Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 58 OBZORJA STROKE poročila jim nudimo informacije in slikovno gradivo za seminarske naloge. Muzej je sodeloval pri izdelavi dveh spominkov: miniaturnega panja kranjiča in miniaturne krošnje za prenašanje kranjičev. Izdelovalcu, ki sije pridobil mnenje Obrtne zbornice Slovenije, da štejeta miniaturi za izdelka domače obrti, smo posredovali mnenje o izbranih motivih in slikovno gradivo za predlogo. - Pedagoška dejavnost 1. Vodstva po zbirki (kustos, kustos - pedagog, vodič: 256 skupin); 2. predvelikonočna delavnica: Krašenje pirhov z voskom in izdelava voščenih obeskov za velikonočne aranžmaje. Vodila kustosinja - pedagoginja Katja Praprotnik. - Bibliografija 1. Gnilšak, Ida 2003: Čebelarski muzej v Radovljici. Kranjska čebela (ur. Ida Gnilšak). Radovljica, Čebelarski muzej, 237-240. 2. Besedilo za zloženko Anton Janša, izdano ob odkritju Janševega čebelnjaka. Žirovnica, Občina Žirovnica, 2003. 3. Gnilšak, Ida 2002: Čebelarski muzej v Radovljici. Slovenski izseljenski koledar 2003. Ljubljana, Združenje Slovenska izseljenska matica. 166-170. 4. Gnilšak, Ida 2003: Pripovedi s panjev. Iz ljudske zaklad­ nice. Panjske končnice, mojstrovine iz preteklih dni (2004, koledar). Žirovnica, Medium. 6. Izobraževanje 1. Ogled in dokumentiranje razstave Api expo v Ljubljani med svetovnim čebelarskim kongresom; 2. udeležba na predavanju sekcije za dokumentacijo Hranjenje fotografskega gradiva po ISO standardih v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani; 3. udeležba na simpoziju o hranjenju in ohranjanju gradiva na papirju v Narodni galeriji v Ljubljani; 4. ogled razstave Med kljukastim križem in rdečo zvezdo v Kranju in zbirk v Informacijskem središču v Trenti; 5. udeležba na predstavitvi računalniškega programa za muzejsko dokumentacijo v Informativnem centru Mestnega muzeja v Ljubljani; 6. ogled predstavitve novejših muzejskih postavitev v Informativnem centru Mestnega muzeja v Ljubljani; 7. udeležba na zborovanju Slovenskega muzejskega društva na Ptuju. Datum prejema prispevka v uredništvo: 9. 2. 2004 Drugi članki ali sestavki/1.25 Zdenka Tahir Torkar GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE 1. Uvod Muzejsko delo na Jesenicah opravljam že 20 let. Področja dela so se spreminjala, še bolj pa institucionalni okviri ter pogoji dela. Začela sem v Tehniškem muzeju Železarne Jesenice, nadaljevala v občinskem zavodu Muzeja Jesenice in z nas­ tankom novih občin Kranjska Gora ter Žirovnica v medobčinskem Gornjesavskem muzeju Jesenice, ki je v letošn­ jem letu v nezavidljivem in v še kako nedorečenem stanju, saj nam je ena od treh ustanoviteljic (Občina Žirovnica) odrekla nadaljnje financiranje. Trenutno naš muzej s 13 zaposlenimi (od tega trije s polovičnim delovnim časom in štirje kustosi) pokri­ va 7 muzejskih lokacij. Kot etnologinja sem strokovno zadolžena za etnološko zbirko Liznjekove domačije v Kranjski Gori, etnološko zbirko (depojska) v Ruardovi graščini na Jesenicah ter za etnološki in spominski zbirki Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše v Vrbi in v Doslovčah. 