Natisov 15.000. 7Stl M hjo: Btajerc" izhaja vsaki elek, datiran z dnevom naslednje nedelje. laročnina velja za Av-za celo lelo krone, za pol in četrt !la razmerno;zaOgr-ko 4 K 50 vin. za celo ito; za Nemčijo slane a celo leto 5 kron, za mcriko pa 6 kron; i drugo inozemstvo se fečuni naročnino z ozi-oni na visokost pošt-line. Naročnino je pla-ali naprej. Posamezne ev. seprodajajopočv. fd tega raj redništvo in uprav-ištvo se nahajata v raju, gledališko polije štev. 3. Dopis' dotrodoSI' ;r, se spietciiajc zastc-:)j. j\< rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak lorek zvečer. Za oznanila uredništvo nI odgovorno. Cena oznanil linseralov) je za celo strar, K 80, zf >/» sirani K 40, za H, strani K 20, za »/, strani K 10, za Vi« strani- K 5, za >/« strani K 250, za V« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. *em zavoj Ste?. 19. V Ptuju v nedeljo dne 11. maja 1913. XIV. letnik. Balkanske zmešnjave. rnagora se je udala. — Avstrijsko-italijanska T \(p8l|e(,ic'ia v Albanijo odpade. — Položaj jasen razbremenjen. Mir zasigurjen. krize. — Konec •mo antelj vzetju. -el 27|5fi idej is in bra< .lani in a» St. 9160| za potit 38t rezal a tankim ;lim 10 e (19 zokj ezervnim da lahko' ?zc, K 5-i resora, ki ;osti rei ti rezai lar na tzpošiljal itev. 902 štnino pr< k. Velekritične dneve smo prestali, dneve, na irih je visel evropejski mir na lasu. A v s t r i-\je počila potrpežljivost in brez ozira na polio diplomacijo je zahtevala energič-od kralja Nikite, da takoj izrazne Skutari. Z ozirom na intrige ^sad-paše je obenem izjavila, da bode rjpuo z Italijo zasedla albanske pokrajine in napravila red. Vse vojaške odredbe so bile ijene. In v dvanajsti nri je zviti ;ita uvidel svojo slabost ter [ j e ponižno podal želji in volji Avstrije. S f je neposredni vzrok avstrijsko-10 gorske vojne odpravljen. a d • p a š a je baje tudi opustil svoje ije o albanski kroni. Pričakovati da bode imela provizorična vlada v Valoni olj moči, da napravi sama red. Z eno bese-č e z najhujšo goro smo srečno [išli invdoglednem času se boljo naši rezervisti vrnili domu. Avstrija je dognala, da je velesila in da blaži r e š p e k t. Dokazala je, da vkljnb svoji fidčloveški miroljubnosti ne pusti svoje zastave »motiti. Naši sovražniki so zdaj uvideli, d a ni izumrl stari, pogumni a v-jiijski duh. Balkanski sosedi bi storili Sbro, ako bi skušali prijateljske razmere z »narhijo doseči. Mir, — še ni zapečaten in podpisan. Ali ino oblačje se je razpršilo in binkoštno solnce prinaša opravičeno upanje, da se vstavi Mno prelivanje krvi . . . Nikita se uda. Odločni nastop Avstrije, ki je vendar en-,t svojo že zoperno potrpežljivost proč vrgla, pognal črnogorske pritljikave junake hitro v [zji rog. Vse je bilo pripravljeno, da se vrže lOgorce z avstrijskimi bajoneti iz Skutarija in hip se je pričakovalo skrajne korake. Medio je črnogorski prestolonaslednik Danilo e že proglasil Skutari za glavno mesto Crno-ko se je po vsem svetu trobilo, da Črno-(rci pod nobenim pogojem ne odnehajo, skli-1 je kralj Nikita vojno in kronsko posveto-nje. Tam je pojasnil obupni položaj dežele in glašal, da so tisti, ki so Črnogoro vedno pod-lovali ter v nasprotje napram Avstriji šuntali, tj Črnogoro zapustili. Balkanski zavezniki ka-r tudi zahrbtna Rusija so izprevideli, da Av-rija ne pusti iz sebe šale zbijati in so pustili kito na cedilu. In tako neumen stari lisjak Cetinjn vendar ni, da bi se sam spustil v boj per avstrijsko velesilo. Pri posvetovanju je prišlo baje do burnih prizorov, a naposled se je sprejel predlog, daf črnagora brezpogojno odneha. Nikita poslal je takoj angleškemu poslaniku sir Greya brzojavko, ki bp tako-le glasi: — »Moja vlada je v svoji noti od 30. apiila vzroke svojega zadržauja v vprašanju Skutarija pojasnila. To ravnanje je vodilo nerazrušljivo temeljno načelo pravičnosti (?). Se enkrat naglašam s svojim narodom svojo po zgodovini in vsled zavzetja posvečeno pravico. Moja čast in čast mojega naroda pa mi n e dovoli, podati se izoliranim akcijam. Zato polagam usodo Skutarija v roke Evrope." — Velike besede! Po domače povedano : Nikita je uvidel, da se živ krst ne zmeni za njegove kaprice in da je Avstrija pripravljena, vzeti železno metljo in pomesti črnogorske smeti iz Skutarija. Zato je raje pravočasno odnehal in seavstrijski želji a d a 1. S tem je eno vprašanje rešeno. Ostane pa še cela vrsta dragih vprašanj. Črnogorska vlada odstopila. Dosedanja črnogorska vlada, ki obstoji iz samih sovražnikov naše monarhije, je zahtevala zaradi Skutarija vojno z Avstro-Ogrsko. Ker se ta neumna želja ni uresničila, odstopila je črnogorska vlada. Seveda je to le komedija, kajti prvi protiavstrijski hujskači odhajajo, drugi pa pridejo. Za Avstrijo je zdaj dokazano, da zamore zgolj s pogumno eneržijo svoj vpliv in svojo veljavo varovati. Umor frančiškana Palica. Kakor znano, so Črnogorci katoliške Albance prisilili, da pristopijo k njih veri. Frančiškan pater Palic tega ni hotel storiti in je bil umorjen. Ker ima naš cesar protektorat čez katoliške Albance, zahtevala je naša vlada takoj od Čr-nogore pojasnila in zadoščenje. Črnogorci so seveda umor tajili in so rekli, da je bil Palic na begu ustreljen. Določila se je posebna komisija, ki je dognala, da se pri prestrašenih pričah seveda ne da dokazati ta nečloveški umor, da pa na drugi strani tudi Črnogorci ne morejo dokazati krivdo frančiškana. Dokazano je, d a je bil katoliški duhovnik Palic popolnoma neopravičeno v verigah kakor navadni zločin eceskor-tiran. Dokazano je tudi, da je bil v zaporu mučen in t e p e n. Lahko se torej trdi, da so Črnogorci z nožem katoličane silili k pristopu v srbsko vero, da je bil frančiškan Palic amorjen zaradi svoje zvestobe napram lastni veri. Z ozirom na ta uspeh preiskave zahtevala je Avstrija sledeče zadoščenje: 1. Cmogora mora postaviti na mestu umora duhovnika Palica spominski križ. Istotako se zgradi takoj v spomin umorjenega katoliška cerkev. Pri otvoritvi cerkve zastopana bode črnagora po enem ministru. — 2. Mrliča duhovnika Palica pripelje črnogorska vlada v Zumbi; pri slovesnem pogrebu bode istotako z ministrom zastopana. — 3. črnogorska vlada mora vsakemu, ki je bil prisiljen iz katoliške vere izstopiti, garantirati da se sme brez vsake škode zopet h katoličanstvu vrniti. — črnogorska vlada se je tem avstrijskim zahtevam naj prve upirala. Ali ko je naš poslanik ojstrejše strune navil, seje udala in je izjavila, da bode takoj vsem avstrijskim zahtevam ugodila. Istotako dala bode Črnagora popolno zadoščenje vsled zahrbtnega morilskega napada na avstrijskega vojaškega atašeja v Cetinjn. črnagora ra\no ne rarume komplimentov; zato ji je treba pokazati pest. Skutari. Iz Belgrada se poroča, da so Črnogorci ž e pričeli Skutari zapuščati. Vsi od kralja imenovani mestni uradniki z županom Zinkovičem vred so svoje službe odložili. Ko bode Skntari od črnogorskega vojaštva popolnoma izpraznjen, zasedli bodejo mesto vojaki vseh evropejskih velesil. Ti bodejo red vzdržavali in v Skutariju okroglo 2 meseca ostali, dokler se ne uvede popolni državni red v Albaniji. Položaj v Skutariju. „Alb. Korr." poroča iz Skutarija: Lakota se je ob koncu obleganja grozovito širila. V zadnjem času umrlo je 210 oseb vsled lakote. Pri zavzetju mesta našlo se je mnogo ljudi, ki zadnjih 50 ur sploh nobene hrane dobili niso. Mnogi so se hoteli nasičiti s travo in listjem. Po cestah so ljudje skupaj padali in se v krčih zvijali. Črnogorci so z bombardiranjem poslopja v mestu večinoma grozno razdjali. Najhujše je trpela katoliška katedrala in frančiškanski klošter. Črnogorci so vse vinograde in vso sadno drevje ter krasne gozdove porezali in posekali. Dolgo let bode treba, da se vsa ta škoda zopet popravi. Med