ZD8. MOL V UuMJimi. v ponedeliek, 9. septembra 1907, XL leto. Izhaja vsak dan zvečer, izlmši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tuje detel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošlljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 b, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf. fcr Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&rve In upravnUtvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravniStVO pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnelstvart Mesečna priloga: „Slovenski tehnik" Uredništva telefon št 34* Posamezne Številke po 10. h. Dpravništva telefon it 85. II. shod narodno -rodita!-ne$a dijaštun u Celju. I. plenarno zborovanje. Y petek s*1* se pričela glavna zborovanja liarodno-radikalnega dija- štva s plenarnim zborovanje in v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Zborovanja se je udeležilo okoli 100 akademikov in zelo veliko število drugega člijaštva. Ob poln 10. uri je zborovanje otvori! predsednik eksekntive narodno-radi-kalnega dijaštva Albert Kra mer, ki je utemeljil v kratkih besedah potrebo in pomen shoda. V predsedstvo so bili nato izvoljeni predsednikom jnrist Albert K r a in e r , podpredsednikoma predsednik »Adrije« jnrist L i pol d in predsednik »Slovenije«, filozof K a d n li e C , zapisnikarjema pa jnr. Klepec in abit. Fux. Predsednik Kra m e r poudarja, prevzemajoč predsedstvo, da predseduje važnemu zborovanju, ki naj pokaže zadovoljivi razvoj narodno-radikalne struje tekom preteklih let in ji začrta pot v bodočnost. Pozdravlja navzoče Celjane, deželnega poslanca dr. Henrika T u m o , ki je prihitel iz daljne Gorice na naš shod, zastopnike slovenskega učiteljstva, starešine liarodno-radikalnega dijaštva, predvsem dr. Gregorja Žerjava in ostale navzoče. Na shod je došlo okoli 20 pismenih in brzojavnih pozdravov. Ko se je določil poslovnik shodu, povzame besedo jurist Albert Krame r j ki izvaja o razvoju narodno-rnd i ka l nega dijaštva od tržaškega shoda do danes sledeče misli: Ko smo se zbrali danes po dveh letih, da pregledamo svoje vrste, hočemo vršiti dve nalogi: poglobiti svoje delo na znotraj in razširiti svoje delovanje na zunaj.. Oboje v tesni medsebojni zvezi. Hočem podati kra-trk sklepni račun zadnjih dveh let. Nastopili smo kot reformatori-čna dijaška struja, ki si je stavila nalogo preroditi slovensko inteligenco v duhu absolutnega nacionalizma in demokratične ideje. Kot strogo dijaška struja, ki ji je vzgoja duševno in nravno zdravega, narodno delavnega pravega izobraženstva najvišja naloga in cilj, postavili smo se na stališče takozvanega političnega nacl-strankarstva bolje izvensl rankarstva. Ta princip je vzbujal med prijatelji in sovražniki mnogo iz neumcvanja izvirajočih očitanj. Seveda če bi bila naša naloga vzgajati ljudi, ki naj v bodočem življenju stoje izven političnega življenja, bi bila ta očitanja upravičena. Toda smisel tega principa je drugačen. Načelo kontinuitete in razvoja idej izključuje vsako ožjo zvezo naših društev z efemernimi pojavi polit, programov in strankarske taktike. Sicer pa smo prepričani, da je naš narod v svojem pol. razvoju že toliko napredoval, da ne potrebuje več takozvane dijaške politike. Nam se zdi predvsem važno, da ustvarimo in utrdimo mladino v odločno naprednem svetovnem naziranju. Boj za svetovni nazor stavimo nad politično strankarstvo. Naša struja je v svojem bistvu n a p redna, naš svetovni nazor diametralno nasproten klerikalizmu, ki ga zavračamo in proti kateremu se hočemo boriti kot proti protinarodnemu, protidemokra-tičiiemu in protisvobodueruu svetovnemu naziranju. Dasi ne nosi naša stroja v svojem naslovu nobenih naprednih predikatov, jo smelo imenujem za edino napredno, ker se ne omejuje na idejo napredka, ampak zanjo tudi dela. Vzpričo tega dejstva smatramo vsak poskus organizirati del slovenskega dijaštva na podlagi svobodomiselnih fraz za reakcijo. Naše delo je naperjeno seveda v prvi vrsti proti klerikalnim društvom, ki jih smatramo za slovenskemu narodu skrajno nevarne organizacije, v čemer nas posebno potrjujejo resolucije letošnjega sestanka klerikalnega dijaštva v Zagrebu. Teža vnejše je bilo stališče naše proti takozvanim liberalnim akad. društvom. Skušnja nas je učila v njih videti maso slov. dijaštva, ki se še ni zavedla svojih dolžnosti napram sloven-skemu narodu. Na njih je, da nas pouče drugače. Knotnost naše struje, ki smo si jo postavili za princip v Trstu, je zadobila izraza v bratstvu naših organizacij, v skupnem i z vr sevalnem organu eksekutivi in skupnem glasilu »Omladini«. Le vsled tega lahko govorim danes o uspehih celokupnega narod-no-radi kal nega dijaštva. Ta enotnost je dala našim društvom notranje moči, navdušenja in kritičnega duha. Qd začetka do danes smo delovali na vzgojo samostojnih kritičnih značajev. Ce je vsled tega stopilo mlade-niško navdušenje nekoliko v ozadje, pomeni to le napredek. Princip, ki smo ga postavili v Trstu, da bodi vsak dijak član akad. društva, se bliža realizaciji: danes je organiziranih že ()()' < slovenskega dijaštva. Najbolj so se razvijala naša društva, ki štejejo pO Številu svojih članov dve tretjini vsega organiziranega slovenskega dijaštva. Princip samoizobrazbe smo skušali zlasti izvrševati v izobraževalnih klubih naših akademičnih društev, ki so dosegli prav zadovoljive uspehe. Naša struja si lasti zaslugo, da je mnogo storila v izboljšanje nravnega stanja slovenskega dijaštva: Konstatiram, da pijančevanje in kvartanje med slovenskim dijaštvom pojema. Posebno lepe uspehe smo dosegli na di-jaško-socialnem polju, zlasti v gmotnem vprašanju. Seme, ki smo ga zasejali, je pognalo in že rodilo obilen sad. Naše organizacije so razširile svoj delokrog preko svojih naravnih mej: delovanje »Prosvete« in delo za reformo »Družbe sv. Cirila in Metoda« sta najlepši cvetki našega gibanja. S ponosom lahko pa tudi trdimo, da je naša struja dvignila ugled dijaštva v slovenski javnosti sploh. Doba dveletnega delovanja nas lahko navdaja s samozavestjo in zadovoljstvom in nam daje novih moči in navdušenja za veliko delo, ki nas Še čaka. (Živalino odobravanje). Dvobojno vprašanje. Tehnik Jos. P a " 1 i n je izvajal o tem vprašanju približno sledeče: Dolgo se je puščal duel izven diskusije kot neobhotno potrebno zlo, ki se ga ne da odpraviti. Zadnji čas pa je zavelo po vsej Evropi živahno i banje, ki je naperjeno proti barbarskim razvadam preteklih dni. Kot napredna dijaška struja moramo tudi mi zavzeti napram temu vprašanju svoje stališče in gotovo je, da tega ne moremo storiti drugače kot negativno. Danes obsojamo gladiatorske boje, španske bikoborbe, japonski ha-rikiri, ali naj pa imamo spoštovanje pred duelom? Ali bazira naziranje, da je le oni časten, ki z orožjem brani napadeno čast, na pravi podlagi? Nikakor ne. Ali je s tem, da se žalivec in žaljenec bijeta, dokazana upravičenost oziroma neupravičenost žalitve .' In ako recimo pade v boju neopravičeno žaljeni, ali je s tem dobil zadoščenja za napadeno čast Gotovo ne. Po načelih duel nega kodeksa žali lahko vsakdo in je časten človek, saj to dokaže s sabljo oziroma s pištolo v roki. Pravi se nadalje, da mora imeti časten človek p o u m , da brani na- padeno čast. Ta ugovor je niče v. Kajti pogum ima tudi hudodelec, da izvrši svoje zločinstvo. Pravi pogum pokažemo le s tem, da izvršujemo dolžnosti, ki jih imamo napram sebi in okolici. Kar se tiče takozvanih menzur, jih moramo pravtako smatrati za duel in jih zato zavračati. Sabljanju v telovadnici, ki se goji kot šport, se ravno ne more ugovarjati. Duel smatramo za veliko socialno zlo. Koliko mladih ljudi se je ob tej razvadi pogubilo že telesno in duševno. In koliko eksistenc, ki so bile potrebne, je že uničila ta nesmiselnost družabnega bon tona! Čast smatramo za socialen pojem, za merilo naše osebne vrednosti v očeh družbe. Zato jo potrebujemo in si jo moramo ohraniti. Ako nam kdo krati čast v očeh družbe, moramo ti družbi dokazati, da je bilo postopanje žalilca neutemeljeno. Tega pač ne dosežemo z duelom, ampak veliko boljše z razsodbo kake korporacije, ki je sestavljena iz ljudi, ki so poklicani o naši časti soditi. Mislim na institucijo častnih sodišč, ki bodo temeljila svoje razsodbe na princip, da je časten le oni, ki častno dela in pošteno nastopa. Vso družbo moramo privesti do tega etiškeg-a viška. Pripraviti jo moramo do tega, da bo smatrala nastop onega, ki hoče potom duela rehabilitirati svojo čast, za izrodek srednjeveškega barbarizma. Da se to doseže, hočemo pričeti z delom. Ustanoviti hočemo slovensko a n t i d u e1 s k o organizacijo, ki naj poleg boja proti dvoboju skrbi za obsežno varstvo osebne časti. Mogočno gibanje proti duelu preveva vso Evropo in noben krog se temu ne more ustavljati.Celo vojaški krogi, ki so prej veljali za varuhe du-elne razvade, zavzemajo napram pro-tidvobojnim organizacijam prijazno stališče. V Avstriji ne smejo biti neaktivni častniki in kadeti člani in propagator j i antiduelne lige in značilne so besede domobranskega ministra Welsersheiinba, ki