323 (Ptunczna itefilka I viharjev.) V Trsta* v ntdtiio 29. novtmbra 1917 litalk Uli. fchaja vMk 4m, tmM o« nedelja* In pnzuikh, i ijutraj. tteOuIitv«: UUe* Sv. iMuOflu Asifltcga ft. 30. L nidstr — 1M raj m polti}«k> b.*«4n9hru Hsta. Xcfrankirana p!---na s« na »parnem s !n rokcpi*: se ne vračajo. Ičšajstcij in edgovcrn? »cdtUlt Štehm Oodint Lastnik konasMfl B*U .EAoorfv — Tftk tiskarne .Edinosti % vpisane zadnif« a MBeJer.rn fwK¥i i, v Trctu, uHca Sv. TranCifta Aalftef« * « Telefon urednik a in uprav« it«v. 11-57. Niref r.lm zni:: Zt ctio !«:» ...... Za po! leta............... ja tri c.eseca.............. »a ned«l)ak • izdaj« m Ml« let«..... a* pol lafte............... K II M • . 7 m m 9-7» mm po 10 vi* PotaaUl« IttVllkl mm piniji aaetarel« »eiHka po 10 vtaac|«v Oglaal m rabtnajo na mllloiotro v Mrotae Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov..... vodovi e' oglasi dctMrntfc aa- OgUsi v tetot»'iista do pet vrst' *...... vsaka nadaijna vrsta ........* ............ ■ Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Stti-^El^i iaa?.f Iatnl odde!el{ .Edinosti«. Naročafaa reklamacije se pravi Usta. Piaiuje se takljuCao ta upravi Piaia in to« se v Trstu. * "M* v ulici Sv. PraoMka AslSkegaTt 20. — Poitnohranilniča! račun 2t. 841.652. Zvezni arieadu paročllo. AVSTRIJSKO. OU NAJ. 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. novembra 1917. Med Piavo in Brento in v Sedmih občinah te poslal sovražnik včeraj zopet moćne sile v napad. Vsi napadi so se razbili ob težkih italijanskih izgubah. Sicer nič norega. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN. 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. novembra 1917. Zapadno b o f I š č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: Ob stopnjevanem topovskem delovanju so se menjali ognjeni valovi največje srditosti z mirnimi uniče-\ahilmi streli med progami. vodečimi iz B^eslngfce na Staadeu in iz Yperna v Roulers. Jugozapadno Camb.ai so poizkušal! Angleži izsiliti odločitev. Močen topovski bt i m fronti od Oueanta do Ban-teuxa ;e uvedel bitko. Mučen napad na lnchy se ie razbil pred vasjo. Vas Meuvres je bila v srditih bojih žilavo branjena proti več h v? lom. Po?ebno srdit Je bil sunek, r?nr:rjen r»rotl Beurlonu. Fontalne In La I-f;*?e. Gostemu valu ok!>pnih vozov je Sledila v gostih vrstah pehota. Njena sila Se jc razbila ob junaštvu naših čet in uni-5u**čera ognjn naše artiljerije. S težkimi žrtvami le počasi proti Bourlonn prodfra-sovražnika, ie zadel protisunek našli- pH7nsn!h čet, ki so ga zopet vrgle iz vasi ln gozda Bourlona. V večkratnem, ^reruspe^nerv navalu proti Fcrrtame in La Foiie te sovražnik zaman izčrpa-val ^ oje sile. Ista četa, ki je dan poprej pri '»svojitvl vasi tako sijajno dokazala s\oi <«fenzlvnl duh, se je včeraj istotako vztrajno In hrabro držala tudi v obrambi. 30 samo pred vasjo F«»ntaine razstreljenih Oklopnih vozov priča o \eliki zastavitvi sovražnih sil. Močen ogenj se je nadaljeval tudi ponoči v posameznih bfvin?h odsekih. Naša arn'jerija je preprečila ponočne sunke proti Rumilivju Hi jugovzhodu J .v. lsnieresa. — Armada nemškega cesarjevima: Na več točkah fronte zvišano delovanje Francozov. — Od 20. novembra da-'ie le "zgubil sovražnik v zračnem boju la v sled obrambnega ognja 27 letal. Rltrocj-ster baron Richthoren je izvoieval 62., poročnik baron PIchthofen 26., poročnik J?f ngards 24. letalsko zmago. Vzhodno bojišče. — Nobenih večjih b'»jnih dejan?. M a c c d o a s k a f r o ii t a. — Med Pre-Sfunskim jezerom in Bitoijem kakor tuđi v kolenu Cerne ie oživel ogenj. Italijanska fronta. — Zapadno Brente in med Brento in Piavo so se ita-Iii9?tskt napadi Izjalovili. BFROL1N. 24. (Kor.) \Volriov urad poro* a: 24. nov. 1917, zvečer. x Mandrijl močen topovski boj od hout-hOM'sterskega gozda do Becelaera. južno Scarpe po>išano topovsko delovanje. Angleški napadi proti vasem Inchv. Moen-vres in Baute:i\ so se izgubonosno Izjalc-vH«. Z vzhoda i:: iz Italije ni doseda; poročil o posebnih dogodkih. Prvi generalni kvartirmojster rl. t '.'dendorff. BOLGARSKO. C* 1JA, 23. (Kor.) Generaini štab po-rtča: Mactu tiska irorta: Na več točkah fronte od c^ia da časa živahen topovski Zapjdno Citolja ie razsirelila naša ariilj."»a neko sovražno municijsko skladišče. Med Vardar jem in D "iranski m jeze r u i nočno patruljno delov*nje. — Fronta \ Dobruuži: Pri Tulceji in Isaceji ži-vahen topovski «»zenj. TURSKO. CARIGRAD, 23. (Ker.) Generalni šla? p r';ča: Sinajska frs>nta: V večernih urah 2i. t. m. se je sovražniku pt>srečik> prodreti v dei naše postojanke. S protinapadom je bil skoro povsod zopet vržen. Sovražnik je ime! rri tem znatne izgube. Uplenili smo 5 sti "inic. Sicer nič važnega. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. _ ihivenibra. — Na usiaski planoti je pc : Lušal sovražnik, ki jc izvršil napade s severa preti fronti Mt. Fondarecar — Mt. Badeneccbe in z zaoada proti fronti Mt. Castelgomberto — Cast-ra — Meletta — Davanti. včeraj nov napad v svrho obkolit ve Melette. Akcijo, ki je bila uvedena z močnim bombarJemenUMn s solze vzbuja-jočrnii granatami, so i/, ršile zelo znatne in ved:io sveže ojačevane ^ile. Našim oddelkom prve armade jc s hrabrim odporom in cepiertanimi protinapadi i^rečilo obdržati vse p -toj?nke. odbiti sovražnika s težkimi izgubi t ni i in liin odvzeti 3 oiicirie jn 191 mož. Med Brento in Piavo je sovražnik z zelo močnim topovskim ognjem, ki mu je sledil sunek gostih pehotnih mas. obnovil svoje napade. Boj je bil zelo srdit in je trajal ves dan. Par postojank je bilo večkrat izgubljenih, a so iih čete četrte armade vedno znova zopet osvojile. Ko se je zmračilo, so naši zadnji protinapadi definitivno odbili sovražnika, ki ga je tudi včerajšnji dan stal v tcin ozemlju mnogo *rtev. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 24. (Kor.) Woiffo»v urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih 8 parnikov in 2 jadrnici, skupno 30.000 ton. Na potu v Egipt je bilo izstreljenih iz zavarovanih spremnih vodov več prevoznih parni kov z volni m materijalom za angleško palestinsko fronto. Med drugimi se ie nahajal oboroženi ameriški par-nik \Viilemer (36327 ton) z municijo. Grški parnik »Nofeli« (3863 ton), ki je imel na krovu 5500 ton pšenice, je bil uničen na potu v Italijo. AMSTERDAM. 24. iKor.) Iz Rotterda-ma se poroča: Po izpovedbah moštva - NTe-greza*, sta bila potopljena tudi parnika > St. Anna Land < in >\Voenstrecht«. Uradna nota ballseuakou m premirje. Obvestitev eutente o ruskem koraku. — Leninove instrukcije generalu Duhoninu. i AMSTERDAM. 23. (K«r.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Trockij je poslal zastopnikom eiuente noto, v kateri jih obvešča o sestavi nove vlade ruske republike in prosi veleposlanike 'n poslanike, naj sprejmejo pi edloge za orožno premirje in demokratičen mir, kakor so bili odobreni od vseruskeua kongresa sovjetov, na znanje kot iormalen predlog takojšnjega premirja na vseh frontah in neposrednega pričetka mirovnih pogajanj. Ta p: e Sovjet narodnih komisarjev, ki mu je bila izročena oblast na željo kongresa generalnih sovje-I tov, smatra za svojo dolžnost, da predlaga \ sem \ ojujočim se državam in njihovim vladam, iiai preglase na vseh frontah premirje in prlčno mirovna pogajanja, opirajoč se fia demokratična načela. Sedaj, ko se moč sovjetov utrjuje v najvažnejših krajih dežele, smatra sovjet narodnih komisarjev za nujno, da predloži bratom v zveznih in sovražnih deželah ta predlog, i in ako se glaseče iziav-e- odpošlje komisar za vnanje stvari vsem zastopnikom zaveznikov v Petrograd. Vas državljana in vrhm nega poveljnika armad poživlja sovjet narodnih komisarjev, da stopite takoj 00 prelomu teh iz'av pred imeiltelie vofaš-ke oblasti sovražnih rrmnd s predlogom, da f*?j takoj ustavijo vojaške operacije, dn «e frično mirovna posaianja. Poverjajoč Vam preliminarna pogajanja, Vam naroča sovjet narodnih komisarjev, da ob\ eščate sovjet neposredno in stalno o vseli fazah pogajanj z zastopniki sovražnih armad, in da sklenete dogovor glede premirja šele po odobrenju sovjeta narodnih komisarjev.