno udeležujejo tudi faši-stovski govorniki in agitatorji za .fašistovsko listo, ki skušajo naše volilce begati in jim obljubljajo vse mogoče koristi, ako oddajo svoj glas za fašistovsko listo. Med njimi sc posebno odlikujeta dva slovenska odpadnika Bandelj in Peternelj, ki sta z vso gotovostjo
pričakovala, da bosta sprejeta na fašistovsko listo* kar se jima je pa spodneslo.
V splošnem pa je volilno gibanje v državi precej mirno, ker so sl fašisti svesti sijajne zmage. Ostrejši boj bijejo med seboj samo manjšinske stranke, ki se trgajo za 179 poslanskih mest. Volitve bodo torej uresničile Mussolinijevo željo po fašistovski premoči in mu zasigurale delazmožno zbornico vsaj za bodočo legislaturo.
Iz vsega sveta.
Pretečeni teden je prinesel v nekaterih državah važne dogodke. V poštev prideta predvsem Grška in Francija.
Republikansko gibanje, ki so ga začeli propagirati oficirji po nesrečni maloazijski vojni s Turčijo, je doseglo svoj vrhunec. Tedaj so oficirji obdolžili vlado, da je sama zakrivila težak poraz, ki je stal življenje tolikih grških državljanov in obenem povzročil, da se je morala Grška v lausannskem miru odpovedati svojim maloazijskim posestim. S tega stališča bi sicer poraz ne bil tako usode-poln, kajti Grška je preslabotna država, da bi mogla vzdrževati toliko trgovskih krajev. Usodepoln pa je bil radi notranjega gibanja, ki je postajalo vedno neznosnejše in doseglo začetkom tega leta svoj vrhunec. Po decem-berskih volitvah je bilo jasno, da je vedno več grškega prebivalstva za republiko in radi tega je vlada svetovala kraljevski dvojici, da zapusti državo, dokler se vprašanje oblike vladavine ne reši potom ljudskega glasovanja.
Za ta način rešitve se je predvsem zavzemal stari Venizelos, ki je bil pozvan iz tujino, da bi rešil narod neznosnega položaja. Republikanci pa so odločrib zahtevali, da mora republiko proglasiti parlament še pred plebiscitom. Zrnagaii so s svojo zahtevo in Venizelos je zapustil domovino. Prejšrji torek pa je sestavila nova republikanska vlada predlog o odstavitvi dinastije Gliicks-burg in proglasitvi republike. Vsa posestva članov dinastije bodo zasežena in nihče iz--med njih se ne sme vrniti na grško ozemlje. Končnoveljavno pa naj bi ta sklep narodne skupščine potrdil plebiscit, Id bo 13. aprila. Da zmagajo republikanci je skoraj gotovo, ker imajo v svojih rokah državno oblast. Grška kraljevska dvojica pa je bila baje že povabljena na Angleško.
Nič manjšo pozornost ni vzbudila vladna kriza na Francoskem, kjer je podal Poinca-rejev kabinet demisijo radi nezaupnice, ki jo je dobil v zbornici finančni minister, ki se je protivil zvišanju pokojnine vdovam in sirotam v vojni padlih častnikov. Demisija je vzbudila v svetu splošno presenečenje, ker si je Poincare baš v zadnjem času znatno utrdil svoj položaj. Govorili so že o tajnem nasprotju med njim in predsednikom republike Millerandom. Vse te govorice pa so sc izkazale za preuranjene, kajti baš hitra rešitev vladne krize je pokazala, da smatra Millerand za neobhodno potrebno, da ostane na vladi Poincarč. Za Francijo se namreč bližajo odločilni dogodki. V par dneh predložijo svoje poročilo izvedenci, ki sc proučavali plačilno zmožnost Nemčije. Nadalje so v teku važni razgovori med Londonom in Parizom o končnoveljavni rešitvi odškodninskega vprašanja in vprašanja francoske varnosti. Millerand in vsi treznejši krogi so uvideli, da je malo verjetno, da bi mogel ta vprašanja v tako kratkem času proučiti kak Poincarejev naslednik. Napeli so torej vse sile, da sestavi Poincare novo vlado. V novi vladi je večina novih ministrov, kaiti Poin-
care sc ie otresel vseh članov prejšnjega kabineta, ki so mu bili neprijetni. To lahko smatra za svojo zmago in brezdvomno je, da mu bo znatno pripomogla pri majskih vo* litvah v državni zbor.
Na Dunaju se vrše pogajanja med Rusijo in Romunijo. Najtežje vprašanje, ki ga bodo morali odposlanci rešiti, je vprašanj® Besarabije. Rusi odločno odklanjajo romunsko aneksijo te pokrajine. Romuni pa dokazujejo na podlagi zgodovinskih dejstev, da je Besarabija romunska in da je bila Romunski od strani Rusije nasilno odvzeta. Avstrijski diplomati se trudijo, da bi s svojim posredovanjem dosegli mirno in povoljno rešitev.
Dne 27. marca so pričela tudi na Dunaju avstrijsko - romunska trgovinska iX)gajanja. Rešitev zahteva še nekaj vprašanj, ki niso mogla biti rešena za časa obiska avstrijskega državnega kanclerja v Bukarešti.
V Monako vem je bil zaključen proces proti novemberskim ui>ornikom, ki so skušali vprizoriti pohod na Berlin. Proces jo trajal mesec dni in je jasno dokazal, da Nemci še vedno ne priznavajo svoje krivde na svetovni vojni in tudi ne njenih posledic — plačevanja vojne odškodnine. Zanimiv je bil predvsem zagovor generala Ludendorffa* ki je trdil, da je zakrivil nemški poraz predvsem Vatikan in Židje. Tudi je tekom svojih večkratnih govorov dokazal, v kakšnih rokah je bila usoda Nemčije in njenih zaveznikov. Razsodba je bila razglašena 1. aprila. Hitler, Pbhner in Kriebel so bili obsojeni na 5-letnl trdnjavski zapor in 200 zlatih mark globe. Nekateri pa na 1 leto in 2 meseca. Ludendorft pa je bil oproščen. Zadnje dni meseca je bil obsojen tudi bivši saški ministrski predsednik dr. Zeigner na 3 teta ječe radi zlorabe državne oblasti. Tako sta končala dva politična procesa.