je dejal v poslanski zbornici 1*2. marca 1901, tla bo armada boj družbe proti duelu z vso energijo pozdravljala in podpirala. Ako smo prepričani, da zdrava pamet današnjega naprednega in svobodomiselnega človeka ne more akceptirati nesmisla duela, ako čutimo, da duel ne spada v slovensko družbo, zahteva tudi naša poštenost, da se združeni v bodoči slovenski anti- dueliii organizaciji z vsemi silami borimo proti dvoboju. Naš boj mora zmagati, ker je boj razuma, morale in civilizacije. V debati so nato govorili starej- šina dr. Gregor Žerjav, poslanec dr. Henrik T u m a , jurist F e 11 i c h in jurist K r a m e r , ki so pobijali dvoboj z različnih stališč, nakar je predsednik zaključil zborovanje. Deželni zbori. Dunaj, 8. septembra. Danes se razglasi cesarski patent, s katerim se sklicujejo na dan 16. t. m. deželni zbori: štajerski, koroški, gališki, gornjeavstrijski, solnogra, ški, češki, bukovinski, moravski in šlezijski. Deželna zbora nižjeavstrij-ski in dalmatinski sta bila že poprej sklicana. Potemtakem bo zborovalo skupno 11 deželnih zborov. Ostalih šest deželnih zborov, namreč kra n j-s k i , istrski, goriški, tržaški, tirolski in predarlski dosedaj še niso sklicani ter skoraj gotovo tudi ne bodo imeli nobenega zasedanja pred razpustom. — Večini deželnih zborov poteče poslovna doba še letos ali prihodnje leto. Gališki in kranjski deželni zbor sta bila razpuščena v juliju 1901. leta, goriški, istrski, dalmatinski in tirolski v oktobru. Ti deželni zbori končajo potemtakem svojo šestletno dobo že letos. Prihodje leto se razpuste nižje in gornjeavstrijski, solnograški, štajerski, koroški, šlezijski in predarlski deželni zbor. Nagodbena pogajanja. Dunaj, 8. septembra. Ogrsko Časopisje raznaša vest, da je avstrijska vlada stavila junktim med nagodbo in bančnim ter kvotnim vprašanjem. Vsled tega je baje nagodba v nevarnosti, ker smatra ogrska vlada tak junktim za nesprejemljiv. Glasilo neodvisne stranke »Budapest« piše: Ogrska vlada ni zanesla podrobnosti nagodbenega pogajanja v javnost, ker se drži tozadevnega dogovora; toda ogrski časopisi in politiki vedo, da avstrijska vlada že sedaj zahteva ureditev kvote in banke. Oba ministrska predsednika sta celo razložila v Išlu cesarju svoja stališča. Dr. YV c -k e r l e je pri tej priliki naglašal, da niti bančno niti kvotno vprašanje ne Spada v kompleks nagodbenih pogajanj, vsled tega tudi ogrska vlada o teh stvareh sedaj noče razpravljati. Glasilo ogrske ljudske stranke »Al-kotmanv« piše, da avstrijska vlada LISTEK. Kolomonou slušen. JEU.O (Dalje.) Da bi molitve več veljale in bi bila stvar bolj gotova, sta sklenila nazaj grede še povrh moliti celo pot očenaš. Nista še izmolila dveh očenašev, kar zadene Tinče ob star štor. »Štor!« pravita obenem oba, »torej štor morava nesti domov.« To pa ni bila lahka stvar. Štor je imel močne korenine in se ni dal meni nič tebi nič odnesti. Ko po kratkem brezuspešnem prizadevanju odnehata, odhiti Joško domov po sekiro in kramp, Tinče pa ostane kot varuh pri dragocenem štoru. Sede nanj, na »milijone«! Srce je ječalo pod silno težo sreče, njegove misli pa — kdo bi mogel za njimi! Ko prisopiha Joško z orodjem, se jima po obilnem trudu posreči izkopati štor. Tinče pomaga zadeti štor Jošku na rame — kar noge so se mu pošibile — vzame orodje in hitita proti domu. Za razgovor ni bilo nobenemu, molče sta hitela z zakladom domu — se na oče naše sta pozabila. Čimbolj sta se bližala domu, tem burneje jima je utripalo srce. Kaštel pa je obenem tudi nemir in z vsakim korakom se je vedno bolj oglašal dvom. Tuintam je ušel Tinčetu pogled na klado, če ni že zlata; vselej pa je v nastalem mraku razločil le rogovi lasti čok kakor črno pošast, ki se mu je hudobno režala v obraz. Domov prišedši skrijeta štor v kleti in počepneta vsak na eno stran. Z izbuljenimi očmi strmita molče v klado, ki bi se imela vsak trenotek izpremeniti v zlato. Ali ni se hotelo zasvetiti, in klada je še vedno klada. Joško prižge vžigalico in potiplje štor, od katerega odlušči par trsk — še vedno lesenih. Pričakovala sta eno uro, dve uri, Joško je pokuril vse vžigalice, zlata pa le še ni hotelo biti. Upanje jima je začelo umirati, skleneta pa klet dobro zapreti in pogledati drugo jutro, kaj bo s štorom. Drugo jutro napoči, Joško in Tinče pa najdeta štor še vedno lesen. Tako tudi drugo in tretje jutro. »Tako lahko do sodnega dne čakava,« pravi naposled Joško. »Bila sva neumna, da sva se toliko mučila s to neumno klado.« Tinče ne reče ničesar in oznanja z molkom svojo tugo. Štor pa je našel svoj konec v peči. * * Karkoli je Tinče poskusil, vse mu je spodletelo. Ni čuda, da mu je naposled vera v Kolomona vedno bolj gin iln, upal je le še, da morda pri poskusih ni prav delal. Zato je odkril svojo tajnost svoji materi in ji povedal, kake poskuse je delal. Njegovi dobri mamici — bila je vpisana v tretji red sv. Frančiška — pa se je zdelo, kakor da bi ji bil sam Bog odprl pot k bogastvu in vzela je knjigo v svoje varstvo in jo skrila v svojo biblioteko masnih knjig. Kadar je bila sama, je prebirala knjigo in se odločila naposled, da poskusi dobiti 99.000 cekinov, za kar pa je bilo predpisano nebroj molitvic, očenašev, spovedi, posta ob samem kruhu in vodi celih 7 tednov, križevih potov itd. Revica je oblazila vse bližnje cerkve in na golih kolenih obšla vse oltarje, — a brez uspeha. Ponovila je celo mukopolno proceduro še enkrat — brez uspeha. Tudi ona se je tolažila, da ni kaj prav naredila, a knjiga sama na sebi ji je bila sveta, in o resničnosti si ni upala dvomiti, saj je bilo v Kolomo-nu tudi citati skrivno trpljenje Kristusovo, kakor ga je Kristus sam razodel veliki svetnici sv. Klari: kaj je moral pretrpeti tisto noč v ječi, ko ga je Judež izdal, kako so ga hlapci tepli po nagem telesu, kako so ga vlačili za njegovo »sram« itd. Tudi so bila v knjigi taka »shebraina« (že-branja-molitve), kakršnih ni imela sicer v celi svoji biblioteki! Taka knjiga vendar ne more lagati! Zato je pregovorila mati Tinčeta in .loška še k zadnjemu poskusu — poklicati hudiča. III. poglavje, ki nam pove, kako je Tinče klical hudiča. Bilo je na praznik Velikega Šmarna. Ta dan si je izbrala Kovačeva mamica za klicanje hudiča, ker ji je rekla vest, da se na ta dan njenima otrokoma ne more nič hudega pripetiti. Pripravila se je na ta posel s posebno pobožnostjo, bila je pri spovedi in obhajilu in tudi Tinčeta in Joška napotila, da sta storila isto, da bi bila brez smrtnega greha, ko bi le se pripetila kaka nesreča, da bi lahko šla gorka v nebesa. Tako oborožena z božjo milostjo mahneta Joško in Tinče v podstrešno sobo, mati Kovačka pa je med tem spodaj zbrano molila za srečen izid. Joško postavi mizo v kot tako, da bi hudič ne mogel prav do njiju, postavi na mizo križ, v polkrogu po mizi od ene stene do druge pa razpo-loži kosti svetnikov — relikvije, skrbno zavite v malih papirnih zavojčkih, okrašenih s pisanimi trakovi in steklenimi in medenimi koralda-mi, takih relikvij je imela pobožna Kovačka zelo veliko in bila je ponosna na svojo zbirko. Potem sta oba poškropila celo sobo z blagoslovljeno vodo, posebno pa mizo in zid okoli sebe, vzameta v roko molke, ki so imeli poseben prav izdaten blagoslov in zmoiita iskreno tri očenaše in če-ščenasimarije. Potem pa sedeta in Tinče vzame Kolomona v roko in začne brati na pol glasno onih slovitih 7 »shebrain«, ki kličejo na pomoč Boga, Marijo, angelje, vse svetnike in svetnice božje in rotijo hudiča: »De se perkashesh, Zerzerellus v lepi mladenishki podobi...« Potne kaplje so pričale Tinčeto-vo razburjenost, roke so se mu mrzlično tresle, nog ni čutil, in glas se mu je tresel ;večkrat je moral tudi za-kašljati, da je spravil glas iz sebe. Ravno ko je klical »zerzerellusa«, je postal bled, kot mrlič, žila mu je bila na čelu in lasje so šli pokoncu. Med tem časom pa je Joško škropil z blagoslovljeno vodo in mahal z molekom od sebe, kakor da odganja hudiča, če bi preblizu stopil. Ko je Tinče prebral, je bil komaj še malo živ. Obupno se ozre čez mizo meneč, da zdajzdaj stopi pre-denj »zerzerellus« dasiravno v lopi mladeniški podobi. Vendar nič! Vse tiho! Tinče se ohrabri, Joško tudi in pravi: »Ni ga še! Začni še enkrat od kraja.