« Instrukcije so podpisane od predsednika sovjeta Puljauova, komisarja za vnanje stvari T ročk c ga in vojnega komisarja Kri-lenka. PETROGRAD. 23. (Kor.) Petrograjski brzojavni urad objavlja od narcJrcga komisarja za vnanje st uri Trockega podpisano izjavo na velep- -s-anike. ki pravi, da ie kongres generalnih sovjetov delavskih, kmečkih in vojaških delegatov vse Rusije Jne .s. novembra sestav ii novo vlado ruske republike z Leninom kot predsednikom vlade in T ročk i m kot voditeljem vnanje politike, i rockij opozarja veleposlanike na besedilo od kongresa generalnih sovjetov odobrenih predlogov y,iede premirja in demokratičnega mira brez aneksij in odškodnin. na podlagi načela neodvisnosti narodov in nji'iove pravice do samoodločeva-nja in jih prosi, naj smatrajo to listino kot uvoden predlog za sklenitev ikkoišnjega premirja in pričetka mirovnih pogajanj. General Muravjev proti Kaledinu. BERN. 23. (Kor.) »Tenips« poroča: General Muravjev. poveljnik petrograjskih čet, je odstopil. Najbrže sestavi poseben armadni zbor in pojde proti Kaledtnu. Razpoloženje v ruskih armadah. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Times* poročajo iz Petrograda z dne 21. t. m.: Pe-trograjski sovjet ie > klenih da bo podpiral boljševike, ki se branijo ugoditi zahtevi zmernih socijalistov ix> ustanovitvi koalicijskega ministrstva. — Položaj na zapadni in severozapadni fronti ie kritičen. Ćete so izmučene in nimajo ne živil ne o-bleke. Petrograiske čete zahtevajo ustavitev državljanske voine in sestavitev ministrstva. \ južni Rusiji je položai nnnad boljši. Kmetje pošiljajo zadostne zalege ;ia jugozapadno fronto, ki simpatizira baje s prejšnjo vlado. Lord Cecil o položaju v Rusiji. LONDON, 24. (Kor.) Lord Robert Cecii je izjavil zastopniku Reuterjevega urada glede položaja v Rusiji, da dvomi, da je sedanje nastopanje ekstremistov v Petro-gradu izraz nuienja ruskega naroda. Ako bi bila prekršitev pogodbe z dne 5. septembra 1914 odobrena od ruskega naroda potem bi se postavil ruski narou izven evropske družbe. Prepričan sem, da ruski narod ne bo odobri! proklamacije onih. ki pravijo, da tvorijo vlado, ki hujskajo vojake. naj odstavijo svoje generale in prično preko strelskih iarkov mirovna pogajanja s sovražnikom. Ako je uničenje ruske armade glavni cili boliševlkov, potem je težko spoznati, na kak drugačen in primernejši način bi zamogii doseči 'to oni, ki so odgovorni v Petrogradu. O diploma-tičnem priznanju ali kaki zvezi z ekstremisti seveda ne more biti niti govora. Poslanska - zbornico. DR. SEIDLER ZA DUALIZEM IN OHRANITEV OBSTOJEČIH MEJ KRONOVIN. DUNAJ, 23. (Kor.) Ministrski predsednik dr. Seidler je odgovarjal na vprašanje posL Staneka in tovarišev in dr. Langenhana in tovarišev glede izjav, podanih pred kratkim od ogrskega ministrskega predsednika Jr. \Vekcrleja v ogrski poslanski zbornici in izvajal: Vprašanje posl. Staneka govor: o obljubah, ki jih je dala avstrijska vlada ogrski. Za kake obljube ministrski predsednik vsekakor ni mel nobenega povoda; vsekakor pa sem imel jaz priložnost in se tudi nisem branil označiti ogrskemu ministrskemu predsedniku stališče, ki je zavzema avstrijska vlada napram državnopravnim vprašanjem. V to nisem bil same upravičen, ampak je' bila tudi moja mora-llčna dolžnost, ker ie nastala v ogrski javnosti bojazen, da bi načrti avstrijske vlade zamogli na kak način vplivati na ogrske ogrske državne razmere. Bil sem dolžan to tembolj, ker so posamezne avstrijske stranke zastopale stališče, ki dejatjjski nasprotuje nedotakljivosti Ogrske in posebno državnopravne razmere. Bil sem dolžan vama monarhije. (Posl. Kalina: *Cehi tega nikdar niso priznali; 'o jc bilo takjat na-silstvo proti češkemu narodu!« Živahni medklici.) Kar sem iozadevno povedal gospodu ogrskemu ministrskemu predsedniku, ni seveda za moglo biti za 'njega nič novega in istotako trpam, da tudi visoki zbornici ne povem mn *go novega, ako pojasnim skupno to. ka sem že ponovno naglasa! na nedvoume način. (Odobravanje.) Kar se tiče usti r ega vprašanja, bo -priznal vsak poznavanj naših razmer, aa mora biti postopanje vlade v tem oziru ravnotako vestno kakor tudi previdno. (Medklici.) Vsekakor se bo treba pri tej reformi dr/ati brezpogojno dveh navodil: 1. Varovanje enotnosti avstrijske države in 2. ohranitev obstoječih mej vsa>ke posamezne kronovine. Kar se tiče prve točke, so nam znana vsa ona stremljenja, ki streme za tem, da se spravijo posamezni deli avstrijske države napram isti in medsebojno v bolj rahlo razmerje, kakor obstoja dosedaj. V kolikor vodi zastopnike tega naziranja idealna volja, da prispevajo s tako reorganizacijo procvitanju pod habsburško krono -c nadalje obstoječe avstrijske državne celote, je treba tako naziranjc spoštovati enako kakor vsako drugo lojalno prepričanje. Naglašafti pa morem, da tako uazi-ranie ne odgovarja programu vlade, ker je ista mnenja, da zrahljanje skupnega državnega telesa nikakor ne more biti na korist države in njenih delov. (Medklici). Na vsak način bi bilo popolnoma nemogoče. iskati rešitve takih vprašanj sredi vojne. Ako pa streme tendence označene vrste za tem, da se izsili to, kar bi zamo-illo nastati le po volti cele države iz notranjosti same, po naših sovražnikih potom mirovnih pogojev (Živahno ploskanje na levici, medkiici pri Cehih), potem je treba take namene kar najstrožje obsojati in jih zavračati. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Kar se tiče ohranitve obstoječih mej kronovin. je merodajna pri tem misel, da predstavljajo kronovine, tako kakor so, zgodovinsko in v narodih živečo tvorbo in da zato nobena organizatorično nadaljno razvijanje naših pravnih ustanov ne more preko teh temeljnih elementov državne zgradbe. (Živahni medklici pri Čehih: O tem bomo vendar govorili!) Iz tega pojasnila stališča avstrijske vlade zamore tudi ogrsko javno mnenje črpati dvojno pomirjenje. Mislim, da >e ta stvar sedaj definitivno odpravljena. (Medklici in protesti pri Čehih.) Kar se končno tiče vprašanja državnopravnoga varstva nedotakljivosti Ogrske, pripominjam še k tozadevni izjavi ogrskega ministrskega predsednika z dne 20. t. m., da nota avstrijskega j ustičnega ministra na svojejJI ogrskega kolego ne vsebuje nič drugega, kakor poročilo. da se bo glede vprašanja, ali po veljavnih zakonih obstoja to kazenskopravno varstvo, vprašalo najprej najvišji sodni in kasacijski dvor. Prosim visoko zbornico, naj vzame moje poročilo na znanje. (Živahno odobravanje in ploskanje. Ministrskemu predsedniku čistitajo.) Zbornica |e razpravljala nato o poročilu vzpostavitvenega odseka v zadevi zopetne zgradnje porušenih vojrrfti ozemelj. Debata je prlfcla do izvolitve glavnih govornikov. Prihodnja seja v^orek, 37. novembra, ob 10 dopofctae. Cesar na Tirolskem. BOZEN, 23. (Kor.) Cesar je dospel včeraj zjutraj na južno Tirolsko* Sprejel je situacilska poročila več višjih poveljnikov in se ie odpeljal nato na fronto, odkoder se je popoldne vrnil v svoj stan. Baron Szurmay na Dunaju. DUNAJ, 24. (Kor.) Honvedski minister baron Szurmay je prispel danes zjutraj iz Budimpešte, Z Dunaja. (Ođ našega posebnega poročevalca.) 