HochlObl. K.k. Hofbibliothefc, Wien St. 5. V Gorici, v eetrtvek 4 februvarija 1875 „SocV* izhaja vsak Setyrtek in velja poito prejemana ali t Gorici na dom posiljaua: Vseleto ..-'..• f. 4.50 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 Pri oinanilih in ravno tako pri ,.po-ttanicah" se jdacujtf za navaduv tristopno rrsto: 8 kr., ce m tuka 1 krat 7 ,. „ „ ., 2 krat 6 „ „ „ „ 3 krat Za v«ee crko po proatora, Teeaj .y. Posaraezne §tevilke se dobivajo po 10 soldo? y GoricvriPaternolliju; t Tratu v tobakarnicah „yia del Belvedere 179" in „ Via della cagerma 60" NaroSnina in -dopisi naj se Mago-voljno posiljajo pod naslovom; Viktor Dolenoc v Gorici. - Bokopisi sonemcajo; dopisi naj Be biagovty'no fraukujejo. — Delalcem in drugim ne-premosfoiin se naro6uina zniix, ako se oglase pri urednifitviu Glasilo slovenskega politiftiega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Porofne sodnlje. in. Tretja vazna oseba pri koncni obravnavi je zago-vornik. katerega pripuseajo naSe postave, kakor smo ze onienili, Se le od 1830 *>i»ru, poprvj so nasi merudavni krogi bili jianprotni zagovornistvu. lies, ze prtdskavni sodnik, Xucli predsednik morata glodati da vse pozvu-sta kar je obdolzeneu v prid", celo drzavnemu pravdniku je to dolznost, ko«lnijo. V drugih d<*iirlah se po kon«ani preiskavi predlozi ctla pravda posebni zbornici—zatozniji—katara (idluct ait smt* tozit^lj podati koncni spis in tirjati koiicno obravuavo, aii ne. Xa Anglczkem inia to raz-ajiKliti tako imtnovana veiika juri iz 3>j in vec porotni-kov, izmed katerih mora saj 12 gUaovati zsx zatozbo. LISTEK. „D«r Aberglaube M die Poesie des Menschen, de« wegen scbad't dem Dichter nicht, aberglaubisch m iein."— G5etbo. „Kar napredek imenujerao* pozdem se mi kakor straSilna ladija, katera je obsojena, o krajn podgorja kriiati se, a vsako no§ isto pot brodi, kojo j© Lez dan % Qdprtim iadrom napravila* pravi tifenjak Berg. Svet hode biti* dandanes jako naprednjaSk ir vseh strokah, ipak smo prebivalet Jozofata jako—babjeverni; le roke na sree, in videH bodemo, da smo to—vsi—brez izjeme. Ko5em govoriti o dohovih (strahovih) karjenava-da starih bab„ ne o vraii; katera se v temini vla5i, aln-pak o doraafii babjeveri, tej* budaiosti starikastih, ajdov-skth predofieb Jn navad, katere so krt in meso, govori in navade % postale. da kar ne zapazimo, kako. In za-kaj ne ?—Xivljenje je dolgofiasno, le malo babjevere in to je "poezija to smeh uzbudi. Naj svetlej§a lu5. daja senco, to narava lahteva. brez senee bi bili tako ne-sredni kakor Peter Schlemihl. Brez norosti ne moremo ziveti, zaradi tega je vsakdanja babjevera zaklopnica Na^ Prancoskem ima to nalogo zatoXnija, katero je leta 1850 tudi pri nas postava vpedjala, sadajna je to izpu-stila, in pripu§La zuto/.tiiH'U le pravico rekurza zopi>r zatozbni spis drzavnega pntvdnika §. 209 kaz. postop. Oe ne rekurira, njegota volja*je, in volenti non fit injuria ; Ce se pa pritofci, potoj^ je nadsodnija prava za-toznija, in njena sveta delist je, proiskava natanjko prcdlodtti in dobro premislitf branitidjevo razpravo.To je v ob5o treba, posebno pa pri hudodelstvu goljufije, kedar sami pravoslovci dvomljo, ali je djanje zares bu-dodelstvo, nli pa le prodmet civilne pravdb. Porotnikom takib razsodb pripuseati nij prav po nikaketn, ker ne poznajo natunjenih mej, iu lehko se zatozencu krivica zgodi. V takili slucajili ima branitelj vse %ile napeti, da ne pride pravda pred porotnike, ki so v slucajih golju-iije in tat vine po vsem svetu nar bolj ostri in vockrat menda preostri. Branitelj ima paziti tudi na to, da se nij pozabilo ali preztlo poklieati kake prico k javni obravnavi. Pri konfini obravnavi je lepa prilika, da pokaio branitelj svoj bistri urn pa svojo zgovoniout. Svoj bi-rt'ri urn, kedar je treba \.o predsedniku in drkavnem pravdniku so ka) poprasati zatozenoa, price in zveden-ce, in vsled noviii poprej noznatiih pozvedeb kaj nove-ga predtagati in nasvotovati, ali drzavnem pravdniku na* sprotovati. Svojo zgovomoat pa po konfianom izpitanji, kedar ima na vse odgovarjati drz. pravdniku, kateri raz-vivSi vzroke in dokazo zato^Oo tirju od porotnikov izrek, da jo zatozenec kriv. Dr&avnoga pravinika naloga je vc&deij lo^a, saj ne ntore brez nekaj tchtnih rizlogov zatolbnega spisa podati ; vendar ima tudi zagovornik lepo polje, ce okol-nosti kazejo, da je stvar dvomyiva, ker je krivda pre-tnalo dokazana; ker nij djanje hudodelstvo ampak le prestopek, ali celo ne spada pod kazensko pravo; ker m da trditi in iz okolnostij sklepati, da je storivecde-lal sploh brez hudobnega naklepa, ali v pijanosti ali v drugi ztnotjenosti raisli, v kateri se nij zavedal svojega djanja, ali katera nij dala hudodelstva v djanji spozna-ti; ker je zlo priglo iz naklju&be, po nepremagljivi sili, ali v pravic*ni silobrani i.td. Naj vefi tvarine pa ima pri tako imenovanih politifiaih hudodelstvih, in v tiskovnin pravdah. Ali tu li zagovornik se mora ozirati na res-nico in pravico, tedaj ne sme nig pretirati, ali si do-misljavati, on ne sme dokazavati, da je oHvidnu krivi zatozonec, nekriv in cist, ko nedol^no jagnje; temvec* vedno naj se zaveda, da je braniteljstvo Mit, ki ima obraniti zatozenca vsake krivico pa le krivico. Zares kra-scn poklic! (Ventil) po kateri—neumnost zrak dobiva. Tako-npr. se nahaja neki boritelj za svobodo in razsvitljenost (Anf-klarung), neki ob$e znani pisatclj, kateri v Sviciji iivi; ta je namrefi povabil zvefier prijatelje na veselico ;— po naklju5bi je bilo ba§ trinafst oseb prislo vkup. Ker je bilo pa uze poznodabiSe drugevabil,~da bi jih bilo vsaj vefi nego 18—je moral nekt raajhen de6ko* kateri se je uze dolgo v slad kill sanjah zibal ve5erje se vde-leitti. Ali nij to vra^a?—V Parizu in dragia velikan-skih mestih iivijo ljudje, katere prosijo, da prevzamejo stirnajsto mesto, kajti trinajsti mora, v jednem letu umreti. To uzbudi dosti smeha, a ko pride zadnji (trinajsti) na to postane ipak osupnjeu; mars i kake mu go-spodu lezi sree \v/.e—v hlafiah pri tej priliki. Od kod tedaj ta babjavera?—Nekateri izpeljujejo, da je to izvir starogrmanski in sfeer od. smrti Baldarusa, kateri je raed 13 bogovi v Valhali sedel. Mnogi zani5ujejo u^e gteytlko 11 brez uzroka ker ta tako cudno doni*) in to zaradi tega ker je za jeden veS nego je—apostolov.