« »Ne! Stoj! Še zmenila se nisva, kaj naj vprašava ali zahtevava. Jaz niti ne ve, ali bi bilo z avstrijskega parlamentarnega stališča ia sedaj priporočljivo, pritegniti bančno in kvotno vprašanje v nagodbeno pogajanje. — »Pesti Hirlap« piše, da se ogrska vlada pod ni kak i ni i pogoji ne sme vdati, da bi se nagodba na ta način uredila, dokler na avstrijski strani razumejo ureditev kvot nega vprašanja tako, da se zviša ogrska kvota, ureditev bančnega vprašanja pa tako, da bi se obdržala dosedanja skupna banka. — Glasilo avstrijskega ministrstva »1'remdenblatt« piše glede junktima, ako navedene zahteve res pomenijo stališče ogrske vlade, mora avstrijska vlada povedati, da ne pozna nagodbe brez istočasne ureditve bančnega in kvotnega vprašanja, najmanj pa nagodbe, vsled katere bi se carinski dohodki porabili za skupne izdatke. Noben avstrijski parlament ne more pritrditi nagodbi, ki ne izpolni teh glavnih pogojev. Pašić pri baronu Aehren-thalu. Gradec, S. septembra. Srbski ministrski predsednik dr. Pašić je obiskal včeraj na Semerniku avstrijskega ministra zunanjih del barona A e h r e n t h a 1 a ter dalje časa ž njim konferiral. Dr. Pašić je rekel po konferenci nekemu dunajskemu časnikarju na vprašanje, ali je kaj boljše upanje za trgovinsko pogodbo s Srbijo: Sklenitev pogodbe je danes zagotovljena. Naglašati moram, da nam je napravila avstrijska vlada najboljše nade ter si baron Aehren-thal prizadeva, odstraniti obstoječe ovire. Xa vprašanje, kake so te ovire, je odgovoril dr. Pašič. da Srbija zahteva v prvi vrsti uvoz živine v Av-stro-Ogrsko, kar je nujno potrebno zaradi najnovejše agrarne politike v Nemčiji. Seveda bo Srbija sprejela vse stroge naredbe glede veterinarskih predpisov. V najkrajšem času se že prično pogajanja med obema vladama. Potem je povedal dr. Pašič, da sta z baronom Aehrentlialom razpravljala tudi o macedonskih zadevah ter se je pokazalo, da med željami in nameni Avstrije in med srbsko politiko ni nasprotja. Hrvaško madžarski konflikt. Budimpešta, 8. septembra. ^Minister za Hrvaško pl. J o s i po -v i č je imel razgovor z nekim časnikarjem ter povedal, da vesti iz Hrvaške niso nepovoljne. Ako tudi ni zaznamovati odločilnega preobrata, govori vendar marsikaj za to. da je delovanje bana dr. E a k o d o z a y j a pospeševalno za intencije madžarske vlade. Ravno zategadel je obžalovati, da nekateri madžarski časopisi strastno napadajo bana. Rakodczavjeva oseba je bila srečna (?) izvolitev. Bil -je izven strank ter ni bil na nobeno strau vezan. »Az Ujsag« se norčuje iz gornje izjave ministra Josipoviča, obenem pa piše, da se je neodvisna stranka začela pogajati s Hrvati. Posredovalec je baje grof B a 11 y a n y. Hrvatje zahtevajo, naj se ban Rakodczav odstavi, na njegovo mesto pa pokliče politik hrvaško-srbske koalicije. Ako se Hrvatom v tem ugodi, popustili bodo baje v svojih zahtevah glede službene pragmatike pri drž. železnicah. En del neodvisne stranke je za sporazumljenje s Hrvati in za dovolitev koncesij. Ako se postavi ogrska vlada na drugačno stališče, hočejo ti spravljivi člani izstopiti iz stranke. Z Rakodczavjem bi padel tudi minister Josipovič. Punt v Maroku. Pariz, 8. septembra. Več maroških plemen je prosilo, naj prenehajo sovraštva ter se začno mirovna pogajanja. General Drude ne verjame plemenom temuč misli, da hočejo pridobiti le časa, da se organizirajo in oborožijo. Ministrski predsednik Clemen-ceau je izjavil, da so pogajanj« med Francijo in Španijo zaradi isto-časuega zasedanja maroških pristanišč dosegla povoljen uspeh. M u I e j H a f i d je izjavil, da obdrži orožje in streljivo, ki je došlo na ime pravega sultana ter je poši-Ijatev začasno zaplenila francoska carinska oblast v Mazaganu ter ga ne izroči maroškim plemenom, da bi i*a rabila proti Francozom. Pod takimi pogoji so francoske oblasti dovolile, da se orožje in streljivo izroči odposlancem Muleja Hafida. Sultan A b d u 1 A z i s odpotuje jutri 8 svojimi dostojanstveniki v Rabat, da proglasi svojega brata Muleja za puntarja. Ker sultan ne vzame harema s seboj, je znamenje, da ne misli dolgo izostati iz prestolnice. L o n d o n , S. septembra. M u -1 e j H a t' i d je pisal plemenom v Mazaganu, naj ne vznemirjajo Francozov in drugih Evropejcev. Obenem napoveduje, da obišče kmalu celo obrežje od Mogadorja do Tangerja. V Tangerju bo zahteval pogajanja z zastopniki evropskih velesil. Shod državnih siuj. Včeraj popoldne se je ob velikanski udeležbi vršil v dvorani hotela „Ilirija" shod državnih slug, med katerimi so bili zastopani zlasti pazniki sodišč. Ker je dunajski poročevalec g. Doppler prišel šele okoli 6. ure z vlakom — zaradi vojaških transportov so imeli drugi vlaki hude zamude — se je ob 3. napovedano zborovanje zelo zavleklo, da je proti koncu ob poiu 8. zvečer morala veČina zunanjih udeležnikov oditi s shoda, ki je bil prav živahen in pričal, da njegovi udeležniki vedo ceniti važnost in pomen vsega zborovanja. Shod je otvoril predsednik podružnice I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani, g. Jeglič prisrčno pozdraveč vse navzoče in zahvaljujoč se na mnogobrojni udeležbi zlasti onim, ki so prišli iz naj oddaljenejših krajev dežele. Predstavil in pozdravil je oblastvenega zastopnika g. Jančigaja ter poudarjal, da se podružnica razvija prav lepo. Dasi obstoja Šele pol leta, vendar šteje že 192 članov. To je dokaz, da se državni sluge na Kranjskem zavedajo svojih slabih gmotnih razmer in vedo, da je le v združitvi njih rešitev. Nato so se vršile volitve novega odbora na podlagi novih društvenih pravil. Soglasno so bili z vzklikom izvoljeni sledeči gospodje: za predsednika LuČovnik, za podpredsednika D e b e v c , za tajnika I v a n n š , za njegovega namestnika Sternak, za blagajnika Marinko, za njegovega namestnika Kalan, za odbornike pa Bezeljak, Gore, Gril in Malovrh. Revizorji so gg. H ii b -scher, Zorko in Zupančič. G. predsednik je nato naznanil, da so bili povabljeni na shod vsi kranjski državni poslanci, ki s o pa opravičili svojo odsotnost. Zborevalci so zlasti pismo poslanca Hribarja sprejeli z navdušenjem, saj je bilo pa tudi tako odkrito in ljubeznivo, kot je piše poslanec, ki ima resničen namen vedno se potegovati za svoje volil ce. pravim, da naj prinese 100.000 goldinarjev. Kaj ne!« »Dobro! Ali kako se ga potem odpravit« V pravem času je sprožil Joško to vprašanje, kajti Bog zna, kaj bi se jima pripetilo, če bi ne znala hudiča odpraviti. Hitro pregleda Tinče knjigo, ali ne najde navodila. Polastil se ju je že obup, kar najde Tinče prav na koncu opazko: »ko si isvedil, kar si od njega pogerval, furt rezi jest tebi don kam.« »Furt rezi, jest tebi donkam,« ponovi Tinče in zdihne olajšan. Potem pa začne z večjo hrabrostjo, kot prvič, prebirati vnovič sedmera žebranja. Besede: de se perka-shesh, zerzerellus, v lepi mladeniški podobi,« je bral počasi in vsako besedo posebej naglašajoe. Vendar hudiča ni bilo. Skleneta brati še enkrat. Komaj pa Tinče začne s prvim »shebrai-nem«, se zaloputnejo spodaj vrata z velikim trušcem in začuje se po stopnicah trda hoja. »Že gre,« uide Tinčetu, ki je po-bledel kot platno; neha brati in tresoč se čaka. Koraki pridejo na vrh, a čuje se odpiranje drugih vrat in potem močen ropot, kakor da je nekaj padlo na tla. Tinče in Joško se spo-gledata, a Joško se nasmehne in pravi: »To je bil Krašovec, ki je menda pijan in je v svoji sobi padel.« Bil je res ta, ki je stanoval pri Kovačevih v pori stres ju, sirov delavec, močno vdan pijači. Naša junaka pa po tem kratkem intermecu nadaljujeta s klicanjem, toda hudiča nista priklicala. »Saj ne bo nič,« pravi Tinče, »pojdiva doli!« »Kaj pa, če se prikaže hudič, ravno ko bova stopila izza mize*?« »Pa dajva škropiti okrog sebe!« pravi Tinče. Tako zavarovana se splazita s podstrešja in dobita mater v strahu in pričakovanju klečečo pred domačim oltarcem. »Nič ni bilo, mama!« zakliče Tinče materi, »trikrat sva molila, pa ga ni bilo; samo Krašovec naju je prestrašil, ki je prikolovratil domov pijan in padel, da se je vse potreslo.« Kovačka se pri teh besedah oddahne, kajti tudi ona je čula oni padec in si mislila, da že hudič odnaša njena sinova. Bili so pa vsi trije potrti vsled neuspeha in ugibali, kaj so vendar napačno naredili, da se jim stvar ni posrečila. Kmalu nato pa sta šla Joško in Tinče na sprehod in kreneta v go stilno. Tu dobita starega Kureža, ki je bil znan kot človek, ki dela skrivnostne reči in ki se razume na kopanje zakladov itd. (Konec prihodnjič.) Nato so se vršila predavanja oziroma razpravljanja. G. Hiibscber je razpravljal o položaju uradnih slug. Govoril je o vedno rastoči draginji. Uradnim slugam se mora urediti njih plača, da bodo mogli svojemu stanu primerno proživljati sebe in družino. Zahteva se minimalna plača 1000 K, vsaka nadaljna 3 leta pa po 200 K več. Dosedanja službena doklada mora seveda ostati. Sluga naj dobi vsako leto pavšal za službeno obleko in ne kakor sedaj, da mu dela obleko krojač v tujem mestu, da potem navadno ni nikoli prav. Kot bolnik naj dobi sluga polno plačo in ne samih 60 kr. na dan. Priboriti si morajo uradni sluge določen časovni avanzma. Med tem je prišel društveni predsednik g. Doppler z Dunaja. Prisrčno in navdušeno pozdravljen je najprej pozdravil zborovalce kot predsednik društva potem pa v imeuu vseh dunajskih tovarišev ter govoril potem obširno o stanovskem položaju in o organizaciji v obče. Glavne misli nj egovega govora so: Leta 1898 in 1899 so uredili plače državnim slugam, ki so bili postavljeni v razrede. Državnih slug ni zadovoljila ta nova regulacija, ker je veČina njih ostala v zadnjem, četrtem razredu, dočim jih je v I. razred prišlo le prav majhno število. 