21. novembra. Komisija za obnovitev Goriške. Včerajšnje posvetovanje v ministrstvu za javna dela je rodilo že prvi uspeh: sklenljcno Je bik>, da si ogledajo poškodovane kraje odposlanci prizadetih ministrstev ter si na podlagi lastnih izkušenj ustvarijo delovni program za obnovitev. — Predsedstvo komisije bo v rokah mi-tistra Homanna in oddelnega predstojnika Landa. — Vitez Rinaldini pa bo poljedelski nadzornik. — Iz Trsta je došel namesto namestnika 'dr. Glanz. — Deželo zastopal dr. Faidutti. To pomeni toliko, kakor da goriški Slovenci v tej komisij: lisG zastopan?. Dr. Faidutti je res deželni glavar, ali on je zastopnik Fur^anije, dasi ie rojen beneški Slovence, čigar starši ne znalo italijanski. Okrožno sodišče v Puli. Danes je razdeljen v tisku vladni načrt zakona, ki prelaga sedež okrožnega sodišča Lz Rovinja v Pulo. V Rovinju ostane "e okrajno sodišče. — Dan, ko prične no-v'o okrožno sodišče poslovati, se določi naredbenim potom. — Ta načrt zakona je bil izročen danes pravnemu ou^eku. V utemeljevanju čitam, da je vlada na-neravala to preselitev že pred 25 leti. L. 893. ie bil povprašau za mnenje deželni adbor istrski, ki je pa ostal docela pasiven. — L. 1910. si je hotela vlada pomagati na a način, da bi poleg rovinjskega ustano- ila še puijsko okrožno sodišče. — Tudi iia tozadevno vprašanje ni bilo odgovora nd istrskega deželnega zbora in odbora, i Nato se je oprijela viada zopet prejšnjega ' iačrta. — Ker za zakonito premeščanje ni aotreba soglasja deželnega zbora, marveč !e za naredbeuo, zato je vlada predložila lačrt zakona. Proti ogrski vladi. Ogrski ministrski predsednik dr. We-kerle je ^ovoril včeraj o poljskem vprašanju in posebno ostro o poseganju Čehov (in Jugoslovanov ne?) čez ogrske meje. Pri tej priliki ie povedal, da je avstrijski pravosodni minister dr. Schauer dan poprej poslal dopis, 'ki pravi, da se proučuje možnost, da bi se že po dosedanjem zakonu kaznovali »napadi« na dualizem itd. — Torej prav tako, kakor )e »Ed.« že obširno poročala: iste nakane se snujejo dalje! — Dr. Wekerle pa je povedal, da mu je dr. Seidler dan poprej podal neka zagotovila, da ne odobrava ta?ke politike in da tudi vladar z vso svojo močjo prepreči naskoke :?a nedotakljivost ogrske države. Z ozirom na take izjave dr. Wekerla so podali danes poslanci Stanjek, Korošec. Klofač. Ha bermanu, Stransky, Hru-ban. Udržal, Sedlak, Koerner, Tusar in Laginja na ministrskega predsednika in pravosodnega ministra naslednje nujno vprašanje: »V ogrskem državnem zboru ie podala včeraj ogrska vlada izjave, katerih dale-kosežnost' smo si v polni meri svesti, ne da bi precenjevali pomen enostranskih parlamentarnih činov za končno rešitev mirovnega vprašanja na demokratski podlagi svobode vseh narodov. Samo po sebi je umevno, da te izjave ne morejo ničesar izpremeniti na enodušnein in ne-izpremenljivem sklepu češkega naroda, ki hoče doseči uresničenje v naši izjavi z dnć 30. maja t. 1. obseženega programa. Z najboljšimi nameni pa svarimo, da naj vlade ne viačrio krone v politične boje, in to že zaradi tega ne, ker bi tako postopanje v sedanjem času ne imelo drugega praktičnega uspeha raztin tega, da bi narodi- katerih interesi in težnje se s tem dotikajo, toliko bolestucje občutili razliko med narodom, ki je neodvisen in suveren, in narodom, ki jc izgubil svojo svobodo. Z ozirom na so vprašujejo: Ali hočeta ekscelenci sporočiti ua^-taitčneje, kakšne obljube in izjave ie vlada v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel podala ogrski vladi z ozirom na našo v državnem zboru dne 30. majni-ka t. 1. podano izjavo in na naše daljše izjave, in kakšna zagotovila ie dala v tem pogledu?« Ako bo nujna razprava sprejeta, se bo vršila po zdaj vršeči se razpravi o 13 nujnih vprašanjih glede na ljudsko prehrano in »provizaciio. 22. novembra. Makarska ošabnost. Ogrski ministrski.predsednik dr. \Ve-kerle je govoril, kakor se drznejo moriti najstrupenejšl madjarski šovenistl. — Tako je bilo sicer vedno pred njim in bo še za njim. — Ali neizmenno drzno čelo mora imeti ta možakar, ko se je osmelil javno govoriti naravnost ostudne laži o — enakopravnosti vseh ogrskih narodnosti! Zdi se pa, da dr. VVekerle razume to enakopravnost v tem smtslu. da tam Slovaka. Srba ali Romuna še ne'odirajo na meh samo zato, ker m Madjar; tudi mu ne-zažigajo hiše ali oropajo polja In hlevov — tu jih varuje zakon prav tako, kakor varuje pristne in ponarejene Madjare. Sicer pa niti tako varstvo na Ogrskem nI povsem enako, kajti res je, da so Madjari veliko bolje varovani, nego druge* narodnosti. V tem pogledu sega madjarska nesramnost še dalje čez moje njihovega Magyar - orszaga. Madjar mora uživat! n. ipr. v naši državni polovici vse obzire: sodnije morajo hitro in vestno poslovati za nje, ali, ako imamo mi kaj opraviti z madjarskiml sodnijami proti madjarskim sleparjem, ki često preplavljajo naše kraje, tedaj smo reveži. Največjemu madjar-skemu lumpu ne pridemo do kože, tako ga varujejo vse oblasti, — Ako bi hoteli zbirati slučaje, to bi se Jih nabralo! Današnja »Arbeiter Ztg.je pošteno okrcala dr. Wckerla za ono gorostasno laž. Konstatova4a je, da madjarske vlade zatirajo druge narodnosti, in rekla še: »Pač ni možno navduševati sc pred zunanjim svetom za- samoodločbo narodov, doma pa ponižati vse narode, da morajo delati ro-boio za velikost enega — madjarske ga naroda.« — Dalje jih krca tudi, ker se tako razgrevajo zaradi dualizma. Ali niso oni sami že toliko govorili o — ločitvi Ogrske od Avstrije?! Kaj storiti? Najprej moramo torej vedeti, kako je prav za prav z ljudsko prehrano, in .po tej sliki se je treba urediti. Marsikje si še lahko preskrbe tega ali onega živeža, pa bodisi že karkoli, kajti čas pride, ko najslabše postane zadosti dobro. Pride čas, ko se uresniči naša stara prišlo vica: »Bodi že slama ali seno, — da jc le polno črevo!^ — Razdelitev živeža je zcio različna. Marsikdo ima še več, nego bo potreboval, ali v strahu, da ne bi upel lakote, tišči in ne da tore. Zaio pa bo treba resno opominjati posebno bolj?c kmetovalce, da oddajo ves živež, k: ni za nje neobhodno potreben. V pametni razdelitvi obstoječih zalog je dana vatnost enakomernejši prehrani t vi in torej varnost imetja in življenja. — To so nauki iz včeraišnje velike debate. Madjari — bratje Poljakov! Kar uganjajo sedanji zastopniki poljskega naroda v dunajskem parlamentu, presega vse nuje nesramnega egoizma. 'I i ljudje morajo zapraviti sleherno spoštovanje vsakega resmeno kulturnega človeka "__Pri teh ljudeh ni iskre slovanske zavesti, marveč obešajo se okoli vrata vseh tistih, ki hočejo, vse avstrijsko SI )-vansivo potopili v žlici vode. Ne bvm ponavljal, kaj uganjalo v parlamentu. Kako tu Kramarijo in rroaajajo vse ostaie Slovane, da bi le oni sami, in le oni, prišli na zaželjenega konja. Tolike sebičnosti ni pokazal se noben narod! Se vsakdo je Wekerle nekoliko pohvalil Poljake, da K mo-'el potem toliko nesramneje udariti proti Čehom in Jugoslovanom, pa so Po-ljaki vsi v rožcah, veseli in zadovoljni, da lil! hvali prvi minister — ogrskega bratskega naroda! V tem smislu so posialt \Vekcrlu zahvalno brzojavko. — Da so se mogli spozabiti tako daleč, to si ostali Slovani dobro zapomnimo. Pride še čas, ko se bodo Poljaki radi spominjali, da so tudi oni — Slovani in takrat bodo Iskali svoje resnične - brate. Ali povedati jim bo treba, kar tem kramarskim dušam tiče! Sedanji poljski zastopniki zapravljajo simpatije vsega kulturnega sveta! Tudi Nemcem in Madjarom se mora tako ravnanje — studiti! Naši dolgovi. Meseca junija t. L je izkazovala avstro-ogrska banka 12 milijard bankovcev v proraeuJ. — 2e takrat }e zbudila taka .EDMOST" K«v. 326 V Trstu, dne 25. novembra 1917 vest veliko govorjenja in pisarenja tn u-stvariali so se načrti za — ozdravljenje take rane. No, zdai pa fe teh bankovcev 2e — 17 milijard in vse kaže, da se bo to Število množilo z meseci, — vsak mesec eno celo milijardo več. Tako se namreč prav resno trdi. Ali kam bi to prišlo, ako bi vojna trpela še ... kdo ve koliko časa? Recimo, še dve leti vojne, kar je možno, ali bi potem imeli bankovcev za 40 milijard? — Taka možnost mora biti vendar izključena! »Reichspost- pozna sredstvi preti tej možnosti, namreč: pridno podpisovanje vojnega posojila. Nisem finančnik, da bi razumel razliko takih dolgov države! Kakošne debičke dela avstro-ogrska banka, je razvidno iz vladnega načrta zakona, ki nalaga banki od višiih dohodkov za 1. 