obleganjem mesta koštala je 1 oka koraze (nekaj čez 1 kilo) 12 kron, 1 oka fižola 8 kron. Beda in revščina v Skutariju je še vedno grozovita. Medtem, ko so nesrečni ljudje od lakote umirali, pa niso dovolili Črnogorci avstrijskemu parniku „Metkovich" izkrcanje v pomoč poslanega živeža. BMetkovich" imel je na krovu za 30.000 oseb za 8 dni živeža ; tedne dolgo je stal v pristanu Cattaro. V Skutariju se pričenjajo zdaj vsled avstro-ogrske pomoči razmere vendar izboljševati. Črnogorci odpuščajo vojake? Iz Cetinja poročajo listi, da je črnogarska vlada dala povelje, da se veliki del vojaštva domu pošlje, ker je treba zemljo obdelavati. Vse gospodarstvo dežele je namreč vsled več kot polletne vojne uničeno. Vojaki odlagajo z velikim ooooljom puške in gredo domu; kajti vse seje že vojne, ki ne prinese nobenega dobička več, naveličalo. Zdaj se tudi vidi, da izgube Črnogorcev na mrtvih in ranjencih niso tako velike, kakor se je v prvem času govorilo. Sicer so pa tudi ostale balkanske države svoje izgube pretiravale. Rezerviste pošljejo domu? Dunajska „N. F. Pr." poroča, da se bode v okroglo enem tednu za ojačenje vo- andale dela Straschill'ova grenčica is zelenjave V|l«a vri In lil valaniaif m uaJboli uspešnih korenin. Stranchill'ova grenčica iz zeleo) zaxeie at„ je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših »*** MiWlMMMll AOlOllJaiW vsied tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. F jaštva ob južno-vzhodni meji pod orožje poklicane rezerviste doma odpustilo. Uradno ta vest še ni potrjena. Govori se tndi, da bodejo rezervisti „v turnosih" odpuščeni in sicer tako, da se bode najprve starejše letnike, predvsem pa družinske očete domu poslalo. Odpuščanje rezervistov vršilo se bode tekom 3 do 4 tednov, ali težko da bi pred koncem maja pričelo. Provizorična albanska vlada. V Valoni vršilo se je veliko zborovanje Albancev, ki je odposlalo velevlastim sledečo rezolncijo: „5000 Albancev, zbranih iz vseh delov Albanije v Valoni, pošiljajo to adreso z ednoglasnirjtt sklepom kot apel na pravičnost velevlasti in celega civiliziranega sveta: Združene balkanske države proglasile so vojno za osvoboditev svojih konnacionalcev. One pa zahtevajo zdaj čisto albanske pokrajine, proti lastnemu sklicavanju na svetost in pravico narodnosti. Več kot polovica Albanije je zasedeno od zmagovalcev. Predložimo velesilam svojo narodno nesrečo. Zavzetje Skutarija po Crnogori proti želji Evrope prizadene eksistenčni možnosti Albanije smrtni udarec. Upamo, da Evropa kralju Nikiti ne bode dovolila, dobiti škandalozno zavzetje v 20. stoletju. Z rešpektom opozarjamo velesile na neštete vdove in sirote, katerih može in očete se je brezsrčno pomorilo od naših sovražnikov in upamo na intervencijo v korist naše dežele, katero so okupacijske armade uničile. Protestiramo proti z bajoneti izsiljenimi zborovanji v provincah, ki so jih naši sovražniki okupirali". — Zdaj, ko so Črnogorci zapustili Skutari in je uresničenje samostojne Albanije zasigurjeno, je seveda ta rezolucija brezpomembna. Nove zmešnjave? BLiberte" poroča iz Cetinja, da je kralj Nikita sicer vojaštvo iz Skutarija poklical, d a pa bodejo Črnogorci obenem zasedli pristan San Giovanni di Medna. Ako je to resnica, potem je gotovo, da bodejo evropejski parniki takoj oddelke mornarskih vojakov v San Giovanni poslali in vsak poskus novih zmešnjav v kali zadušili. Mirovna pogajanja. Mirovna pogajanja med Turčijo in balkansko zvezo bodejo kmalu konečno rešena in podpisana. Načrt dotične pogodbe je že predložen in obsega sledeče točke : 1. Zopetno uresničenje prijateljskih in diplomatskih razmer med Turčijo in balkanskimi državami. — 2. Turčija odstopi zaveznikom vse pokrajine zahodno linije Enos-Media. — 3. Vprašanje južne Albanije, egejskih otokov in polotoka Athos ostane rešitvi po velesilah prihranjeno. — 4. Vsa ta vprašanja rešila bede konečno komisija, ki stopi v Parizu skupaj. Bilanca balkanska vojne. Vojna med balkanskimi zavezniki in Turčijo je skoraj dokončana. Turčiji, nekdaj najmogočnejši velesili v Evropi, ostane od njene posesti okroglo 170.000 km2 le še neka cunja malo čez 10.000 km2 v Evropi. Popolnoma nepričakovano je zapričela vojna za predmoč na Balkanu in popolnoma nepričakovano je končala. Zanimiva in podnčna je vojaška bilanca, ki se jo zamore zdaj glede te balkanske vojne sestaviti. Bulgarijo, ki je postavila največ in najboljšega vojaštva v vojno (400.000 mož), hočejo Srbi in Grki pri razdelitvi plena oškodovati. Vkljub temu, da so izvojevali Bulgari najbolj krvave bitke, ker so morali premagati jedro turške glavne sile in zavzeti največjo turško trdnjavo, — hoče se jim pripustiti le 55.000 km2 dorastka zemlje. Srbija pa zahteva vse od svojih čet zasedene pokrajine, ki merijo 66.000 km2, vkljub temn, da v celi vojni ni imela nobenih posebnih težav; v bitki pri Ku-marovi so ji celo Bulgari do zmage pomagali. Od te bitke naprej niso imeli Srbi pravzaprav nobenega resnega nasprotnika več in so lahko okupirali vse pokrajine. Tudi Grki so imeli lažje delo nego Bulgari; v prodiranju proti Salonika so prav lahko zmagovali in pri zavzetju Janine so že srbsko pomoč rabili. Zasedli so zemlje za 30.000 km2 in zahtevajo poleg tega še Saloniki. Črnogorci so imeli v bojih pri Skatariji 4000 mrtvih, v ostalih bojih pa 2000 mrtvih; oni zahtevajo 800 km2 zemlje. Že iz teh številk je razvidno, da je dobitek zemlje balkanske zveze v razmerju z drugimi vojnami izredno velik. Ako primerjamo število vojakov in izgub z dobitkom zemlje, pridemo do zaključka, da Srbija in Grška za pridobljeno zemljo nista preveč človeških žrtev plačali. Srbi se namreč zasedli 60 000 km2 in izgubili 20.000 mož, torej na vsake 3 km2 (kvadratne kilometre) 1 mrtvega ali ranjenca. Grška šteje 11.000 mrtvih in ranjencev. Bulgarija pa je izgubila 80.000 mož, zakar naj bi dobila le 50.000 km2; prišlo bi torej na vsakih 5 km2 8 mož. Tudi črnogorski se ni preveč slabo godilo. Pravi, da je izgubila 6000 mož; ali 4000 mož žrtvovala je za Skutari, ki ga ne dobi. Iz vsega tega je razvidno, da je Bulgarija največ žrtvovala in da se ji hoče od njenih „ poštenih" .zaveznikov najmanj zemlje pustiti. To je balkanska „zve-stoba1', katero si bodejo Bulgari pač za bodoče zapomnili. Politični pregled. Državni zbor bi imel začeti svoje zasedanje že 5. majnika. Ali vsled velikih notranjih in zunanjih političnih zmešnjav se zasedanje ni pričelo. Zasedanje se prične 15. tega meseca. Letos je zborovala državna zbornica sploh šele celih 9 dni. Naši velecenjeni poslanci, ki vlečejo tako lepe dijete, torej ne morejo biti posebno trudni. Žalostne, res žalostne so naše politične razmere! Troški oboroženja. Dosedanji 'troški posebnih vojaških odredb, ki so bile vsled balkanskih zmešnjav potrebne, znašajo baje 850 milijonov kron. Vse povprašuje, kako bodejo itak izžemaui in izsesani avstrijski narodi te velikanske svote plačali. Sicer pa še ni misliti, da bode tega oboroženja kmaln konec. In tako bode vsled počasnosti in dolgočasnosti diplomacije naša država brez vojne premagana. Pol leta se vleče zdaj že ta kriza : in gotovo je, da krvavi vse gospodarsko življenje. Ko bi vlada takoj v začetku s potrebno odločnostjo in skrajno ener-žijo nastopila, bi bilo že davno vse v redu in naše gospodarstvo bi se razvijalo naprej. Tako pa gre rakovo pot. Z lepimi besedami o miroljubnosti se ravno nobenemu nasprotniku ne imponira. cesti, šipe Izjemno stanje v Bozni in Hercepi0, °J.8Jre J vlada 3. t. m. proglasila. To je jako W?ar/£, po redba, ki razveljavi začasno in deloma nj*1' ° er,-Vlada je proglasila izjemno stanje iz notr0 J e z zl in zunanjih vzrokov. Bati se je bilo wlP " P boje pi nic franko 5— kron. — — — - im tnrSkin orsko arm ime le shode