14. in 15. septembra bo na Dunaju shod delegatov drž. slug za skupno postopanje za zboljšanje gmotnega položaja. Govornik je navedel, kako zboljšanje in ureditev plače se zahteva, kar je že omenjeno zgoraj. Govoreč o takozvanih pomožnih slugah je rekel, da je to označenje nepotrebno, ker je njih delo ravno tako kot ono definitivnih slug. Ironija je, da imamo „definitivne pomožne sluge." Določiti se mora čas, kdaj se vsak pomožni sluga definitivno namesti. Zahtevamo, da se to zgodi po enoletnem službovanju. Zdaj se dogaja, da ga odpuste po večletnem službovanju, češ da ga ne morejo stalno namestiti. Še na slabšem so sodni dostav-ljalci, ker ne dobe ob času bolezni niti milostnih darov in morajo v najgršem vremenu opravljati po hribih svojo službo. Skrajno žalosten je položaj cestarjev. Zahtevamo, da pridejo v IV. razred državnih slug in da se definitivno nameste. Nič manj se ne sme zahtevati. Preskrba sirot in vdov je zelo nedostatna. Z letnimi 400 K, ki jih vdove dobe zdaj, v mestih pač ni mogoče živeti. Ta vsota s« mora zvišati na najmanj 600 K, sicer ^naj pa Ldobi vdova moževi plači primerno pokojnino. Tudi aktivitetna doki ada dandanes ne zadostuje. Ravnati bi se morala po splošni draginji, ne pa po tisočih prebivalcev. Vštetje aktivitetne doklade v pokojnino se je vedno zahtevalo, a se tej zahtevi ni povsem ugodilo. Ta zakon se mora zboljšati. Od premij, ki jih vplačujejo državni sluge, nimajo ničesar, če umrjejo predčasno. Preosnovati se mora, da dobi žena od teh premij, če ji prezgodaj umrje mož. Državni sluge imajo splošno predolgo službeno dobo. 351etna službena doba se zahteva za vse državne sluge, ker so že po 35 letih službovanja do skrajnosti utrujeni in izčrpani. Istotako se zahteva pravična službena pragmatika, tajna kvalifikacija se naj pa odpravi, ker je velika nesreča za državne sluge. V disciplinarnih komisijah naj bodo tudi zastopniki drž. slug, sicer se zgodi lahko, kar se je že tolikrat, da sodisciplinarne kazni krivične. Državni sluge morajo dobiti vsakoletni dopust, ker so ga skrajno potrebni in ga tudi zaslužijo spričo svojega težkega posla. To so glavne točke programa društva avstr. državnih slug. G. govornik je na podlagi tega programa, ki ga mora podpisati paČ vsah drž. sluga, pozival navzoče k pametni organizaciji in poudarjal njeno važnost in potrebo. Istotako je priporočal strokovno Časopisje. G. Hubsoher je onim udeležencem, ki niso razumeli nemškega govora g. Dopplerja, po slovensko povedal glavne točke njegove, gosp. Koutnv se je pa v imenu zboro-valoev dunajskemu poročevalcu zahvalil za njegov izboren referat. 0 položaju cestarjev je govoril nato g. Marinko. Neznosen je njih položaj, plača škandalozna. Vodstvo društva predloži na shodu delegatov 14. in 15. septembra zahtevo, naj se vpošlje na državni zbor peticija, naj predloži vladi zakonski načrt glede cestarjev in sioer da pridejo v IV. razred državnih slug, da se določi pokojnina njim in njihovim vdovam ter preživljenjski donesek za njih nedoletne otroke, da dobe brezplačna stanovanja v erarič-nih hišah, kjer je to umestno, sioer pa naj se jim izplačuje stanarina, primerna krajevnim razmeram, da se ime ncestar" spremeni v nazivanje „cestni paznik- in da se določi službena pragmatika. O položaju provizoričnih slug je poročal gosp. Kosmač. Zahteval je, naj se stalno nameste in naj se provizorična doba skrajša na eno leto. Ko je še g. Hiib scher prosil g. Dopplerja, naj bi se zavzel za Kranjsko podružnico, kar je ta rado-voljno obljubil, je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik Jeglič se je zahvalil za udeležbo ter zaključil zborovanje, ki bo gotovo rodilo za-željenih uspehov in državnim slugam, ki so večinoma pravi trpini, prineslo ugodno rešitev vseh njih upravičenih zahtev. Razume zastave „Ribni-sKeja Sokola". Mladi, a živahno delujoči »Ribniški Sokol« je včeraj slavil praznik razvitja svoje zastave in narodno zavedno prebivalstvo ribniškega trga je poskrbelo, da se je ta praznik za-vršil nad vse sijajno in veličastno. Vsa Ribnica, izvzemši župnišča in par hiš, ki bi se jih dalo na prstih roke prešteti, je bila v zastavah in ob vhodu v trg, koder so prihajali gostje, so bili postavljeni slavoloki. Xa predvečer slavnosti je bil ves trg čarobno razsvetljen in ribniška društva na čelu jim ljubljanska »Društvena godba« so napravila podoknico kumi-ci »Sokolove« zastave gospe dr. Schiffrerjevi. Po podoknici je bil v salonu Arkotovega hotela koncert »Društvene godbe«, ki se ga je udeležilo v mnogobrojnem številu ribniško narodno občinstvo in vsi gostje, ki so prihiteli že v soboto v Ribnico. »Društvena godba« je igrala pozno v noč zgolj slovenske in slovanske komade in žela za neumorno, precizno igranje obilo priznanja in pohvale. Ko je vstopila v dvorano zastopnica ženskega telovadnega društva v Bistrici na Moravskem, je godba zasvi-rala »Bvvali Oeckove« in občinstvo ji je priredilo iskreno ovacijo. V imenu »Ribn. Sokola«^ je pozdravil proste v prisrčnih besedah starosta dr. Sebi 11 rer. kličoč vsem. ki so došli od blizu in daleč, da proslave praznik »Ribniškega Sokola«, iskren »dobro došli!« Y imenu gostov se je na 1 »ozdravu zahvalil starosta »Kranjskega Sokola« dr. J. K u B a r , ki je v daljšem govoru slikal važnost in pomen sokolske in narodne ideje za Slovence. Včeraj zjutraj na vse zgodaj je zavladalo živahno življenje in vrvenje v Ribnici. Ljudstvo iz okolice je trumoma hitelo v trg, da se udeleži znamenitega sokolskega praznika. Ob devetih je prikorakala »Požarna bramba« iz Srednje vasi pod poveljstvom vrlega njenega načelnika Ig. M e r h a r j a. Pri vhodu v trg, kjer je bil postavljen slavolok, jo je pozdravil v imenu »Ribniškega Sokola« tajnik A. S p e n d e. Z dopoldanskim vlakom so imela prispeti razna sokolska društva, ki so prijavila svojo udeležbo. Na kolodvoru se je zbrala množica narodnega občinstva. »Ribniški Sokol« korporativno, dv>-mača »Požarna bramba« pod poveljstvom svojega načelnika R u d e ž a , »Požarna bramba« iz Srednje vasi in zastopniki akad. društva »Save« na Dunaju in akad. fer. društva »Save« v Ljubljani in drugih društev. Xa kolodvoru je došle Sokole in goste v imenu »Ribniškega Sokola« pozdravil podstarosta Burgar. Na pozdravu se j t1 zalivu lil predsednik »Zveze slovenskih sokolskih društev« dr. R a v n i h a r. Na to so Sokoli in druga društva med zvoki godbe v sprevoda odkorakali v trg. Pri novi šoli je bil postavljen slavolok in tu se je vršil ofieialen sprejem. V imenu ribniških narodnjakov je pozdravi] goste višji sodni svetnik Fr. Višnikar, v navdušenih besedah slaveč slovensko BOkOl-stvo in njega pomen za narodno pro-bujo in vzgojo. V imenu narodnega ženstva je izročila došliiu Sokolom in drugim gostom v izbranih, presrčnih besedah pozdrave gdč. Erna M u r g 1 o v n. Na pozdrave je odgovoril predsednik »Zveze slov. sokolskih društev« dr. R a v n i h a r. Po sprejemu so narodne gospice okrasile Sokole s krasnimi šopki iz svežih rož. Sprevod se je na to pomikal po trgu na telovadišče. Sokoli so bili povsod predmet navdušenih ovacij, dražest-ne ribniške gospodične pa so z oken j sipale nanje šopke in cvetje. Opoldne se je izvršilo slavnostno razvitje zastave pod mogočno lipo sredi trga pred šolo. Na okusno z zelenjem, cvetlicami in narodnimi zastavami okrašen estradi je bil reserviran prostor za kumieo, narodne dame in drug-e odiičnjake. Po krasnem govoru staroste dr. Sehiffrerja je padla zavesa z zastave in »Ribn. Sokol« je med zvoki slovanske davorije razvil ponosno svoj prapor, na čegar sredi se blešči starodavni grb ribniškega trga. Po zavrženem razvitju so se zastave ostalih sokolskih društev posestrile s svojo novo tovarišico in sokolske vrste z navzočimi gasilci so defilirale pred njo. Slavnostnemcr dejanju je prisostvovalo na stotine ljudstva z \seii strani ribniške doline, ki je z glasnimi živio-kliei dajalo duška svoji narodni navdušenosti. SjM>minske žeblje v zastavili drog so zabile razne korporacije in pri slavnosti navzoča društva po svojih zastopnikih- Ob eni popoldne je bil banket v salonu Pod-bojevega hotela. Vrsto napitllie je otvoril starosta dr. Sehiffrer, ki je vnovič pozdravil vse došle goste in se jim v presrčnih besedah zahval je val za mnogobrojno udeležbo. Dr. R a v u i h a r je napil kum«-ci gospe dr. Schiffrerjevi, starosta »Ljubljanskega Sokola« dr. V. M u r-nik pa načelniku »Ribniškega Sokola« Jnvanca, čigar zasluga je, da ta »Sokol« vkljub svoji mladosti tako krepko uspeva. V imenu »Kranjskega Sokola« je govoril starosta dr. K u š a r , v imenu novomeškega pa starosta VI. Vojska. Ob treh popoldne je bila javna telovadba. Na vzorno prirejenem te-lovadišču, kjer so bile zgrajene tribune za gledalce, se je zbralo na stotine ljudstva vseh slojev. Ko so Sokoli in telovadke prikorakale na telovadišče, kjer je bilo preskrbljeno tudi za bufiet, jih je občinstvo navdušeno aklamiralo. Kot prva točka telovadbe so bile proste vaje z II. ljubljanskega sokolskega zleta. Telovadci so pod vodstvom načelnika dr. M u r n i-k a izvajali vaje tako precizno in eksaktno, da so bili gledalci naravnost očarani. Nato je nastopil ženski oddelek »Ribniškega Sokola«, na čelu mu gospica Erna M u r g 1 o v a in Erna Ar ko v a s prostimi vajami, ki so jih telovadkinje