-^-Pri igri, keglanju, kvartanju i.t.d. jo skoro vsak ,babje-veren. „Nesre6en v ljubezni, sre6en v igri" kramlja nU /vsaka babica. Slaba se takemu godi, kateri ne igraje *) V Gorici ima celo mirodvor §t. 13. Zato pravijo tahi kedar je kedo umrl: „G an lato dell numero tredici a far pippe" ali pa „del MoSnik"— Na stirskem sera pa kiaete poslusal pri kozarca vina sede tako-le govoriti; „Bq gel v krtovo de^elp. Pis. Zdaj naj nam bode dovolieno omeniti nekaj male-ga o teni, kako imajo besedovati ti tri gospodje, kate-nm je naloga, govoriti v prifto porotnikov, ki so mozjo jzined ljudstva, in imajo pravdo razsoditi. Qoyorijo naj kakor se sploh pred Ijudstvom govoriti mora: odloSno, jasno, bolj poftasi in v prostom, lehko. razumljlvem je» ziku. Tudi lokalizmov, po domafie govoriti, ne smejo se sramovati, kajti njih naloga je, preprifiati porotnike, a ne pokazati posebne ufionosti v jezikoslovjic ' 0 postavah in §fih, dosti govoriti, in poftogtoma jib navedovati, nap6n;o j«, ker porotniki nijso jurist!, tudi nijso v Soli in pri ufibi o postavah, oni hofaio le djanja in dokaze. Zatoroj naj so govori samo o Sfth, kasenakega prava, m katere se zatozbe nasljanjati mora, in ce se, zagovornik zarad stvari mora sklioati ua kak §. civilnoga prava, naj zbere naj va%nojgo, in vei §11 naj so prav po domaoe raalagajo. Dalje je treba, vafcno misli, Le tudi z drugimi bosedami ponav. Ijnti, in na koncu govora kratko pa jedrnato posnetl naj vuXnojSo nagibe, da ostanejo porotnikom v Bpomi-nu. to koriati ne samo zatoibi, temufi fie bolj zagovoru, Toliko v obfie, pa Se nekaj spccialntgn. Drzavni pravd-nik naj govori vodno resno, mirno brez vsake prena-petosti. Francos Gormenin pravi v knjigi o govornikih (abasso 2) No, nij razumil svoje nalogc, kedor zatozenca krega, odvetnike zali, ali prifio sili. Ne, nij razumil svoje naloge, kedor ne pustl zato-ike, akoprom se je prgprigal, da jo zatofcenee nekrifi' Ne, nij razumil naloge, kedor je ritrasteh, in draft porotnike, sodnike in posiuSalce. Drzavni pravdnik zastopa drXavno. druStvo, tod| druStvo ne preganja krivega ono ga le igfie, in hofie, da se po postavi kaznuje. Ono ne ljubi nobeno drugs zgovornosti nego zgovornost resnice, in nofie nobene dru-go sile, nego silo pravice." Tudi zagovornik mora le dostojnost kazati, ali on je la bolj prost v predavtaji, cel6 dopada se, 8e je nekaj />iv ce vpletava. malo«humora in satire, in ne za-meri so mi toliko, &e je nekaj strasten; kajti on brani zatozenca, in brambi se marsikaj prezre; vendar naj se ogiba prenapetosti in zvijaS, tern vise, ker sme po vsi* pravici zahtevati vse potr^bno svobodo v zagovoru. „Cormenin ne more, pravi, zadosti ponavljati, da jo vsak pathos od ved, napSen, popolnoma -napSen. Pri sodniji naj bode vsak govornik resniSen, za Boga le resoi&en, vc6 se no zahteva, to je popolnoma'zadosti." Kaka ima biti predsednikova zgovornost, sled! iz njegovih dol&nost. Omenjeni Prancoz uci: ^Predsed-nik mora tolikrat pretrgano razpravo, bistroumno zopet drugemu igralcu kvarte gleda in mu kaj svetuje, ako slnbo kvarte ima—in potem zgubi. Kak stasten igra-lee zapusti mizo, videfi, da je kedo k mizi jarisel, v Se-gar navzocnosti vedno zgubi.—Pa kam, sem za§el, pu-stiino to in vrnirao se do domaSevra^e. Preglejmo vse babjevere predofibe v hi§i. Vse imajo "navadno simbo-, lifiai pomen. Npr. Slabo znaminje je. ako ln6 sama vgasne, kako zrcalo ali podoba z zida pade, vrata se sama odpirajo in zapirajo, kozarec po^i brez uzroka. % Neka mlada gospa je nesla gore8o lu6 v steklenera sveSniku v sobano in padla v omedlevico, ker se je zmislila na neko v rafco o — steklenem sveSaiku. OadeXi napravijo ve5i utis na cloveka nego kaj navadno naravnega. Saj so clovek solnea ne boji, katero bi vendar mofi imelo nas se svojimi do.lgi-mi iarkecimi rokami nase—potegniti. Zvezde repatice pak se clovek boji, posebao 1. 1812, 1859 tudi preteklo leto, in to ker je taka zvezda kaj—nenava^neia. Ako le^i bolnik v zadnjih izdihljejih y naSJ blifcini, nas mrzlica pretesuje od strahu sli Sal§i poCiU kako strung v glasoviru, ali odpiranje in zapi-ranje kakih vrat; Hitro bijoeega srea Clovek kvi§ko plane v spanju, posluSa kakor okamnjen kakor da bi # sli-Sal tihi stopaj od nas se slove^ega duha, kater.i bi nam zadnji „z Bogom" hosel re6i. • "* ¦ Senca,' katera, nam dogodke predo2uje. je na§a \ fontizija k>r jft pa vraia^simbol notrajnosti se na za pdaifeva% ^prifiami resnobnora leparm spostpvavno IvvoW,zatoienca sicer strogo, vendar pa blazeuo izt MaSevati; ojegove-duso naj odpre izpovedi m kesanjo, geje potrtega duha, naj ga skusa okrepiti, posvari naj ga, fie je na krivein potu, vodi pa naj ga, kedar se vefne na pravo pot. Resume mora biti odloeen,vkratek nepristransk, in raed mejani dostojuosti naj vodi zatozbp in'branitev, na kratko predsednik je pri konfi-m obravui kralj, duhoven sodnik. v *v : Take so predsednikove dolznosti, sreeen tistty» 4^-dor jih izpolnava." Dopisi. h Gorioe 3. feb. (Izv. dop.) Gospodu Glasoverau do-' pisnifri od-gorenje So6e se je strasno raudilo ra-zodeti svoja sumnifienja o novem kraetijskem lisiu „Kme-tovalcu", dasiravno, kakor vse kaze, nij bral njegovega programa, razlozenega v prvem filanku. Mi se zaradi tega ne bomo spuSfiali v nobene polemike, marivefi ho-eomo samo podati nekatera pojasniia, ^ Bea je, da so o svojem fiasu nekateri premiSljeyali in se pogovarjali, kako bi se „Socott zdruzili kmetijski list A v ta vsakakor hvalevredni namen se nij takrat dejansko nobena stopinja naredila, za to se ne more refii, da se naraera nij p o s r e fi i 1 a. „Kmetoval6evo" rojstvo panema s takratno naraero prav nifi opraviti. in tako se tudi ne more govoriti o noboni „taktikr\ ker „KmetovaieeM he nanierava prav nifi obstojefiega izpo-drivati, njegov edini namen je pospeSovati kmetijskona vsem Slovenskem. Ba je upravniStvo njegovo zdruzeuo se nSocinim" in da ga narofiniki „Sofie* ne-koliko cenej.se dobijo, to je na eni strum zaradi tega, da. se siroski kolikor mogofie zmaujsajo da se iahko bqlje po oeni razposiija, na drugi pa za to, da se list uitrejse Siri. Kraetovalfieva namera je, kakor refieno, biti vseslo-venski kmetijski list in kot tak je prav lahko edini po fcelji GJ. uredniStva ; kajti do sedaj nemamo se no-benega takega in fie nefiete v resnici da bi se m o fi i cepile, narofiite se nanj in} podpirajto ga. Kmeto-vajee nij in ne more biti strankarski list; ker se na bo in s e n e s m e pefiati s politiko, ampak samo . 