prirejale in vpile ali pa po cestah kamlale delale, se jim je svet smejal. A zdaj relenjaf 9 zajeje drngače nastopati. Ministre napadajo l cesti, šipe pobijajo, v nabiralnike pisem vli- CeaOVini '° °Jstte tekočine- Javne "tove uničujejo. D resna tiht Jih Polic'Ja vtakne v 'uknjo. pa nočejo usti Bt'' ('okler Be J'n ne izPust'- Zdaj so pričele 7. notra B'° n'še zaž'8at' 'n DOmDe metati. Tako se vsled TOokar Poroca. da 80 položile v nekem poštnem srbskih :8^n DOmo0' napolnjeno z nitroglicerinom. ki ilruei st J zaniog'a razstreliti celo poslopje. In v tem . ° . »lopja dela več sto oseb. K sreči so bombo 'iroctaSi WTOtoBno našli. Oblast bodo zbesnele ,snfra- esnorti i&e" zdaJ pač ('JstrejP pr'-ieli1, mno sli Anarhistični napad. V Mannheimu skočil je razširji eki anarhist na kočijo vladarja velike vojvodinje n se do »den in ga hotel z nožem umoriti. Vladar je stanja n padalca z držajem sablje pod brado sunil, tako govini s kje padel iz voza. Morilec je neki pijači udani na goto narhist, ki ima 7 nepreskrbljenih otrok. Pravi, oblasti »je anarhist in da je ravnal po naročilu neke sa socia iiarhistične zarote. razpusfl I o vstavU I eljavo. aje, žali 7 politi! dor je v_ _ e tudi M Izorovaj ne sme ti le od povedal a ko p: )ismih isati in . TelefcS ) oblasfi Be sme^ . držati] inja I m pri sna oblj .bella to nad o vsi ft nas učij prodaj led te; lej, ;ejo iž dov ;e bi poj Mislimi ajo vod Dopisi. Brezno (Fresen) ob Dravi. Dragi ,Štajerc", dolgo časa se že poznava, pa ti še nisem kaj iz naših preljnbljenih Brezen naznanil. Pa zdaj vzemi eno ojstro krtačo,,da tote naše frajlice in te stare jezičnice malo pogladiš. Posebno Rižnikovo Hano, da bode nas poštene »Stajer-cijance" pri miru pustila. Ako ji preveč smrdimo, naj si tisti špicasti nos s kakim štorom zamaši. Ona si misli, da smo „Štajercijanci" kakšen „epfelštrudl" ali kakšna pečenka, da bi nas kar tako pohrustali. One se pač motijo. Mi nič ne hodimo vprašat druge ljudi, kaj eden bere, ali ima „Fibpos" ali kakšne druge časnike ; vsak bere, kar hoče; pa nas naj pri miru pustijo. Naj se raje brigajo za farno cerkev, da bo malo boljše petje in ne takšno tulenje šlo po cerkvi; za tisto se naj malo pobrigajo. Gotove babe nas še ne bodejo po žakljah nosile! Z Bogom, ljubi „Štajerc!" Schmeck. Kapela pri Radgoni. Lansko leto dobili smo h Kapeli znanega hujskača Fr. Stuheca. Od začetka držal se je še nekaj mirno in mislili smo, da to, kar so pisali o njem časopisi, je bilo vse pretirano. Ali zdaj že vemo, da so časopisi od njega še le vse premalo pisali. To vam je takšni zdražbar, da mu je pač menda med najhujšimi zagriženci težko najti para. Za danes naj navedemo to-le: Predzadnjo nedeljo imeli so vete-ranci od sv. Jurija ob Ščavnici pri Kapeli plačano sv. mašo. To temu hujskaču ni bilo prav. Nalašč je šel par minut pred določeno uro na prižnico, samo zato, da so veteranci branje evangelija zamudili. In ko pridejo v cerkev, kaplan s pridigo poneha in začne na pobalinski na5in veterance zmerjati in za norca imeti. In to iz prižnice iz svetega mesta se upa brez vzroka psovati ljudi-poštenjake, kateri hočemo po dokončani vojaški službi očitno kazati zvestobo našemu presvitlemu vladarju ter kakor osiveli možje z našimi javnimi nastopi vzbujati med mladino ljubezen do naše premile avstrijske domovine. Zadostiti smo hoteli tudi svoji verski dolžnosti, po tri ure in še več smo morali storiti pešpota; ali v zahvalo za to nas je ta fanatičen pop iz prižV.ice psoval in se je iz celega vojaškega stana, ki služi našemu presvitlemu cesarju, norca delal. Kaj neki poreče k temu knezoškof dr. Napotnik ? Jj Kaj državni pravdnik ? Sv. Barbara v Halozah. Dolgo časa ni bilo ničesar slišati od Johana Vogrin pri Sv. Barbari i zgradil Sunila ni ;ana, zn se je si 'beni i minis' )stavili,l način jT izdelili. isti poli jki; doseči vsi pob] irečil io orali e le vel stva 8amgahlama » so limi sij ti — p ;r so fl Dile v h krčev) i napeir G škatli E. V. I sko) n rljajočim] lčnim ne 12 i Nikita in njegovi zaupniki. Z ozirom na balkanske prinašamo danes Bko črnogorskega kralja Nile in njegovih zvestih. Kralj Nikita rojen je 1. i41 in je prevzel krono rot ;mogore po njegovem stricu r.ezn Daniln I. L. 1910 dal :je naslov kralja. Prestolo-plednik Danilo rojen je bil 11871; on je zapovednik nogorske armade, nadalje " i general-major ter srbski Irst. Drugi sin kralja je rine Mirko, veliki vojvoda Jrahove in Zete, general čr-irske armade. Tretji sin princ Peter, veliki vojvoda artiljerijski stotnik črnogorski armadi. Kakor o, ima Nikita tudi hčerko aleno, ki je italijanska krača. Na sliki vidimo tudi čr-h« ogorekega ministra za zu-Sunje zadeve Plamenaca. Mož e had nasprotnik Avstrije, njegova diplomacija ni imela pač nobenega uspeha. Resnični zapovednik črno-TBorske armade je general lartinovič; zapovedoval je flni ižni armadi pred Skutarijem. On je imel vo-iti boje proti Tarabošu, eploh proti najmočnej-im turškim utrdbam. Martinovič je tudi črnogorsko armado po evropejskem vzoren reorgani- a ano Konig Niktfa uriti seine Befreueo, ziral. Svak kralja Nikita, vojni minister Vnkotič je istotako znan. On je baje _naj boljši prijatelj kralja. v Halozah. A sedaj, dragi „Štajerc", ne moremo več molčati. Bila je, kakor je navada, križovska procesija h kapeli Martina Korenjak v Medribnik. Korenjak ima tudi vinotoč. In ko je prišla procesija za hribček proti kapeli, tedaj je Vogrin obstal, naš kaplan pa zraven njega 1 Videti bi bilo vendar žalostno, ko bi bil naš Janžek gospoda kaplana samega k procesiji poslal, a Janžek pa za hribčekom stal ... A mi farmam pa ne moremo preračunati, za česa voljo je obstal; morebiti zavoljo veje, ki je zaradi točenja vina pred hišo na lipi ? Morebiti se je doma z Liziko „posvado" in „geldtašl" doma pastil ? In nas je pošteno za norce postavil; hvala ti bodi! Novice. Binkošti. Zopet prazniki, — in krasni, spomladanski prazniki, polni cvetja in lepote, veselja in sreče .. . Ako iščeš Boga, — idi tja v prosto naravo, pod cvetočo drevje, med duhteče rožice! Vzemi vonja polne bele šmarnice v roko in hvali nevidnega' stvaritelja ... In Bog, ki živi povsod in vedno, ti bode odvezal od vsakdanjega boja molki jezik; tvoja molitev morda ne bode imela besed, a živela bode v tvojem čustvu, v tvoji ljubezni, v tvojem veselju, v tvoji tihi, sladki sreči . . . Clovek,; praznuj binkoštne pomladne praznike! Otresi prah iz tvojih vsakdanjih čevelj, pozabi strupene skrbi in malenkostno jezo in grdo nevošljivost in uničujoče sovraštvo, — praznuj solnčnati praznik! Poglej, kako zeleni, raste, cveti in napreduje vse naokrog, poglej neskončno božansko ljubezen, ki ne pusti niti kapljice brezplodno izginiti, ki vstvarja vsak dan, vsako uro in vsak hip, ki uresničuje okoli tebe izgubljeni paradiž, čeprav ga tvoje od žalosti trudne oči ne vidijo . . . Prijatelj, vsaka roža, vsaka rastlina je raj, in metuljčki hvalijo stvaritelja, kadar jim zlato solnce posuši od nočne rose utrujene peruti. Prijatelj, praznuj Binkošti! In ako nimaš rož in zraka in solnca, — potem poglej v oko tvojega otroka. Povej vbogi deci, da ne obstoji svet iz samega zidovja! Našel bodeš v otroškem nedolžnem očesu — Boga, spomladnega, solnčnega, zlatega, neskončnega in vso krasno ljubezen združujočega Boga ... Praznuj pomladne binkošti! V rovib, na stotine metrov globokih, kopljejo premog in trdi, brezplašni, resni postajajo; ali binkoštno solnce jih zvabi na dan in jim odveze jezike in v čudovitem razkošja segrejejo v svitlih praznikih svoje mrzle, izstradane duše. V dragocenih palačah skačejo zdravniki okoli bolniške postelje otroka bogatinca; vsa zdravila so brezuspešna; ali skozi tanko šprajno temnih preprog vsili žarek binkoštnega solnca in v tem žarku položi