izvedle tako lepo zaokroženo, da je vsakogar presenetilo vzpričo dejstva, da šteje ženski oddelek svoje življenje šele DO tednih. Mlade telovadkinje so žele za svoje izvedbe viharno pohvalo. Za njimi so nastopile telovadkinje »Ženskega telovadnega društva« v Ljubljani pod vodstvom požrtvovalne svoje načelnice gosji i ce K a j z e 1 j e v e. Cim so se pojavile na telovadišču, so jim zadoneli v pozdrav gromoviti ži-vip-kliei in aplavz kar ni hotel ponehati. Proste vaje in vaje na bradlji so izvedle s čudovito preciznostjo in dovršenostjo. Vaje na orodju so izvajali člani ljubljanskega, novomeškega, kranjskega in ribniškega Sokola. Vaje so pokazale izvrstno izvež-banost teh društev, zlasti pa starejših, a tudi mlajša društva so dokumentirala nepričakovani napredek. Posebno gre priznanje načelniku »Ribniškega Sokola« J u v a n c u , ki je v kratkem času z nevtrudimft delom vstvaril močno četo krepkih telovadcev. Občinstvo je pazno sledilo vajam in ni štedilo s priznanjem. Najsijajnejša točka telovadbe je bil nastop ljubljanske vrste s 5 skupinami na bradlji in z vajami posaumikov. Ekseelentna izvedba je gledalce naravnost fascinirala in načelnik dr. M urnik, pod čigar izbornim vodstvom so se izvajale vse te vaje. je bil predmet iskrenih ovacij. Cim se je izvedla kakšna posebno sijajna točka, so zadoneli navdušeni klici: »Živio Murnik. slava mu«. In da je dr. Murnik te ovacije v polni meri zaslužil, nam pač ni treba naglašati. saj je on preporoditelj in takorekoč ustanovitelj slovenskega sokolstva. Ob koncu je izvajala sedmorica »Ljubljanskega Sokola« težke proste vaje s praškega zleta. Izvedba je bila toč na in polna elegance, za to tudi občinstvo ni štedilo z zasluženo pohvalo. Javno telovadbo je zaključil nastop ribniškega sokolskega naraščaja. Živahne kretnje, precizno izvajanje je pokazalo, da bodo iz teh dečkov pod spretnim vodstvom načelnika Jnvanca postali še krepki telovadci in navdušeni Sokoli. Občinstvu je ugajala zlasti telovadba teh mladih Sokolov, za to jih je tudi odlikovalo z viharnim aplavzom. Kmalu po končani telovadbi je bilo treba misliti na odhod. Sokole so spremili na kolodvor domači »Sokoli«, narodno ženstvo in na stotine ljudstva. Z na/dar klici so se Sokoli poslovili od gostoljubnih ribniških tal v prepričanju, da je v Ribnici, ako kje drugje na Slovenskem, padlo zrno sokolske ideje na rodovitno zemljo. ^^^^^^^ Dnevne vesti. V Ljubljani, 9 septembra. — Kongres ,.Svobodne misli11 v Pragi. Na predvečer tega kongresa je bil na Žofinskem otoku pozdravni večer, katerega se je poleg mnogoštevilnih zunanjih zastopnikov udeležilo ogromno mnogo domačega občinstva. Med drugimi so bili navzočni profesor Carmine is Ženeve, poslanec Beauquier iz Bruselj a, Anton ASkerc iz Ljubljane, urednik Vic en te Sonza iz Buenos Airesa, vsenČiliski profesor Odon de Buen iz Barcelone, urednik Magelaes Limma iz Lizbone, profesor Ghisleri iz Bergama, advokat Hubbard is Pariza, advokat Lampugnani iz Lugana v Švioi, dr. Frowein iz Amsterdama, eden prvih ustanovnikov mednarodnega združenja svobodo-misleoev, poalaneo Furnemont iz Bruselj a, inžener Zagorski iz Kyplu na JLitvanskem, vseuSiliški profesor Denis iz Bruselja, predsednik zveze svobodnih naboženskih združitev Gr. Tschirny, urednik „Libre Parole" Hins iz Bruselja, nemška pisateljica Ida Altmannova iz Berolina, predsednik nemških svobodomislecev Fri-derich. urednik Časopisa nMysl Nie-pod legla" Niemojavski ia Varšave, Raiael Rens iz Bruselja, dr. Spicer i« Zagreba in drugi. Pozdravil je udeležnike predsednik praške sekcije „Svobodne misliu Julij Myslik. Poljak Kiemojewski je izrazil svoje Veselje, da se vrši ta kongres V domovini Husovi in poudarjal, da prapor „Svobodne misliu pomeni svobodo narodov in svobodo prepričanja. Dr. Spicer iz Zagreba je govoril o junaškem odporu Riemanjoev proti Rimu, poudarjajoč, da je riomanjski pojav eden najznamenitejših pojavov nove dobe v boju proti Rimu in začetek nove lepše kulturne dobe med Slovenci in Hrvati. Y Riomanjih je zasvetila zvezda lepe jugoslovanske pri-hodnjosti, je zaklioal govornik, nakar so zadoneli urnebesni klici „Slava Ricmanjcem". Udeležnike sta pozdravila vodja nemških svobodomisleoav V Pragi, Riess, Slovenec Lotrič, luksemburški delegat Kavser, profesor Furnemont in profesor Grhisleri, kije napravil paralelo med Janom Husom in Griordanom Brunom. Na kongresu so zastopani poleg Čehov: avstrijski Kemci, Nemci iz Nemčije, Francozi, Slovenci, Luksemburžani, Nizozemci, avstrijski Poljaki, ruski Poljaki, Belgijci, Italijani, gališki Rusi, Madžari, Litvinci, ameriški Lehi, AngliSani, Hrvatje, Srbi, Rusi, Šoanoi, Švicarji, Portugalci, ameriški Žpanoi in Ru-muni. — Slomškarji Na shodu Slomškove zveze ni bilo niti petnajst učiteljev, oopirili so se na tem klavrnem shodu največ neučitelji namreč duhovniki, lemenatarji, Dani-Čarji in Zarjani (ti so prevzeli vlogo hausknechtov ter so pravim učiteljem zabranili vstop), dalje neki krojaški pomočniki nunski in šenklavški mežnar in uslužbenci „Slovenca* in gospodarske zvezeu — torej sama stataža, ker učiteljev ni bilo. — Vedno hujskajo! Iz laškega okraja, 6. sept.: »Kmečka zveza" je imela 1. sept. t. 1. v Jurkloštru svoj „shod", kjer je nje poslanec, brežiški dr. Benkovič, kvasil to in ono izza zadnjega zasedanja državnega zbora. O tej priliki so se kmetje obrnili na svojega poslanca v šolskih zadevah. „Kmetje so bili zlasti ogorčeni — tako beremo v „Šlov. Gosp." z dne 5. sept. — radi postopanja učitelj stva, ki jih radi opravičenih (!) šolskih zamud spravljajo v kazni." Mesto da bi bili „inteligentni" dr. Ivan neuko in nahujskano ljudstvo dostojno poučil, pa se je le norčeval in obetal, da bodo dež. poslanci „Kmečke zveze" tozadevno že tudi protestirali zoper postopanje učiteljstva! — Ne bodite smešni! Učiteljstvo ve, kaj mu je storiti, in vi „zvezarji" ga ne bo-dete učili postav! Nesramno hujskate ljudstvo proti učiteljstvu ter le temu z vednim šuntanjem njegovo že itak težavno in naporno delo le otežujete. Kdor ljudstvu elementarno izomiko vzkratuje, ta je njega sovražnik. Zato pa: sram vas bodi! — »Kmečke nadloge«. Pod tem naslovom proglaša zadnji »Domoljub« za kmečke nadloge: »Nesreča ni nikdar ugnana. Toča, suša, črv in druge uime so letos povsod kmetu napravile ogromno škodo, posebno na Krasu. V nedeljo, dne 25. avgusta, popoldne se je vršila v Št. Petru na Krasu odborova seja »Kmečke zveze« za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. Seje so se udeležili vsi odborniki in do 30 zaupnikov iz raznih občin ter državni poslance dr. Žitni k.« Naš prav veseli, da so klerikalci prišteli kmečko zvezo, njega odbor in dr. Žitnika med kmečke nadloge. Opravičeno vskli-ka »Domoljub«: »Nesreča ni nikdar ugnana!« — Kako so nedolžni! Mariborski »Slovenski Gospodar« je vredna kopija ljubi j nnskega »Slovenca«: enkrat odpre usta, pa se dvakrat zlaže. Posledica tega je, da so ga že marsikateri zgrabili za jezik in njegovi uredniki so se potem skesano trkali na prsi kličoč: mea culpa! V zadnji Številki tega lista so pa gospodje povedali, kako silno so zabiti in nevedni, da jih njih dopisniki v najpripro-stejših rečeh nalažejo. Pišejo: »Slov. Gospodar« ne piše nikdar vedoma neresnice ali nikdar ne laže. Pač pa se včasih zmoti, kar se vsakemu listu prigodi, ker ni o vseh zadevah in dogodkih dobro poučen.« Potem pa pripovedujejo, kako so jih njih dopisniki navlekli, ker niso razločevali n. pr. Zadružne zveze v Celju od Zveze slov. posojilnic, kakor tudi »Gospodarjevi« uredniki ne vedo med tema zvezama nobenega razločka. Končno pride list do zaključka, da so liberalni listi krivi, da se on tolikrat zmoti in zlaže! Tolike bistroumnosti bi dr. Korošec menda ne skuhal, če bi ne imel doktorata! — Srednješolska vest. Profesor na II. državni gimnaziji v Ljubljani g. Ignacij Fajdiga je imenovan za ravnatelja gimnazije v Kranju. — Iz bidrografične sluibe. Asistent bidrogrančne službe na Kranjskem g. Leon Levioki je imenovan za asistenta I. razreda v provizorični lastnosti. — Nad vol voda Ev g en je prišel včeraj v Ljubljano in ložira v hotelu pri „Slonu". Spekulacija, kl se nI obnesla. Štiri pobožne ljubljanske gospodične so se odpravile v soboto na Brezje, da bi z višjepastirskim dovoljenjem pobarale denar zunaj cerkve Ni dovolj, da pobirajo frančiškani v oerkvi denar, zdaj naj Še zunaj oerkve ljudje dajejo in dajejo za nič in zopet nič. Y soboto zvečor je gospodičnam „pratoa" s „solatoo" prav dišala, a v nedeljo so se kaj klavrno odpeljale domov. V cerkvi se je slovesno naznanilo, da se bodo pobirali darovi tudi zunaj cerkve, a ko so gospodične začele pobirati, so postali tudi hudo pobožni romarji slabe volje in so se grdo pridušali, da se jih tako dere. Gospodične so nabirale „za papeža in za revne duhovne, ki še obleke nimajo", a slišati so morale mnogo gorkih: da revnih duhovnikov sploh ni, da ima papež vsega zadosti itd. itd. Ker okrog oerkve ni bilo nič opraviti, so hodile gospodične po oštarijah fehtat in so tam nekaj več dosegle. Nafehtale so nekaj nad 60 K. Od kdaj pa je