2. Pridobivanje gradiva Za muzej sem leta 2003 zbrala 626 novih muzealij, od tega 456 predmetov, 132 knjig in publikacij ter tiskovin, 21 fotografij in 17 arhivskih dokumentov. Za etnološko depojsko zbirko v Ruardovi graščini na Jesenicah sem pridobila 192 predmetov, od katerih je bilo brezplačno pri­ dobljenih 118, odkupljenih pa 47 za Jesenice in 71 za Žirovnico. Glede na izvor in financiranje odkupa pa se delijo na 101 pred­ met za Jesenice (med njimi velja omeniti 11 podarjenih kosov spalnične opreme iz začetka 40. let 20. stoletja), 73 predmetov za Žirovnico (71 kosov hišnega inventarja iz zapuščene hiše v Vrbi št. 5, ki večinoma datirajo v konec 19. in prva desetletja 20. stoletja) in 18 predmetov za Kranjsko Goro. Za železarsko zbirko sem z darili pridobila 6 predmetov. V Liznjekovi hiši je 258 novih predmetov (brezplačno jih je prido­ bila oskrbnica), ki sem jih izločila iz zbirke in prepeljala na upravo muzeja v čiščenje in v naknadno inventarizacijo. Za muzejsko knjižnico sem brezplačno pridobila 49 knjig, 35 periodičnih publikacij in 2 tiskovini, z nakupom pa 3 vide­ ofilme. Za arhiv sem brezplačno pridobila deset tiskovin, za fotoarhiv pa brezplačno 10 fotografij (od tega šest v preslikavo). Zbirka v Prešernovi rojstni hiši šteje 20 novih in brezplačnih pri­ dobitev - 7 knjig, 6 publikacij in 7 tiskovin, zbirka v Finžgarje- vi rojstni hiši pa 48 novih, od tega 47 brezplačnih pridobitev (4 predmeti, 22 knjig, 11 fotografij, 1 videokaseta, 1 arhivski dokument, 5 tiskovin, 3 kopije rokopisov rodovnikov in 2 kopi­ ji časopisnih člankov). 3. Dokumentacija gradiva Za etnološko zbirko Liznjekove hiše v Kranjski Gori je bilo v inventarno knjigo, ki je konec leta 2003 štela 885 inventarnih enot, vpisanih 10 novih. Za etnološko depojsko zbirko, v kateri hranim gradivo iz občin Kranjske Gore, Jesenic in Žirovnice, se inventarna knjiga vodi od leta 2000; konec leta 2003 je štela že 1.563 inventarnih enot. Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 59 poročila OBZORJA STROKE Sli V omenjenem letuje bilo vpisanih 83 inventarnih enot, z oznako Je (Jesenice) 60, z oznako KrG (Kranjska Gora) 21 in z oznako Zi (Žirovnica) 2. Za spominsko zbirko v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi je bilo v inventarno knjigo, ki je konec leta 2003 štela 681 inventarnih enot, vpisanih 10. Za spominsko zbirko Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah je bilo v inventarno knjigo, ki je konec leta 2003 štela 385 inven­ tarnih enot, vpisanih 29. Za zbirko Prešernove rojstne hiše je bilo izdelanih 8 dokumen­ tarnih kartonov oziroma opremljenih s fotografijo, za zbirko Finžgarjeve rojstne hiše pa 45 dokumentarnih kartonov. Med prenovo Finžgarjeve rojstne hiše sem za namene dokumentacije pripravila 111 eksponatov za fotografiranje in asistirala pri nji­ hovem fotografiranju. Inventura muzejskih zbirk V drugi polovici leta sem opravila inventuro predmetov vseh 7 muzejskih zbirk Gornjesavskega muzeja Jesenice (cca 13.000 predmetov), ki jo opravljamo vsakih 5 let. Pri inventuri sta mi občasno pomagala dva sodelavca, v poletnem mesecu tudi bodoča študentka etnologije; večino dela pa sem opravila sama. Delo je bilo zamudno in je terjalo dodatna preverjanja, ki sem jih najdosledneje opravila na 4 zbirkah s 3.510 inventarnimi eno­ tami, za katere sem tudi strokovno odgovorna. Za ostale zbirke sem upoštevala ugotovljeno stanje in prepustila nadaljnje pre­ verjanje in iskanje pogrešanih predmetov ter odpravljanje pomanjkljivosti in napak za zbirke odgovornim sodelavcem. 4. Ohranjevanje gradiva Deponiranje gradiva Za urejanje depojskih prostorov sem potrebovala 47 ur (Jesenice 18, Žirovnica 16 in Kranjska Gora 13). V etnološki depojski zbirki na Jesenicah je bilo deponiranih 180 predmetov, 109 pred­ metov v Liznjekovi hiši, 34 v Finžgarjevi rojstni hiši in 111 v Prešernovi rojstni hiši. Julija sem v etnološkem depoju na Jesenicah na novo deponirala zbirko oblačilnih kosov v za to izdelane bombažne vreče. Avgusta je bilo dodatno preseljena in začasno deponirana celot- 11 a zbirka iz Finžgarjeve rojstne hiše v upravne prostore na Jesenicah (384 predmetov). Septembra