Bog svoje čudodelne roke na deco, ki zopet diha in zopet ozdravi in zopet vriska, vriska v binkoštnem veselju . . . Koliko meščanov hiti tja v gozdove in ob morsko obrežje, kajti Binkošti so prišle! Solnce, božje solnce nam oznanjuje pomlad in nam odveze jezik, da z jasnimi očmi v bodočnost . . . Tam doli na Balkanu pa teče kri, še gorka od naporov vojne . . . Rdeče rožice so tam vsevetele na pohojeni pomladni zemlji . . . Božič je prišel in kri je tekla, — Velika noč je prišla in kri je tekla, — ali bodejo Binkošti v srca tisočerih izmučenih vojakov zasijale mir ? Zasijaj, binkoštno solnce tudi tam doli . . . V temi tava človeštvo, — odvezi mu jezik, odpri mu oči, božansko bitje, — daj mu čiste, krasne binkoštne praznike! * Duhovnik in politika. V Trainu pri Albens-bergu na Bavarskem živi katoliški duhovnik provizor Jakob Feigl. Mož je zagrizen klerikalec in velik politikant. Ko je na nekem shoda zopet politično hujskal, zaklicali so mu poslušalci, da naj se raje bolj za cerkev in manj za politiko briga. In kaj je odgovoril ta vredni služabnik Kristove vere? Rekel je: „Ako se nas duhovnike samo v zakristijo zapira in ako imamo le v cerkvi opraviti, v javnem življenja pa ne smemo govoriti, — potem se požvižgam na vero!" — To je torej stališče gotovih duhovnikov. Vera jim je le zato dobra, da smejo v politiki rogoviliti in po po- svetnem gcspodstvu hrepeniti; ako pa tega ne smejo, no potem se ravno na vero požvižgajo. Ni čada, da prične v takih razmerah tndi ljudstvo na gotove stvari „žvižgati" . . . 11 letna mati. V Edta na Zgornjem Avstrijskem porodila je 11 letna deklica zdravega dečka. Otrok, ki je čez svoja leta razvit, noče ime očeta povedati. Največji ogrski fideikomis je posestvo grofa Ladislava Karolgi v komitatu Csongrad. To posestvo meri 20.000 katasterskih oralov. Neki konzorcij je zdaj posestvo za 20 miljonov nakupil in ga hoče parcelirati ter prodati. 5 Otrok naenkrat porodila je neka žena Smith v severno-ameriški državi Ithaca. Baje je vseh pet otrok živih in zdravih. Take ženske potrebovali bi zdaj na Balkana . . . Velik požar na Japonskem. Sevemo-japonsko mesto Hakodate je pogorelo. Velikanski ogenj je baje več kot 2000 hiš vpepelil. Samomor anarhista. Morilec grškega kralja Jurja, anarhist Schinas skočil je iz okna ječe v Salonika in obležal takoj mrtev na kamenitem tlaku dvorišča. Razstrelba. V smodnišnici v Peterebnrgu razstrelilo se je 50.000 kil smodnika. Dve delavki sta bili obiti. Iz Spodnje-Štajerskega.. „Srbi" V Ptuju. Slovenski hujskači kažejo z vedno večjo predrznostjo svojo proti-avstrijsko mišljenje. In to ne samo na Kranjskem ali Hrvatskem, marveč tudi na Štajerskem, ja celo v nemških mestih. Zadnjič bil je v ptujski kavarni „Earopa" koncert. Navzoča sta bila tudi med občinstvom prvaška aagriženca dr. Salamuo in Visenjak, katerih hujskanja je itak docela znana. Godba je igrala avstrijsko patriotično pesen BPrinz Eugen." To je dr. Šalamuna menda tako nervoznega napravilo, da je izrekel napram svojemu tovariša neverjetno predrzne besede, ki jih ne smemo ponatisniti, ki pa pomenijo veliko in surovo žaljenje avstrijske zastave. Neki nemški obrtnik je besede slišal in energično zavrnil. Šalamun je potem še obrtnika na pobalinski način razžalil, zakar pa je dobil takoj na lici mesta par gorkih klofut . . . Cela zadeva je sodniji naznanjena in bodemo o nje svoječasno nadalje poročali. Dr. Salomon je o. kr. rezervni oficir in tako bode imel ta škandalozni dogodek zanj gotovo prav neprijetne posledice. Naravnost smešno pa je, ako se ta čedni gospodek, ki živi zdaj kot c. kr. uradnik v sv. Lenartu si. že zdaj v pr-vaških listih zagovarja in pere. Pa zamorca prati je težaven posel! — Da je veleizdajalska hujskanja slovenskih prvakov tudi že posamezne vojake okužila, dokazuje slučaj, ki se je pred par dni v Ptuju dogodil. V neki gostilni Essad-paša. Prinašamo sliko turškega generala E«ad-paše, ki je bil komandant posadke v Skutariju. Kakor znano, se je po 6 mesečnem obleganju na izdajalski način zvezal s kraljem Nikito in mu je izročil Skutari. Kot plačilo se je hotel General Essed-Pascn* sam proglasiti za albanskega kralja. Ta zahrbtni in izdajalski načrt se mu seveda ni posrečil. Essad-paši se zdaj poleg tega izdajalstva očita, da je pustil umoriti prejšnega skutarskega komandanta Rizza-pašo. Prišel bode pred vojno sodišče, ako pride v Konstantinopel. — 4 — so namreč sedeli domači pijonirji, poleg njih pa tudi trije infanteristi 17. pešpolka, ki obstoji večidel iz Kranjcev. Govorilo se je o vojni nevarnosti in eden pijonirjev je dejal: BMi služimo vsi enemu cesarju!" Kranjski infanteristi so nato baje cesarja žalili in govorili za Srbe in Črnogorce ter proti Avstriji. Bili so naznanjeni in že drugi dan jih je odpeljala vojaška patrulja z nasajenimi bajoneti v mariborsko vojaško ječo. Mi ne dajemo zaslepljenim tepcem vso krivdo, kajti največ krivi so tisti prvaški voditelji, ki s svojimi listi in shodi, s svojo gonjo in hujskanju ljudstvu ljubezen do domovine iz srca trgajo. Proti tem hujskačem naj bi oblast z najstrožjimi sredstvi nastopila. Tajnostni slučaj. Vojaška straža pri muni-ciJ8kem depotu v parku kadetne šole v Mariboru opazila je ponoči nekega neznanega moža, ki se je v bližini poslopja plazil. Vojak je moža poklical in ker ni dobil odgovora, je vojak ustrelil. Tujec je potem zbežal. Gospodarska tečaja. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se vršita od 9. do vštevši 14. junija dva kurza i. a. poletni tečaj za vino- in sadjerejo ter viničarski tečaj. Pogoji za sprejem so razvidni iz inzerata. Gozdarski tečaj na državni gozdarski šoli v Gasswerku in Maria-Zellu se prične dne 1. septembra 1913 in traja 11 mesecev. Razdeli se za ta tečaj tudi 6 kmetijskih štipendij. Do-tični pogoji so razvidni iz inzerata v današnji številki „Stajerca". Podkvarski tečaj na deželni podkvaraki šoli v Gradcu se prične s 1. julijem in traja pol leta; za tečaj se razdeli tudi več deželnih in okrajnih štipendj. Natančneja pojasnila se najde v inzeratu današnje številke. Vlom. V Teznu pri Mariboru so vlomili neznani tatovi pri krojaču Fr. Krois in so ukradli obleke ter blaga za 900 kron. Ukradene stvari so z vozom odpeljali. Vol ubil je hlapca Franca Reisp, ki je služil pri posestniku Frasu v Št. Bolfenku si. g. Uboj. V Jurovcih bo fantje Savnik, Lapnh in Bam napadli brata Jožefa in Janeza Pečnika, katera so zaradi nekega dekleta sovražili. Savnik je takoj udaril Jožefa Pečnik z lopato po glavi in ga luko hudo ranil, da je revež čez par dni umrl. Tudi njegov brat je bil ranjen. Savnika in Lapuha bo zaprli, Bam pa je pobegnil na Hrvatsko. Detemorilka. Posestnikova hčerka Ana Skor-nik v Dobrini je porodila. Novorojenčku je takoj zamašila usta z listjem, tako da se je zadušil. Malega mrliča pa je potem pod nekim grmovjem pokopala. Detemorilko so zaprli. Cerkveni rop. V Št. Ilju pri Mislinja je nekdo v cerkev vlomil in iz nabiralnika denar ukradel. Sumi se, da je izvršil tatvino postopač Martin Pastirk. Slepar. V Mariboru so vjeli in zaprli trgovskega pomočnika Ivana Kolmanič, ki je ope-tovano poštno hranilnico o*leparil. Našli so pri njem tri ponarejene hranilnične knjižice. Slepar je iz ljutomerskega okraja doma. Tatvina. V Mariboru je bilo usnjarju Jakobu Korošec iz veže 100 K vredno kolo nkradeno. Požar. V Savini nastal je ogenj v hlevu posestnika Sušnik. Hlev je pogorel z vso krmo, kmetijskim orodjem in 10 konjskih oprav. Valed vetra razširil se je ogenj tudi na kamro za žitje ter jo je uničil. Hiša je bila tudi v veliki nevarnosti, pa so jo gasilci rešili. Zgorelo je tudi 8 ovac. Škode je za 10.000 K, posestnik pa ni bil zavarovan. Ogenj so napravili otroci, ki so se z užigalicami igrali. V Občinsko pisarno vlomil je neznani tat v Petrovčah pri Celju. Našel paje le 80 K denarja. Pazite na deco! 9 letni sinček posestnika Koller iz Sv. Benedikta v Slov. gor. prišel je konju svojega očeta preblizo. Konj je otroka 8 kopitom udaril in ga težko ranil. Ker so dečka šele 2 dni pozneje v radgonsko bolnišnico pripeljali, je malo upanja, da bi ozdravil. Predrzni ropar. Posestnik Franc Zupančič prodal je na sejmu v Kapeli pri Brežicah par mladih volov za 500 kron. Neki neznanec ga je potem z zvijačo zvabil na samotni kraj, kjer ga je udaril v obraz, mu iztrgal denar iz rok in zbežal. Oficir Zblaznel. V Celju je hipno vpokojeni oberlajtnant Leo Bobisut znorel. Šlekel je doma obleko in ko ga je oče vprašal, kaj dela, t Svinjar. ga je parkrat s palico po glavi. Potem jeibeza Vodo nesrečnež nag na cesto, kjer je srečal Jetnim de mati in jo tudi parkrat po glavi udaril. 