brez oblastvenega dovoljenja dopustno beračiti javno za papeža in za tiste revne duhovnike brez obleke, kijihnikjer ni? Na Brezjah oberejo ljudi že v oerkvi dovolj! Dvojna mera I K naši notici pod tem zaglavjem v 205. Štev. z dne 5 septembra t. L se nam piše iz učiteljskih krogov slovenskega Štajerja nastopno: Nad tem, da je „ex oižb" imenovan bivši nadučitelj na nemški ljudski šoli v Laškem trgu, Jojsjip Sernetz, za šolskega voditelja v Sfc. Petru pri Judenburgu, so gornještajerski nemški učitelji opravičeno ogorčeni ter v graški „Tagespošti" z dne 6. sept. t. 1. glasno protestujejo proti takemu postopanju deželnega šolskega sveta. Deset prosilcev je bilo za naduči-teljsko službo v Št. Petru, a vsi so svoje kolekovane prošnje vložili zaman ! To se vendar pravi ljudi imeti — za norca. Tako postopanje vsekakor ni na mestu. — A najbolje pri vsem tem je to, da nemški učitelji mislijo, da je kak Slovenec bil postavljen gori med nemške Grornještajerce; kajti naravnost pravijo, da na Ser-netzevo mesto sredi med Slovenci vendar nihče njih kom-petovati ne more! Nemci namreč čisto prav mislijo, da na slov. Šta-jerju ni pravih nemških otrok, da torej njim tam ni dejališča. Da, da — tako je! Shod Slomškove zveze. Gosp. Mateli^ se ni udeležil shoda Slom-škarjev. Mudil se je po svojih opravkih v hotelu „Unionu" in bil torej le pomotoma štet med udeležnike. Poročil se je danes zjutraj v frančiškanski cerkvi profesor na Glasbeni Matici" gosp. Josip Prochazka z gdč. Anico Beličevo, hčerko hišnega posestnika in gostilničarja gosp. Beliča. Čestitamo! Poroke. V soboto se je poročil gospod Vekoslav BaŠa, načelnik postaje Videm-Krško, z gospico Ciliko Juvančičevo v Zidanem mostu. Včeraj se je poročil gosp. Ignacij Založnik, odvetniški koncipijent, z gospico Vero Mejakovo v Slovenski Bistrici. Danes se je poročil gosp. dr. Josip Komljaneo, gimn. profesor, z gospico Miciko Tr ef o v o v Ptuju. Novoporočencem iskreno čestitamo ! Veselica »Prosvetnega In političnega društva za Krakovo In TrnOVO" se je včeraj popoldne in zvečer v narodni gostilni g. Stei-nerja na Opekarski cesti izvršila v prid društvene knjižnice nad vse pričakovanje imenitno, kajti posetilo jo je okoli 700 oseb. Od treh popoldne pa do 10. in 11. zvečer je vladalo živahno življenje na veselici. V to je pripomogel pred vsem Verdijev kvartet, ki je naravnost umetniško proizvajal mnogoštevilne komade, pevsko društvo „Slavec", ki je dovršeno zapelo par zborov, da je moralo dodajati novih pevskih točk, tamburaši, koriandoli, bogat srečolov s krasnimi dobitki in končno ples. Zabava je bila skoinskoz neprisiljena. Gmotni še bolj pa moralni uspeh veselice je nad vse zadovoljiv in je prirediteljem čestitati, da so se tako dobro upeljali pri domačinih s svojo prireditvijo. G. Steinerja pa kot narodnega gostilničarja naj topleje priporočamo vsem somišljenikom, da ga posetijo, kadar pridejo v Trnovo, kajti postregel jim bo, kftkor je to storil včeraj z izborno pijačo in dobro kuhijo. Tudi naprednim Trnovčanom velja isti poziv! Diplomo častnega člana „Bral-nega in pevskega društva" v Riomanjih je izročil včeraj vaški načelnik g. Berdon g. državnemu poslancu in županu Ivanu Hribarju. Slavnost društva tlHa|drih" na Prošeku. Slavnost dvajsetletnega obstoja društva „Hajdrih" na Prošeku se je izvršila kar najimpozantnije. 24 društev je prišlo v goste na Prosek, med njimi tudi „Ljubljana". Na slavnostnih prostorih, iz "katerih se je uživalo prekrasen razgled nad sinjo Adrijo, se je sukala velikanska množica, nad 5000 ljudi, večinoma Tižačani. Vsa vas je bila okrašena s Slovenskimi toobojnicami in vprav Okusnimi Slavoloki. Zjutraj se je vršil Sprejem raznih društev, a popoldne je bil obhod vseh društev po vasi. Krasen program so razna pevska društva lepo izvedla, a vrhunec slav-nosti je bil z „ Morje Adrijansko" zapeto od skupnega zbora vseh društev. Vesela anonimnost je vladala v Prošeku do pozne noči. Kakor smo omenili, društvo „Ljubljana" ni sledilo našemu prijateljskemu nasvetu, naj mesto na Prosek pojde na Brezje. Prišla je in privedla Štafeta. Zakaj je prišla in privedla Štefeta, bogsi-gavedi. Po načinu pisanja „Sloven-čevega" proti tržaškim Slovencem, po blatenju naše N. D. O. od strani „Slovenca" treba imeti res lep kos predrznosti, da se pride še k nam v goste. Lahi pravijo Temu — muso rotto. In smejo se ti nepoklicani gostje (če so pa bili poklicani, čuditi se je netaktnosti onega, ki jih je povabil) zahvaliti le gostoljubnosti in kavalirstvu Tržačanov, ako so jo odkupili precej po ceni. Ob vsakem nastopu je bila „Ljubljana" pozdravljena z navdušenimi klici: „Živio Hribar," na kar so njeni člani delali še precej kisle obraze. Kak posameznik pa jih je začudeno vprašal, zakaj niso šii na Brezje, feicer pa so bili ignoriram, in so jo s svojim Stefetom odkurili tihoma, da nihče ni opazil njihovega odhoda. Nam Trza-Čanom je jako žal, da se je vrinhVdo krasne slavnosti nemila disonancija. Naš nasvet je bil dober in resen in, če bi ga bila „Ljubljana" vpoštevala, bi imela danes eno blamažo manj. Akad. fer. društvo „Prosveta". Na občnem zboru v Celju dne 5. t. m. novoizvoljeni odbor se je na svoji seji dne 9. t. m. konstituiral takole: predsednik: candidat iur. Avgust Munda; podpredsednik: cand. iur. Oton Fettioh; tajnik: stud. iur. Josip Klepec; blagajnik: stud. iur. Fran Tram puž; knjižničar: stud. iur. Albin PleŠko; namestnika: stud. iur. Rud o 11 Sajovic in stud. agr. Albert Veder n jak; preglednika: cand. ing. Janko Hočevar in cand. iur. Anton Sodnik. Veliki vojaški transporti. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je dospelo v Ljubljano mnogo vojaških vlakov s cesarskih vaj na Koroškem. Da se vidi, kako bi se vršil v slučaju vojne transport po železnici, so se to pot vozili tudi konjiki in topničarji. Vojaštvo je bilo vsled silne vročine V tesnih vozovih precej izmučeno. Pravijo da je bil pri teh transportih neki prostak povožen. ke—. Zrakoplov. V soboto, 7. t. m., po 3. uri popoldne je bilo videti velik zrakoplov v precejšni višavi nad Postojno. Vozil je od zapada proti jugu. Narodne čitalnice v Slovenjem Gradcu izredni občni zbor se vrši dne 12. septembra 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodnoga doma". Prememba posesti. Tovarno kavinih surogatov in kanditov tvrdke „A. Tsohinkelna zet" na Dunajski cesti št. 33 sta te dni kupila za 240.000 kron gospoda Anton Krisper in Avgust Tomažič, kjer nameravata napraviti veliko založno skladišče. ke—. Na Kantridi (Kastav, Istra) je dne 7. t. m. kopališki upravitelj Osim Šandor iz Budimpešte s štiletom umoril svojo soprogo Terezo Šandor, ker mu ni hotela izročiti denarja za pijančevanje. Cinematographe-theatre Iran-cais na Turjaškem trgu („Katoliški dom") ima ta teden vsega priporočila vreden spored. „Fata morgana" ali ubožnega slikarja prelestne sanje ter „Nakit raje" sta dva razkošno barvana prizora, ki spominjata na povesti iz 1001 noči. „Učenjakov zajtrk" nam kaže pod drobnogledom vse tiste neskončno majokine živalce, ki brez njih niso naša živila, niti najčiŠča voda. Izviren je tudi „čudesni človek", prav zanimiva pa »kolesarska umetnost" itd. Slike so izredno Čiste in mirne. Nesreča. 91etni Alojzij Beni-gar iz Trnovega pri II. Bistrici je padel s poda tako nesrečno, da je na mestu umrl. Obesil 80 le blizu Trofaiaohu rudar L. Kokalj. 0 ponesrečenem ruskem Juristu Eonst. Hoptnerju, ki je izginil 26. julija v Savinskih planinah, Še vedno ni sleda. Gospa pl. Baggowort V Spielfeldu razpisuje 100 K nagrade tistemu, ki najde truplo ponesrečenca do 1. oktobra. Slepar- Mariborska policija je prijela 2/letnega čevljarja Maksa Čeha, doma od Sv. Urbana pri Ptuju, ki je osleparil na Dunaju šiviljo Rozo John za 1400 K ter denar s svojim bratom na veselem potovanju zapravil. Ogenj Včeraj ob 2. ponoči je začelo goreti v Gornji Senici pri Medvodah. Pogorelo je 8 poslopij, med temi 5 hiš. Škode je okoli 32.000 K, zavarovani pa so bili vsi pogorelci za 4000 kron. Kdo je zažgal, se ne ve. Na lice mesta je prišlo samo gasilno društvo iz Sore in lokaliziralo ogenj, iz vseh pogorelih hiš so ljudje rešili vse, kar je edino zasluga gasilcev, ki so storili Vse, da pomagajo svojemu bližnjemu. Izgubljene in najdene reči. Neka dama je izgubila črno ročno torbico, v kateri je imela nekaj čez 4 K denarja. — Učiteljica gdč. Fani Pucova je izgubila srebrn obesek 8 Čarkama E. R. Prodajalka Ana Šker-lova je izgubila rjavo denarnico, V kateri je imela 4 K 66 vin. denarja. Pobegnil je iz Kraljevice zelo nevarni tat Bernard Loczl, O katerem so laski listi minoli teden pisali, da je bil prijet v Ljubljani, a je bila to le Časnikarska raca Vlom. Danes ponoči je dosedaj Še neznan tat vlomil v gostilni pri „Zlati ribi" v predal in pokradel gospe Rozmanovi Čez 600 K papirnatega denarja. Tat je prišel v gostilno skozi klet in kuhinjo. Nesreča. V Spodnji Šiški je neko dekle padlo s kolesa in si možgane tako pretresla, da bode težko še kdaj normalna in za delo sposobna! Glas iz občinstva. Branjevke na tukajšnjem trgu imajo navado, da če le