Tedenske vesti.
—■ Odlikovanje dr. Otokarja Rvbafa. Italijanska vlada je odlikovala ravnatelja oddelka za izvedba mednarodnih pogodb g. Otokarja Rybafa z lento velikega križa italijanske krone.
— Smrtna kosa Na Dunaju je umrl dvorni svetnik Evald Hotvanski, bivši načelnik stanovanjskega urada v Ljubljani. Zadela ga je kap.
— Naš železniški vozni park. Po uradnem poročilu o pregledu voznega parka vseh naših železnic imamo tačas: za normalni tir 1921 lokomotiv, od katerij je v prometu 1055, 866 pa izven prometa; voz 41.851, od tega 24.145 v prometu, 17.706 izven. Za ozki tir 703 lokomotiva, od tega 390 v prometu, 313 izven; voz 4860, od tega 3650 v prometu, 1210 izven.
— Izboljšanje tobačnih Izdelkov. Te dni se vrši v Beogradu konferenca ravnateliev tobačnih tovarn. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanju. kako bi se mogli izboljšati tobačni izdelki, ne da bi se cene zvišale.
— Alkohol. V naši državi je okroglo 194.000 gostiln m kavam. Tore) pride na vsakih 60 ljudi po ena gostilna oziroma kavarna. Lani se ie spilo v naši državi 204 milijone litrov vina. 312 milijonov litrov piva in 66 milijonov litrov žganja v skupni vrednosti 10.400,000.000 Din.
— Letošnje leto bo, kakor pravijo vremenski preroki, vroče, suho in bo le malo neviht.
— Umor na ljubljanskem polju. V noči na 1. april je bila umorjena na Vodovodni cesti blagajničarka v kinu Tivoli Fanika Petkovšek, ki je imela ljubavno razmerje s trgovčevim sinom Alojzijem Jerančičem. Vsi znaki, kakor tudi rezultati preiskave dokazujejo, da jo je ustrelil Jerančič, ki pa trdovratno taji umor, dasi na noben način ne more dokazati, kjer se ie nahajal v usodepoinem času. V sredo dopoldne so privedli Jerančiča na mesto zločina ter mu pokazali mesto umora in kako je bila jimoriena. Jerančič je ohranil duševno ravnotežje in ni priznal. Popoldne pa ie bil zaslišan pred truplom umorjene v mrtvašnici pri sv. Krištofu. Preiskovalni organi so mu hoteli olajšati vest, toda Jerančič ni priznal umora. Odvedli so ga nazaj Vi zapor, kjer se nadaljuje zasliševanje. Pogreb nesrečne žrtve se je vršil v četrtek popoldne.
Pokret Narodne radikalne stranke.
Ljubljanski radikali g. PaSiču.
Gospodinu
Nikoli Pašiću,
Predsedniku Ministarskog Saveta,
Beograd.
Pozdravljajući Vašu okružnicu, koju smo saopštili Slovencima, šaljemo Vam sa Kbora sviju pododbora NRS varoši Ljubljana naše čestitke na uspesima uz izraz osobitog poštovanja.
Us radikalski pozdrav
Mesni Odbor NRS Ljubljana.
lOelovanje mestnega odbora NRS y Ljubljani.
V	tajništvu Mestnega odbora NRS v Izubijani se je dne 31. marca ob 8. uri zvečer vršila seja celoupncga Mestnega odbora NRS v Ljubljani. Obravnavalo se je o politični situaciji, o razmerju do drugih strank in a taktiki, ki jo ima NRS v Sloveniji zavzeti z ozirom na novo grupacijo političnih sil v narodni skupščini. Nadalje se je obravnavalo o konsolidaciji stranke v Sloveniji in o enotnem nastopu v vsaki politični akciji.
Zaupni sestanki NRS v Ljubljani.
Pododbor NRS za šišenski okraj mesta Ljubijano je imel minuli teden dva sestanka zaupnikov NRS. Na prvern sestanku je minister ». r. dr. Niko Zupanič informiral o novi politični situaciji in o pomenu pripadnosti poedincev NRS za državo. Zlasti je prepričevalno naslikal potrebo redukcije strank in obsojal postopanje raznih novih strančic. Prirodni zakon polaritete nam kaže, da M bile zadosti dve stranki, kakor jih imajo v Ameriki ali Angliji, kvečjemu tri. Število strank v naši državi, ki znaša 35, nas predvsem svetom slika kot neresne ljudi. Ker ima NRS najboljše tradicije, ker je največja in najbolj priljubljena stranka, sc moramo ujej pridružiti. Sarno ona nam more dati garancije za obstoj države, za osebno varnost in boljšo bodočnost. Kdor je radikal, temu se ne more nič hudega zgoditi, pa naj pride ka-koršuakoU vladna sprememba. Naša stranka je močna po številu svojih pristašev in po sposobnosti njenih voditeljev.
KourtUttcila Okrožnega odbora NRS za ljubljansko volilno okrožje.
V	nedeljo 6. marca sklicana je seja za sestavo Okrožnega odbora NRS. Pozvani so vsi predsedniki in podpredsedniki srezkih odborov NRS iz Črnomlja, Kočevja, Novega mesta, ljubljanske okolice, Laškega, Kranja, Jesenic in Ljubljane. Seja se prične ob 10. uri dopoldne v prostorih tajništva NRS (Wol-fova ulica 1/1). Po seji skupno kosilo vseh delegatov.
SrezkJ odbor NRS za ljubljansko okolico.
One 31. marca se je vršila srezka konferenca za ljubljansko okolico, katere so se udeležili predsedniki in podpredsedniki krajevnih odborov NRS iz Gornje Šiške, Vrhnike, Iga in Šmarja-Sapa. Izbran je bil srezki odbor, katerega člane objavimo prihodnjič.
NRS v novomeškem srezu.
Naš požrtvovalni član in predsednik srezkega odbora NRS v Novem mestu dr. Viktor Gregorič je razvil živo delovanje v novomeškem okraju v svrho organiziranja »ovih krajevnih odborov NRS. Naprej, na delo za močno NRS!