6 Rop. \ je in kmalu so ga ljudje za neke dari sptpana in ter potem v bolnišnico odpeljali. Nesrečni irjana Uši je zblaznel vsled prenapornega duševnegafctopača Ju Iz Koroškega. JJ** Odgovor na klerikalni polombiatschen. Slovenjem Bleibergu. — Zmagi*™ 80 zai Š. I6StniK pft a • Liesereg. Piše se nam: V petek, due 2. maja 3tnik ni b vršile občinske volitve. Čeravno so letali Idr. tudi \ kalci noč in dan od hiše do hiše, so t» izposod propadli. Grafenauer in Brejc sta tndi bglo nič re prejšno nedeljo tukaj in sta pravila ljudi Dva san veliki zmagi Srbov in Montenegrov . . . »zni Kapi so izvoljeni od naših mož v III. rarelil z lov trije in v prvem razreda štiri; k ten par dni z deta še dva virilna glasova; tojovsko pu naprednih mandatov. Klerikalci »par, baje morali združiti v II razredu, drugače bi Jf bili niti enega mandata. Kakšni so klerS kaže to, da so se združili z obbavžanim! Krožni 1 nom Boštetom v Bodnu in so ga volili ro nagrad kot Bausšusa". To je sramota za kWcht d- dr- ' ce; mi rečemo: pfej ! „Mož-beseda", tega r* "£% ^ kalci vendar ne poznajo. Klerikalci naj p$jjera'u |jtain zdaj kar hočejo in tudi njih „Šmir', rrT Fiugtechoi morajo in Bleib*rg je zopet n a p r et leta za Sel in bo tndi ostal. Upamo tudi, d/» Je P"a,,k zdaj pokoj v naši občini, samo plačevanj? ?aSlba. in črnuhom bo še bolelo drugo leto marsikat^^"^^0,. dolga je menda črez 2000 kron in $jj s posebni ga moramo. — Živeli napredni koroški vibplovstta bo * z največje Št. Daniel pri Pliberku. Piše se nam:^^1,0* sko leto se je poročalo, da po našem o^j |et po t precej smrdi. In res, amrad se je širjal dspodbudo, r. dnevom, in prišlo je do tega, da bo orožni«. Če naj di aačili v polnoči „odrešenika" klerikalnega*aDe.P,iredi venskoga ljudstva na Koroškem, Miloža Sn*"0' .Jff " pr • ?•!• a ■•• , , •• . • » pripomore in ga izročili sodniji, ter stoj i zdaj v pre»|0£Iovnimt . Imenovani „odrešenik" je bil učitelj in ptimo z izvA uradnik v Strojni, tajnik klerikalne občiirfnega stališči Daniel, tajnik za klerikalne slovenske ž# tero> da P1 na Koroškem, inšpektor zavarovalnice „Cra? letalnh stl itd. Celo vrsto slučajev se očita temn bla% p'jio""^'^ mu zagrižencu. On ni ločil svojega od tqda se priuči ampak šlo je vse v njegov „pukelzak." jaoma. Tud smo se zapomnili besede prejšnega žo/Plovno stroli Ivana Serajnika, ki je rekel: Nobena dj£ah ^°Tp-?T\ nima tako prebrisanega tajnika! Ja, ja, Ti Oblast? ali c ima prav! nobena ga nima . . •. Sa se ne sme Vrba na jezeru (Od pošte.) Piše se v* Dunaju ni Komaj da smo dobili novi poštni urad, oP"* n.a velike riti moramo c. k. poštno in brzojavno direj' . jaV s.re na neko napako. Vrba šteje okroglo 20CJXami iel za katere mora le 1 (reči en sam) pismi^i cenami, 1 službo izvrševati. To pač ni posebno časteh prošenj, tako važni kraj! Malokateri kraj je tako Je priborilo širjen, kakor Vrba. Ako bi bila Vrba &rilik'. PreJš" združena skupna občina, ne bi Cii* Mati n! štedljivost pošte grajal. Ali kako pridejo \)e zrakoplovs šni obrtniki do tega, da dobijo &vojo poštoSo Avstro-0> ob pol 12. uri dopoldne? Višja oblast ktrd0° določe pomisli in naj pomaga! e1/; sP°rtna k Samomori. V Celovcu se je zaradi n^Vtehničnem^ Ijive bolezni ustrelil deželni uradnik Joh.&jjsta Zra*opk nig. — Iz strahu pred kaznijo pa se je use krožni let s službeno puško infanterist Ignac Tomčič.l in Budimpei iz Ribnice na Kranjskem. 'Je «ffc°m ?d' Požar. V Untergoriachu pogorela je (L^i^ mka Raspotnigu hiša in gospodarsko poy 2a namera* z vsem orodjem in krmo. Živino so rešili, da bode tekr Tatvina ovac. Posestniku oblaku v Ro» udeležnike. nigu in posestniku Gradischnigu v Heiligeoj Pr jkr ^e apa bilo je več ovac ukradenih. Tatvine »\^S£ postopača Tomaža škof, ki je zaradi takihte začasno le i že 14 krat predkaznovan. ž 7. septembri Strela je ndarila v Rabachbodenn trj kmeta Koraus. Zadela je hčerko, ki je r^-■^^" žegnani les prinesla. Dekle je bilo takoj i±/\f*\rf\\ Istotako je ubila strela v hlevu edinega ^ICviVvJ Zadela je tudi kravo, ki so jo morali j Nesrečni posestnik je šele pred dvema I pogorel. Nesreča na železnici. Na kolodvora i*10 kakor d°! nitzu je ponesrečil železničar Frangesch. 0of j,°° ?evga°nanj' mu je obe nogi. Nesrečnež je oče dveh mili 5 — !ela, ndi Svinjar. V St Paulu i. L. so zaprli Žagarja mjezb« neza Vodusek. ker se je zagrešil nad nekim irečal 8? toim dekletom. iril. Krt Rop. V Kladjn pri Železni Kaplji je bila uri spra opana in smrtnonevarno ranjena posejtnica irečni oč rjana Ušeničnik. Ropa dolžijo 17 letnega vnega d itopača Jobana Križnik. Požar. V Zellu pri Ebentala pogorelo je lodarsko poslopje in hiša posestnika Jakoba btschpn. Le živino, dva voza in nekaj po- |Ta so zamogli rešiti. Škode je za 7000 K, itnik pa je na ednako svoto zavarovan. — liesereggo je pogorelo poslopje Rauterja. maja so#»tnik ni bil doma Zato je zgorela tndi živina, letali ki*, dr. tudi vola, ki jih je Rauter od soseda za so venBb izposodil. Vsled pomanjkanja vode se ni tudi hoAglo nič rešiti. a ljudeh n»a 8amomora na en dan zgodila sta se v ;ni Kaplji. Delavec Joh. Piskernik se je lil z lovsko pnško, baje zato, ker je bil !par dni zapora obsojen. Istotako se je ustrelil ■veko pnško komaj 27 let stari posestnik r, baje zaradi družinskih prepirov. II. razi k tem a; to] ikalci Se bi ne d klerik ianim j volili za ki , tega naj piai r", ma a p rej udi acevanje jrsika in p! oški vol i nam išem ol lirjal dati orožnik] salnega oža Svj ▼ prei elj in občini nske žn| ce „Croil smu blai :a od tuji ak." ega župj bena ol Vai Po svetu. a, J*, 'iše se urad, ofl v no dir« ■glo 200 i) pismo! no častno] je takoj Vrba i bi jridejo tol 3Jo pošto] oblast d| adi nev^ ik Joh. Krožni let po Aratro-Ogrilcl zi Schich-nagrado ▼ anoiku 100.000 K. Jurij ht d. dr. v Aus^igu je dala v plemeniti radodar-svoto 100.000 K c. kr. avstrijskemu zrakoplovnemu (k. k. Osterreichischer Aeroklub) in c. k. avstrijskemu letalno-tehničnemu društvu (V. k. O terreichi-Fiugtechoischer Verein) v 3»rho prireditve krož-Ie:a za Schichtovo nagrado na razpolago Ta naje prva, ki jo je ustanovil kdo v Avstr ji i! last-i nagiba, in predstavlja razen tega bistveno podporo jjenj za povzdigo in pospe'evanje domačega zrako-va ter jo mora zato pozdraviti cela javnost v mo-s posebnim zadoščenjem. Krogi, ki so na polju plovstta bolj ali manj interesrani, bodo vzeli go-[l največje zahvalo na znanje nagrado ki jo je )fila d-.lniš'« družba Jurij Sclrcht. Ni dvomiti, da smislu ustanove nam»ravana tekma za ceno ni let po Asslro-O^rski" domačemu z'akoplov«tvu dbudo, posebno t stroki privatnega letalnega Če naj deluje ustanova te nagrade v smislu nakane prireditve izpodbujevalno na domače zrako je v prvi vrsti treba, da k oživljenju letalnega pripomore s stoje strani tudi avstrijska industrija plovnimi pripravami, ki se je pečala zadnjo leto Smo z izvršitvijo naročil vojne