1914.. 1915. in 1916. izredni davek (vojni davek) 8.354.614, 36,107.596, 50,245.240 kron. — Ta davek ima plačati v 30 dneh potem, ko stopi ta zakon v veljavo, pri c. kr. osrednji državni blagajni. — Za Ogrsko pa bo znašal ta vojni davek v istih letih 6,865.924. 19.504.155, 28.250.413 kron. — Istočasno pa se ustanovi pri banki izreden zalog za vojne izgube v znesku 20 mil. kron in dobičkov istih treh let. — Za Ogrsko mora ustanoviti v znanem razmerju podoben zalog. — Reservni zalog s 30. septembrom Je znašal 255.186.541 mil. kron. — Velika je radovednost, kako visoki so zlati zakladi te banke in — kje so? Druge državne banke priobčujejo mesečne bilance, le avstro-ogrska banka je ustavila priobčevanje takih bilanc, kar dela povsod slabo kri. Pcnemčevanje železnic. Bivši minister iz Stiirgkhove debe je bil prepovedal železniškim uslužbencem posluževati se v službi nenemškega jezika. Kdor je spregovoril le besedico n. pr. slovensko, je bil disciplinarno kaznovan, ako se mu ni pripetilo kaj hujšega. Iz Galicije so pregnali poljske in ukrajinske uradnike in služabnike, z juga so prestavili Slovence po vseh možnih nemških kotih. — Ali še lepše reči so se godile. Kdor je hotel n. pr. pos'ati kak tovor po železnici iz Sv. Luc ie v Avče, je moral napisati v lov*-mi listi, da pošilja iz Santa Lucia v Auzza itd. — In take odredbe so utemeljeval: z----interesom države in vojne! \ poshnski zbornici so se poslanci pošteno postavili proti takim odredbam. — Železniški odsek je imel že več sej, v katerih se je razpravljalo o teh rečeh. V eni prejšnjih sej sta bila stavljena dva predloga: prvi (posl. Wrobl, Poljak), da se take naredbe razveljavijo, nemški predlog pa jih spre ie m a enostavno na znanie. Včeraj je odsek sklenil, pozvati v sejo domobranskega ministra, da pojasni one odredbi z vojaškega stališča. Danes je res prišel minister Czapp, ki je pa izjavil, da ne more podati še nikakih pojasnil, ker se ie šele ' brni! na neposredno prizadeto vojno mi-mstrstvo in vojaško najvišje poveljstvo, h> mu pod~s\t tozadevne informacije. — Sele pote b^ mogel ustreči odsekovi ~ ' 1 biJa seia zaključena. Obljubljeno ie bile, da se uradništvo po-:na zopet premesti na ... preišnja mesta. Ali prav nič še ni čutiti, da bi že začeli to obljubo tudi izpolnjevati. Južna železnica je pri tej zadevi iako prizadeta. Proračunski odsek. \ današnji seje sta stavila posl. Staniek hi ha 'Ičak resolucijo, ki zahteva takojšnjo predložitev obračunov central, posebno ope za konoplje; drago resolucijo, ki po-ztvhe vki. o. n i med vojno uradništva ne n< I a v p " " i-'aje. — Po val poslovan jc vojna, ali tal zojav vendar n nv .O učnim jezikom je za učence slovenske in laške narodnosti predpisan kot relativno obvezen predmet pouk v njihovem mater-nem jeziku — in to se je tudi vtSIo do letos, čeprav za Slovence zelo pomankljivo. Letos pa, dasi se je pričel splošni pouk že sredi septembra, se ni nič poskrbelo za pouk slovenskega jezika, tako da se še danes ni pričel. Dočim so celo za med vojno otvorjene nemške učne zavode na Primorskem — kjer nemščina niti deželni jezik ni — takoj oskrbeli potrebne učne moči, to celo z oprostitvijo od vojaške službe, ne delajo si nikakih posebnih skrbi za nastavitev enega učitelja slovenščine. In tako ostanejo slovenski učenci v deželi, ki je po večini slovenska, brez pouka materinščine, kar morajo Slovenci toliko bridkeje občutiti, ker nimajo razen začasnih in nepopolnih zaposlovalnih goriških tečajev nobene slovenske srednje šole. Pa tudi v pravkar imenovanih goriških zaposlovalnih tečajih, ki poslujejo začasno v I rstu, pouk ni zadosten, ker se nekateri učitelji tega zavoda iz doslej še nepojasnjenih vzrokov branijo priti v Trst. Ni naloga podpisancev, da preiskujejo, v koliko ie ta njih odpor upravičen! V interesu rednega pouka pa je potrebno, da prideio na zavod ti ali kaki drugi učitelji. Podpisani vprašajo: Kaj misli Vaša ek-scelenca ukreniti: 1. da se za obe državni srednji šoli z nemškim učnim jezikom v Trstu nastavi učitelj za slovenščino? 2. da se za slovenske goriške zaposlo-valne tečaje (zdaj v Trstu) pokličejo potrebni učitelji v Trst in tam tako? prično poučevati? Dunaj, 23. nov. 1917. ^ Militariziran »Hrvatski Dnevnik«. /e pred par dnevi se je tu izvedelo, da je konbmirani pritisk Sarkotićevih liudi v Sarajevu imel na starega, bolehnega nadbiskupa Stadlerja konečno toliko vpliva, da je nadbiskup sklenil prodati tiskarno, v kateri se tiska »H. D Takoj se je se-stavil konsorcij, da bi ostala tiskarna'v narodnih rokah. Zdi se, da stvar ni imela ko-neenega uspeha, kajti danes je došla iz Sarajeva brzojavna vest, da je imenovan giavnim urednikom »H. D.« nadporočnikl Ivan Pilar, znani oče zloglasne spomenice; I urednikom pa poročnik Pavičić. Kdor po-1 zna razmere v Sarajevu, zlasti pa dostop-j nost &6-!ctnega starčka Stadlerja za grožnje, pritisk in pnlizovanje, temu na ta na- ! čin dosežena militarizacija »H. D.« ni nič! čudnega. >11 D.« je doslej možato zastopa!! deklaracijsko politiko. Zato je bi/o treb i zamašiti usta pijonirjem jugoslovanske misi;, ki so se zbirali okoli »H. D.« — To se želah. Toda od ministra za pretirano bi bili pričakovali, da bi nam bil pojasnil tudi razmere v državi, da bi nam bil podal jasno sliko o obupnih razmerah, v katerih sedaj živimo. * • « * In vendar bi bilo mogoče mnogim pritožbam odpomoči, ko bi bil povedal, kakšna je naša letošnja-žetev. Kar se tiče naše letošnje žetve ječmena in ovsa, ne bo mogoče teh dveh pridelkov porabljati za mešanje krušne moke. jim je torej za zdaj posrečilo. Kaj porečejo k tej spremembi naročniki »H. D.«?! V boljše označilo junaka v toi volni — junaka v tej vojni - naj še povem, kako si je pridobil no zaupanje starčka Stadlerja. Pil a rja neomej Pripovedoval nm je namreč, da jeb'i — ateist, a po neki propovedi Stadlerjcvi ga je obsenčila milost božja, da se je spreobrnil in postal vroč katoličan. — Starček dr. Stadler le bil ves ginjen vsled tolike ih besed . „m »prst božji , ki daje se zdaj velik vpliv Pilarje-vim pravljicam. Dostavljam, da so odstopili sedanji ured- ui. ouujfr je on ves ginjen vslec milosti božje, ki .je sijala iz njegovi! v srce aieista, in videl je v tem i r Posi >;tah: marveč izplačuje polne Kolischer je ostro kritiko-P-^r; in brzojava. Res, da ^ daleč bi se pošta in br-sm;la uničiti za interese Iz Krakova pošiljajo n. pr. j ) j ^ti. Pisma hodijo 3 do 4 vma z obleko in obuvalom je ' r se sploh more kupiti, so cene višje nego v Nemčiji. — Ni suro-celulozc, ni kovin. K«*nečny je žigosal tatove na jestvine. perilo, obleka — to se - edoir.a krade. Vprašuje, kpko velika ie bila odškodnina za tatvino v 1. 