NRS v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah. J
Dne 2. aprila so se zbrali radikali iz Poljan in okolice na zborovanje, da si postavijo krajevni odbor NRS. Zborovanju je prisostvoval tudi g. dr. Konrad Konvalinka iz Toplic. Število članov znaša 99, kar je presenetljivo za kratek čas agitacije. Odbor je sestavljen tako-le:	predsednik Ivan Sa-
mi d a, tajnik Andrej M a u s s e r , blagajnik Karl G r a m e r, odborniki Franc K r a k e r, Ivan P e 1 j a n, Bernhard P e t s c h a u e r, Rudolf K r a k e r. Živeli razumni Poljanci in njihovi radikalski voditelji!
— Bojanci. Na seji tukajšnje krajevne organizacije Narodne stranke, ki se je vršila 30. marca v prisotnosti večine članstva, so bile sprejete vse točke resolucije, ki jo je sprejela kraj. organizacija Narodne radikalne jela krajevna organizacija Narodne radikalne stranke v Kranju. Tukajšnja organizacija pozdravlja napredek in delo kranjske organizacijo, kajti samo z neumornim delom bomo dosegli uspeh pri bodočih volitvah v narodno skupščino.
Rezolucija KRO v Hudijami in Laškem.
Na skupni konferenci odbora Narodne radikalne stranke krajevnih organizacij Hu-dajama in Laško dne 27. septembra 1923 v akademiji Drolc v Laškem se je s temeljitim preudarkom in po vsestranskem razsojanju stvari sklenila z navdušenjem sledeča
resolucija:
Razmah Narodne radikalne stranke bo dobil v Sloveniji zasigurani in trajni temelj v narodu s tem, da bodo predstavniki naše partije strankinim organizacijam in po teh priporočanim članom nudili v gospodarskih, kulturnih in političnih zadevah pomoč. Od naših vladnih činiteljev pa zahtevamo, da našim upravičenim zahtevam ugodijo. S poudarkom konstatiramo, da še nobena od osvobojenja sem vladajoča stranka našemu ljudstvu ni nudila oskrbovanje ali dobroto. Mi odklanjamo dobavo efektivnih ugodnosti ali celo koristi, ravnotako pa tudi odklanjamo zapostavljanje ali celo prikrajšanje naših ljudi v svojih državljanskih pravicah. Če je zadeva zakonito predvidena, naj se prošniku dovolil, če ne trpi pri tem avtoriteta oblasti, če je pa stvar enemu nemogoča doseči, se pa tudi drugemu pod nobenim pogojem dati ne sme. Mi se držimo simbola prava, ki je bil voditeljem Narodne radikalne stranke vedno najsvetejši biser, in to želimo prenesti v Slovenijo, da bodo uživali uspehe kmetje kot delavci in uradniki kot tudi obrtniki. Zato hočemo biti na straži.
Krajevna organizacija Narodne radikalne i stranke v Laškem.
Blaž Zupanc s. r.
Mestni odbor Narodne radikalne stranke v Hudijami.
Ivan Vidmar s. r.
— Predsednik Mestnega odbora NRS v Ljubljani sprejema stranke v začasni pisarni Mestnega odbora (Wolfova ulica 1. I.) vsak 'orek in četrtek od pol 11. do pol 13. ure.
BnBHHHHHSESHBmflBEIHBBBBBHHBM
Javno mnenje ustvarja časopisje. Množice verujejo to, kar jim sugerira časopisje. Zato podpirajmo in razširjajmo le lastno čisopisje, da bo naše prepričanje tudi nreorlčanie javnosti.
Naloge
NRS v Slovenili.
V.
Natronja politična vprašanja.
20.	V notranji politiki je homogena ra-;
dikalua vlada izvršila v kratkem času svojega obstoja primeroma veliko zakonodajno delo. Omenjamo predvsem zakon o vojski, ki nalaga državi sicer velika bremena, katorim se pa ne moremo odtegniti, ako hočemo, da bo vojska dobro opremljenai, moštvo dobro hranjeno, dobro nastanjeno, dobro oblečeno in z vsem potrebnim tako preskrbljeno, da bo vojaško službovanje, katerega se sedaj mnogi (zlasti v Južni Srbiji) boje, v bodočo vojakom olajšano in vojska pripravljena, da bo v slučaju potrebe kos vsem nalogam, ki jih narod stavi nanjo.	,
21.	Zakon o činovnikih in državnik' uslužbencih smatramo za prvi resni korak; ki je bil storjen po osvobojenju, da sc uradniško vprašanje v smislu upravičenih želja državnih uslužbencev sistematično reši in uradništvu zagotovi z vedno večjim, dasi' skromnim poboljšavanjem stanja, v dogledni bodočnosti tisti socijalni in gmotni položaj, ki mu gre po njegovi važnosti za drža-, vo in ki mora biti v vsakem oziru enak vsaj onemu, ki ga je uradništvo imelo pred vojno.1
22.	Posebno priznanje smo dolžni NRS’
za to, da je naše po demokratskih finančnikih (dr. Kumanudi, Plavšič) zavožene državne finance začela spravljati v red, pri čemur je v primeroma kratkem času radikalni finančni minister dr. Stojadinović dosegel že lepe uspehe. Doseženo je ravnotežje v državnem proračunu, dolgovi se pri Narodni Iranki več ne delajo, redni izdatki se krijejo z rednimi dohodki, izvaja se dosledna politika deflacije novčanic, dinar se je stabiliziraj,! njegova vrednost še celo narašča. Eden' glavnih vzrokov, iz katerega je nastala draginja, je odpravljen.	„	j
23.	Kot najnujnejše zahtevamo, da se iz--vede čimprej izenačenje direktnih davkov,, za vso državo na pravični davčni podlagi in indirektni davki vseh vrst po meri možnosti' omilijo, oziroma nadomestijo z drugačnimi viri dohodkov, kar bi tudi znatno pripomoglo, da se zmanjša draginja.
24.	Pozdravljamo upravno razdelitev države in volitve v oblastne skupščine, kakor jo to predvideno v ustavi. Vsako politično akcijo, ki preprečuje čimprejšnji sestanek oblastnih skupščin, smatramo za državi škodljivov ker po preteku petih let po osvobojenju mora slednjič vendar enkrat priti narod do besede v stvareh, ki se tičejo lokalnih narodnih potreb.