uprave in ima z Stališča djbička, bogato izdela>no leto zi se-tero, da pripravi za razpisani krožni let primerno leialnh strojev. Ta čas trpi domači letalni šport dno na pomanjkanju letalnih aparatov in število ci-pilotor v Avstriji se je skrčilo skoraj na ni\ Pri-[da se priuči kdo v Avstriji letanju, manjka skoraj [noma. Tudi v kronovinah se ne stori za privatno »lovno stroko prav nič. Vse povsod pričakujejo v cah korporacje, ki deluj'jo v zrakoplovni stroki, Eno, da jih bodo podpirale v njih stremljenju vo-| oblasti ali osrednj koplovne korporacije. Tega se ne sme odobravati. D ->kler velike korpora- Dunaju niso gmotno dovolj ojačene, morajo tudi vtlikodušnejši in rad -damejši način, kakor dajati sredstva za podporo zrakoplovstva, kajti ttnaju delujoča društva imajo itak težave, zabran ti fitvami velikih osrednjih tekem, ki so založen: z cenami, katere naberejo potom javn;h in za- profrnj, da letalni šport ne pride z viSine, ki priborilo avtrijiko zrakoplovstvo že med naro filiki prejšnjih let vršivših se ziakoplovnih prire- i tekem. Začasno se mora skupno in z združeni- i delati na to, da se zberejo sredstva za pospe- rakoplovstva. Program za izvršitev ..Krožnega Avstro-0'rski za Schicht jvo nagrado", ta čas dno določen. Načrta za ta krožni let mora izde- : športna komisija c. kr. avstrijskega zrakoplov [ kluba v sporazumu s c. kr. avstrijskim zrako- (-tehniinem društvom in potem j«h mora odobriti iska zratoplovna (aeronavtični) komisija. Namera- krožni let v presledkih med Dunajem, Lincem [in Budimpešto. Krožni let pa se mora izvršiti i tekom ednega tedaa, to je od nedelje do vštete delje. Smer bode vedla preko tistih mest, ki celokupno prireditev z ustanovitvijo krajnih . za nameravane postaj-. Samo ob sebi se raz- [da bode tekma omejena izključno na avstrijsko- : udrleinike. Ce pa se ne izpolne nade, stavljene f priskbe aparatov na avstrijsko zrakoplovno indu- ^bodc dopuščeno tudi pilotom z inozemskimi apa- se udeleže te tekme. Glede uredbe krožnega i začasno le to gotovo, da se začne let v nedeljo, 7. septembra na Aspernskem letalnem polju in Čifteckenpferd norali z: dvema 1 milo lilijino mleko idvorn v P"10 kakor dosle> ""obhodno potrebno za rac •-■-j negovanje kože in lepote. Vsakodnevna pr anjevalna pisma, a 80 h povsod v zalogi. tam konča najbrž 14. septembra. Din pred koncem krožnega 1( ta se misli zbrati letalce v Dunajskem Novem mestu in pustiti izvršiti zadnji dan let med Dunajskim Novim mestom in Aspernom v krdelu. Priključno na to letalno tekmo v krdelu ss vrši v Aspernu seveda veliko og'edno letanje, za koje pa natančna do'ocila še niso ugotovljena. Mesta, oziroma korporacije v mestih na progi Dunaj Lintf Praga Badimpešm bode avstrijski zrakoplovni klub povabil, da ustanovijo krajne nagrade, da se more napraviti načrt za let in morejo začeti čimprej športne priprave za krožni let. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdice so letni in kramarski cjmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*)»o Živinski »ejmi, sejiniz dvema zvezdicama (*•) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 12 maja pri Sv. Ponkraciju*. okr. Graška Okolica; pri Sv. Janžu*, okr. Arvež; v Središču**, okr. Ormož; na Planini*, okr. Kozie; v Slovenjem Gradcu**; v Mareinu, okr. Graška 0'colica; v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah. Dne 13. maja v Ilzu, okr. Furstenfeld; pri Sv. Duhu pri Ločah**, okr. Konjice; v Brucku; v Langen-wangu, okr. Milrzzuschlag; v Stainzu**, v Semriacliu, okr. Fiohnleiteo; v GrObmingu; v Lučanah, okr. Arvež; v St. Gallenu; v Ljutomeru**; v O'tnozu (sfjera s šče-tinarji); v Rogatcu*; v Št Rupertu**, okr. Weiz; v Ma-rcnbergu**; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; na Laškem**; v Murau*. Dne 14. maja v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*, v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 15. maja v Arvežu (seiem z drobnico); pri Mali Nedelji'*, okr. Ljutomer; pri Sv. Marjeti na Pesnici*, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 16. maja v Št. Martinu** okr. Deutschlands-berg; v Neudau, okr. Hartberg; v Št.Jurju na Stiefing.** okr. Wildon; v Št. Ilju**, okr. Maribor; na B;zeljskem, okr. Breiice; v Wei«u*»; v Vojniku** okr. Celje; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano živino). Dne 17. maja v Brežicab "(svinjski sejem) Dne 18. maja v Trofaiachu, okr. Leoben; pri Sv. Trojici v Slov. gor., okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 19. maja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; v Trofaiachu**, okr. Leoben. Dne 20. maja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni**. Dne 21. maja v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje. Um za goieiitčje pat 11 se tako le pripravlja : Razpustiti je treba 50 dek lanenega olja in 10 dek svinjske masti, in potem se vsa zmes zacvrč do ene tretjine. Nato razpustimo 10 dek debelega terpentina in 10 dek kolofonija skupaj. Potem se slednja zmes primeša med zmirajšnjim mešanjem prvi snovi, ki še mora biti vroča. Ko pa se shladi vsa snov, mora biti lepljiva. Ako bi bila morebiti snov predebela, moramo jo segreti in priliti nekoliko lanenega o'ja; če pa je mogoče zmes preredka, moramo še jo v toliko vkuhati, da dobi potrebno trdnost in leplj'vost. Cabulo hvali neki angleški strokovni Il*t kot pičo za perutnino ter zabranjevalno sredstvo in zdravilo gol-tanca, očij in glave. Perutnini moramo dati na drobno razsekano čebulo, pomešano z moko, na teden dvakrat ali trikrat, kolikor je le hočejo žreti. Tudi naše kmetice dajejo malim picekom na drobno razsekano čebulo, in slišal sem že sam od njih, češ da piščanci potem ostanejo zd-avi in ne dobijo zla'ti driske. Trohnoba desk v hlevu kakor tudi sploh vseh stavb iz lesa se zabrani najboljše, ako lesene dele namažemo z 2 odstotno antinoninovo raztopino, predno jih upo'abimo. To delo pozneje ponovimo po potrebi. Medtem ko drag karbolinej smrdi, je antinon n brez duha, ni zaradi ognja nevaren, se da lahko z njim ma-zati in je za delavca nenevaren. S pridom se uporablja za mazanje lesenega stropa (dilj), pa tudi jaslij. Slednje pa smemo mazati z aotinoninom le takrat, če dobi živina zgolj suho klajo in se v jasli ne spušča voda za napajanje. Sicer pa bi morali jasli, ki smo jih impregni-rali z antinoninom, obiti s pločevino. Da ubranimo čim le mogoče tvorjenje mokro'e, plesni, razmnoženje mrčesi in vgnezdenje raznih boleznij na stenah in stropu, pri poroča se. da jih na leto vsaj dvakrat pobelimo z bele-iem, kteremu dodamo 2% antinonina. Antinonin je tudi izborno sredstvo proti gobam po zidoviu. Ali jo gnoj rei za nič, ako ie naatilja ■ ■amim Jelovim in bukovim žaganjem? Da bi tak gnoj ne bil zanič, je neumestna trditev, kajti stelja, pa naj bo kakršnakoli, sploh neznatno gnoji; poglavitno je živinsko blato in scalnica, ta dva ostaneta kar sta, četudi se za nasteljo rabi le žaganje Stelja deluje v zemlji najbolj v fizikalnem oziru in stelja iz žaganja v vseh pogledih ni najboljša; a kaj se hoče, če ni druge dobiti. Gnoj, ki je narejen s steljo iz žaganja, se zbolj-ša, če se na gnojišču umno prireja, t. j. dobro in dovolj časa godi, tlači in z gnojnico poliva, da .se žaganje že na gnojišču kolikor mogoče razkroji. Žaganje se namreč zelo počasi razkraja, in sicer tem počasneje, čim b>lj je smolnato. Slabo razkrojen gnoj z nasteljo iz žaganja ostane v zemlji podoran dolgo časa nerazkrojen in nudi ugodno in gorico zavetišče raznim mrčesom, zlasti bramorjem ; zatoje resn:čno, da tak gnoj pospešuje razmnoževanje bra'morjev. Kako bi bilo kravi odpraviti razvado, da ne bo aama se»la? Ta razvada se kravi more le s silo odpraviti. Kravo moramo bodisi tako privezati, da ce more z gobcem do