Cerkveno zadeve. Občni zbor Leonove družbe. (Konec.) Izmed mnogih znanstveno zanirnivih predavanj omenjamo po poročilu »Slovenca« le nekatera. Prvi dan zborovanja je prof. dr. Al. Cigoj podajal v krepkih polezah iz starih pisateljev, vzlasti pa iz izkopin izven svetopisemske dokaze za poBamne dogodke iz življenja sv. Pavla; razprava je pokazala, da ima sveto pismo resnične podatke; dokazi so torej pomenljivi posebno za one, ki dosedaj niso prav trdno bili prepričani o pravem značaju sv. pisma. Vseučiliški prof. dr. Syoboda je pokazal zborovalcem zanimivo podobo sv. Pavla po 2 najstarejših spomenikih. Prva izvira bržkone iz drugega stoletja in je posneta po nekem katakombnem spomeniku; druga je iz 4. stoletja in se je našla v Pulju, torej na avstrijskih tleh; ta je posebnega pomena za to, ker na nji se nahajata sv. apostola Peter in Pavel skupno: nad obema pa stoji božji Zveličar in podaja sv. Petru zakonik. Ali ni to dovolj jasen dokaz za papeško prvenstvo? Prof. dr. Avg. Rosler je razložil nalogo bogoslovskih ved v sedanjem času: obsojal je oni ljut boj nemštva proti romanizmu ter posebno povdarjal imenitno, a težko nalogo, ki čaka avstrijske učenjake na bogoslovnern polju: zedinjenje vzhodnega razkolnega krSčanstva s pravo cerkvijo; v ta namen naj oni kot poklicani učeniki pripravljajo pot k toliko zaželjeni zastopnosti. Prof. dr. Biederlack je pojasnjeval vprašanje, ali ima država pravico, kaznovati hudodelce in zakaj ima to pravico. Pravico to storiti ima vladar, ker je varuh za spložen blagor svojih državljanov v časnem, zemeljskem oziru; kazen služi v nekako zadoslovanje za zločin in v poboljšanje ter ostrašenje pred zločinom. Drugi dan je bilo prvo predavanje dr. Storzerja o upravi notranjih avstrijskih dežel od 1. 1564.—1848. To je bila prav zanimiva zgodovinska razprava, posebnega pomena za sedanji družabni boj med avtonomičnim in centralističnim načelom, ker zgodovina davno preteklih let nas mora učiti trezne sodbe o današnjem položaju. Veličasten je bil konec Leoninega zborovanja; ki se je vršil dne 28. julija ob 5. uri popoldne v dvorani deželne biše. Dvorana je bila napolnjena odličnih gostov. Akoravno je celovški mestni zbor prepovedal županu, da pozdravi slovesno zborovalce, akoravno so verski in drugi nasprotniki na jako surove načine hujskali proti vsem, ki so se zborovanja udeleževali, prišli so vendar k slovesu najodličnejši možje celovški. Vlado je zastopal vladni svetnik Kozaryn, deželni giavar grof Goess, general Russ itd. Tudi župan Neuner je bil navzoč, pa ne oficijelno, temuč le kot privatna oseba. Navzoča sta bila tudi knezoškofa dr. Napotnik in dr. Kahn, dvorni svetovalec in vodja finančne direkcije pl. Schwabe, knez Rosenberg, grof Hoyos, kanonik dr. Mlakar in vojaški duhovnik Tajek ler mnogo drugih; koroška dubovščina je bila častno zastopana. Zboru je predsedoval baron Helfert z drugimi tovariši predsedstva. Po pesmi, katero je za zbor zložil in vglasbil dr. Kralik, so mil. g. knezoškof dr. Kahn v daljšem nagovoru poudarjali pomen Leonove družbe. Glavni tajnik prelat Schindler je obširno poročal o plodovitem delovanju družbinem v minulem letu in o nalogah, ki jo čakajo za bodočnost. Slavnostni govor je govoril gimn. prot dr. J. Hann, ki }e razpravljal v temeljitem govoru o krščanski umetnosti na Koroškem. Poslušalci so ta govor najživahnejše odobravali. S primernim govorom je zaključil predsednik Helfert znameniti shod potem, ko je še prebral telegram vojaškega škofa Belopotockega, ki so bili vsled krsta v cesarski rodovini žal zadržani, udeležiti se zborovanja. Takih sijajnih znanostnih zborovanj še Gelovec ni veliko doživel; celi deželi Koroški je ta občni zbor na čast Dal Bog, da obrodi trudapolno delo vernih učenjakov obilen sad!