sem na novo deponirala tu dodatno zaporedno oštevilčila depojsko knjižno zbirko (100 knjig) v Prešernovi rojstni hiši. Na Jesenicah je bilo oktobra dodatno deponiranih 250 razglednic s področja Kranjske Gore m začasno 248 predmetov iz Liznjekove hiše (zaradi naknadne obdelave). Vzdrževanje gradiva Januarja sem organizirala restavracijo in konzervacijo 15 svetil 12 etnološke depojske zbirke, avgusta 40 eksponatov Finžgar­ ja rojstne hiše, novembra sem iz zbirke v Liznjekovi hiši odnesla v kemično čiščenje 12 tekstilij in decembra organizirala čiščenje 71 novih predmetov za etnološko depojsko zbirko (za Žirovnico). Spomladi sem naročila izdelavo 40 kosov depojskih bombažnih vreč za protiprašno zaščito oblačilnih kosov etnološke depojske zbirke. Preko leta sem opravila osnovno rscenje 31 predmetov (Jesenice) in 3 predmetov (Kranjska pora) etnološke depojske zbirke, 104 predmetov zbirke v tznjekovi hiši in 55 predmetov zbirke iz Finžgarjeve rojstne hiše. 5. Raziskovalno in terensko delo Januarja sem pisala besedilo o zgodovini svetil in svečnici za razstavo v Turističnem informativnem centru Jesenice, dokončno oblikovala besedilo knjižice Planina pod Golico skozi čas in poenostavljeno besedilo z isto vsebino, pripravljala pa sem tudi slikovno gradivo za potrebe šolskih in občinskega tek­ movanja šolarjev in dijakov v poznavanju lokalne zgodovine. Zaradi zbiranja podatkov za bodočo stalno razstavo v delavski kasarni na Stari Savi sem konec marca in v začetku aprila pre­ gledovala arhivsko gradivo in kartoteke prebivalstva ter fotografsko gradivo. Junija sem študirala gradivo zaradi vodenja obiskovalcev po Čopovi spominski zbirki v Žirovnici, julija pa zaradi vodenja po spominski zbirki v Finžgarjevi rojstni hiši, kjer sem opravila tudi pregled Finžgarjevih rodovnikov (ki jih je sestavil Stanko Čop). Septembra sem opravila izbor dokumentarnega gradiva za razs­ tavo o Čufarjevem trgu in originalnega fotografskega gradiva za opremo (s kopijami) prenovljene Tancarjeve gostilne (stare raz­ glednice Jesenic, obrati železarne ter delo in prosti čas železar- jev v 1. pol. 20. stol.). Leta 2003 sem opravila 34 terenskih poti. V zvezi z ogledi etnološke in druge kulturne dediščine 5 poti na Jesenicah, 1 pot v Ljubljano, 2 poti v Vrbo in 1 pot v Kranjsko Goro. Ob inven­ turah predmetov muzejskih zbirk sem opravila še 5 poti v Kranjsko Goro, od koder sem iz Liznjekove hiše odpeljala na upravo tudi neinventarizirane predmete. Za namene razstavne dejavnosti v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori 4 poti na Breznico, 1 pot v Mojstrano in 1 v Ljubljano, za namene razstavne dejavnosti v Kosovi graščini na Jesenicah pa 3 poti na Jesenice in 1 pot na Breznico. Intervjuje z informatorji sem opravila na dveh poteh na Jesenice. V Vrbi in Doslovčah sem opravila še 8 terenskih poti v povezavi s prenovo rojstne hiše in z muzejskimi prireditvami. 6. Posredovanje gradiva - Razstavna dejavnost Leta 2003 sem pripravila tri lastne občasne razstave na Jesenicah in organizirala ter izvedla vse potrebno za postavitev treh občasnih razstav v razstavnem prostoru Liznjekove hiše v Kranjski Gori. Januarja sem za izložbo Turistično informativnega centra na Jesenicah pripravila lastno občasno razstavo Svečnica ali praznik luči z eksponati iz zbirke starih svetil, kije bila na ogled od 23. L do 23. 2. Februarja sem uredila nekatere nove napise za vitrine na stalni razstavi Življenje in delo Dr. Franceta Prešerna v Vrbi in poma­ gala pri podiranju občasne gostujoče razstave Moč šibkih v Kosovi graščini na Jesenicah ter izrisala scenarij za bodočo muzejsko rekonstrukcijo delavskega stanovanja v kasarni. Marca sem organizirala podiranje gostujoče občasne razstave karikatur v Liznjekovi hiši in 14. 