1910., koli-',<> zna^a že do zdaj v letu 1917.? — Slikal je poštne razmere na Moravskem z narodnega stalšča. PonJ. Seitz (srcij. demokrat) je bil hud na Cehe. ki v ako težkih časih vlačijo v razprave vedno narodnostne reči, posebno pa svoje sanjarije o bodoči' češki državi, v kateri bi prišlo tudi mnogo Nemcev pod tuje gospostvo. Taki načrti se rs/t>ijcTO ob odločnem, en■; dušnem odporu licin kih delavcev. Dunaj, 23. nov. Za pouk slovenščine na tržaških sredniih šolah. PosL dr. Rvbar iii tov. so podali naslednje vpraša ire: Na tržaških srednjih šolah z »m. n. Grof Polzer-Hoditz, ravnatelj kabinetne pisarne, je odstopil iz običajnih ^zdravstvenih ozirov<-. Cesar je odstop sprejel. Na njegovo mesto pride začasno glavni ravnatelj ccsarjevih zasebnih m rodbinskih zalogov, tajni svetnik Franc p!. Ha\verda-Wehrland. Grof Polzer je sicer nemški naciiona-Iec; Slovani v njem niso imeli govornika. ravno za- -- Avstrijske zmage na Lasnem poganjajo v klasje madiarsko in nemškoradikalno z:to. Morda bomo v kratkem čuli novih napredkov v tem pogledu. Eden prvih bo menda ta, da zboli in odstopi tudi knez Zdenko Lobkouitz iz najbližje cesarjeve okolice. * Dr. Korofec o UMI prehrani. V zbornični seji 21. t. m. je načehiik > Jugoslovanskega kluba , posl. dr. K'Jro-Jšec govoril takole: j Samoposcbi je umevno, da zastopniki nemimi i krenov in govore o razmerah v svoiih de- p o i: j i s t r k Milijonar, ki je izginil. Roman. Prancoski spisal EvReo Chavatf*. Avrora je odločno vstala. — Prav je, gospod. — je rekla. — Da. izpolniti moram še to zadnjo dolžnost. Svet ne sme vedeti, kako nesrečno srni se čuti'a v tem zakonu. Če bi bil Brichet Cital živ, bi ne bil nikdar izvedel, da mi je na dnu srca dremala ljubezen, katera je vsi-J moje zvestobe napram soprogu m. rala ostati brezupna, in da brez očitanja prenašam inučeništ\o, ki mi ga je na-lož 1 nevede. — fra, aboten je starce, ki misli, da more še vzbujati ljubezen, — je Brichet. ki je ču! vse, zamnnral žalostno in s puvešeno (rh - mm— ; Caml«acu in mu dejala z glasom, ki mti je zaman skušala poda?i vsaj kolikortoliko trdnosti: — Odpotujte. Raoul: šele v priden: za vami. enem letu Li vsled t< ga bi bili od ministra za j)relirano pričakovali, da nam ne postreže s frazami in da ne bo vedno govoril: »vsekakor bom potrebno ukrenil«, ampak bolje bi bilo, da bi nam bil povedal, kako je potrebno nkrcail, da nas obvaruje pred lakoto, bi bil moral priti, pa se je malo zamudil. No, in potem je bilo zopet prepozno, in gospoda Grafa sploh več ni bilo. G. Graf namreč ni imel časa prevzeti žita. in zato morajo kmetje cele ure daleč voziti žito tje. Pri naših glavarstvih so nastavljeni le tujci, ki postopajo -z našim ljudstvom surovo in brezobzirno, česar ne moremo več dalio prenašati. Kličemo tukaj po pomoči, pa nam je ne daste. Dalmatinski tovariši so me še prosili, naj opozorim Njegovo ekscelenco, da je za Dalmacijo sedaj pripravljenega nekaj živeža na Reki; tam pa manjka ljudi :n premoga za parnike. vsled česar blaga ni mogoče prepeljati, in Dalmacijo čaka v bližnjih dneh lakota. V imenu svojih goriških tovarišev naj opozorim gospoda ministra in ga prosim, naj poskrbi za dostojno prehrano onim be-guncem, ki se bodo sedaj vrnili domov. Prehajam na predmet, ki se ne tiče Štajerske tn ne naših ožjih dežela. Dobivamo pisma m telegrame iz Bosne, kjer je prehrana še mnogo slabša kakor v Avstriji, in sicer zato, ker tudi tam stoji ua čelu vojaški gospod, ki se na gospodarstvo nič ne razume. (Medklici). V Bosni celo leto traja lakota, letos 7 mesecev ni bilo kaplje dežja, nimajo nc suči vja ne krompirja; prva žetev je bila silno slaba in Bosna in Hercegovina stojita že sedaj pred lakoto. G. Sarkotie je bil siccr tukaj in je opozarjal na to. Nima pa dovolj eneržije, da bi ukrenil potrebne korake za hitro pomoč. Bojimo se, da sc bo Bosni tako godilo kaJcor lani v Novopa-zarskem Sandžaku. Tam je lani — tudi tam stoje generali na čelu prehrane tudi tam se prehranjuje vojaštvo — 16C0 ljudi umrlo za lakoto (ogorčenje: čujte, čujte!). Sicer ne moremo natančno vedeti, pač pa žaiibog morama sklepati, da letos nc bo umrlo le 1600 ljutfi za lakoto, ampak jih bo umiralo na tisoče in tisoče, če deželi ne pTide kmalu posne«?. In s tem končam. (Živahno odobravanje. Govorniku čestitajo). Razne pollftitne vesti. Kdo odreka pokorščino? Slovenski duhovnik nam piše: Dr. Susteršič obdoliuje torej kranjske državne poslance ?>S1. Lj. Strankeda so se s tem, da niso — njega izvolili v delegacijo, pregrešili proti dolžni pokorščini in kršili dolžno strankino disciplino. Da je to očitanje stvarno popolnoma neopravičeno — to so žc dokazali drugi kompetentneji možje, nego sem jaz. N. pr. dr. I. E. Zore, profesor kanonskega prava, v »Slovencu« z dne 19. nov. (Ta zanimivi članek priobčimo v torkovi številki. Prip. ur. »Ed.cO Za neosnovanost Šusteršičeve jeze radi navedenega razloga je klasična priča tudi — busteršič sam! Stoii namreč dejstvo, da je bil Korošec že enkrat izvoljen delegatom za Kranjsko na predlog — dra. Sus"ter':la! in zdaj napada mož druge, ker so isto storili! Z razliko Ie, da so storili proti njegovi volji! S tem dokazuje dr. Susteršič na jasen način, da mu ni šlo to pot ne za pokorščino, ne za strankino disciplino, ne za stvar — da bi bila Kranjska primemo zastopana v delegacijah — marveč edhio le, za — njegove, z nameni naše delegacije navskrižne namene! Ali ni to, kar sem hotel In posebno podčrtati, marveč bi lir. tel s stališča duhovnika in pristaša S. L. S. izpregovoriti besedo o poglavju, ki v.-ga je dr. Susteršič se^r.f oprijel: pokorščine in discipline. Vrl I zaščitnik katoliške stvari na Kranjskem je menda presvetli ljubljanski knezoškof. In ker je ka-tolištvo kardinalna točka v prograii": slovenske ljudske stranke, torej podlaga vsemu njenemu delovanju, jc gospod kne-zoškof faktično virtuelni, duševni glavar stranke, ta poslednja in nje predsedstvo pa izvrševalni organ. Naravni zaključek iz tega dejstva je, da sc mora stranka tudi politično pokoriti ukrepom in odredbr it škofovim, da mora biti nje politično ; > stopanje v soglasju z nameni virtuclneg vodje stranke — s škofovimi, ki gotov« tudi v politiki ne pušča iz vida interesa katoliške stvari, ki jo ima stranka v svojem programu. In sedaj vprašani: v kaki luči se nam kaže sedanje postopanje Šustcrši-čevo spričo navedenih dejstev? Ljubljanski knezoškof ni le podpisal, marveč je dal inicijativo za izjavo vseh sloven-k;'t narodnih strank, s katero odobrujejo ir» podkrepljajo deklaracijsko politiko naše parlamentarne delegacije! Dr. Susteršič naj nc misli nikar, da mu kdo veruje, da sta bili misel na pokorščino in skrb za strankino disciplino resnični vzrok za njegovo dezeriacijo iz Jugoslovanskega kluba! Resnični vzrok je drugje — je v tem, da je dr. Susteršič nasprotnik tiste deKla-racijske politike, ki jo rečena Izjava odo-bruje s podpisom knezoškofa na prvem mestu! V čegavo korist, na čegavo željo? To je tisto bolestno vprašanje — tem bo-lestneje, ker je dr. Susteršič načelnik stranke, in posebno še zato, ker vnauji svet vsled pozicije, ki jo zavzemljc dr Susteršič v javnem življenju slovenskega naroda — vidi v njem reprezentanta narodove volje, ker mora dobiti uverjenie, da narod ne odobruje politike, ki jo odobrtiie — škof! Kako zgrešeno je to mnenje, pričajo številne izjave iz vrst stranke in pred vsem iz vrst volilstva — Šusteršičevega! Dr. Susteršič nc krši samo narodne disei pline v usodnih trenotkih — ko jc ves narod misel edinstva sprejel kot blagoven in jamstvo boljše bodočnosti. -— ampak revoltira tudi proti vrhnemti vo-Jhelm stranke! Br. Susteršič je torej tistj, ki k odrekel pokorščino in kršil strankino disciplino! To si zapomnimo mi pristaši S. L. S. in dr. Susteršič vedi, da so minoli časi. ko smo zaupali njegovim gestam, pozam in bobnečim besedam! Niso naši poslanci postali nevredni njegovega, ampak on je izgubil naše zaupanje! Dobro je to, da je prišla enkrat jasnost z:i našo stranko, dobro za slovensko stvar in dobro za čisto, resnično, nepotvorjeno k; ? lištvo!___ Jusoslou&nsKemii Klubu na Dunaju so poslali sledeči občinski odbori izjavo, s katero navdušeno pozdravljajo deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne maja 1917 ter prizadevanje v dosege* vsem narodom pravičnega miru: Občinski odbor županije Begunje na O«sanjskem. Sv. Martin na Paki. okraj Slovenji-gradec, Štajersko. Lakovčc, Klanec, .Mlaka, Homec. Subadole, Podgorje, Kaplja-vas, Turjak, Cenčur, £t. Ilj pri Velenju, Stari trg pri Rakeku. Stari trg okraj Črnomelj. Toplice. Brusnice, Sinji vrli. Dol, Crešnjevec. Dragatuš, Mirnapcč, Tanča-gora. Talčivrh. Pctrovavas. Vini vrh. Kot, Dobliče, Jarše pri Kamniku. Mesto posebne zahvale vsem posameznim občinam se Jugoslovanski klub ••m potom najtopleje zahvaljuje z:t ?"