Načrta o samoupravah, ki ga je sestavil demokrat dr. Voja Marinkovič, ne moremo resno vzeti v pretresi, dokler se sedanja po zakonu nam zajamčena samouprava ne izvede tako, da se bo v praksi pokazalo, kaj je na obstoječem zakonu v samoupravah do*-; brega in kaj je še treba dopolniti.
Vse potrebne izpremembe bo potem NRS znala sama izvršiti, no da bi ji bilo treba zatajiti svoja načela, kakor je to storila, demokratska stranka), ki je s tem, da je lan-< sira,la dr. Marinovičev načrt, stopila de fa-< eto v kolo takozvanih revizijooistični^ strank.
Mi radikali moramo spoštovati zakone; ker so oni storjeni v skupščini po volji na-/ roda. Ako pa narod sam uvidi, da se ena/ ali druga stvar, ki jo je parlament sklcnUj ni obnesla in narod zahteva izpremembo, m| radikali nismo dogmatičarji, ki se brez pflfl trebe držijo zastarelih črk.
f
VI.
flaše razmerje napram stanovskim političnim organizacijam.
25.	NRS ima nalogo, s svojim političnim vplivom braniti samo interese splošnosti, to je interese vseh stanov brez razlike, se boriti v smislu svojega programa za to, da gagajo v javnosti tista politična načela in tiste smeri, na podlagi katerih je mogoč ne Ramo splošen napredek države, temveč tudi neoviran razvoj blagostanja vseh državljanov enako.
26.	Pozdravljamo SKS, v kolikor ta predstavlja iz kmetov samih izišlo politično Organizacijo. V njej vidimo velik napredek politične zavesti kmetskega prebivalstva. Priznavamo tej stranki, da je v svoji kmetskim interesom in državi zvesti politiki doslednejša, kakor pa demokratska stranka, ki jo hoče na vsak način absorbirati. Ker okrepitev kmečkega stanu in povečanje njegovega vpliva v politiki tvori eno glavnih nalog NRS, izjavljamo, da ako SKS sama naše stranke ne izzove, mi nimamo nobenega povoda, da bi njo napadali ali njen razvoj kakorkoli ovirali. To izjavo smatramo za potrebno, da sc v bodoče odpravijo vsa ne-sporazumljenja.
Ob tej priliki opozarjamo na dejstvo, da je v NRS zastopano znatno število srbskih kmetskih poslancev, ker je srbski kmet že uvidel, da more samo v okviru Narodne radikalne stranke kot najmočnejše državne stranke braniti svoje pravice.
27.	V NRS kot vodilni državni stranki najdejo zaščito svojih interesov vsi stanovi, torej poleg zgoraj imenovanih tudi trgovstvo, obrtništvo in delavstvo. Slovenski del NRS hoče biti posredovalec med njimi in vlado glede njihovih opravičenih teženj.
d Primskovo pri Kranju. Preteklo nedeljo (30. marca) se je vršil sestanek tukajšnjih obrtnikov in posestnikov v gostilni g. Franca Šušteršiča. Na sestanku je poročal g. Karel Meglič, tajnik Obrtne posojilnice v Kranju o obrtniških zadevah. O političnem položaju s posebnim ozirom na sedanjo parlamentarno krizo pa Je poročal prof. V. M a-r i n k o. Pri zborovalcih je bilo opaziti veliko zanimanje za stvarna izvajanja obeh govornikov. To se je pokazalo posebno v živahni debati, ki je sledila govoru prof. Marinka in v katero je posegel tudi en navzoč posestnik iz Šenčurja, član Samostojne kmetijske stranke. Na shodu je bilo jasno videti, da razumni kmetje, delavci in obrtniki čutijo potrebo, da se bližje seznanijo z načeli in delovanjem Narodne radikalne stranke. V tem oziru je ta sestanek bil v resnici pomemben.
d Iz Celja nam piše tamkajšnji obrtnik: G. urednik, oprostite, da seže preprost mali obrtnik po peresu in napiše par svojih mnenj. Zasledujem cilje Vašega lista in Narodne radikalne stranke. Da sem naročnik vašega cenjenega lista, se imate zahvaliti samo »Jutru«, ki je s karikaturami in osebnimi napadi na voditelje Narodne radikalne stranke povzročilo, da se vedno bolj širi ideja radikalizma med malimi obrtniki, za katere ni imela demokratska gospoda nobenega smisla. Mali obrtnik ji je bil samo za štafažo pri volitvah in enakih prilikah. Bil sem pristaš demokratske stranke, ker so me kot mladega moža zmotile samo fraze demokratizma in lepi govori gotovih demokratskih dohtarjev, ki imajo toliko narodnega čuta za nacijona-lizem, da če je treba, zagovarjajo tudi naj-luijšega sovraga, ki je pred petimi leti še kričal »Srbe na vrbe«. To je pri gotovih de-
mokratih samo kšeft. — Sedaj so se demokrati med seboj sami zlasali. To me tem bolj veseli, ker so vedno bobnali, da bo radikalna vlada šla rakom žvižgat. Pa človek obrača, Bog pa obrne! Pašič je ostal in radikalna stranka je izšla ojačena, demokrati pa so se med seboj sprli. Bog živi Pašiča in radikale!
d Iz Kamnika nam pišejo: Kjer vidiš danes tistega pol mostu čez Nevljico, bo še to leto zgrajen nov most, zakaj gradbena dela so že razpisana in se bode pričelo s stavbo že v bližnji bodočnosti. Na čast občinski upravi moram tudi povedati, da se ceste pridno posipajo. Ko se že hodniki ob hišah primerno popravijo, bo naše toli lepo ležeče mesto, še bolj prikupljivo kakor je bilo doslej. Glede električne razsvetljave smo dosti na boljšem kakor glavno mesto Slovenije, saj je v Ljubljani — kolikor je meni znano — mnogo ponosnih poslopij, ki so razsvetljene z raznimi leščerbami. dočim ima v Kamniku slednja hiša in hišica lepo električno luč. In pa poceni je kamniška razsvetljava, poceni, saj je najmanj desetkrat cenejša ko smrdljiva in zdravju škodljiva petrolejeva svečava ter osemkrat cenejša ko električna luč v Ljubljani (razmerje 2.8 : 24). Tukajšnja korporacija se bavi z mislijo, da bi gradila v Kamniški Bistrici večjo elektrarno in oddajala električno energijo tvornicam. — Tvornica Titan obratuje v zmanjšanem obsegu, lepo pa uspeva tvorniško podjetje za gorčico. Svoje izdelke pošilja širom naše države in celo v inozemstvo (na Laško in v Egipt). — Kakor znano, so se morali tukajšnji gostilničarji zaradi pretiranih cen piva zagovarjati pred sodnikom. Bili so oproščeni, kaznovani pa so bili dobavitelji piva. Ker so se krčmarji srečno izmuznili iz rok oblasti, so peki ostali pri svojih pretiranih krušnih cenah. Kg belega kruha stane še vedno 40 kron, kar je vsekako okrutno odiranje občinstva.