8- kmetijstvoin, zaradi katerega §e nij nobonih prepirov na Slovenskem. „Sofia" nij raati „Kraetovalca," kakor se je je gosp. dopisnik izmislil; niti g. urednik K r i s t a n, niti menda nobeden izmed strokovnjaSkih sodelavcev, se udje nijso] „SQfie"; mi tudi ne poznamo vseh, njih po-litifinega prepri*anja, katero nema nobenega pomena v kmetijskih zadevah. Najboljsii porok pa za dober krae-tij.sk \m so nam znanosti in skusnje dotifinih moz in te se'nikakomemoreje odkrekati niti urednika niti sode-lelavcem „Kmetovalca,a katerih se je v kratkera fiasu -nabralo lopo stevilo in to samo v ta namen, da bi po-spesevali toliko vazno kmetijstvo na Slovenskem, brez ^feakorsnih si bodi sebicnih ali pos trans-kin namer. 0 koristi neodvisnega kmetijskega lista za *Yse-' Slovenee, zavrafiamo v obfie na prvi filanek v „Kme-tovalcu*, ia sklepamo za dunes s prija/.nim opominom • ¦Berrte popre) nekoliko fiasa nov list, po tern sodite, a ne Sirite poprej brezpotrebnega, neopravicenega sumnifienja, katero vtegne stvari skodovati in vamsamim ne-fiast delati. -. V Gorioi 3 febr. Debata o pontebski zolezniei je ^nas.Gorifiane inofino zanimaia, kajti predobro smo spo-znali, da & pontebsko crto je v relativni zvezi tudi pre-dlelska firta. Se zadostenjem srao tsdaj eitali lepe go-YOte nasih poslaucev v drz. zboru. Ear je grofCoronini Bovedal, govoril je iz srea ogrcinne veeine prebivalst?a na Goriskem in fie se je Hrbst v koufinem govoru ho- nanja znamenja oklepa in fraa poeticni utis na nas cer spadta h sredstvu pesniStva. Kajti pesniStvo ham fan-tazjje; kot fakta predofiuje. Zaradi tega so naj bolj raz-svitljeni duhovi kakor Goethe. Schiller in Sahespeare pesniki vra^ni; vraza je njim to, kar je maiarju (sH-karju) fiopifi (pinzelj). Kdor nikoli ali redko v cerkev gre, mn pa vendar lepa eerkvena godba dopada, in Mor-babjevero ali vrazo in hise spodi — isfie jo pa v "gledjgfiu;-Vrnimo se zopet v JiiSo k druzinski mizi. Tarn kjer-se mize treisejo,, nozi ne rezejo, nema moz ^regimenta" v higi.—Neomozena devica in fant naj se jarujeta kruha, surovega masla, sira rezati, kajti drugaee bt morala se sedem let na zeninsk? prst fiakati.—Sedi » gospod pri mizi mej dvema sestrama, tako bode kmalo poroka. Nasprotno velja, ako dekle na voglu pri mizi sedi.—Kako naj hruh na mizi lezi, da bi se ne kaka nesrefia pripetila ? Ne na okrogli, ampak na platni stra-ni. Kako pa noz? Le ne na hrbtn, gpico navzgor pbrneno, kajti na njem (svet; kriz bozji)—Imdifi jaha in gostje si so kmalu v iaseh. Gorje njemu, kateremu ^ozji dar na zemljo pade! Seeelo kos.kruha drugemu nudefi, jeto znamenje,da ga zasluzil nij in je brezbo-2en. Onerau kikruhna skorjini kraj pale je Furtunin sin, nasprotno je pak nesreSnez fie mu pade na sredifino stran, Vsak naj se boji pod mizo svetiti!| Ako noz ali vi-iiee na zemljopadeta in ostane spica v tleh, tako nas bode tel §aliti in r.orca delati iz argamentov, katere so na-ws,)h\i nasi poslanct, mu lehko vsakdo odgovori, da bi kaj tacega zadel marsikateri miravni §;iljivec, za ufieno-ga profesorja pa ni ne pristojno ne dostojno, da hoee upyivati samo na smejalne mnskctp, ne pa na mozga-ne gosp. poslancev, Sicer pa Hrbstova vsegamogofinost in Hrbstove Sale prav dobroznacijoustavov*»rna poslan-ee v drz. zborn. & se pa nam kak slov. poslanec do-Ipoda, je ta gotovo g. Nabergoj, on je v drz. zboru zme-rom pri odloenih in ne vganja kake separattstitne po-litike, ampak se v prvi vrsti* poteza za int;resse vseh. Slovencev; njegovo ime stoji na vsaki interpellaciji, on se poteza za vsako stvar, naj uze pride od trzaskih ali pa goriskih, kranjskih itd. Slovencev. To je vse hva-le vredno in zatowj stavimo priprostega Nabergoja 7 izgled masikatererau veleumu slovenskemu, ki zmerom le svojo goni in dela nasprotno vsaki solidarnostf Mofino se nam je dopadal govor Naoergoja v de-bati proti Hrbstovmu prediogu; N. je flrbstu nara^nost ofiital nedoslednost rekSi mn, da jo kot minister vsace-ga, kdor je govoril za pontebsko crto grdil z „Italianis-simo", zdaj pa sam zagovarja to firto, to je torej do-kaz, da H, drugafio misli kadar je minister ir» drugafie kadar jc samo poslanec. Ocital je nadaljw vladi, da se pusti od Italije vsakikrat prevariti, kolikorkrat ima i njo kaj opraviti itd. To vse so prav mofine resnice in g. Hrbst nij vedel na ta ocitanja prav nifi odgovoriti. Nas in mnogo druzih pa je mofino veselilo, da se je znaSel priprosti moz, ki je velikanskpmn Hrbstu, prod katerim se tresejo vsi drugi neeni poslanei tor se riajo po njem ieroriziratii resnieo v ohraz povedal! Tudi nas Coronini mu je eno pa v svilo povito zauSnico dal; a kaj vse to pomaga: govori ziiiu ali pa nas;m ustavo-vcrcora—cin;zem teh gospodov je prISel nXe do vrhnnea in bati se je v resnici, da ti gospodje tirajo Avsfrijo v pogubo. Smrt Costava je tndi nas goriSko Slorenco mnnilo dirnila. Moz je bil velika kapacitcta in jako marljiv, to priznavajo sami Nemci ia ustavoverci. „Noue freie Presse" pise koiikor toliko so spostovanjom o ranjcem in nobon list mn ne odreka talr>ntov, edinastara „Pms-seu je prinesla surov filanek od vie znanoga slavofaga Isi3ib-a. nekdanjoga urednika „biibiichoreou, v katore'm mu odreka vsako zmoztiost in neutnsiljcno maha j>o ran}-kem. \(n) tacega «e ne more drugafio inionovati, nogo literrtrni vandaliz?:n in s takimi ijudmi liofiojo Nemei po slovanskih dezolah Siriti nomsko kulturo V !! ! Bog-me, take zivinske surovosti nij mogofio primerjati. Iz AjdovSfiine. — Prod vefi meseci je nek dopisnik iz Ajdovsfiine (?) v „Soci:< izrazilv nujno zol.jo, da bi se obe tukajsni druStvi Sloga in Oitalnica vtulovili v ono samo druztvo, namrefi fiitalnico, ker citalnica ajdovska je sporain na dr. Lavrifi-a ; on nam jo je ustanovil in ker mi Ajdovei fiitalnicarji in Slogani vsi spoStujenio tega vrlega narodnjaka, ki jo pri nas prvi zacel buditi narodni dub, ko je vec let inpj nami bival ^no zarlnji fias v resnici zafieli oboji prevdarjp&i, ce bi bilo mogo-fie fiitalnico ajdovsko zopet' povzdigniti na dtaro cestno stalisce. Posebno so bili tpga zeljni nekateri narodnja-.ki, ki so zdaj pri „Slogi" iz popolnoma veljavnih oh-zirov, ker namrefi v Slogi je bilo zmerom zadosti lepih zabav in ker je to prvi namen vsacega socijalnega druztva.— Brnstro „Sloga" je v tern obziru pokazalo prav resno voljo, ono je prav za prav storilo prvi korak: predlagalo je cit. obboru take pogoje, da jih mora odo-bravati vsak rodoljab.