- *■ soglasje in zaupanje. Dunaj, dne 21. novembra VJ\7. ADrovizaciiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 20. nov. do 1. deeenthra 1.1., (3 razdeljevanje), sc bodo mogla proti preŠčipljeniii št. 3. nove izkazniee / t živila) dobiti naslednja živila in drugi predmeti aprovizacijiHc koi-rijc ri sicer na eno osebo: V Trstu, dne 25. novembra 1917. »EDi.NOST« Štev. 326. Stran II!. te ros od 26. izkazn: vštete j TESTENINA. 14 kg testenine po K 176 kg. JESPREN. *L kg ješprena (obdelanega ječmena) po K ros kg. JAJCA. 2 (dve) jajci na osebo in teden po 50 vin. eno; za manj imovite (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po 30 vin. ono. SIR. 60 g '6 dkg) sira po K 10'— kg. Cena za manj imovite po K 4'— kg. — Največ ga more dobiti 42 dkg. SUHO ZELIŠČE. 10 dkg suhega zelišča po K 10'— kg; za manj imovite sloje (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 5'— kg. KIS. x/» litra kisa r.a osebo in teden po 48 vin. liter. Tekom razdeljevanja ne dobe kisa lastniki izkaznic javnih kuhinj in mestne ubožnice. SLANINA. Na vsakih 6 (šest) odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih za čas od 26. nov. do 2. dec. dobe odjemalci izkaznice (št. 24) za slanino ter morejo nanje do vštete sobote, 8. dec. t. L, v običajnih pro-dajalnih dobiti po 60 g (6 dkg) slanine na osebo, oziroma izkaznico, in sicer po K IS'— kg. Cena za mani imovite (z rdeče prečrtano izkaznico za živila) po K 6'— kg (tako za slanino kot za panceto). Izkaznice št. 23 za slanino veljajo do vštete sobote, 1. dec. t. L DOPOLNILNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. D-:c osebe, ki opravljajo težko delo ter mi.iio zato prav;co do dopolnilne iz-\ azr\ za kruh in do dopohiilne izkaznice zi maščobe z odrezki, zaznamenovanimi s Cr!>«> S, dobe pi >ii izročitvi odrezkov izkaznice, veljavnih za čas do 2. dec. t. 1., dopolnilno j v. 45. ter morejo nanjo do s. dccer.ihra t. i., v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. |> Inilne izkaznice Št 44. veljajo do \ štete sobote, 1. dec. t. 1. IZKAZNICE ZA SVINJINO. K J : j stopijo \ veljavo izkaznice št. 35, za svmr'io. se obiavi posebci. JŽKAZMCE ZA GOVEDINO. Ra - ! se izkaznice r'. 10. za govedino., KROMPIR. \ilA]c se ra?de!e izkaznice št. 41, 42, j ' i.1 !4 (navadne in rdeče prečrtane) za' !»rc a katere se bo moglo od non., 26. t. m.,' d > pon.. 24. dec., do 12 ofoldne na sc:i trgih dobiti po \l2 kir krompirja naj :seb.i in cJe:i , 3 enotni ceni 40 vin. za kilogram. 1 IZKAZNICE ZA SODO. kaznice št. 2 za sodo. na - o v vseli mirodilnicah in ;; kisa fn mila dobiti po >ebo po --6 vin. kg. SALAME. linarjih se bodo prodajale urst) po K 17 kg. — Odje-n izkazati z izkaznico za Jo mogli dobiti več ket \\ izkaznico. ŽELVE. W iii v . tr 'i sc boJo prodaiale želve (tariaruge) ro K 3 komad. RčJHtia moka »:i kondenzirano mleko za starce, bolnike in otroke. 1 zavoj rediine moke (2=0 g) po K 1 — /..- i i-; t » g kondenziranoga mleki po K 7 .5 k4»JO g (40 K 2*90. — Tekom j te-» raz 'J el je vama se rreščipne štev. IV. I izkaznic (za otroke) in štev. II. | * :/' one (*a starce i;: bolnike), ve-icscca november in december. Ne bo >.e torej dobivalo onega % kg ko-| rii/.ue moke za otroke, ki so jo bili odie-i • •ra'ji e ia!v ' i nv::i s kondenziranim ink < n (na n:n:cie izkaznice). Ln«tT ki izk?.7!vc za naravno mleko) : :.:'. -avico >a.i. . d«» 1 zavoja redilne ; roti prcsči je -'a št. IV. izkaz, in; :e r »morejo ro r<. iln » moko dobiti v j ti .»Jaj. !;:i. v katc^ nakupuje domače . .iar>tv»>. kau:'ci»iu pripada imejiteli} niče št. 41, 42, 43 fo 44. ter se bo na vsako teh izkaznic moglo dobiti do 24. dec. t. L do 12 opoldne po IV2 kg krompirja po enotni ceni 40 vin. Seveda ni nihče obvezan. da nakupi naenkrat vse štiri odmerke, vendar pa se to odjemalcem priporoča, ker je boljše, da ima vsaka posamezna družina krompir shranjen doma, kot pa da leži v skladiščih. — Razume se, da veljajo ti odmerki za štiri tedne in se morajo torei pač družine same urediti tako, da bodo izhajale s krompirjem do prihodnjega razdeljevanja. _ :C se > hn si: ter ne 1 Tri r — Na JO, 1, n:co osel 1 1 i Ap Jen « slani dkg IZKAZNICE ZA PETROLEJ. K;,a razdeljevanja dobe odje-i • ako oni. ki nakupujejo v prodajal-, prov. komisije, kot oni, ki si nabav-j živi'- nprovizacijske komisije v še.'i. i": 11"T* zadrug ali pri jest- j ■jih) izkaznice štev. b za petrolej, j izkaznice Š:ev. 7. ki so že v posesti j >t\ a. se b i moglo od pondcljka, »vembra, vlo vštete sobote, I. dc-*a v r/aića-Mili trgovinah za pc-đob»t» po 1 - litra petroleja na izkaz->0 4S vin. liter. — Na eno in dve »x> /2 L na tri. štiri ia pet oseb po na Šest in več oseb po Pj 1 petro-a teden. SLANINA IN PANCETA, ov. komisija naznanja: Prihodnji te-: bo razdeljevalo mesto po 12 dkg e ua osebo po 6 dk'^ slanine in po 6 ancete po enotni ceni K IN"— oziroma po K 6*— za manj imovite. Aprov. komisija je bila prisiljena do te odredbe na eni strani vsied pomanjkanja, na drugi pa v sle d izrednega podražanja zlasti sla tine; saj ie postajala izguba aprov. komisije pri prodaji tega živila čedalje občut-nejša. Veliko izgubo bi imela aprov. komisija tudi pri prodaji pancete, ako bi se prodajala še nadalje po prejšnji ceni. — Drugje jc cena ogrske slanine veliko večja kot v Trstu. V Cclovcu stane n. pr. po K 30 kg, v Mariboru in v Gradcu po K 26 do 28 in v Ljubljani po K 30 kg. Krompir za štiri tedne. Ker so došle velike množine krompirja, je aprov. komisija razdeljevanje uredila tako. da dobe stranke obenem odmerke za -iliri tedne. V to svrho kak'»r ?e že ob- Prodala kuriva. Oglje. 10 kg na izkaznico. Staro mesto: Rdeče izkaznice št. 1982— 2091 (obrobna št. 3) dne 26. 11., pri G. An-toaiutti, ul. della Corte 4, (cena 58 vin. kg). — Stara mitnica: Rdeče izkaznice št. 2960—3009 (obrobna št. 3) dne 26. 11., . št. 459—520 (obrobna št. 8) dne 30. 11., pri A. Stock, ul. Squero nuovo, (cena 28 vin. kg), št. 521—720 (obrobna št. 8) dne I. 12., pri C. Girotto, ul. Amalia 13, (cena 38 vin. kg) — Stara mitnica: Modre izkaznice št. 115—169 (obrobna št. 7) dne 26. II., pri P. Buttus, ul. Solitario 10, (cena 30 vin. k^), št. 170—231 (obrobna št. 7) dne 27. 11.. pri G. Macorin. ul. Madonnma 8, (cena 2S vin. kg), št. 232—293 (obrobna št. 7) dne 28. 11., pri G. Hrovatin, ul. Media 52, (cena 28 vin. kg), št. 294—355 (obrobna št. 7) dne 29. 11„ pri A. Galopin, ul. Set-tefontane 16, (cena 28 vin. kg), št. 356—417 (obrobna št. 7) dne 1. 12., pri G. Žerjal, ul. Settefontane, 250 (cena 28 vin. kg). — Nova mitnica: Modre izkaznice št. 20—81 (obrobna št. 9) dne 27. 11., pri F. Nemenz, ul. Acque 20, (cena 28 vin. kg), št. 82—143 (obrobna št. 9) dne 28. 11., pri J. Taučer, ul. S. Zaccaria 3. (cena 28 vin. kg), št. 144- 233 (obrobna št. 9) dne 26. 11.. pri G. Comar. ul. Scussa 1, (cena 36 vin. kg). — Sv. Jr:kob: Modre izkaznice št. 688—737 (obrobna št. 5) dne 26. 11., in št. 738—787 (obrobna št. 5) dne 27. 11.. pri G. Paliaga, ul. Ol m o 9, (cena 30 vin. kg), št. 788—849 (obrobna št. 5) dne 29. 11., pri G. Haipel, ul. S. Giiisto 16, (cena 28 vin. kg), št. 850— 904 (obrobna št. 5) dne 26. 11., pri E. Ver-betz. ul. G uliani 12, (cena 30 vin. kg), št. 905—1104 (obrobna št. 5) dne 26. 11., pri T. Pene, ul. Pacinotti. (cena 36 vin. kg). — V rdela: Modre izkaznice št. 48—109 (o-brobna št. 3) dne 1. 12.. pri G. Miceu. ull. S. Cillino 2. (cena 28 vin. kg). — Čarhola: M Jre izkaznice Št. 63_124 (obrobna št. 3) ilnc 30. 11.. pri G. Frank, Bivio 8, (cena 28 vin. kg). — Barkovlje: Modre izkaznice št. 190—211 (obrobna št. 1) dne 27. 