morejo pokupijo od kmetskih prodajalcev in prodajalk vse. kar ti pri-neso na prodaj, in prodajajo potem z dobičkom prebivalstvu. Želeti bi bilo, da bi mestna policija strogo pazila na to } »reku po vanje in tudi vselej strogo kaznovala prekupovalke, kajti nekatera živila na ljubljanskem trgu so že itak vnebovpijoče draga. Trpljenje popotnikov. Dne 31. ni. m. je bil pritisk potujočega občinstva na vseh postajah Dolenjske železnice od Novega mesta do Ljubljane tak, da tudi ob priliki sejmov ne more biti hujši in tudi nikdar ni tak. Že pri jutranjem vlaku so se morali ljudje voziti v živinskih vozeh ter na ta način prenašati živinski smrad, ali vsaj toliko je bilo preskrbljeno, da so se ljudje vsaj mogli vsesti. Ali nad vse škandalozno je bilo potovanje z opoldanskim vlakom. Iz Novega mesta pripeljal je vlak že polne živinske voze ljudstva, ki so od same vročine zijali, da je bilo groza. Pripravili so tudi v Trebnjem en tak živinski voz ter so ga ravno pred prihodom vlaka polili po tleh z vodo, češ, da bo bol svež. Sedaj pa ha j d v živinski voz. Pomisli se naj samo to, kako prijetna je bila vožnja iz Treb-nja do Ljubljane v tem vozu, ko se je pulit i la voda in vso smrad izvlekla iz tal, kjer je poprej živina svojo naravno potrebo opravljala. Pa vse bi še bilo dobro in za prestati, ali tudi nobenega stola, nobene klopi ni bilo, da bi se bilo mogoče vsesti. In v taki vročini bi se naj stalo iz Trebnja do Ljubljane. Kje je v takih slučajih sanitarna oblast? Zakaj ni avizirala postaja Trebnje, zjutraj ko se je videlo kakšen pritisk je bil že na vlak št. 2212, in kakšen bo še le na vlak št. 2214, direkcijo v Trstu, da bi bila dirigirala več osebnih vozov ali vsaj preskrbela klopi za živinske vozove, ako ni bilo osebnih na razpolago. Zakaj neki stojijo prazni vozovi po večjih postajah? Seveda to je zopet novi »Sparsvstem«! Zakaj se pa potem vzame denar za cele vozne listke in se ne izdajajo samo polovične karte za živinske vozove? Kako pa pride potujoče občinstvo uo tega, da plačuje za osobni voz, voziti se pa mora v živinskem vozu brez stolov oziroma klopi T Nadalje se vpraša c. kr. ravnateljstvo državnih železnic, zakaj se imena postaj v bližini Ljubljane ne kličejo prvo slovenski in potem nemški f Smo li Kranjci na pruski ali na kranjski zemlji? Imena takih potnikov, ki so se v živinskih vozeh peljali so na razpolago. —G.— Poskusen umor. V Kresnicah je nastal med posestnikom Antonom Jakopičem in posestnika sinom Martinom Š p u n t o m prepir, v katerem je Jakopič Špunta tepel s palico. Špunt je tekel domov po puško in ustrelil na Jakopiča, a ga k sreči ni zadel, ker so drevesne veje odnesle kroglo. Sirovina. Med zakonskima Francem in Terezijo Cankar v Dobru-njah pri Ljubljani je v ponedeljek nastal prepir, v katerem je mož ženo tolkel po obrazu. Žena in sinova so zbežali iz hiše. Ko je nato Cankarja tovarniški delavec Ivan Z u p a n č i č prijel, da dela grdo z družino, potegnil je Cankar nož in zabodel Zupančiča v hrbet, da se je zgrudil težko ranjen na tla in da so ga prepeljali v deželno bolnico. Uboj. Ko so šli v nedeljo fantje Juri Kalan, Luka Š e t i n a , Ivan Rozman in Franc Jenko, vsi iz Zbilj pri Medvodah, ob 9. zvečer iz Bohinčeve gostilne v Zbiljah domov, švignili so tik njihovih glav trije streli iz samokresa, takoj nato so pa bili napadeni s koli. Dočim so bili Kalan, Setina in Jenko lahko poškodovani, dobil je Rozman udarec čez glavo, da mu je bila ubita črepinja in da je vsled tega umrl. Fante sta napadla konjačev sin Ivan W e i t -h a u s e r in posestnika sin Jakob J e r a j iz Smlednika. Ubijalca sta pobegnila in ju doslej še niso dobili. Slovenci v Ameriki. Vsled opeklin je umrla v Bessemerju lTletna hčerka Iv. Perhneta. Prišla je šele malo poprej iz stare domovine k očetu v Ameriko. Jugoslovanske vesti. Srbsko č a s n i k a r s k o društvo v B e 1-gradu slavi letos 201etnico svojega obstanka. V proslavo tega jubileja priredi društvo izlet v Bosno, Hercegovino, Dalmacijo U) Orno goro. Na potu bodo Obiskali Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Spijet, Zader, Reko in Zagreb. Potovanje bo trajalo 14 dni. Iz Belgrada odpotujejo društveniki 15. t. m. — Kje bo kongres jugo-s 1 o v. književnikov in časnik a r j e v i Nekateri listi so zabeležili vest, da bo letošnji kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev v Ljubljani. V soboto smo dobili od načelnika srbskega »pres-biroa« g. J. I v a n o v i ć a , ki biva sedaj v Karlovih varili, brzojavno vprašanje, katere dneve meseca septembra bo v Ljubljani kongres jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Ker je torej razširjeno krivo mnenje, da bo omenjeni shod letos v Ljubljani, se nam zdi potrebno kon-statovati, da v Ljubljani nihče ne ve o kakšni taki prireditvi in da tudi »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« od kompetentne strani ni dobilo v tem oziru nobenega obvestila. Nam je o zadevi le toliko znano, da se je nameravalo letos prirediti kongres v Zagrebu. Kdaj bo ta kongres, ne vemo, ker je to odvisno edino od centralnega odbora v Sofiji. — Dragocen rokopis — najden. Kakor čitamo v listu »Le Courier de Sophia«, so našli v bolgarskem samostanu dragocen star rokopis, pisan na pergamentu v XIII. stoletju. Vsebina rokopisa je življenjepis bolgarskega kralja Petra L, sina Simeona Velikega. Manuskript obstoji iz več listov in je krasno ohranjen. * Včasih je spoved le dobra. Neki francoski občinski tajnik in njegova žena sta šla skupaj k spovedi. Najprej je prišla na vrsto žena. Med spovedovanjem je duhovnik tako trdno zaspal, da ga glasno pokašljevanje presenečene ženske ni zbudilo. Zapustila je spovednico, nakar je pristopil mož, ki se je najprej tako glasno useknil, da se je spovednik prebudil. Ker je že bilo mračno, ni spoznal spremembe, temuč je dobrohotno rekel: »Le nadaljuj, draga hčerka. Rekli ste, da ste svojemu možu večkrat prelomili zakonsko zvestobo.« Kakor bi g-a pičil gad, je odskočil mož, poiskal svojo pobožno zakonsko polovico ter najbrže nadaljeval izpoved doma. i: 13 let v vodi. V Brnnšviku v deželni bolnišnici je umrl nedavno bolnik, ki je 13 let živel v vodi. Leta 1894. je padel 201etni zidar Ferd. Schlime z drevesa ter si pretrgal hrbtenico. Vsled tega je popolnoma otrpnil od pasu nizdol. Da bi ga rešili smrti, dejali so ga v permanentno kopel, v katero je neprestano pritekala primerno temperirana voda in na drugi strani odtekala. V tej kadi so mu napravili sedež, ležišče in tudi mizo, pni kateri je v vodi sedeč izdeloval razne rezbarske predmete, a z iskupljenim denarjem je podpiral svojo mater. Sele po 13 letih je bil sedaj rešen mokrega elementa. * Nepotrebno vprašanje. V nekem večjem francoskem mestu sta is srečala na tramvaju debel in suh gospod. Suhi je rekel: Prihodnje dni grem za 14 dni na dopust v Pariz.« — Ali vzamete tudi gospo soprogo s seboj ?« To vprašanje je vzbudilo pri mršavemua gospodu največje začudenje. »Ali vzamete vi pivo s seboj, kadar greste v Monakovo!« je vprašal nazaj. Telefonsko m Brzojavni ooroćilo Pra||a B. septembra. Otvoritev kongresa svobodnih mislecev se je izvršila danes na Žofinskem otoku v sijajni dvorani po uverturi češke ti 1 harmonije v najlepšem redu. Udeležencev okoli 3000. Zastopani so vsi narodi evropski in Južna Amerika. Delegatje so pozdravljah kongres vseh v svojem jeziku. V imenu Slovencev je pozdravil Aškero, ki je sedel v prežidiju. Nazdušenje velikansko. Jutri se začno referati. Dunaj 9. septembra. PovsroSi-teljioa umora grofa Komorovskega v Benetkah je grofica Turnovska, ki je Naumova najela, da umori grofa. Za komplot je vedela tudi grofioina hišna. Obe ženski so aretovali in jih isroČe po izročilnem poslovanju sodišču v Benetkah. Prahatice, 9. septembra. Včeraj so imeli tukaj političen shod Čehi in Nemci. Po shodu je na trgu prišlo do ostrega spopada med Nemci in Čehi. Ranjenih je bilo 10 oseb, med temi dve težko. Spopad so povzročili Nemci, ki so Čehe provocirali in atakirali. Da se napravi mir in red, je moralo vojaštvo intervenirati, češki shod se je završil popolnoma mirno. Na shodu sta med drugimi govorila tudi Češka socialno-demokratska poslanca Pospi šil in Tomašek, ki sta nagla-šala, da češko delavstvo simpatizuje z boritelji proti nemški nadvladi, ter pozivala zborovalce, naj vztrajajo v boju za Češko šolo v Prahaticah. Na shodu se je sklenila rezolucija, v kateri se proglaša gospodarski bojkot Nemcev. Vitkovice 9. septembra. Tudi tu sta bila včeraj dva shoda — češki in nemški. Na češkem shodu se je sprejela resolucija, v kateri se protestuje proti nasilni germanizaciji vlade in se poživlja Čehe na gospodarski bojkot Nemcev. Pariz 9. septembra. nMatinuu poročajo iz Petrograda, da je imenovan za ministra notranjih del podtajnik v finančnem ministrstvu Krivo šin. Prve avtoritete, domače in tuje priporočajo otroško moko „Kufeke" kot najboljšo hrano in črevesne Za odrasle in otroke. drisko zoper bruhanje, katarje. „Der Saugling"," jako [poučna knjiga se dobi brezplačno v prodajalnah ali pa pri Bufekeju, Dunaj U 2347—1 Borzna poročila. Ljubljanski „Kreditna banka v LJubljani" Uradni kura! dun. bone 9. septembra 1907. 