—Ti pogoji so bili blizo taki-le: 38 udov „SIoge" so takoj vpis'e v fiitalnico, moj tomi je mnogo jako delalnih gospodov. Gledo na spomin na Mstanovitelje fiitalnice ostanejo pravilajnespremenje-ne.—Inventar in drugo aktivo druztva nSlogau v vre-dnosti 254 gold, prevzame citalnica, proti temu, da se prijatelj obiskal. Ako se pogrne in priprwi mizno pripravo zaVefi oseb negojih jonavzofiih, pomeui lafinega prijato-Ija na ptojem, ali v druzbi. Naj se varnje vsak solnjak pri jedi drgniti, kajti nastal bi prepir. Vodo na mizo poiiti, pomenijo solzice, vino pak veselje. Ako bi imelo biti vreme ugodno, tako se mora vse pojesti in mizo sfiistiti. Co se peljemo koga obiskat in konji razgetajo po poti, se krfimarji vesele in mi se nadejamo dobrega sprejema. Ce h komu pridemo je nasa dolznost, so vsaj za nekaj fiasa vsesti, drugafie mn odtegnemo mir Z leva nogo prej s postelje iti, napravi filoveka eel dan nevoljnega, a fiez prag se mora z levo nogo naj prejevstopiti—ako imamo kako imenitno ali zanimivo pot. Ce se srefiati dve osebijedt?n dan veckrat, tako je jedna oseba drugi denara dolzna. Izgovorita dva istofiasno enaki misli, tako bodeta Se doigo mej s*»boj zivela. Skripajo skornje, nij cevljar se placan. Voda marfievega snega je' naj bolja. da si lipsamo obraz, ona napravi lepo belo kozo in poletne pege zginejo. Nofcev §karij nij treba darovati, drugafie se prijateljstvo razre-ze. Sivanko alt uzgano lufi se more zahvaljevaje i smeh-ljaje sprejeti; brezplafino naj nikedo nifiesar iz hise ne da. tudi prijateljem in zuancem ne, jnafie se podi sreco od hiSe. Ako nij drugafie naj se zahteva kot odskodni-no pletilno iglo, ali kako drugo malenkost. Ako petelin skoz okno osobo gleda, bodomo kraalo obiskani, fie pa zaveze v obrokili plafiati tudi passive od blizo rf, 190. Oitalnica se preseli v lepe prostore- g. Tosi-ja, kder je bila dozdaj ^Sloga". Kedo bi na prvi pogled ne spre-vidil, da gospodje ki so stavili take pogoje, so imeli resno voljo kaj storiti za fiitalnico in sploh za narodno stvar, in misliti se skoro ne da, da taki pogoji ne bo-do z veseljem sprejeti od druge strani. A vendar nij bilo temu tako, ampak nekateri gospodje od fiitalnice So za dob.ro spoznali odgovoriti „Slogi" s pismom od 24. pret mes., da ker so pravila fiitalnice nekaj po-manjkljiva in ker se je enoglasno skienilo, da se mo-rajo popraviti ne moro na stavljene pogoje toliko fiasa odgovoriti, dokler spremenjena pr.vvila ne zadobijo po-trdbe. Za tern grmom tedaj tifii zajec—Kake potrdbe je potreba za popravo pravil; novo druzbenska postava ne zaheteva nobone potrdbe, ampak golo naznanilo in to so gospodje morali vedeti. Uzrok je tedaj popolnoma nifiev in forma odgovora kaze na prvi pogled, da so gospodje fiitalntcarji, ali prav za prav nekateri, mor-da samo 2 zviti buci hoteli odrefii v diplomatifinem itihi. Nu, potem pa naj §e kedo rofi3, da mi na Slovenskem nijmamo finih politikarjev! ^alosno in resnicno jo, da so pri nas socijalne razmere popolnoma spodjedene, da m pri nas intriga vedno bolj siri, vslod iesar nij pri nas tudi v narolnem obziru tistega napredka, katerega bi sv-H lehko prifia» koval od trga, kder biva toliko gospode in toliko narodno pa inti'ligeiitne mladine,—a kaj je uzrok temu? Res cudno je na Slovenskem, da hofiejo navadao vka« zavati taki gospodje, ki so kot tujci prisli v defcelo in pri nas obogatili, in fie zraven pristavimo, da v nasi dobi posi>bno tisti v prvi zgodovinski dobi izvoljeni na-rod, ki je bil v egiptski suznosti, zdaj pa spomofijo cvenka drugo narode, po.sebno pa Slovano v sn^nost spravlja povsod v Avstriji, in ,ker je pri nas v Ajdov-sfiioi reprezentiran, tedaj tndi pri nas po gospodarstvu hrepeni. Sta pri nas* dva taka go.spoda, ona sta pri&la, pri nas do bogastva, zdaj pa hoficta govoriti od vazno bo-sedo tudi tain,, kder nijinata najmanjSega poklica. po-sebno pa zona enega ob«h gospodov v domafiem krogu sklepa osjdo nasih drustov, iako na priliko je ;ta go-spa u/e S dni poprej vedela, da ne bo nifi iz zedinjenja oboh mkajsnjh druitev.—Pa zakaj vse to? Kakor ssm omenil, ti tujci liocojo indrodajni biti, hoiejo fiez vse vladati in nasi npljivni domafiini so premalo energifini, da bi ta neopravifien in skoro bi rekel Uecasten upljiv zatrli.—Pri takih okolsfiinah jo gotovo, da se zolja ustanovitelja ajdovske fiitalnice in pa druzih rodoljubov gledo I'dinosti ne bode nikoli spolnila in prav zato, ker nasi inteligentni krogi to spoznavajo in zele, da no bi socijalno zivenje v Ajdovscini popolnoma propa-lo, sklenili so, da bodo zdaj BSlogou zopet na nogo postavili. Mefiste, naj rijcjo, dokler jih Lode vsak spo-znai tor se preprifial, da domafie kavsanje le tujeem hasci, kateri se vpest smejejo vide naso kratkoviduost. Zatorej pa oporninjam za zdaj ajdovske rodoljube, naj se zopet poprimejo druztva nSloga1*, prava sloga ne bo po tern Izojstala. Iz Trsta 3. febr. (Izv. dop.) Prvi o b fi n i z b o r pot. d ra5 t va „Edi n o st* z a trza5 ko o k o I i-c o. Vfieraj popoln Ine j« imelo potitifino in bratuo dru3tvo nEdinost-* za trzasko okolieo glavni zbor; zbralo se je v ta namen veliko Stevilo, nad 300, rodojjubov iz raznih krajev okolice in Trsta v lepoj okinfiani dvorani staro sole. Pofiastili so zborovanje razun c. k. iwdkoinisarja §e mnugospo&tovani g. dr. Bizjak, vitez in dezelni po-slaur Wit»man in dr. Kifk.i. Predsedoval je g. poslanec Nallisek; pozdravil je zbrano 6b.fiin-»tvo navduseno, ter jim na sree polagal danasnje zborovanje in pozr%-Ijal okolicano k pravi edmosti in slogi, ter obilnomu pristopu v ravno ustanovljuuo druistvo ; na koncn je na- pred oknora zapoje, tudi tako; Obiskal nas bode tudi znanee ali prijat'dj, ako iskre iz ognja svigijo, ali oge-nj poka, mafifca zgrbancen hrbet napravlja in se snazi. Ako je pa mafika jezna, tako je goiovo da pridejo snu-bafii, tedaj naj so dekleta koj znazijo, da bodo snuba-fiem bolj dopadula. Kdor po-lkovo na poti najde, ta bode srefien, ako jo pred pragora na vrata prebije—brani Mta hu ietuu- u^topiti. Krastafio najti v sobi jenesrefino znamenje. Gnezdo delajofie taSieo ali storklje prioesd hisi blagoslov. Ako se lastovke v spomladi ne vrnejo v staro gnjezdo, bode hisa pogorela, kaj:i te zivalice to uze prej vedo. Skozi celo leto ima filovek dosta denarja, ako v spomladi z roko v zepu cvenk tresofi. vidi prvo lastovko, storkljo ali pa cuje kukovico kukati. Kolikor krat kukovica zakuka, toliko let ali mesecev mora dekle na zenina fiakati. Uinrl bode kedo v h'si. 6e ptu-ji psi po noei bkoi hise tekajo**) Ako se krokarji kro-kaje zbirajo, se mnogo otrok rodi, cj konji razgetajoy ovee butajo, od bnrje se drevesni vrhi lomijo in ptifii. v tropah letajo—botle vojska.