11.. pri G. Rupena, Barkovlje 234, (cena 30 vin. kg). Domaiii vesti. Requiem za pokojnega dr. Kreka. Kakor je bilo že objavljeno, se bo vršil prihodnji četrtek, 29. t. m., ob 9. dopoldne v cerkvi sv. Antona novega slavnostni »Requiem« za pokojnega dr. Kreka. Mašo bo daroval z večjo asistenco č. g. kanonik msgr. Slavec. Pel pa bo znano Foersterjevo mašo »de Reciuie t moški zbor naše ^Glasbene Matice - pod vodstvom gospoda K. Mahko-tc; na orgijah bo spremljal č. g. Križman. Po maši zapoje moški zbor še žaJostinko »Usliši nas. Gospod! . S to mašo-zadušni-co se oddolžimo tržaški Jugoslovani svojemu velikemu pokojniku, ki nam je prižgal pravo luč, katera ne ugasne nikdar; ki nam jc vžgal naša srca za našo slobodo, jedinstvo, bodočnost. Udeležba pri maši-zaduš-nici naj bi odgovarjala našemu spoštovanju do pokojnega duševnega stvaritelja Jugoslavije do njegovih — naših ciljev. — Ni treba torej še posebej omenjati, da so tržaški Jugoslovani i-n Sfrvani sploh vabljeni, da se udeleže te prireditve, vsak posameznik naj temveč čuti v sebi dolžnost, da se je udeleži ter se s tem oddolži spominu pokojnega dr. Janeza Evangelista Kreka. Potovalna gosenica. C. kr. namestništ-veni svetnik razglaša: Ker se je pokazala tudi letos v velikem številu jako škodljiva potovalna gosenica (Chnethocampa pi-tyocanrpa), se nalaga v smislu § 51 zakona 3. 12. 1852, drž. zak. 250, posestnikom črnih gozdov, da očistijo drevesa od tega mrčesa, poberejo gnezda ter jih sežgo do 15. januarja 1918 v ogib globe ali zapora in uradne izvršbe na njihove stroške. Poslano") ZAHVALA. Tem potom izrekam slavnemu c. kr. avstr. skladu za vlaske vdove in sirote v Trstu, Lazzaretto vecehlo št. 3 svoio naj-prisrčnejšo zahvalo za zares kulantno in točno izplačilo zavarovalne svote. Marila Sosič Opčine hštev. 134. <) Za. članke pod tem n^lovora od^ovaga uredništvo le toliko, kolikor mn veleva zakon. t V tugopolni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tudi v imenu ostalih sorodniaov, prežalostno vest, da Je naš oče. stari oče, gospod Josip Skerh danes, dne 24. t m., ob 2 popoldne, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil 26. t m., ob 3.30 popoldne, iz hiše žalosti naravnost na ka-tinnrsko pokopališče. Žalujoči ostali: Anton Skerk, sin. Marija Colombin por. Skerk, nevesta. Ostali vnuki in vnukinje. Češko Budjevička Restavracija (Bosd-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Živnostenska banka PotlraSitica v Trstu UHca Pontareiso vogal ul. Marla Tarasa. — uma palača. Dtlnttka glavnica K 1ll.Mi.HO. - Ras. K 3i,eoe. Uvriuja kalantaa nltea transakcija - Uradna ara atf a—t HALI CHHJISI. Daviffl katera Je vzela perilo v ulici b. Fran* rCniU« cesco št. 32 dne 5 t m. je naprošena da prinese isto takoj nazaj ker drugače bode kazensko zasledovana. 1618 V lini m sadna drevesa prve vrste. Scorcola-liUPlIII Coroneo 652 (ulica Remagna). 1G15 IvAinflfl J* ▼•▼erica iz hiie na lesnem trgu I&3IIIII1I bt. 12. Počteni najditelj je naproden p oti nagradi jo prinesti v gori imenovano hišo V uadstr. 1620 M|||A star gospod -vojaščine prott iš<%o mlado * Ivi gospodi?no 18—20 let. — Naslov pove odd. Edinosti. __1619 If?f 2TI ^koj kir.eta (moža in ženo) po možnosti ISCtBll brez otrok za poljska dela — Zamljiš'e Kaczorovski Rojan Vernielles. IH21 PrOtf^ffll Z& za strehe Gost.lua vsake vrste. I lica Boroevič štev. 67. 1610 Mllfll 51x110 Pokajeno goveje je na prodaj v nt**U večji ali mali množini. Ulica Valdirivo it 20, Mozetič. 1607 RmiInm 10 hlrndečega in belega vina. Vpraia riuGUlII naj M v ulici Geppa fetev. 23 (pri vratarju). 1617 1*1 m »m m m tn laalfa /Maa\ Slav. ob din- SICmRBlE CCVUC (Solne;. ^iing«». trgovcem priporočam slani s h te Serij« in slamnate podplate za ▼ devjjc, katere sca zaCel izdelovati, tako da vsaki zahtevi lahko Ugodim. Ker jc druga obutev tako draga, bode ta la osebe, ki imajo opravila v nki^ iotro toila Jf^J vsak poskusi. Prsne Gerar. tovarna slamnikov ▼ Stobn, pošta Domžale pri Ljubljanu___37-)3 l«lv#ha tilMA črno In belo prodam ISIFSKO WlnO na debelo za krčmarje. Maks Gulič, Trst, Via Petronlo 2. (1«08 Razglas dražbe. Pr! c. kr. okrajnem sodišču za civilne stvari v Trstu, soba štev. 32, se bo vršila dne 30. novembra 1917 ob 9 30 favna cfraSba sledečih nepremičnin konkur-zualne mase Michele Ranzolin: Tav. štev. 246 382 455 459 461 464 630 1109 3279 3280 3282 69—70 Sv. Križ cenilna vrednost K (polje) (vinograd) (vinograd) (vinograd) (vinograd) (neobdelano polje) (polje) (vinograd) (vinograd) (vinogtad) (vinograd) (gozd, travnik, polje in pašnik) (gozd, travnik in pašnik) (polje za oranje, travnik in pašnik) (hiša št. 81 v sv. Križu, travnik, polje in gozd) Pojasnila pri upravitelju konkurzualne mase Dr, Olovanni de Favento v Trstu, ulica S. Spiridione št. 7 II. nadstr. od 3 do 6 popoldne ali v pisarni IX oddelka c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari v Trstu opravilna številka E IX 119/17. 449 265 Gabrovec Salež 104925 446-77 526-— 549*— 546 — 38*— 160-62 357 75 21315 314-48 62 — 2620 — najnižja ponudba K 699*50 „ 29785 „ 350 67 „ 366 — „ 364-— „ 25-33 „ 107 08 w 238-50 jf 14210 „ 209-65 ^ 41*33 „ 1746-67 117 Nabrežina 940 — 345 — 11042-20 n 626-67 w 230 — . 5861-47 MHBRINUS1 | vsaki veter | ob •'/, velika variM predstava. DB FREUND Specijalist za kotna In ssxo?na bolezni sprejema od sedaj naprej od l1/* do 3 in od 5 do 7 (za ženske od 5 do 6) Via S. Primo 1 (Corso 47) Za uboge brezplačno na rešilni postaji v ponedeljek, v sredo in petek od 11 do 12. n Hotel In restavracija METROPOLE Trs«, ulica S. NicolA 22. Kuhinja prve vrete. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cen* zmern*. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trstu, ulica Poste vecchie 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. — Plombiranj**. UMETNI ZOBJE HermansiSd Tfecsa TRST, ollca Barriera vecctiia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s tiakovl in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. Najnižjo konkurenčne cene. IVAN KRŽE - Trst Plassa San Giovannl 1. Zaloso kuhinjskih in kletarskih potrebščin od lesa in pletenin. Škafov, brent, čebrov in kad, sodčekov, lopat, re- ^ □ tet, sit in vsakovrstnih koSev, jertusev in > a metel ter mnogo drugih v to stroko spa- O g dajoefh predmetov. — PRIPOROČA svojo g # trgovino s kuklnjsko posodo vsake vrste + □ bodi od porcelane, zemlje, emalla, kosi- □ g tarja ali cinka, nadalje pasamantorje« kletke g Z Itd Za gostilničarje pipe, krogi je, sesal j r + J In stekleno posodo za vino I. t. d. t. t. d. ^ □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦□♦Daoaa^d Amerikansko duble-zlato v zlatarnici In urarniti A. Jerman, Trst, ul. Barriers vecchla 19 Velika zaloga dolgih in ovratnih verižic, zapestnic, prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d. Vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljši tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam Pošilja se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo Dobrozna urarna in zlatarna Alojzij Povh Trst, Pjzzi Barriera uecchia š). 3 Me zloto, srebro in dragulje pa najvišjih cenah. VII. avstrijsko vojno posojilo, j Sprejema podpise in daje vsa- pojasnila ter opozarja posebno male p. t- vlagatelje, kakor tudi zadruoe, društva in korporacije na ugodnosti tega posojila TRŽAŠKA posojilnica in HRANILNICA v trstu >fTržaška posojilnica in hranilnica || raglslrovana udruga z omejenim peroitvam TRST . Plazaa daNa Caaarma St. 9« t. nad. - TRST (v lastni Mil) vhod pm slavnih slapnjlcak. POSOJILA za tknjtžbo 5'/,•/. . ' v na menice po 6*/# zastave in amertizac|o aa dalpe doba pa de govoru HRANILNE VLOGE te lađi al «4 in jih obrastaj« f VaQe Helae vlage la vloge na tele. račun po dogovoru. aeirtni k oiarjiši ai\ t MfJ IV. EDINOST« § ix>irfcbi skrajnega »'.edcr.ja, »ra-bnt naslednjega dne, ronm oddal: prebivalstvu. Ci;dr»o pa ie, rošeni. da se zglase v soboto. dne l. decembra, ob 7 zvečer v »Narodnem domu- pri 5v. Ivanu. — M. Gradišar. „ Davkoplačevalcem v Istri. Deželna u-roravna komisija poživlja ponovno županstva, nai z javnim razglasom opozore vse davkoplačevalce, da poplačajo čim prej zaost2le dolžne davke in deželne doklade e. kr. erarju, oziroma deželi, da si s tem prihianijn pozneje iroške za eksekutivne korake, ki se uvedejo proti dolžnikom davka. Dohodek in dobiček pri prodaji vina je brez dvoma — pravi komisija — olajSal davkoplačevalcem plačevanje davkov . i .. i Poziv! Vsi krčmar ji iz mesta m okolice [so vabljeni na pogovor ki se bo vršil v •ponedeljek dne 26. t. m. ob 3 url popoldne v prostorih delavskega podpornega društva. ulica Giorgio Galatti št. 1 I. nadst. Na splošno željo so naprošeni tudi naši mestni zastopniki, da oi se udeležili tega pogovora, da nam bodo na roko v koHkor je možno. — Več krčmarjev. Amerikanske trte. Mestni magistra* razglasa: Kdor želi dobiti amerikanske fcrte iz državnih trtnic, naj se zglasi do 29. t. m. na mestnem magistratu, III. nadstropje, vrata 84, da napove, kakšne vrste trte in koliko lih želi dobiti. V zgornji okolici se je treba zglasiti pri pristojnih vaških načelnikih. Telovadno iruitvo »Sokol« v Robanu Ima v nedeijo. 