3. v izložbi Turistično infor­ mativnega centra na Jesenicah postavila lastno občasno razstavo ob obletnici razglasitve Jesenic za mesto; razstava je bila na ogled do 10. 4. Nato sem v galerijskem prostoru Liznjekove hiše v Kranjski gori pripravila občasno likovno razstavo slikarja Lojzeta Adamljeta s spremljajočim vabilom, plakatom in katal­ ogom, ki je bila odprta od 16. 5. do 29. 6. in prav tam pripravi­ la vse potrebno tudi za občasno razstavo fotografij Marije Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 60 OBZORJA STROKE poročila Heberle Perat, kije bila na ogled od 4. 7. do 31. 8. Septembra sem pripravila lastno fotodokumentarno razstavo o Čufarjevem trgu, ki je bila v avli jeseniškega gledališča postavl­ jena od 17. 9. do 30. 9. Oktobra sem sodelovala pri postavitvi likovne razstave Vrata (likovna kolonija) v Liznjekovi hiši in nato izpeljala vse priprave in organizacijo - vabilo, plakat, katalog - za postavitev gostujoče občasne etnološke razstave Slovenski kozolec, ki je bila v Liznjekovi hiši postavljena od 12. 12. dalje (do 27. 2. 2004). - Pedagoška dejavnost 18. L: vodenje po gostujoči etnološko-sociološki razstavi Moč šibkih v Kosovi graščini; 20. 3.: vodenje po stalnih in občasni razstavi v Kosovi graščini; 2. 4. in 18. 9.: dvojno vodenje po stalni železarski zbirki; 20. 5. in 4. 6.: trojno vodenje obiskovalcev po Čopovi spomins­ ki zbirki v Žirovnici; 8., 10. in 11. 7.: nadomeščanje oskrbnice v Finžgarjev! rojstni hiši v Doslovčah in dvojno vodstvo po njeni stalni zbirki. Marca sem na občinskem tekmovanju sodelovala z jeseniškimi šolarji in dijaki pri izvedbi kviza v poznavanju lokalne zgodovine na temo Planina pod Golico skozi čas v jeseniški kin­ odvorani, ki se je odvijal v polno zasedeni kinodvorani. Maja sem sodelovala pri izvedbi muzejske delavnice z železarsko tematiko - izdelovanje prenosnih svetil v obliki plavža za predšolske otroke. 8. 2. in 3. 12. sem sodelovala pri izvedbi spominskih prireditev v Prešernovi rojstni hiši in 2. 6. pri izvedbi spominske prireditve v Finžgarjevi rojstni hiši, 2. 2. pa sem pomagala pri pripravi in izvedbi cerkvenega obreda svečnica na Stari Savi. - Posredovanje gradiva Muzejsko gradivo oziroma podatke o njem sem posredovala 24 uporabnikom, in sicer: knjižno gradivo o alpskem cvetju osnovnošolki; podatke iz arhiva o službenem redu KID iz leta 1874 muzealcu iz Tehniškega muzeja Slovenije; dokumentarno gradivo o Letalskem klubu Lesce za izdajo jubilejne publikacije - 2 x; stare razglednice Jesenic občanu, ki jih je potreboval za pisanje spominov; slikovno gradivo in literaturo o domu onemoglih občanki Jesenic; seznam rokopisnega gradiva Toma Zupana in F. S. Finžgarja, ki ga hrani NUK, oskrbnici Finžgar- jeve rojstne hiše; gradivo o fužinarjih - Ruardih in Buccelenijih jeseniškemu gledališču; iskanje arhivskih podatkov o primo­ predaji KID - pomoč arhivistki; posredovanje podatkov o zgodovini sejmov na Jesenicah organizatorjem Jožefovega sejma; iskanje časopisnega članka o dogodku iz leta 1944; posredovanje fotografije predvojnega praznovanja L maja ured­ nici Acronijevih novic; izbor in izposoja 25 etnoloških predme­ tov sodelavki za muzejsko delavnico; dve videokaseti o hiši Renati Pamič - ZVKD, enota Kranj; podnapise k razstavi o Stari Savi Turistično informativnemu centru Jesenice; fotografsko gradivo o izgledu nekdanjih vrat in oken na kasarni arhitektki; diplomsko nalogo o turizmu na Jesenicah dijaku Srednje gostinske šole; podatke o zaščitenosti narcise Turistično infor­ mativnemu centru Jesenice; predaja skenov 44 originalnih fotografij za opremo lokala; podatke o preimenovanjih današn­ jega Čufarjevega trga Občini Jesenice; literaturo o poslikanih kmečkih skrinjah obrtnici; dokumentacijo o muzejskih objektih v Doslovčah za potrebe prenove ministrstvu za kulturo; slikovno gradivo o kolovratih in barigli muzejskemu konservatorju in Ob spominski prireditvi v Doslovčah smo postregli pečena jabolka. Foto: Silvo Kokalj, 2. 