d Iz Tržiča nam pišejo: Živahno življenje je bilo v zimskem času na cesti, ki drži na Ljubelj. Ta partija je posebno pripravna za sankarje, ki so s svojimi vozili korakali gor do državne granice, t. j. skoraj tri ure hoda. Navzdol je šlo pa prebito hitro. Kakor blisk je šinil sankar mimo tebe ter je potreboval samo 15 do 20 minut, da je prispel na kraj, odkoder je bil odkorakal. Ker drvč sankarji s tako naglico, morajo biti silno previdni, posebno na ovinkih, da se ne ponesrečijo, kakor se je že ta ali oni, da ima za celo življenje zadosti. A ne samo sankarjev, temveč tudi smučarjev je bilo lepo število tod okoli. Zlasti ob nedeljah si jih videl večje družbe, ker so semkaj prihajali ljubljanski taki športniki. Zdaj je zima minila, po hribih pa je še dovolj bele snežne odeje, ki nas spominja na preslano zimsko dobo. Kadar Je lep solnčen dan, se divimo čarobno lepemu odsevu, ki prihaja pred solnčnim zapadom z gorskih vrhov v nižavo. Zidovje hiš in ceste se ti zde lepe kakor v pravljici. — Tod je zelo razširjena čevljarska obrt. Tvornice pošiljajo svoje izdelke po železnici, manjši obrtniki pa po pošti. S pešto se odpravi dnevno 200—300 paketov, ki so namerjeni na Srbsko, v Dalmacijo, Črno goro, Macedonijo in Vojvodino. Tako tvori čevljarska obrt skoraj glavni ali celo edini vir dohodku tukajšnjemu prebjvalstvu.
Gospodarstvo.
PLANINSKI DAN V MOZIRJU.
Za 30. marca dopoldne je sklical komi: ir za agrarne operacije v Ljubljani g. dr. SpTer-Muys v Mozirju zborovanje planinarjev in zastopnikov planinskih zadrug gornje-savinjskega okoliša. Sestanek, katerega je ob 11. uri otvoril sklicatelj s pozdravom in zahvalo za udeležbo, se je vršil v Goldnekovi restavraciji. Obiskalo ga Je okrog 500 živinorejcev in zastopnikov planinskih za'rug. Nekateri so kljub slabemu vremenu prehodili po 30 do 40 km, samo da so prišli k sestanku ter s tem pokazali, kako živo se zanimajo za svojo strokovna vprašanja. Tudi Mozirčani so se izkaza:! in okrasili svoje hiše z zast? and. Po otvoritvi sta pozdravim zborovanje mozirski župan g. Goričar v imenu občine in njegov brat g. dr. Goričar v imenu okrajnega zastopa, nakar Je sledilo sk’Scateljevo predavanje o planšarstvu in njegovem pomenu za naše narodno gospodarstvo. V svojem predavanju je naglašal potrebo vezi med planinskim m dolinskim gospodarstvom, po-; litika planšarstva pa mora Imeti v prvi vrsti pred očmi zaščito planin radi njihove visoke in nevarne lege. Pojasnjeval je racijonalno vžl-vanje planin, tako zasebnih kakor tudi skupnih in potrebno pospeševanje in izboljšanje planin ter dviganja mlekarstva In sirarstva. Končno je govoril še o plan’nskih tečajih na kmetijskih šolah, katerih pri nas žal še nimamo, jih bomo pa morali izposlovati.
Zanimiva je statistika planinstva v Slovenili za leto 1923, katero je predloži). Iz te statistike posnemamo, da se je v tem letu Izpaslo na naših planinaii 3441 krav, 1675 volov, 4693 juncev in junic, 1128 telet, 503 konj, 6582 ovac In 1639 koz, skupaj torej 19.661 glav (aW 9942.2 glav normalne živine). Poleg tega se je preredilo na planinah 871 prašičev. To število živine bi potrebovalo v pašni dobi za svojo prehrano 88.875 mg sena. Ce računamo 1 mg sena po 125 Din, dobimo k>t vrednost te planinske paše znesek 111,109.375 Din. Toliko znaša torej letni kosmati dohodek iz naših planin. Kapitaliziran po 4% da za osnovni kapital, ki ga imamo v naših planinah ogromno vsoto 277,725.000 Din. Pri tem pa je treba vpoštevati, da so naše planine še jako zanemarjene in da bi se dala njihova vrednost in letni dohodek > nielijoracijami izdatno povečati. Iz priložene tabele je razvidno, da je od vpoštevnih 157 planin izboljšanih samo 27, t. j. 17%.