vimena, kar pa ni vselej mogoče, bodisi ji moramo djati okoli vratu kakih 20 cm širok obod starega rešeta in sicer na tak način, da ne more skloniti vratu in ne doieči vimena. Namesto takega obroča se tudi priporoča kravi djati okoli vratu 20 do 25 cm dolge palice, ki so na ob h koncih nabrane na žici in se kakor ovratni* obesijo okoli vratu. Obroč kakor tudi palice ne pustijo kravi skloniti vratu, vsled česar ne more do vimena. Ali je gnoj kaj vreden, če ie nastUja z okleičenim smrečjem? Najvažnejši del hlevskega gnoja so živalski odpadki, in sicer trdi, kakor tekoči. Stelja kterakoli tsebuje silno malo redilnih snovi, in zato ne odločuje toliko o dobroti hlevskega gnoja. Snrečje je prav dob-a stelja, zlasti če ni drugačne, saj so cele pokrajine, ki rabjo izključno samo tako steljo. Smečje je le zato slabejša stelja, ker popije premalo scalnice in se v zemlji razkraja prepočasi. Hlevski gnoj, I ki se dek s snvecjo steljo, je torej prav dober, vendar z navedenih vzrokov zaostaja za gnojem, ki se dela s teljo, ki popije veliko scalnice in se hitro lankraja » lemlji. Na hitro razkrojitev pa se more tudi pri smrečji telji vplivati z umnim ravnanjem na gnoj'šču, („Gosp. gl.») Ali ste Vašemu otroku, ki še vedno ne zna hoditi, že enkrat Scottove emulzije dali f Scottova emulz ja bode malega okrepčala in dala zlasti njegovim kostim pri-manjkujočo moč, tako da se bode že kmalu na nogice postavil in » kratkem času tudi hodil. 28 SCOTTOVA EMULZIJA je zaradi tega tako uspešna v takih slučajih, kčr je izredno bogata na redilnih snoveh, zlasti tudi na za rast kosti neobhodno potrebni mineralični soli. Ne more se >leber-tran< v nobeni boljši obliki dajati kakor v Scottori emulziji, ki je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo celo najmanjši prav radi jemljejo in dobro prebavijo. ah mora prava Scottova emulzija biti. Cena originalne steklenice 2 K 60 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi 50 h v znamkah na Scott 4 Bowne. z. z o. z. Dunaj VII, in a sklicevanjem na U časopis se rrSi enkratna po- Siljatev poizkusa po apoteki. 28 Loterijske številke. Gradec, dne 30. aprila: Trst, dne 7. maja: 44, 75, 40, 24 23. 41, 34 50, 27, 87. Kopališč« Neniaaa pri Celju. Vsled nove zgradbe elegantnih in izredno konfortablo urejenih posebnih kopelji se vrti otvoritev letošnje sfizije par dni pozneje in sicer dne 26. maja. Novi auto-omnibus, praktično urejen, vozi med Oljem in kopališčem Neu-liaui v-ak dan dvakrat. Kopelj Neuhaus pa« ni tako zvano lasi-onablo kopališče; ali človeku, ki je počitka potreben, ki ne potrebuje velikomestnih labav in hrepeni po naturi, daje to kopališče vse, kar zahteva njegovo srce. Prospekte se dobi po rentnem urada kopelji Neuhaus. Napačna stedljivoat je, ako se potrpi bolečine v uecsih, re-uma, zobobol itd., brez da bi se zoper to kaj storilo. Čas, ki ga tako izgubimo in oslabljenje nase delazmoZnosti stanejo mnogo več, nego takojšna odprava teh bolečin po Fellerjevem bolečin po Fellerjevem bolečine odstranjujoeem fluidu zn. „Elzafluid", ki •luži dobro tudi pri slaboiti in bolejni očes, nahodu, gnilobi zobnega mesa, slabem ustnem duhu. Šumenju v ušesih, pomanjkanju spanja itd. 12 steklenic stane franko samo 5 kron pri apotekami E. V. Feller, Stubica, Elsaplati St. 241 (Hrvatsko). Tam se dobi tudi Fellerjevc odvajalno krogljiee proti slabem odvajanju, pečenju v Želodcu itd. 6 Skatljic za i kron franko. Priporočamo svojim čitateljem iz lastne izkutnje U priznana domača sredstva, ki naj bi nikjer ne manjkala in ki nadomestila skupaj celo domačo apoteko. za odpravo in preprečenje istih ediio uspešni, že 60 lot od zdravnikov priporočeni, sigurno vplivni in neSkodljivi;preparat med. dr. Rix ori'in»l-pasta-Pompadonr, oblastveno preiskana. Vie napake teinta, rdečost nosa in obraza, mozoli, gube izginijo najhitreje, teint ter roke postanejo brezmadežno lepe, aristokratično fine. 1 poskusna doza K 1—, velika doza K 8—. Dr. A. Rix Pompadour-milo, 3 kom. K 1-80. Dr. A. Rix Pompadjur-puder, ki se odlikuje pred vsakim inozemskim pudrom najfinejše parfumiran, beL roža ali rumen K 8--. Kos. dr. A. Rix laborat., Dunaj, IX., Berggasse Štev. 17/K. 467 Zaloge v Maribora: Apoteka aigelja-varioa, apoteka Marija-pv-■agaj i« parnmerija Wold-am. 62 — 6 — Ameriko Od 346 Antwerpena z 12.000 do 19.000 tona velikimi parnimi z dvojnimi šravbami Red Star Line Prvorazredni parnlkl. Zmerne cene. Izborna oskrba. Odpoto-vanje vsak leden v soboto v Noti York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linie, Antwerpen, Dnnai IV., Wiedcnerglirtel 20, Julius Popper, Inns-brnck, Sadbahnstrasse 2, Franc Doleno, Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16. Orožje in kolesa CAJ na obroke; deli najcenejši. 111. cenik zastonj. F. Du*t-k. Ivor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, Opscio n. dri. železnici st. 2062 (Češko). Odvajalni po „KBIler" pri prebavnih in drevesnih težavah 120 Cena K 1 60 in K 260 za zavoj. Ss dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca P-*- J. EICHLER -W apoteka „Zum guten Hirten" Gradec, Leonhardstrafie 6. Naroiite, Wemdl-infanterijske puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8*60; 60 pa-tronov K 8*—, Ista puška, preoarejena v Lancaster-puško za firotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12* —. 60 p&tro-nov K 6'—. Friedrich Ogris. puftar, St. Margareten im Rnsei-tal. na Koroškem. Krepki 424 pekovski nfcenec >e sprejme v Mariboru, Franz Josefstrasse 9 (PickI). Slovensko dekle dobrega mnenja, ki ima Cez 2000 kron, vzame v zakon rokodelce, ki se razume tudi na dobro kmetijo; tajnost jamčim. Naslov pove uprava tega lista, ako se znamko priloži. 426 Oznanilo. m Sprejmem od 15. t. m. dobro izučene kovače (Zeugschmicde) 2 za sekire predirat (Locher), 2 za izdelovanje (Ausmacher), 2 za brusit (Hackenschleifer), 4 ueen-e od 16 let naprej, ki imajo veselje in so vsega pro-sti< 4 ponsgaie (Helferj. Naslov: Pristornik & Komp., Oplotniea, Spod, Štajersko. Lepa hiša 443 novo zidana, z opeko krila, ima 4 sobe, 2 Stedilni kuhinji, veliko klet, perilno kuhinjo, vodnjak pri hiši, velik vrt, bluu sole, velike ceste in mesta Maribora, v lepem ravnem kraju, za penzioniste ali pro-fesioniste posebno pripravno, se takoj po zelo nizki ceni proda. Pri kupu je le 3000 K potrebno, ostalo je na lahke plačilne pogodbe. Več o tem pove lastnik Franz Podlipiik, Tnesen 37, Marbnrg. I500 kron! Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „Ria-mazilo", Vašega kurjega očesa, bradavice, trde kože v 8 dneh brez bolečin ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. 447 Kemeny, Kaschau I poštni predal 12/224 (Ogrsko). Kupci pozor!! Na Spodnjem Bregu pri Ptuju, pri glavni cesti v zelo prijetnem kraju stoječa hiša, v najboljšem stanu z velikim vrtom in tudi s prav rodovitnim sadnim drevjem se preda. Vpraša se pri Mariji Sirec na Spodnjem Bregu štev. 95 pošta Ptuj. 444 Prave kranjske klobase velike par 40 v od 6 Ko. na- [>rcj naročajo g. gostilničarji e pri K. Novak. Sp. Šiška pri _________Ljubljani. 402 Hlapec 5 zanesljiv in trezen se takoj sprejme pri firmi Leposcha v Ptuju. Kovačnica na jako dobrem mestu, sama v vasi in daleč v okolici, tik veleposestvo s črezsto glav živine, se da takoj ali od 1. junija v najem z eno ali dvosobnim stanovanjem itd. Mesto jako dobro ! Več se poizve pri posestniku Kari Kreitner. Rogeis b. K6tsch. 441 Ptičarski pes 440 (Vorstelihund-Selter) v petem letu, na pjljsko perutnino izvrstno dresiran, izvrsten povodni pes, jako dobri apel, ne mara zajcev itd. (Rein-Roller), uboga na besedo in migljaj, splob za lovce, pes kakor ga ni kmalu, se proda po nizki ceni 60 K pri logarju Spauering, Rogeis b. KStsch. Kose in kamne 436 ki režejo hujše kot bulgarRki meč, pošilja Johaun Oder, St. Lorenzen ob. Marbnrg. 