6. 2003 gradivo o Vrbi in Prešernu dijaku Srednje gostinske šole v Radovljici. - Bibliografija Objava strokovne monografije Planina pod Golico skozi čas, izdala Občina Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice, februar 2003, 24 strani. Objava strokovnega članka Prireditve ob mednarodnem dnevu muzejev, Acronijeve Novice, št. 5, maj 2003, 32 Pomoč in recenzija pri izdaji prve številke muzejskega časopisa Muzejsko oko, december 2003. Izdaja treh razstavnih katalogov na šestih straneh in v nakladi 300 oziroma 500 izvodov za razstave v razstavnem prostoru Liznjekove domačije v Kranjski Gori, in sicer : Lojze Adamlje (slikarska razstava od 16. 5. do 29. 6.), Marija Heberle Perat (fotografska razstava od 4. 7. do 31. 8.) ter Slovenski kozolec (etnološka razstava arhitekturnih maket in risb arhitekta Borana Hrelja od 12. 12. do 29. 2. 2004 (500 izv.). Informacije o razstavah v Liznjekovi hiši so bile objavljene tudi v sredstvih javnega obveščanja (Radio Triglav, ATM - TV Kranjska Gora ter v tiskanih medijih - Gorenjski Glas in Delo). 7. Izobraževanje 21. in 22. 3. sem se udeležila posveta Etnološka dediščina Slovencev v Avstriji, ki je bil v Lešah pri Šentjakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem. 9. 4. sem se udeležila občnega zbora Slovenskega etnološkega društva v prostorih SAZU v Ljubljani. 24. 5. sem se v Rablju v Italiji udeležila zaključne prireditve mednarodnega kulturnega projekta Lepa pušča, pri katerem je sodeloval tudi naš muzej. 30. 7. sva s kolegico opravili strokovno konzultacijo s kustosin­ jo Mestnega muzeja v Ljubljani glede navodil za izposojo muze­ jskega gradiva. 10. 10. sem se udeležila zborovanja Slovenskega muzejskega društva na Ptuju. 17. 12. sem se udeležila posvetovanja Kako misliti dediščino na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF in pred- Glasnik S.E.D. 44/1 2004, stran 61 poročila OBZORJA STROKE stavitve računalniškega programa za dokumentacijo muzejskih zbirk v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Udeležila sem se ekskurzije po avstrijski Koroški, ki jo je orga­ niziralo Slovensko etnološko društvo, 21. 3., nagradne ekskurzi­ je v Brežice in Čatež za sodelovanje pri tekmovalnem kvizu, ki jo je organizirala Občina Jesenice, 28. 5.; in lastne muzejske strokovne ekskurzije po Dolenjski, 19. 12. Lansko leto sem se tako udeležila sedmih strokovnih srečanj in treh strokovnih ekskurzij ter si ogledala stalne zbirke sedmih muzejev. S. Razno Inventura prodajnega materiala in osnovnih sredstev v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori in v Finžgarjev! rojstni hiši v Doslovčah. Distribucija lastne publikacije Planina pod Golico skozi čas. Udeležba na sestanku vaškega odbora Vrbnanov v Prešernovi rojstni hiši, izdelava zapisnika ter udeležba na ses­ tanku občinskega Odbora za Staro Savo. Tlorisni izris vseh razstavnih ambientov z označitvijo ekspona­ tov v Finžgarjevi hiši pred selitvijo spominske zbirke in njeno začasno deponiranje. Dvotedensko mentorstvo bodoči študent­ ki etnologije. Pomoč pri oblikovanju muzejskega programa 2004 za Vrbo in Doslovče. Sprotno urejanje dokumentacije (časopisnih člankov in objav ter muzejskih tiskov za muzejske lokacije v Kranjski Gori, v Vrbi in v Doslovčah). Udeležba na vseh strokovnih kolegijih in na zboru delavcev muzeja. Datum prejema prispevka v uredništvo: 5. 