2. decembra, v veliki dvorani r Na rodnega doma« svoj nasto-p. Ker je čisti dobiček namenjen ženski podružnici CMD v Trstu, se nadejamo da nas naše zavedno občinstvo posetl v velikem Številu. C. kr. državna obrtna *ola v Trstu. Minister za javna dela je imenoval pogodbeno učiteljico na c. kr. državni obrtni šoli v Trstu Ines Newrly za učiteljico v X. plačilnem redu. Svetoivančanl — Svetoivančauke! Pojutrišnjem, v torek, ob 7 zvečer se bo vršila v prostorih »Marijinega doma-* prva pevska vaja za Krekov koncert. Pevci, pevke pridite vsi! — Pevovodja. Tržaški vojaški dom. Jutri, v pand., 26. novembra IVI7, ob V28 zvečer, sc bo v yoj;^kem dcHiiu v ul. Coroneo št. 15, v društvenem domu »Eintracht-. vršila pod pokroviteljstvom ekscclencc gospe baronice Lucy Fries-Skenejeve gledališka predstava v korist vojaškemu domu. — Vstopirce po 5. 2 in 1 K se dobivajo v Schimplovi knjigarni In v vojaškem domu. V uradu begunskega odbora v ulici Ma-douna del Mare št. 2, I. nadstr., vrata št. 3. • aj se zglase ta teden begunci z naslednji 'i štveilkami plačilnih pol (za begtmško p< J poro): V pondeljek, 26. t. m., št. 2501 do 2f 10, v torek št. 2601 do 2700, v sredo it. 2701 do 2*00, v četrtek št. 260i do 2900, V petek št. 2901 do 3000 in v soboto št. 3001 do 3100. — Beguncem z Opčin in iz 5.. Križa, ki se že vračajo, se ni treba zglasati. 7.?. «inove v volni padlih beguncev. Matere begunke, kojih možje so padH v vojn?, so vabljene, da svoje otroke v -siarosti pod 10 let tekom tega tedna zglase v uradu begunskega urada v ulicr \\ad( nna del Mare št. 2. I. nadstr. S seboj naj prinese vsaka trdi dokument, ki potrjuje smrt moža. Poštni ursHl v Gradežu. Dne 24. nov. 1.1. se je zopet odprl pošuii urad v Oradežu In sicer za sedaj samo za pisemski poštni promet, tzvr/emši zasebno rekomanda-dfo. R-zpfe SHrendiie. Za šolsko leto 1017/18 se .(HleHuie štipendija Iz ustanove Andreja Covaci znesku K 2.3(> ubožnemu di- jaku. katoliške vere. pristojnemu v tržaško občino, ki je sin v Barkovliah bivajočih Staršev in zahaja v gimnazijo ali realko v Trstu. C-- v,q bi bilo t Likih prosilcev se jx>-deli štipendija ubožnermi dijaku, kat. vere. pristojnemu v tržaško občino, ki zahaja v c. kr. trgovsko akademijo, gimnazijo ali realko v Trstu. Pravilno opremljene pro-fcifc naj oe do 29. decembra t. 1. vlože na mestnem magistratu. Poštni urad v Nabrežini. Dne 24. nov. t. L se je zoj>et odpri poštni urao N'a-bri-žina 2 in sicer za sedaj samo za pi^em-skopoMni promet, \ števši službeno ia za-sehno rekomandacljo. V avstrijsko-oitrskeni upravnetu ozemlju Srbije se je dne 26. oktobra t. 1. odprl za zasebni poštni promet c. in kr. etapni poštni urad 11. razreda v Ralji (okrožje BeJgrad). N a hnenovani urad »e smejo po- šiljat:: iJOdLuc dopisnice, pisma, tiskovine (čamiki). blagovni vzorci in zavitki brez označbi vrednosti do najvilje teže 5 kg; od tega urada: poštne dopisnice. odprta pisma, tiskovine 'časniki) in blagovni vzore Liapni poštni urad Sg;x>l na Srbskem s;- jc dne 25. oktobra 1917 zaprl. — Novi etapni ?k>m;m urad Ralja posluje glede prej navedenih dopustnih pošiliatev kot vcjuopoštni urad za tamošnje čete, poveljstva, oblasti in zavirdc. »La Doinciiica illustrata«, nov tržaški I tednik, ki objavlja raznovrstne članke umetniške, gospodarske, znanstvene in leposlovne vsebine, se bavi tudi z našimi stvarmi, v zadnji številki. danaSnji, n. pr. z novim slovenskim listom > Jugoslovanom1« in objavlja vso llstovo vsebino po naslovih. 2eletr bi bilo. olliaar, Trst. Yia dei Gelsi Ifi. 25S Šivalni stiojl. IJEIjNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV eiNGER, Trat, Cono 20. Podaja šivalnih atroiev ia vaeh pritiklin Pelavcifta n popravljanje. 358 Damska krojačnica A. RIEGER, Trat. ulica Comaaerc ale 3. Izdelka veakovratne obleko po en^lsikem in francaskem kroju, plesno obleke, obleke za poroke, bluze i y.a gledaiužče itd. One z mera*._337 NepremoČlJivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trat, Ooreo 2 ia vi« Barriera | I veechia 10. Bojrata izbora vojaftkiu piaMev od K 20 — cap: a;. 257 Bodočnost svojih otrok zavaruješ proti naklepom naših sovražnikov če podpišeš 7. vojno posojilo v obliki vo|noposojilne§a zavoro c. kr. avstr. suluda za volcihe udoue m sirote u Trstu, Lazzareito ueccfifo It 3 Primer: 1) Podpišeš in ss zavaruješ za K 2000 ter plačuješ za 15letno dobo po 8 K 50 vin. na mesec. — Otroci prejmejo po preteku te dobe celih 2000 K; če Ti umreš poprej, pa bilo že isti dan, dobe teh 2000 K tvoji otroci takoj; tu se neha vsako daljno plačevanje premij. Primer: 2) Z letnim zneskom K 303.70 ali z enkratnim vplačilom K 4i50 se lahko podpiSe in zavaruje 10.000 K sediiia vojnaga posolila n. pr. za starost 30 let in dobo 20 let!. Tuui mesečna plačila! — 2 gornjim zneskom je vojno posojilo 10.000 K plačano popolnoma in ni treba plačati niti vinarja yeč! V slučaju doživetja se izplača nom. K 10.000 brez vsakega utržka. Če pa zavarovanec poptej umre, denimo ko je plačal komaj prvo premijo, se izplača otrokom takoj K 10.000 nom. vojnega posojila. Pri enkratnem vplačilu (4150 K) je ugodnost še višja: v slučaju predčasne smrti zavarovanca (n. pr. v 6. letu), se izplača otrokom takoj 10.000 K nom. vojnega posojila a poleg tega dobe še znesek K 3.200 v gotovini kot^povračiio še ne neporabljene premije. Matere, očetje, ne skrivajte denarja, ampak obrnite ga v prid svojih nedolžnih otrok ? Pristopita ^Inoposeiilnemu zavarovanju! Jestvine na debelo. JBojrata izbera vaakovrštnik jeatvln; proda aa debelo RUGGERO U AM BEL v T«ta, ulica dcUe Ac^ae vogal ulico Coroneo. 244 1o ^ooaaoooajocpii^oopoagoopgaaoga Mgrfil m MH ° Trst - Corso itev. 39 - Trst Razglednice v platinu. Specflalitcta : slike v barvah, fotoachizzl. Gabinet, vis it, povečanja, reprodukcije vsake slike. — Električna razsvetljava. — ? mocBooOBooaaoaooaiado^Ss RM-Vnieti m H-Maia-ii Odprl M 8'2 zvečer naprej Josip Struckel Trst vtffll Ba Hotj Tereia-S. mm Novi dohodi volnenega blaga za moSke m ženske. Velika izbera koluhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov. r—iaMl^MBai—— _ Hmestek toaletnega mila. i I™ Parfnmiran in okusno urejen. | . Nadomestek toaletnega mila | kUPUj« | LANG & COMP., Osijek, »Hrvatska Slavonija, Župni trg. , L" Brzojavni naslov: Lang&Comp. Osjek, ] | Ul|€S ■II MARCELLO SCABAR, Trst ZMindn ♦ Trstu m Ifš pluHii m €erw it W v Mvfa ■1«!sWhS 0- Ssrcavfts A ngNa. Velika izbera srebrnih Hi stotih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Caoe zmerne. Cm« soiarne. VsitDHlni K Z Oglasi, osmrtnica, zahvale ia vsakovrstna naznanila reklamna vsebine, naj se poil-iliajo na »Inseralnl oddelek Edinosti« — Ljubljanska kreditna banka ^ ■ Podružnica v Trstu Ulica Csserma Štev. 11. Uradne ure ođ 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate iii papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne pspirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije, Vlose itn knjižice cfrsstule 4 % netto Vlo$e na tekočI in žiro-ražun nsm pa dsšouoru. ..i m— Obavlja naksziSa vof»im uletnikom. Poslovalnica c. kr. razredne loterije. Hranili ■prejema od vs