44*/, majski renta.... 4wt9 srebrna renta . . . a% avstr. kronska renta. . K , zlata . . . 4r» egrska kronska renta . ja£ „ zlata „ . 4rU posojil0 dež. Kranjske 4Vi% posojilo mesta Spljet 4*iif/o m • Zadar 4*/,»/t eoB.-herc. železniško i posojilo 1902 . . . češka dež. banka k. e. ft> » *, - i h \ wst. pisma gal. dež, hipotečne banke . . ¥\^% peit. kom. k o. z 10°;0 pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice. . . . . zast. pisma ogr. cenV dež. hranilnice . . t%*U 2- Pis- °sr- hip- Dan-obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4*j9 prior, dolenjskih žel. . K prior. jui. žel. kup. ' v% JYi*/0 avstr. pos. za žel. p. e. Srečke. Irecae od 1. 18601/, . . . , od 1. 1864 .... B tizske ...... zem. kred. L emisije l » » \ -9 ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— , turške...... ■aillika srečke . . . Kreditne . . . . fcomoške , . • • Krakovske B . . . Ljubljanske , . . . Xvstr. rdeč. križa 9 ... OgT. „ mm • • • Rudolfove , . • . Salcburske , • • • Dunajske kom. „ . • . . Delni««, lažne železnice..... Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske * ■ • • Zivnostenskc , • • Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . r . ftaške žel. ind. dr. , « . Iflma-Muranvi .... Trboveljske prem. drtižbe . Avstr. orožne tovr. družbe čeike sladkorne drvibe Valute. C. kr. cekin..... j) franki Smarke....... vereigna ....... trke........ Laiki bankovci . • • • • nW|i i i i • t • * • Deotr 961& 98 S6 16 115 35 92 40 96 35 98 20 96 35 115-55 92 60 109 85'] 11CK6 98-60| 99-30 104-b0j 102 — 9986 100*85 9770 96-95--j 99-104-10 97 60 97— 99*25 98 50 99 75 99 90 98- 75 294 90 99 25 14826 S40-75 14160 264-25 266 — 232 - 99- 26 181 50 80-60 433 — 86 8960 60-— 45 25 26 10 63— 85 5') 444 — 165*60 66825 1799 — 633 60 740 f40» — 734— 604-25 1685 - DDTW 267 — 467 -140 50 11-56 19 14 SS-48 117'47 484 98 70 96 20 9650 100'— lf 5-10 98 50 gg _ 100*25 99 50 10076 99*76 29690 100*25 150 25 24475 144 60 270 25 272-— 238 — 103-25 182 60 22-50 441— 88- — 93*50 64-47-25 28 10 67 — 89- 60 452 — 166-50 659-25 18 9'- mw 741 - 241 — 738-— 605 25 640- 271 — 469 — 142- 11*40 19-16 23 62 24-11767 96 80 2 64 Plenici Bš 1 c©no v Budimpešti« Dne 7. septembra 1907.: SI 60 Af K 1102 ia oktober 9 oktober . „ september , maj 1906 . oktober« 60 60 : bo ; bO . 12 01 981 680 697 814 HeteoroloMno poročilo. "M S * 35 is E-t S Vetrovi Nebo 7. 9. **. 743 6 17 0 si. sever jasno 8 • 7. aj. & »»P 7449 743 1 12-8 24-6 al jjvzh. al. xab. megla jasno 0 9. ZT. 744 6 >8'2 brezvetrno jasno 2. B 7. 8}. 2. pop. 7443 7423 13 6 24 5 L brezvetrno 8r. jjvzh. megla del. oblač. Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: l7o°in 16 0°; norm,: 18 5° in 16 9° upi se le» r a b 1 J i ac39-i za eoega konja,. Kranj, hotel Nova pošta, Npreien ia zanesljiv akviziter dobi takoj službo s stalno plačo in provizijo pri ej l*a%naemia Ka»A«»ge«m »Rinulone Adrlatlca di Sicurta" v Ljubljani, Cesarja Jetela trg 11. bU38~l Hotel „ILIRIJA". Danes, y ponedeljek, torek in sredo Sostouonje Začetek ob osmih. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča FRIC NOVAK 3035 hotelir. Dijaki iz boljše rodbine se sprejmejo na stanovanje In hrano v boljši hiši. Naslov pove uprav niš t v o „ Slovenskega Naroda-*. . 3037—1 Učenca iz poštene hiše, ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj trgovino mešanega blaga. Naslov pove npravništvo „ Slovenskega Naroda". 3033—1 V lepo, zračno stanovanje, z novo opravo se sprejmejo »li clijaki s hrano ali brez nje. Cena povsem nizka. Bližina nove gimnazije ali vojašnice 27. polka. Naslov pove upravništvo „Sloven-skega Naroda*. 3036-1 2 v ključavničarsko obrt sprejme takoj, Rudolf Geyer, ključavničarski mojster, Ljubljana, Hilserjeve uliee sf. 12, £014-2 Laščina po najnovejši ter jako lahki metodi se "bede pouLČeTraisi s prvim oktobrom dalje Poučuje se gramatika, literatura in konverzija. Pri dovoljnem Številu napravi se tudi konverzacijski kurz. Vse Datančneje se poizve dotlej v trgovini Drenik v Zvezdi. 2967-3 0 Kranju na Glavnem trsu se takoj ceno odda nov prostoren lokal z velikimi skladišči, šnpo in dvoriščem, pripraven za vsako trgovino ali kako drugo ===== primerno podjetja. =========== Naslov pove upravništvo „Slovenskega Narodau. 2996—3 - Cea. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. maja 1907. leta. Odhod lx Mnbllane Jui. teL *• 5 8 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.) 7-ob zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec. 7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9*00 pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.) H-40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Trbiž. i-OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 2.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7- io z veder. Osebni vlak v smeri: Rudoifovo, Kočevje. 7 35'zvečer. Osebni vlak * smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 0-40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Goriea drl. 2eL, Trst drž. iel., Beljak, Trbil Dehei t Llnbllino Int- taLi 8.37 zve&or. Osebni vlak iz Straže-Topiic, RudOlTovega, Kočevja. z veder. Osebni vlak iz Trbiža, Prage, Celovca, Beljaka, Gorice dri. žel., Trsta drž. žel. iibo ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca , Beljaka, Gorice drž. žel., fcTrsti drž. žel. 6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel. 8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,t[Ru-dolfovega. HMO predpoidne. Osebni vlak iz "Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Straže- Toplic, Rudolfovega, Kočevja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. 6 BO popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.) Odhod lz Ljubljane dri. kolodvori 7- 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7*IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO-50 ponool. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.) Dohod v LJubljano dri. kolodvor! e-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-69 predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. 6*10 zvooer. Mešani vlak iz Kamnika. 9-00 ponoOl. Mešani Vlak Iz Kamnika. (Samo Ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evTopejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih v Trstu. Vajenca išče večja trgovina na Dolenjskem. Ponudbe na upravniStvo nSlovenskega Naroda" pod Št. „100". 2940 -6 Gospića ki je že nekoliko privajena trgovine leli službe kot blagajničarka ali prodajalka s primerno mesečno plačo. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod „L P.«. 30i9-2 Dve gospodični se sprejemajo na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi klavir. Gospo i ke ulice st. 4, I. nadstr. desno._ 3013-2 Učenec star 14 let, zmožen slov. in nem. jezika se takoj sprejme v 2957—b trgovino z mešanim blagom. D. Repe na Bledu. Gospodično s trgovskim kurzom, vešča stenografije |n pisanja na stroju, išče primerne Službe. 2419—8 Ponudbe naj se blagovolijo poslati na Alojzija Pogačnika, Miklošičeva cesta st. 6. Za slovensko gledališče 1 gospodični se sprejmeta na hrano in stanovanje. Poizve se pri Mariji Florjančič na Marijinem trgu št. 1, IV. 3022:2 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Več pove sospa M a tko, Florl-janske ulice št 22 L 2992-3 Mellon si s posebnim vbodom, v sredini mesta se išče za I. oktober. Mesto ene vzameta se tudi dve majhni če mogoče tudi s hrano. Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda". 2966—3 **±±±±±±xjt±±±±±*±±k±±±dk±±±±* Vpraša naj se v gledališki pisarni mod 11. In 12. uro. 3034 1 Kavarna ,Leon' V Ljubljani na Starem trgu 1130 vsak torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo uso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Lao In Fani Pogačnik. *> * 4- t* * K-4 H i H t i Mihael 2926 3 se priporoča slav. občinstva za vsa v to stroko spadajoča = dela. = Proračuni na zahtevan je zastonj. stavbni mizarski mojster m*m m mm m mm v. Glincc pri LJubl]ani stev. 28 agpae Samo 6 dni Havre-Nevv York .-35«* Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Basel, pariš, )Cavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine MF~ *ttiuo "VB 4«26—31 oblastveno potrjena potovalna pisarna tjubljana Dunajska cesta 18 Cjubljana v novi hiši „Kmetske posolUnice", nasproti gostilne pri „rigoven" Povodom začetka šole! priporočam za dečke a nogavice, ovratnike, zapestnice, naramnice, kravate, žepne rute, rokavice, Čepice, milo, ščetke za obleko, glave in zobe -0-(>^-o-O-<>-<>--o-<>-s>--o-o^ priporočam za deklice: predpasnike, nogavice, rokavice, majice, podveze, žepne rute, Športne Čepice, trakove, pasove, kravate, ovratnike, moderce, torbice, glavnike, Šcetke in milo. P. MagdiĆ modna trgovina £jubljana, Prešernove ulice 7. 39 12-103 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ▼ SPUSTU. IMiaHm alloe IL L Fodmlnlca v CELOVCU. ii OOaOOOf subakrip- obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 4fcVi°/o