Predavanju komisarja za agrarne operacije so sledila poročila in predlogi planinskih odborov m pašniških zadrug iz Luč, Solčave. Gornjega grada, Ljubnega, Poljan, Prihove, Siovenjgradca. Konjic, Limbuša in Ruš ter Črne. Poročila radi lanske suše in pomanjkanja podpore z državne strani niso bila ugodna. Referenti so predlagali izboljšanje planšarstva, trebljenje planin, napravo koč in hlevov ter travnikov za preskrbo živine v času slabega vremena. Glavni poročevalci so bili: g. Kremenšek za savinski planinski odbor, g. Plaznik za gornjegrajskega, g. Podlesnik za slovenjgraškega in g. Rabič, župan v Limbušu za limbuško-ruškega. Posebno zanimiv je bil njegov predlog radi veleposestniških planin. Kot zastopnik agradne reforme je pozdravil zbor šef mariborskega agrarnega urada g. dr. Štefančič, ki je poudarjal pomen takili sestankov, na katerih se odpočijemo od vsakodnevne politične _ borbe in obrnemo misli na domačo grudo. Omenil je, da so imajo planine ljubljanske škofije, ki obsegajo glasom posestniških listin 4000 oralov razširiti, v kolikor so zaraščene s planinskim gozdom in to v smislu komisije strokovnjakov, ki se Je vršila lansko leto na licu mesta. Proti izvedbi agrarne reforme na cerkvenih posestvih se sicer pojavlja z gotove strani odpor,, vendar pa se bo kljub temu dovedla do konca, tako da bo postalo zopet ljudstvo gospodar na svoji zemlji, kot je bilo V davnili starili časih. ZeleJ je ob koncu zborovanju obilo uspeha.
V imenu mariborske saitnoupravne oblasti je pozdravil navzoče referent velikega župana, g, inž. Zidanšek ter jih vzpodbujal k delu za izboljšanje planin, ker se bo s tem splošno dvignila tudi živinoreja in bikoreja. Slovenci moramo pokazati tako drugim, da znamo tudi na tem pc4jn orati ledino. Ob koncu jc še naglasil, da se gospodarji in kmetovalci ne smejo preveč zanašati na podporo države, nego morajo nastopiti v pr«! vrsti pot samopomoči, ki je najbolj sigurna. Delegat šumske direkcije inž. Ružič se Je strinjal z iz.vajanji predgovornikov glede povzdige planinstva ter izjavil, da so sprejemljiva tudi s sta* lišča gozdnega gospodarstva in gozdnega zakona, odnosno načrta za nov tak zakon. Zborovanja se je udcle.'il ter ga pozdravil tudi znani prijatelj pianine in pisatelj brošure »O pašnikih in pašm-ških zadrugah« g. župnik Kukovič iz Dobrne.
Končno je po triurnem razpravljanju, pri katerem so navzoči z velikim zanimanjem sfedill predavateljem in govornikom, predsednik in sklicatelj K. dr. SpiJler-Muvs zaključil lepo uspelo zborovanje ter Izrazil željo, da bi seme, ki je bilo zasejano plodno in bogato obrodilo. Vsi predlogi, ki so bili stavljeni, so se vzeli na znanje in navzoči zastopniki oblasti so izjavili, da so bo a njihove strani storilo vse, da se Izvedejo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 322.50 do 325 Din, ječmen 325 Din. oves 250 Din. koruza 232.50 —250 Din, pšenična moka št. 0 510 Din.
g Produkcija tobaka v Bosni In Hercegovini. Štiri tobačne tvornice v Bosni in Hercegovini so producirale lani 1198 milijonov komadov raznih cigaret in 304.8 ton tobaka v zavojih. V istem letu je znašal konzum tobaka v celi Bosni In Hercegovini 257 milijonov cigaret in 1281 ton tobaka T zavojih. Tobaka se je lani pridelalo v celi Bosni in Hercegovini okoli 3000 ton, leta 1922. pa 2485
g Poljska zunanja trgovina In konjunktura, V preteklem letu je uvozila Poljska ra 1H8 milijonov zlatih frankov blaga. Izvozila na za 1199 milijonov. Situacija v tekstilni industriji je nor« malna. Petrolejska industrija je prejela veliko na« ročil iz inozemstva.
Lastnik: Konzorcij »Rad Glasnika«.
Urednik: Ivan Podržaj. Odg. urednik: Ivo Kisovec. Tiska »Zvezna tiskarna«.
E. M. Launumn — Ra o ul Bigot:
Skrivnostna snov.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
Vi. Odlomek rokopisa.
— Sedaj sem profesorica za naravoslovje na mestni gimnaziji v Proviusu, je dejala Germaine Laurifcre. S to skromno službo sem zadovoljna. Živim s svojo materjo. Ko sem bila še čisto majhna, sem izgubila očeta. Moja plača in mala pokojnina zadostujeta, da živimo srečno.
Bscander se je priklonil.
— Toda, je nadaljevala Germaine, moje sedanje življenje vas ne bo zanimalo. Moje preteklo življenje pa vam bo razjasnilo, zakaj sem prišla v Pariz in računala s tem, da me bodo poslušali. V onem času, ko sem se pripravljala za izpit na Sorbonni,* sem spo-
* PariSko vseučilišče.
znala, da nimam dovolj denarja, da bi mogla končati svoje študije. Tako sem začela iskati službe In ker sem bila dobro podkovana v kemiji, sem slednjič našla precej dobro plačano mesto preparatorke pri že slavnem kemiku. Zvečer pa sem delala zase.
— Rad bi vas prosil za nekaj, gospodična.
— Kaj?
— Dajte mi roko.
Germaine je lahno zardela, potem pa je odkrito, s smehljajem prožila možu svojo nežno In belo roko.
Mladi mož jo je krepko stisnil, kot bi bil stisnil roko tovariša. To je bila srečna misel, kajti vsled tega so padli zadnji pomisleki mlade dame. Nadaljevala je:
— Možak, v katerega službo sem vstopila, sc je imenoval .lacques Lambert; morda ste že kaj slišali o njem?
Kscander je odkimal z glavo.
Germaine je nadaljevala-
— Ta možak je bil nemirno bitje. Venomer sc je sklanjal nad svoje steklenke, epruvete in formule. Vidim ga še v njegovi beli halji, kako je mešal spojine in deloval z najnevarnejšimi sestavinami. Čislala sem ga kot učenjaka, a ljubila ga nisem. Strah me jc bilo pred njim. Kar gorel je od sovraštva.
Mesto, ki si ga je pridobil s svojim delom, mu ni zadostovalo, čeprav je bilo visoko. Hotel jc vse, bogastvo, čast. Njegovo sanjarenje ga je dvigalo v višine in vrniti se iz njih v navadno zemeljsko nižino je bilo zanj zelo bridko. Njegovo sovraštvo in njegovo govorjenje me je plašilo.