2. 2004 Drugi članki ali sestavki/1.25 Mirjam Gnezda ETNOLOŠKI ODDELEK MESTNEGA MUZEJA IDRIJA Z. Uvod testni muzej Idrija je bil ustanovljen 21. januarja 1953. V Preteklem letu smo 50-letnico delovanja obeležili z večjimi dogodki, pri katerih smo sodelovali vsi strokovni delavci muze­ ja: ' z razstavo Iz likovnih depojev Mestnega muzeja Idrija v Galeriji Idrija, 13. 3.-6. 4. 2003; z odprtjem stalne razstave Mejniki 20. stoletja na gradu Gewerkenegg v Idriji, 17. 4. 2003; z odprtjem stalne razstave Cerkljanska skozi stoletja v Cerkljanskem muzeju v Cerknem, 20. 6. 2003; z odprtjem novega razstavišča na gradu Gewerkenegg z razstavo Rudija Skočirja Rojenice, 24. 10.-16. 11. 2003; z izdajo posebne številke Idrijskih razgledov 2/2003 z naslovom Kolo časa, december 2003. V Mestnem muzeju Idrija sem kot kustosinja etnologinja zaposlena od začetka leta 2002, v moje delovno področje pa spada tudi pedagoška dejavnost in delo z mediji. 2. Urejanje gradiva Etnološko zbirko Mestnega muzeja Idrija sestavljajo predmeti s področja kulture in načina življenja idrijskega rudarja ter kmečkega gospodarstva na Idrijskem (cca. 1.200 predmetov) in Cerkljanskem (cca. 800 predmetov). Samostojno enoto sestavl­ jata čipkarska zbirka, v kateri je akcesiranih 1.225 čipk, 4.696 vzorcev za klekljanje in 104 tekstilije z všito čipko ter zbirka cerkljanskih laufarjev, v kateri je inventariziranih 27 mask in oblačil. Del zbirke etnoloških predmetov s področja kmečke bivalne kulture je razstavljen v Bevkovi domačiji v Zakojci (156 predmetov), medtem ko so bili predmeti s področja kmečkega gospodarstva in domačih obrti (200 predmetov) leta 2003 restavrirani in predstavljeni na novi stalni razstavi Cerkljanska skozi stoletja v Cerkljanskem muzeju. Leta 2002 in 2003 je bilo v zunanjih delavnicah restavriranih tudi 134 etnoloških predmetov, ki so kot del notranje opreme bivalnega okolja idrijskega rudarja iz prve polovice 20. stoletja predstavl­ jeni v rudarski hiši v Bazoviški ulici 4 v Idriji. Za stalno razs­ tavo Mejniki 20. stoletja smo kupili po naročilu sklekljano čipko v tehniki ozkega ali idrijskega risa, po katerem je idrijs­ ka čipka med obema vojnama postala prepoznavna. Čipkarsko zbirko smo obogatili še s klekljanimi zavesami iz 30. let 20. stoletja. 3. Proučevanje 1. Zgodovina dejavnosti Mestnega muzeja Idrija na Idrijskem in Cerkljanskem, april-november 2003. 2. Čipke iz Belgije, junij 2003. 4. Posredovanje gradiva - Razstave L Priprava koncepta in postavitev razstave Idrijska čipka v Maleričevi hiši, Črnomelj, 21. 2.-31. 3. 2003. 2. Organizacija mednarodne razstave Čipkarska šola Beveren iz Belgije, grad Gewerkenegg, 4. 7.-30. 8. 2003. 3. Organizacija razstave absolventk oblikovanja tekstilij in oblačil Naravoslovno tehniške fakultete Čipka - tradicija v sodobnosti, grad Gewerkenegg, 21. 8.-28. 9. 2003. 4. Izpeljava mednarodnega natečaja klekljane čipke 2003 na temo živo srebro in postavitev razstave, prizivnica Antonijevega rova, 23. 8.-14. 9. 2003. 5. Pedagoški program L Priprava dveh novih delovnih listov in vodenje muzejskih učnih ur za šolske skupine (10 skupin): Idrijska čipka, Idrijska rudarska hiša, Muzejski predmet, Kaj je to - etnologija? 2. Soorganizacija petih muzejskih delavnic za otroke v Cerkljanskem muzeju (Miniaturne maske iz slanega testa, Slovenska ljudska glasbila, Dišavne dogodivščine, Prešce, Dražgoški kruhki) in muzejske delavnice Urar se predstavi na gradu Gewerkenegg.