—Srbi leva roka - bomo. dobili denara, srbi desna bomo morali denara izdatu-^- •*) Ako bi bila to istina bi vsako leto v taki Mai, kjer kako p—rco iraaji) vec ljadi arado. Pis. '. « : fzdravils trikratnim „zivio!a naSemu presvetlerau ce-sarju. Po tern odda predsedniStvo g. br. Bizjaku, fcteri ogrompo obclnstvo blizo takole pozdravi: Zahvaljujera se vam za cast, ktera.ste mi skazali, ker ste me po-. :vabili. na splosno zeljo za predsednika. PremiSljeval sera in dvomil, imam li zinoznosti, prevzeti ta castni in teSki posel, moja opravila me zavirajo in innogo posla tezi me prevzeti predsedniStvo. AH vendar me navduSuje neka posebna radost, ko vidim tukaj toliko odlicmh okolifianov. zbramh. Moje srce se mi je radosti napol-nilo, zagotovira vas, da kar bo v moji nuci s tori I bom z veseljem za blagor naroda. To drultvo mora biti naS ponos in vsi skupaj moramo delati da bo dovrSilo uspe^ lap svoj namen potezoraje se na podlagi postave za blagor naroda in okolice. V mini hotoino ziveti z naSimi soobcani, s kateri-mi nas je narava skupaj zedinila; boriti se bote mo za narodne pravice, in zvesti ostati ko dosedaj naSemu presv. cesarju. Zivahni zivioklici so doneli po konoanem govoru in ko je gosp. govomik predsedniStvo nastopil. Za njim govon gospod vitez Wittman. Povdarja, da naj okolieani vedno vdobri harmoniji z raestom zi-vijo in korist mesta prod ocmi imajo, mesto pa ne sine pazabiti, da biva v okoliei ogromno Stevilo Slov«nskega naroda in da mu no krati pravic ktere mu gredo po na-i raH in P° postavi i.t.d. Tudi govor g. viteza WiUmana je fzbudil obfino navdufcnost. Z^asni tajnik. g. Trobec, poroca o deluvanji taeasnega odbora; druStvo Steje ze . ftez 130 udov in feliko jib bode §e pristopilo, tudi v materialnem oziru, je druStvo na dobrera. Pot em govo-ri g. Trobec Se primerni govor okolieanoin, povdarja korist politicnega druStva ter zivo priporoca okolieanoin se zbrati mnogobrojno ter zediojenimi mofimi delati za brambo narodnih pravie. Siika «krivice, katere se gode od strani meststega staresiustva in omeni, kako je na-meravalo most no staraSinstvo okoli&anom z r;eko ne-pravicno .volilno relormo vzeti mofe voliti svoje poslanco, navaja, 6> v okoliei je toliko- davkopla&evalcov, da si labko in kakor vlada sama ? svojem predlogn pripo-znava 14 poslancev za okolico izvolijo. Nazadnjo §,o on-krat na srce poiaga obilni pristop k dro&tvu invztrajno delavnost druStvenikov, in sklone govor: Zvesti hocomo *ostati Avs'.riji in uaSeinu presvitlemu cesarju Francu Jozet'u! (trikratni zivio kttci odmevali so podvorani.)' Za njim povzume besedo g. Dolinar: Davnoze sum opozoroval na raznih krajih okolice odliene mozo na vazuost politionega druSWa; vodila me jo vedno misel, da se bo s takim drvstvom tudi go-spooarskim stvurem ustreglo« kar je za okolico tako po-treb&o, in iz tega stali.sca dovoljujem si par bosedic spregovoriti. Trza&ka okolica s kompnktno maso 40 ti-Vuc fcjlovencev zanemarjena je ? gospodarskem oziru za-i.bog popolnoma; da ni okolica na taki stopinji kakor bi morala biti, nzrok je v mlaSnosti, katora je dosedaj vladala ternelj naroda, §oIe so v primeri nedostojne, kajti po okclici so sole, v kterih se 51ovek le BabettF ma-terinbctni nauci\ a potem mu je pot odrezana do vi§e oniike v maternem jeziku. V ptujem jeziku izobraieva-ti se je to. kar |- v hudi i«-tni kupavati si pridelke ie ptujih dezel. Bragi okoliSani! narisal sem vam v malih besedah pomen drustva rEdinostB, ktero se bode nev-truiljivo potegalo za vazne stv*ri naSega naroda. „Zdru-iite se vsi okoli njega, da bo beseda zares pomen ime-la in da bodo nasi misprotnikt sprevideli, da iiuamo srce za blagor naroda, za npgovo svobodo in omiko.u Ka zadnje je govoril g. kaplan Krizman: DasiravHO zdaj pricenja javno druStvo ne smemo pozabiti raoza, kteri je prvi iedino slovensko oral, ti-stega moza, kateri je prvi kot zvezda na jasaem nebu J'osijal. Danes obhajajo slovenska druPvm slavni spo-min nasrga prvega pv*snikaf Valentina Vrodnika, moza, Uteri nam je pravil o boijsi svooodL Narod biljosu-z?nj, on ga je naw.r-Seva), ubiral je strune milih na rodnih pi;.sniij on j6 pfl Slovencem. nTukaj prebi-v a o d n e k d a j m o j rod. 0 e k e d o v e z a d r u-zega, naj rece od kod." Budil je narod in oli-kal jezik, pel mu je „Siovenec ti si prebrisa-ne glaveu itd. Vodnik naj nas vodi, vsi za enega in eden za vse, pofcaza! je da rHrast se vmaja inhribazve-stoba Slovencev ne gane. Dragi rojakii obljubimo si tukaj, da bomo slozno in skupno delali ter pospesevalt matorialno in dusovno korist na.scga naroda in da bomo vedno zvesti cstali Neprenehljivi zivioklioi. J'otem je bila volitev. a skrutinovanje se ni mo-glo izvr&iti, ker je obcinstvo zahtevalo zarad pozne ure, da se listki zapecatijo in ods^k treh udov izvoli, kate-ri bode v c*itrtek 4j2 skrutiniral. Se* savmskt doline na Stirskem 1. svecana. (Vinska trgatev 1. 1874 na Stirskem ; beseda v Yranski fiitalni-ci; pomanjkanje ttfiiteljer na Stirskem; plafie hrvafikih u€tteljev t Dr. Costa.) Bog Bahus je bil pretec-eno le-to slabo obdarjen z vinsko kapljico; vsega tega bilo je krivo vrerae, kajti v spomladi smo imeli nenavadno le-pe, gorke, pomladanske dneve, a bog Jupiter se je raz-srdil in poslal nam mrzlih dnij. Kar nij slana posmo-dila, so nalivi, toca in nevihte ugonobile. Ostalo je jako malo na trtah in se to malo je trajajoce dezevno vreine v drugi polovici julija in avgusta meseca vnifiilo. Se ve, da smo itneli soptembia in oktobra krasne dneve—a prepozno; in ker so mnogi posestniki Vinogra- dov radi skode skoro obupali, se je zafiela trgatev t nekih krajih prve dm oktobra; natrgalo se je le malo zdravega grozdja, tedaj napravilo tuili—kisle'ga vina. Akopram je bilo pa vinsko leto' neugodno, ipak se je pridelalo §o precej izvrstnega Jjutomflrcana, pa6-kega in drng.'ga vina. Pijerap ga o savinski dolini, kakor lani po40 kr. bokal. V paekih gorioah (pri Mo-ziiji) se je trgalo.stoprv konec oktobra in prve dni no- | vembra in ta je izvratna bozja kapljiea,' katera dobro j osmodi, marsikedo se ga dobro naieze. Radi tega : . „Mladenici v radostnej sali, Iz polnih kozarcev pijo, In deklico vsak si polivali,................ Ki smeje se nje mu oko." Packo vino je moSnejfie in bolj drago. Sicer je pa cena vina letos, kakor skoro vsako leto navadna. Na Vranskem jo bila dne 24. t, ra. veselia v 6italnici jako lopa. Qdelefrlo se je mnogo gostov od dalefi in blizu, tako, da je bila dvorana polna. Sestnajst parov je plesalo Jetvorko. Gospoda jo bila jako dobre vo|jo do belega dnd, Akopram plafiuje Stirska svoje ufiite\je za nizjo in zgornje AvstrijskoMiaj bolje v Avstfiji, pomanjkuje jej vendor ufiiteljev. Sicer se ufiitelji od vseh krajev t Mzeleno Stirsko" sele, a sedaj nxanjka na Stirskem nad 400 u6iH' Nrf vein od kod jih bodo „rekrutirali,a Na lh . atskein so utiteljem place povifiali in sioor takole: na skolah 1. razreda 700 f. na Skolab %. raz-reda 600 f. tn na Sk. 3. razreda 400 f. in 4. razreda 350 forintov. PoduCitelji imajo samo 60 QjO ufiiteljskih plat;. Ucitelji na grudjanskib (me35atiskih) Solah po 700 brez razlike obem. Ufiitelji ,na prepanindijah naj manj 900 f. Ravnate'lji imajo sledece funkcijonalne do-klade: na preparandijah po 300 f, na gradjanskih Solah po 200 f. m na narodnih ufiilnicah po 100 f. (v obfemi 1. in 2. razreda) in po 50 f. o ob&inoh (3. in 4 razreda). Vsi ufcitelji imajo prosto stanovanje ali 15 ojO stanovine. K prostemu stanovanju spadajo tudi drva in po mngo&osti tudi vrt. Nemila smrt nam je pretefieno leto mnogo ro&ic pokosila z narodnega polja. Lotos je tudi vze zacela imdo f.*o8podariti. V jodnem meseci nam je pobrala iz narodnega venca dvo najlepSi roziei. Ti ste g. Mofcjja Doljak in g. Dr. Oosta. Kakor je izguba vrlega Dojja-ka bridka, bag taka jo tudi izguba Dr. Ooste za celo Slovemjo: Hanjki je bil narodnjak in boril so Jo za narodnost—,lo groba. Al rozi so le kratke ure dauo" in nij tedaj ijudno, da jo njegova smrt privabila SIo-vencom solzice v oko. Sicer ga ^Presse" v6e-raj v uvodnem clanku so colo mrtvega no pusti pri miru, pa oustimo jim to—vese«j^.,— On jo zasluzil hvaleznost slov. naroda; zarod slo-v<*n?ki ga bode upisal v kolo boritoljev za ,narodno stvar. Tedaj hladna Ti zemljica 1 Tebi pa narod z Lev-stikom klifie: „Al Tvoj pepel naj tihi mir pokriva, Da ravno hitro vzet roliko si kon^al Objema te mladika vefino iiva; Dokler svoj jezik bo Slovan poznal, Bo srce tvoja sttna raila mu budila. _________ Mozirski, Na Dunaji, 1. febr. (Izv. dop.) (Iz drSavnega zbora.) V naglici sem Vam zadnjifi napisal nekolik-o boji, ki se je prvi dan vrSil zaradi predelske zelez-nice, Izid Vara je tudi uze znan , naj mi bode pa ven dar dovoljeno vso debato skupaj 5c enkrat ponoviti. Prvi za besedo se je oglasil trzasko okolice posla-nec, gosp. Nabrigoj. Govoruik je predlagal, naj se preide na dnevni red o pontebski 6rti, dokler vlada.ne prinese vse^a zelezniCnoga programa, a tapredlog ostal je v strasni manjSini—skoro edini govomik je zanj vstal in p.i isterski poslanec ViteiiS. Za odsekoy pred-log se tedaj nij bil se nih&e oglasil, proti njemu pa Kellersperg, Coronini, Teuschl, Winkler, Tacco in Nor: mayer; stoprv po tem, ko so videli, da oppozicija je mnoge govornike v boj poslala, oglasi se tudi od one strani Syz, Stockert, Canaval, Brestel in Zsohock. Kellersperg jo nasprotoval posebno nujnosti odsekovejga predloga, pri tem je pa priznal, da. pontebska zeleznica mora po z italijansko vlado'dogovorjeni pogodbi sezi-dana biti, a da bi bilo pametno preje predelsko ielez-nico zidati, kajti inaSe bode zborntca v bodoge uie prejudtcijo imela proti predelski ^oleznici. Prav vrofie je naSe stali§2e zagovarjal ta govomik, nekdanji trfcaS-ki namestnik, kateri na§e potrebe in zahteve prav dobro pozna. Tudi Coronini je imel, kakor sem Vam pi-sal, prav srefcen dan: mentorifinega nij veliko v govor vpletel, a vsaka beseda bila je poetiena, navduSena in njegov govor je bil s tako pohvalo, s takim priznanjem sprejet, s kakorSnim se niti Herbstov pona§ati no more. Leiko re5em, da ako bi bil tedaj konec debata, bi bil §tel Kellerspergov predlog, naj se petieije korp§ke-ga, dei. zbora, eelovske ih Ijubenske kupCijske zborni-ee vladi V pretres dado, veliko ve6 glasov §tel, nego po poro6eval«evem govordi Kedor je bil tedaj v nbornici, in to ploskanje sli§al, ta je *moral reci: Predelska zeleznica je gotova. Tudi Teuschelnov mojsterski govor nij tega vtisa zbrisal, a prisel je tvorek, dojde sreda in—predelska fceleznica zaspala je za sedaj v bogu. Duhovi so so nekoliko ohladili in glavni na§ govomik Winkler je premalo govoril—na srce poslancev. Pa je uze taka I Naj nasi in manje poznani udje drz. zbora Se tako dobro in prenrtfalno govor6, nih5e ga ne p,o- slusa, ampak rse se mej seboj pogdvarja in razgdlFafja, kaker bi bili na javnem sejmu. W;inklerjev;,/goVdr je dober, izvrsten, tega se vsak lehko preprifiaiz^steno-grafifinlh zapisnikov, a uspeha, nij imet jie naikianpega —edini veliki posestniki so ganekoHko pbslus^li^d^u-gi nijso vedeli, ne kedaj je za^el jil 1ba§ tako'^edaj1 je nehal. Da Winkler nij" poseben pariaraentaren gbv^rntk, to bode menda sam priznal, saj tudi organa nijmS i|o-sebnega za to, a ha drugi strani se he da *tajitii; Sut'to mnogovrsfcne skuSnje uge, da v dunajslri gbqrnfci :ima isti najvofi zvestih poslu§alcev, kedor zna' fljpitV in'''kaj paradoksnega povedati. Jazse dobro sp^mihja^' 4i':je baron Kotz. znan posebno zaradi tega, da jetlesenja-6i pisma pecafcil, najvefi ^osluSaleey imel, fa tudi hy nikedar pametne besede zinil. Ne mislite tsdaj, !da:5ma-jo samo pri nizem ljudstvu kriSafii najvefio besedd^ ne, to velja tudi pri cvetu avstrijske inteUij*encije;' l! : r 3 Da tedaj pri tacih razmerah se nij mdgel rairni, jasni in prepriftalni govor Winklerjev meriti z nftj&«. njenim, sofisrticnim govorom Herbsta, jo vsakemu mz-vidno in s torn, da je Herbst povsod le smesnost ha-sprotnih mu govornikov iskal, nij So dokazal, da je pontebska zeleznica uze zdaj, tako ptftrebna. Ves njegov govor bila je lo polemika, aW protlbistvenim stvarem, tnarive& le proti slu^ajnim. Kedor rairuo in nepristran-sko govoro po stenogr. zapisnikih cita, ta mora prizna-ti, da kaj tako temeljitoga, kakor sta Kellersperg in Teuschl govorila, se ne da s sarkasmom in irohfjooVrofei, kakor je to Herbst ovre&i hotel in % ve&ino svoj ill tb-vari^ev v skodo Avstriji in posebno Primorcenr tudi ovr-gel. A nekaj je vendar na§a stranka dosegla. V tem pred* iogu io namre^ stalo, naj vlada