Živci je na prav čuden način, naravnost skrivnostno, včasih je naenkrat zginil, nc da bi prej komu kaj povedal, ali rekel, kam gre in čemu, potem se je pa vrnil, kot jc bil odšel.
Toda naslednji dan po teh nerazumljivih odsotnostih je bil Izredno razburjen, nezaupljiv In nemiren. Vendar ml je rade volje zaupal, kaj dela. Neki dam mi je naznanil, da bo napravil veliko iznajdbo, snov velikanske sile, ki bi ga mogla napraviti za gospodarja sveta. Toda za poskuse bi rabil denarjai, mnogo denarja, brez njega bi se ne dalo delati praktičnih preizkusov s to iznajdbo. In bedasti svet, ki ga omalovažuje, bo spoznal enkrat v svojo škodo, koliko velja pustiti v temi take-Ka znanstvenika kot je on; kajti on Jaoiucs i-ambert, bi potem mogel uničiti največja mesta, kakor bi mu ravno ugajalo, pa tudi najbolj oborožene narode, ne da bi bilo pri tem kake nevarnosti zanj. Ko je imel eno svojih kriz, mi je dejal:
— Zločin je upravičen, če vodi k iznajdbi, «11 če ji služi. Dobro lahko nastane iz zlega 1» zdravnik, ki bi rezal živa človeška telesa,
da najde izvor raka, bi bil dobrotnik človeškega rodu... Sicer pa, kaj je človeški rod? Kup bebcev! Kaj je življenje bitja, v katerega možganih ni niti moči, niti jasnosti?
Spominjam se prav dobro teh besed, kor so me vso zmedle in pravila sem jih še isti večer svoji materi, ki se je zelo vznemirila.
Od takrat naprej sem le malo govorila z njim. Delala sem mu, toda umaknila sem se vsem prilikam, da bi spet nastopal zaupno na-pram meni. To ni bilo prav, toda kot sem vam že rekla, sem se ga bala.
Imela sem nalog, da urejujem njegove zapiske, kajti hotel je imeti Vse v strogem redu. Enkrat sem našla v pepelu v peči papir, ki ga je ogenj le deloma uničil, pogledala sem ga in kar sem čitala, je bilo tako čudno, da sem ga shranila.
Ta papir, ki ga je hotel Jacques Lambert upepeliti, sem hotela pokazati ministru, kor opravičuje vse sumnje.
— Imate ta papir?
— Ne, obdržali so ga, toda lahko ga spet sestavim.
— Natakar, je zaklical Escander, prinesite pisemskega papirja.
Sam je napravil prostor na mizi in potisnil pivnik pred deklo. Odprla je svojo torbico, vzela iz nje polnilno pero in z visoko pisavo napolnila list in pustila cel kup praznih mest, kjer je v originalu ogenj uničil pisavo.
Escander je primaknil stol in z napetostjo so sledile njegove oči zlatemu peresu. Cital je:
Našel...
skoraj popolno izolacijo
še en mesec ali dva samo denarja!
Imenoval ga boni Kristalopir. Z njim bom strašil... svet
Od sedaj naprej... napisali na ta papir znake — nočem, da bi mogel kak časopis zanikati, da sem jaz to iznašel...
...vsrkava takorekoč toploto teles, ki so v gotovi razdalji od njegove površine. Ta toplota pa prešine materijo in začne razgrevati vse. kar se nahaja v gotovi razdalji na nasprotni strani...
... Ko je Escander prečital te vrstice, je bil ves iz sebe; čeravno so bili ti odlomki nepopolni, so mu vendar popolnoma jasno kazali vso zadevo.
Če se Jacques Lambert ni motil v daleko-sežnosti svoje iznajdbe, če ni sam pred seboj pretiraval njene važnosti, bi bilo treba pripoznati, da je iznašel telo, čigar svojstva so bila v stanu, povzročevati čudne prikazni. Tako je mislil časnikar, ki je imel navado vse v podrobno in točno razmišljevati. Zamišljeno jc gledal ta skrivnostni papir.
•— To je Imenitno, je dejal. Ti bebci!... Nato je nekaj časa molčal, potem pa je dejal:
— Ali veste, kje je sedaj Lambert?
— Ne vem.
— Dobro, našel ga bom. Gospodična, na vsak način pa je vaš začetek srečen in čestitam vam. Ta papir je morda samo posledica sanjarenja, ali je pa morda več, bomo videli. Vi sc boste vrnili v Provins, kjer boste čakali, da vam brzojavim, jaz pa bom iskal tega Lainberta. Sedaj pa, povejte mi... ali ste častihlepni?
— Nikakor nc.
— Kaj, ali ne bi hoteli lepe stolice za ke-v mljo?
— Ds* če M ml jo ponudili.
— Ponudili vam je ne bodo, toda mordai; vam bodo dali sredstev, da jo dobite. Ali bi jo sprejeli?
— Da.
— Dobro. Ali vam Provins zelo ugaja?;
— Rajši bi živela v Parizu.
— Krasno. Ali vas smem smatrati v vsa<' kem slučaju za sotrudnico?
— Gotovo, če vam morem v čem koristili.
— In koristili mi boste. Mislim, da bomo še prav dobre volje. Vrniti se hočem v ured« ništvo in napisati članek, o katerem se bo mnogo govorilo. Ali mi dovolite, da vzamem ta papir s seboj? je dodal časnikar in pokazal r»a list, na katerem so stale zapisane skrivnostne besede.
— Gotovo da.
— Preprijazni ste. Sedaj pa idiva.
Escander je plačal in nato sta šla navzdol po Champs Elysees.
— Upam, da se ne boste dolgočasili do šeste ure: saj je tu toliko lepih prodajalen.
— Moram še nekaj stvari nakupiti, jo smehljaje dejalo dekle.
— Torej na svidenje ob šestih na kolodvoru, spremil vas bodem do vašega vagona; na vsak način pa vam bom pisal.
— Veselilo bi me, je dejala Germaine, če o meni ne bi omenili besedice.
— Ne bojte se, nihče ne bo vedel, odkod imam podatke.
Mlada človeka sta si podala roke in Escander jc gledal za odhajajočim dekletom in občudoval njega vitko hojo.
Vil. V pisarni ministrskega predsednika.