Se v tej sessiji st6pi zaradi te zeleznico z italijansko vlado v (*.ogbtor> To pa je porocevalee sam nasvetoval izbrisati, ker, bl bilo nemogoee; vladi tedaj nijso zvezane roke in ona prinese lebko Se pred tem dogovorom predelsko zelezntoo v zbornico in namesto, da bi potrosila samo za pon-tebsko zeleznico tri milijone, naj doda So tridesot. mi|i-jonov—in Predelska bode tudi govorila v slavo seda-njih ministrov. Sicer je pa tudi sam Herbst priznal, da pontebska nij nasprotna predelski, in ako bi zadtijo tudi vlada v zbornico prinesla, nij ma nic" zoper to—a kedo ga no pozna zvitoga HsjakaV— QlasovAhjo Vam jo uze znano-samo 29 glasov je bilo zadujift za jpra-delsko zeleznico; da jih uodo prihodnje nekaj veo> to je gotovo, ali pa bodo vefiina, je drugo praSanjo. Na vlado se smemo pa& malo zanaSati, saj zadhjifi1 So'za besedo nij prijela, fie tudi se je v odseku za raanjSlno potegovala. In uopomniti- je So to, do. je letos ttfce: f^» krat pri svojih predlogih, v manjSini ostala. Np Dunaji, 2. febr. (Izv. dop.) Prav oudno ytom imamo; nij dolgo tega, kar je bil ves Dun.aj v sneg zavit. po tern je priSlo juino vreme, tako dasmo'uzp letne suknje nosili in sedaj inao,mo zopet prav krejjtfo zitno. Tega se na§i drsarji na ledu praV ves^le, inraia^ jo tudi prav, ker do %daj nijso inieli Seprave tetrae. 5e je v petek najhujsi sever bril, vsoboto* pa, ko: je Mft velifci v«3elica na ledu napovedana, nastai je pa prav vrofi jug, in drsanje Slo je po' vodi. Zaradi tega jef pa Dunaj tudi tako zdravju Skodljiv. Dobro se sponjinjatn, da sem leta 1872 v juaiji ^ravo zimska suknje* floliii moral, v tem ko je bil majnik tako vro6, da bi bil lehko golorok po ulicali stopal. Za to pa nij vitrno ^ Dunaji brezi zimske suknje sprchajati se, ob najugodn nejSem dnevu se lehko prehladiS. :,' Pust je sedaj zadnje dni pri sol v pravi tir, a vendar se povsod vidi, da nijma prave podlagd. JSiftnlh plesov je sedaj raaogo, edeti druzega odrinjai a pov^ sod je nekako mrzio; viSi dostojniki se malo gde puiteaf* zojo.- Studentovski pies je bil navadao shajaliS^ vseh mogofinezev; priSli so navadno nadvojvode, ministri in drugi vi§i krogi, a letos smo vse te osobe pO^reMl Edraa Aadrassy in Beust sta studente pofiestiia. ""Mint pa Se nij refieno. da je bilo vse prazno, ne, townfc. obfiinstva je bilo toliko in Se ve5, nego presla ieta/in ker nij bilo teh moz, za to so se pa studenttje,Mdii bpka; domafce obcutili ih nijso iako postopxdi, kakor bi"oill metle p^zdr, Cisti dohodek tega plesaje zadobrodojeri namen: in sicer za boine dunajske visoiroSolce; prejSnja leta jY znaSal skro tri tisoS, letos pa samo poldrugi. Tudi to: je-prinesel lanski borsni polomza seboj A studentjje si |e lehko gratulujejo, da sa jo tako oprariH, drugi. glesi, imajo lotos Se zgubo, i5e tudi s'o v drtfbrodejen danien! napravljeni.—Da lotos nij bilo ministrov pbleg iii!>po-1 sebno naufine'ga, izhaja menda od t^d, ker .Stremayor menda ve, kako je priljubjjena osbba mladiniMbaitjsa,. je menda enacih Skandalov. kakor v.,avfi.r--:. • . ¦-, , Na Dunaji in menda tndi pri Vas so ljudje stra^no je-ze nad priSami, ki so pri Ofenheimovi obravdavi "zasli-Sane. Gde je pa5 resniba? Vse so prisegle ¦ o!a ho^ejo ^e-snico govoriti in vendar kak razlocek1 mej hjih izjavalni.' Najvefi je pa tacih, ki niifi ne ved6: povedati, cej^-'darise, no spominjajo, da so vse pozabile. Takekorupcije'ia.enr^ da Se nobana obravna ny pbkaiala. Kjj 5uda tedaj, ja, mi3li drz. 'pravnik P° dokohfiani glavni obravnavi t,udi, nekatere prlfie na ^btoznb :klojp spraviti,' Grbvori' s^tu'-di, da bodo po torn vsi upravni svetniki tozeni. ,T6s^i bilo po mojem mneoji edino pravo, kajti vsi ti ljudje nijso nic" boljSi, kakor Ofenheim, zakaterega pa vsaj to govori, da jo neizmerno zmoj&en, ufien dlovek. Kouep. pravde bode stoprv okolo 15. t. m.;Pae; |fit^ega~'zna- caja morajo biti Ofenheim, sodnik in drz. pravnik in pa porotniki, da toliko easa strpe. Pogovori zaradi te * afere §e sedaj nijso ponehali; da, zdaj je se vse bope zivo in diskutira se tako, kakor bi Slo za smrt in zi-yenje vsacega posebej. Ko bode sodba izreSeoa, bodemo na vsak naein pili, kajti 6(j bo Of. obsojen pla&ijo nje-govi nasprotniki. PijaSa bo! Prijateljev Ofenh- nijma, a mnogo je taeih, ki pravijo, da juridifino ne more oj> sojen bjti. A porotniki nijso advokati, in nadejati se je, da' bodo oni se svojira glasom marsikaj za vselej zapro-jjjj,—JDunaj in menda z njim vsa Avstrija je tudi ra-dovedna. kako se bo stvar mej Bannhansom in Neudo kon-cala. Neuda nij rooz, da bisumnicenja broz trdne nod-lage izustil. Bannhans mora Neudo toziti ali pa svojo demissijo podati. Ministerska kriza,"6" katevi so uze ves teden, tukaj goyori, nij menda dalec—in fie se to tudi vresriici, Slovani ne morerao od tega dobr*»ga ne sja-bejSega, kakor ie, prieakovati. Pa dosta naj bo tc-ga, saj me nze tako glava boli, da moram vedno na vseh krajih edino le od tega Of. sraeSne in resno reft po-slnSati. ._______ Politicni pregled. V dr& zboru nij bilo zadnjih 8 dni nobene vaine raspr&ve, ve&del se sklepajo finaneno posta.-ve, ki se reSujejo v odsekih 29. t. in. je bil spre-jet predlog poslanca Rusa, naj se katoliSkpmu du-hoYenstvn zvisa pltfua (kongrua); dr. Kopp pa jo predlagal, naj se na vseu<5iliS6ih Solnina (Kolligien-geld). Sprejeta je bila oni dan tndi postava ob or-gasizaciji firnoviSke univerze, katera ima nanien, Siriti neniSko knlturo na vshodu; profesorji te univerze bodo dobivali plaSe od f. 1800 do 3000 gld. Ofenheiuiov proces postaja zmeroni bolj zumo-tan; te dni je bil zaslisaa minister Banhans, kate-.ri je sain obstal, da je dobil pri Seski severni zele-zimci 6000 gold. — Zagovornik Neuda pa ga je vprasal se po drugih svofcah, katere je ta minister dobil kot nagiado od druzih podvzetij, minister je to tajil, a dr. Neuda urn je v obraz rekel, da mu lehko vse dokaze. Na to je minister po casopisih pisal dr. Neudu, da nij res, kar on trdi in zad-nji mu je po tistem potn odgovoril, da §e veS vina-zanih reft ve in lehko dokaze. Zdaj je primoran dr. Banhans dr. Neudo toziti, ce se hoce oprati. Cndno pa je, da tak clovek se sedi na ministerski klopi. Sltei se, da pride vsled Ofenheimovga pro-cesa vefi visokih 030b v preiskavo in poroCa se nam tudi iz Dunaja, da se bliza ministerska kriza ter da se bode gledd Slovanov v Avstriji nokoliko spre-menila' avstrijska Tladna politika. To sicer nij