Escamdra ni bilo na kolodvoru. Germaine je vstopila v vlak malo slabe volje, rada M se bila spet sešla s tem velikim možem 9 svetlimi očmi, ki je govoril odkrito in simpatično, in njeno potovanje je bilo žalostno.
Z urejevanjem svojega senzačnega članka je bil Escander preveč zaposlen, da bi mogel priti pravočasno na kolodvor. Za trenutek je bil slabe volje, a pozabil je naglo na to, ko je pomislil na govorico, ki jo bo povzročil.
Ob sedmih je nesel svoj članek glavnemu uredniku.
— To je izredno, jc dejal ta, ko jc prečital članek; toda, dragi moj Escander, stvar jo preveč romantična in to dekle Sinatra svojo sanjarije za resničnost.
— Isto so dejali Trojanci o Kasandri, je odgovoril Escander.
Glavni urednik je bil malo užaljen, ker pa je svojega sotrudnika visoko čislal, mu tega ni hotel pokazati.
— Pomirite se, vaš članek bo izšel, toda’ v dveh vrsticah bo list odklonil vsako odgovornost zanj; razen tega bom telefoniral mi-; nistru za notranje zadeve, da zvem. kakšno mnenje imajo tam o tej stvari.
Escander je prikimal, menda bolj iz pomilovanja kot iz pritrjevanja, med tem ko je glavni urednik prijel za aparat.
— Dajte mi, prosim, ministrstvo notranjih zadev, kabinet ministrskega predsednika-
Pričakujoč zvezo jc spraševal Escandra d dekletu.
Ta mu je pravil celo stvar zelo hladno toda prebrisani Le Sauter se je lahno nasmehnil.
V tem trenutku je dobil zvezo.
— Vi, gospod predsednik? Le Sauter go* vori... Dobro, hvala... Čujte, Escander ml je prinesel izreden članek o dekletu, ki stf ga sprejeli to jutro... Kaj?... Aha, da.,j , gre za znanstvenika, ki je baje Iznašel... Daj
tako je	(Dalje prih.)
'AT

m
b
m
€■
#
s
©I
SPLOŠNA KNJIŽNICA
(
St. 1. 1. Albreht; Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str. . Din 121—
. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. ...	. 16-—	,
„	3.	I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej.,	105 str.	„	12-—	,
.	4.	Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi,	184 str	»	20—	.
. 5 Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina, veselomcdre črtice I., 72 str......... .	8 —	„
„ 6. L. NovSk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str........................ »	6 —	.
„ 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str. ...	.............................12 —	.
„	8.	E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V ,	536 str.	„	22 —	„
„	9.	Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije,	347 str.	„	24 —	„
»10.	I.Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55 str. .	6—	.
.11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična
povest v 4 slikah, 84 str......................... »	12'—	„
, 12 Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
4 dejanjih, 91 str.. ...................... ....	» 12—	„
.13 V M Garšin-. Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str................................. ,10'—	„
. 14 Dr Karl Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.......... .	...	.26'—	„
, 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str..............................15 —	„
, 16.	Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str........... „	15 —	„
. 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str....... ..................... „	9 —	.
. 18. Jarosl. Vrhlick^: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. .	„6'—	,
. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str.... . 16 —
, 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str......... „ 14-— ,
. 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str.	„ 8'— ,
„ 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik .	................................. I4 —	>
. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str. „	9'—	„
Znanstvena zbirka (veliki 8° format):
St. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovičev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str. „ 16'— ,
Za vsak zvezek je računati po Din —'80 poštnine in odpravnine
Din 17— . 22'
. H . 26

13— 11 —
17
28'
30
11
17
17-
15'
32
21
20
14-
11-
22'-
20-
13-
20-
14-
Mila sprejeina: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
■33
- (
El

- (
23—

#
m
©
©
#
&
m

Dadpansisa Banka n Pograd
Centrala (zaiasno) Ljubljana.
Delniška glavnica: Din 60,000.000‘— Rezerva Din 32,515.GOO"—
		Podružnice:		z'
Beograd		Jelša		Metković
Bled		Jesenice		Prevalje
Cavtat		Korčula	—J	Sarajevo
Celje		Kotor		Split
Dubrovnik		Kranj		Šibenik
Ercegnovi		Ljubljana Maribor		Zagreb
				
Naslov za brzojave; JADRANSKA.
Amerikanskt oddelek- = Potniški urad.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALI3A: Danca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRI3A: Adrlatische Dank, Dunaj. 3UZNA AMERIKA; DANCO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparalso. Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr.
AFILACI3A: FRANK SAKSER STATE DANK, Cortlandt Street 82. New-Yorlc Clty;
91 ——— • •••••••• ———— »s—s —— •••••••• »•••—— •••••••• »••••••• ——•••• ••••••■■ *••••••• *••••••• "m*
i Banka ima prvovrstne zveze v vseh slavnih mestih j :	sveta in se pete z vsemi banteimi posii. j
ssaaaassss——sssss—sesss—sss——s	———•	• •
Naiceneiše nove in rabtfene
pisalne stroje
v Specijalni mehanični delavnici za poprave pisalnih, računskih, razmnoževalnih In kopirnih strojev.
Ludvik &arasa, Ljubljana,
Šeienburgova ulica 6.11.
Barvne trakove, karbon—indigo papir ter vse druge potrebščine. Pisarniška oprema vedno v zalogi.
‘ Brata Pohlin i.dr.
tvornica vlasnic, kljukic, rinile 99 s vuna«« za čevlje, kovinastih gumbov ▼▼▼▼▼▼▼▼▼vttv	l- d.
Ljubljana I. postni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini iivršutejo. Zahtevaitevzorce In cenik. Pri večiih naročilih popust.
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
5T0EHSR HEtDini 1
Vrhunec finomehanike.
Zastopstvo Lud. Baraga Ljubljana
Šeienburgova ulica štev. 6/i. \
Wo!foua ul. 1
j m jrijin kij 8
Izdeluje vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naročilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah
Modema knjigoveznica.
»•••i

Brzo - brzo f
na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermeckl, kjer kupite leios
sukno
za moške in volneno za ionske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor a tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito S nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu pn- S poroča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini .
i R. STERMECKI, CELJE. s

|
Trgovci engrot-cene.
J