prav ' verjetrio, pa mogoco je, da so visoki krogi vendar ' enkrat spoznali ustavoverne teznje in se najeli(5ali gospodstva teh nenasitljivih Ijndij. Y ogrskem drz. zT)oru je bil te dni veliki .Skandal; pri budgetni debati je poslanec Csernato- ny ministru Bittn rekel, da je laznik in sploh so lovifiarji ministerstvo brezobzirno napadali. Ogri do-sti govore in se napadajo, ali pomagati iz fiuanC-nih stisk si s tem'ne bodo moglo. Hrvatskega sa-bora postavo o praviei zdruzevanja je* cesar potrdil. Srbsko ministerstvo seje sprlo mej seboj in knez bode imenoval v kratkem noye ministre. Srbska skup§cina pa prav pridno dela in vpaljjje nove po-stave svobodnim nafieloni primerne. Y Franeoski narodni skupgini je te dni pri glaso-vaDjio Wallonovem predlogu aadovajecem . osnov-ne postave, da se namree predsednik republike voli za 7 let, zmagala republikanska stranka z 1 glasom veeine, ker so razni monarbisti nasprotni uze imenu wpredsednik republike." Kakor Thiers, so menda sprevideli tudi dragi veel Francoski driavni-ki, da na^ Franeoskem je Ie republika mogoCa. Na Spacjskem je zageia vladna vojska prega-njati Earlisfce kateri se umikajo brez boja, te dni pa utegne priti do vece bitke. Crnogorski knez noce nekda od TurSke nobe-nega zadoScenja, on hoce kaznovati domace hudo-delce 4oma po domacl postavi: s tern hoCe svetu dokazati, da se ne briga za turSke zmesnjave in da bo fiakal mirno dokler pride daa povracila. — Tur-ska ylada dobo s tem lepo zansnico. Na Kitajskem so nekda nastali notranji nemiri zarad naslednika umrlega cesarja.. * 43 let star, odvetnik. dez. poslanec in odbornik, predsednik slov. jnatiet" vitez 3*redb?v i-t. d. nmrl je 28. t. m. v Ljubljani. ^ njim tgnbi sloyenski naroi ja-^o zmozuega, bistroumnega. nfienega in ob enem jako marljivoga zastopnika, bodisi y pradnih, bo-disi y politifinih zadevah, klerikalna stranka pa 5» posebpj mot-no obcuti to zgnbo, ker ranjki je b|l njen prvi, najzmoznejSi in strajn#i voditetj.—^Do-stikrat je imela liberaloa slorenska stranka nzro-ke ranjkeinn kaj oeitati; a na goniili naj bo;le vse pozabljeno in fie tudi je bi! mofc naSim nafieiom popolnoma ^asprot^n, spoznati moramo, da je za narod slovenski veliko storil in da neizbrisljiy ostane njegov spomin v narodn.—Bodi ma zemlji-ca lehka! Razne vesti. (Coatnv poereb) je bil, kakor smo u2o za-dnjifi tikoma pred koneanjcm uredovanja omf;niti mogli najsijajniSi. Udelezila se ga je vsa ljnbljanska InteligeDeijn, Tapani in okolice, deputarije fiitalnic iz Kranin, Ipave. Kamnika, Postojnn z zastavami; nonli so ga kmctski mozje kot narodnega zastopnika ga j<* nosel narod k zanjMmu pofiitku—; na glavnem trgn in kot!er je Sel sprtvxoil, bil» so ^ta'Miiv vswh naro Inih trgo-vcey zaprtn; firno zastuve so vihrale na feitalniei, reluti, dezemi hisi itd. Na rakev je bilo poiofr-no 6rez 30 ven-cev. Sploh se je tudi priitakovalo, da bode kak>iv poli-tifinl in osobni prijatelj pokojnega nadgrobni govor go-voril, kar bi se bilo spodobil'o, a je izost«.Io, no veuio z;ikaj. (« dr. Jio«o) je prevzcl vso advokatno kance-lijo dr. Oostovo, ter bode tudi prvi konccpijent pokojne-nega, g. dr. Papuz, tu znan izvrsten jurist vstopil pri dr. MoSetu, kateri prevzaiue tudi drugo kauc;»lijsk.» oso-b]» dr. Coste. SI. N. •(Tr^oviiifikA zIinrii'K-n ItrnnjMki*), katera JO V- sh«d goljntij sestavljiuia in no postavno voljena, kakor smo Ie vedno in vsak dan pred porotniki dokazati pri-pravljeni, so jo v pondeljak konstituirnla in voiila g. J) r eo za prodsoduika in K. L'lkmana 7,n podpredsednika. (Vrjgovahift z!»»rnicn K<*riilm) je objavila slede- 5o okroznieo. S 1. Februvarjem se bo zafieft> pri * me-stnem nradu pregledavatr tudi jnstnmiente za mcro in tehtanje napravljene po noyem tnetrifinem slstemu. Nova n:era pride s 1. januvarjem 1876 y obligatorifino veljavo, sicer pa jo vpeljana fakultativno tudi uie po-prej in se sine nzeletos vpeljati. Kupfitjska zboroica na-svetuje trgovccm, da tedaj ulo precej znfiinjajo uvaze-vati novo meror da ne bodo po tem nastale zmegnjave po nakratnem ypeljanji in da se sploh ljudje poCasi na-navadijo na to novost. Posebno pa velikimi trgovcern, ki razposiljajo eenike, zborniea nasvotujo, da cene vn:de po novi meri. V tem obziru tudi mi opominjamo trgovce, da ne odla&ajo in se u^e zdaj uce prolajati po novi meri, ker drugafie jim bos 1. januvarjem ta koristna novost jako sitna in jim bode napravila najveco zadrtge.—¦ (*t?peiniije> go so p.idclile i. feb. na izobrazera-li§fii v Goriei, In siwr na slovonskem. oddelku tako-le: V I. Ietu so dobili 3 }>o 100 gold., ostali po 50 f.— v II. Ietu 4 po 150 for., drugf po 100.,—v HI. lotti 4 po 150, 1 po 100 giii*iin hn9f») je blizo. Okrajuo glavarstvo je izdalo sledefio okroznieo: Vsled telegrama e. k. na-mestni§tva v Trstu od vfierajsnaga dne, vnela se jo go-veja kuga v Povirju pri Sozani* To se naznanja si. zupanstvu v nemudno raz-glasenje. (Wb«j.; iz Kopra se nam pi§e: 1. t. in. ob § ur zjutraj s>i je straznik Anton Cej (doma iz Ravnice nad Solkanom) v tukejsnji jetnisnici odpirat jetnikom, da bi se raalo sprehajali po dvoriSci. Jedva pak Cej duri pr-vo sobo odpr§i, skooi nauj jetnikY ter ga se Spicastim zclezom tako vdari ob vrat, da ran ga ielezo skozi in skozi prodre,. kar je, se ve, to imelo za nasledek, da je v 8 minutah duso zdahnil. Morilcc je Trzafian, kakih 18 'let star in je menda ze glasovit radi dudodelstev. Urn Goyori s&, ,da je bil obijalee pod§untan ol nekojih drugih jetnikov, da naj se zlese nad kakim „vis"im," ki imajo opraviti pri jetnisnici, in to zato, ker je bilo pomUoifienih kakih 80 jetnikov —Dalinatinoy, a nobe-den Trzafian. Grovoriea tudi gro, da srartnt vdaree nij bil namenjm ranjeerau, ampuk nokomu dragemu,kateri je navadno ysak dan duri odpiral. Y hitriei i strasti ubijalec nij bil zapoznal praye osobe. (inmjlii,) V ponedeljek zvefier peljal je, gori§ki kofiijal J. Ch nekega gospoda v svojem nbrumaa nekam. DospevSi do kapucinske eerkvo, se konj nreplaSi. Kofii-jaL hofie konja z vajeti vkrofciti, a ker nij imel za to dovelj mofii, ga konj zuzdami vred potegne z njego-veg.1 sedeia. Xesrefinez pri tem telabi na tla, si hndcr pokvefii nos, ter tudi eno roko zelo rani Eanjenea so odpuljali domov, kjer ga je se Lalo-stjo sprejela druzina.— lAntntca. urcdnlStvu » (j0*p. J. T. v R; Pribodnjia.— Gosp, dopisnika iz ,,«os'fe floline" in „Verdelj": Nij bilo prostoro tx daaes A P. v