1 kosa in 1 kamen K »■—, 6 kos in 5 kamnov K 10-— franko. Hišo .»o s 3 orali njive in sadonosni-kom se takoj proda. Lahki plačilni pogoji. Vpraša se pri Marie Weiss, Zgornja Uajdina št n pri Ptuju. Lepa nova vila. 479 Na Tezni pri Mariboru, pol ure od mesta, je lepa zidana vila s 6 stanovanji, z velikim vrtom, svinjskimi hlevi, zdrava lega, zavoljo odhoda za 3100 kron (plačati takoj) za prodati. Pisma se prosi pod „Villa" poste restante, Učenec 471 iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom nemškega in slovenskega jezika zmožen, se sprejme v trgovini brata Slawitsrli, Ptuj. Učenec, 453 kateri ima veselje za trgovino mešanega blaga in deželnih pridelkov se takoj sprejme pri A. Lo'wy, Središče .(Piilstraa). Mlin na tri tečaje v najboljšem stanu in prometu ob močni stanoviti vodi v priljubljenem in bogatem kmečkem okraju bi zu Prager-skega se takoj z 2 orala najlepše zemlje pri hiši, zaradi družinskih razmer za samo 10.000 kron proda. Vse natančneje od Franz Petelinz. Zgornja Polskava pri 1'rager-sken. 474 +Korplenca+ -šTobrokT debelost odpravi znameniti pristni dr. Riekterjev čaj za zajutrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2-50, 3 zav. K 7-—; dopo-fiiljatev poštnine prosta od instituta .Hermes', Mfiicheu 154, Basderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qu.: konstatira 6—6 ja celo 91/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Sch. E. v B. Sem jako zadovoljen n čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnici hitro in strokovnjaško. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, PtiJ, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. MoŠtri slikanja in šivanja zastonj m franko. 868 zlata verižica B26 60 gramov težka K 140— K 4-na mesee- Pm-1 razredna srebrna remoatoar-ura, 3 srebrni pokrovi K 14—. Seposi-lja povsod. Kdor hoče poceni ui» iu verižico kupiti, naj piše takoj. K Lrchner, trgovina z zlatim blagom, Lnndeiburg št. 198. POSeStVO 464 za prodati, dva joha zemlje in novi hram blizo Turni* pri Ptuju. Ceno se izve v Dra- žencib štev. 6G pri Ptuju. Jermenarski in sedlarski pomočniki 482 se takoj sprejmejo. Vprašanja z naznanilom znanja in zahtevane plače na fabriko us-njatega blaga Cbristof Neuter v Celovcu. Staro - renomirana enonad-stropna 468 gostilna, poleg cerkve in kolodvora ob državni cesti, z okroglo 6 orali najboljšega zemljišča se z ži vino in premičnino takoj proda. Več pove; Meyer, Gastwirt, Margarethen, Post Lebriag. Fotografije kot znamke (marke liki znamkam na pismih), in dopisnic« s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Seimann, Prag. Karolinental štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 461 Izredno dobra 477 gostilna v velikem industrijskem kraju Bor o vije (trg) se takoj iz proste roke proda. Potrebni kapital od 12 do 16.000 kron. Vse natančneje pove lastnica gospa Agues Janesch v Borovljah (Ferlach) na Koroškem. Proda se 4% 1 šturmhut in 1 sablja za državnega uradnika, ki ae dajo tudi za postmajstra na deželi porabiti, 1 sablja za načelnika gasilcev ali njegovega namestnika s kupijo, 1 fašinnož gasilcev za iarže, ki se da porabiti tudi kot birš-fenger za gozdarske uilužben-ce, 1 suknjiS veterancev in 1 veteranski klobuk s perjem. Vpraša se v Ptoju, Herren-gasse št. 26, parterre, Štajersko. Št. 17.125 II. 1.806. Prodaja lepe posesti v Po-brežu pri Ptuju. Kari Wor8che, trgovec v Mariboru, razproda dne 18. maja 1913 iz proste roke svoje posestvo v PobreŽu pri Ptojn. 1. Posestvo obstoji iz lepe stanovalne hiše s 3 sobami, velbano kuhinjo, špajs, velbano kletjo za 20 pol-starti nov. 2. Gospodarsko .• poslopje obstoji iz dveh velbanih živinskih hlevov za 12 kom. velike živine, iz kleti za zelenjavo, mltttilnice, remize za vozove, poleg zidani velbaoi svinjak z 8 oddelki in zraven velbana, prostorna svinjska kuhinja. Vsa poslopja so nova, z opeko krita in masivno zidana. 3. Zemljišča obsega posestvo: en oral lepega sadonosnika pri hiši, 6 oralov dobre zemlje za njive, primerne za vsako rastlino, ter okroglo 7 oralov dobrih travnikov z dvakratno košnjo. 4. Tudi se zamore s posestvom vred premičnino z živino in fundusom instruetus kupiti. Ako bi posestvo skupaj ne našlo kupca, prodalo ne bode 10 oralov po parcelah proč. Nadalje se proda tudi neko polje v Lanci-vasi ter neki gozd v Strojni. Kdor hoče kupiti, naj pride dne 18. maja 1913 k zgoraj omenjeni hiši št. 48 v Pobrež ob 2. uri popoldne. Karl Worsche, trgovec v Maribora. Natančneja pojasnila daje g. Franz Blaschitz v Ptuju. 460 Zahvala. Generalni agenturi zavarovalne dražbe Franko-Hongroise v Gradcu se spodaj podpisani posestniki uljudno zahvalimo, ker smo našo zavarovalnino kot pogorelci po zastopniku Franc Vogrincu pri Sv. Ju rjo ob Sčavnici resnično plačano prejeli. Kdor še ni zavarovan, mu tedaj zgoraj omenjeno društvo proti ognju itd. vsi najtopleje priporočamo. Berkovce, dne 1. maja 1913. Jakob Korošak, Josefa Mihelič, Josef VtiČar, posestniki. Martin Kocmut, Jožef Sodeč, priči. «8 Razglas. <96|12 Za dne 1. septembra 1913 pričenši sečni tečaj na državni gozdarski šoli v & pri Maria - Zellu razdelilo se bode sest štipendij in sicer dve po 500 K in štiri po Prosilci za te štipendije vložiti irusj prošnje najkasneje do 1. junija t. 1. pri skem deželnem odboru v Gradcu in prošnjam priložiti: 1. Krstni list, da se dokaže, da jejf-tem sodišče leto življenja že dokončal, 22. pan;n p0g0jev ražbeni Na predlo n, trgovca 20. maj 17 716 K, r K neprem Slomdorf ?od najmi okr. sodri prekoračil; 2. Okrajno-zdravniškospti Zemljiška o popolni fizični zmožnosti za gozdarekoposlopje s 1 v visokem gorovju, zlasti tndi o dobrfj-jakim hlevo in posluhu; okrajno-zdravniško spncSenJenšaku z 1 sme biti dalje nazaj nego od 15. maja :ilna vredne tirano; i K 05 h, i 3. Potrdilo, da ima prosilec ono znnljiŠka knjig se doseže po z dobrim uspehom izvršenim2 gozd, 1 solviranju meščanske šole ali treh letnikov ura paša, .'! realke ali spodnje gimnazije.; to potrdilo »grad, cenile potom dotičnih šolskih spričeval; 4. Potrdilo o najmanje dveletni [ porabi pri delih in raznem ravnanju ter njega postranskih obrti; 5. Domovinski list; 6. Spiičevalo o nravnosti in dobra zanju, ako ne nadomesti že pod 4. o dokazilo to spričevalo ; 7. Ubožui list; 8 Prav o veljavna svojcev ali podpj prosilca, da se zavežejo, oni del za 11 ■" šolski obisk neobhodno potrebnih denil pomožnih sredstev, ki bi presegal evffdsklkOP« doseženo svoto štipendije, v določenih časih po zahtevi šolskega vodstva in nad! preskrbeti. To izjavo podpisati morajo dotični I nik in dve priči ter se mora sodnijskor tarielno legalizirati. Nadalje je na tem zmožnost za plačila podpisanca obč.nsko-potrditi. Na prosilce, ki zgorajšoih sub 1—j čenih pogojev popolnoma ne izpolnijo, delitvi štipendij ne more ozirati, ker ^ pogoji tudi za s p r e j e m v c. kr. Šolo v Gussvverku. ostilno čist imerov in ..rherda, no- Od štajerskega deželnega odbfen in kozo] lahko redi n j oho v le -^e 500 sac 100 kron, Gradec, majnika 1913. I in franko vsakomur svoj glavni katalog o dobro idočih žepnih, stenskih in budili nadalje o vseh vrstah godbenih instrumentov ; priporo&JV, gport, vrt ob dani potrebi potom dopisnice zahtevali uV svel C. in kr. dvomi liferant Haans Konrad. iazpo$ilialoalii$a,!A. Antonit (Češko.) Dobre niklaste žepne ure K 420, 6 —. Niklasta budil«rSpeeialiteta ki sveti ponoči K 8-30, budilnica z dvojnim zvonar* ▼ postavno okrogle ure za kuhinjo K 320, ure-kukavice K 7-60.BL derne miniatur-ure na pendelj in „federcug. K 13*50, ul in pendelj K B5-—, 60— itd. Velika izbira v godbenihi: tih: gosli K 6-80, 7-—. Prim- in koncertne citre Kil Govorni aparati na plate K 22—, 30*-, t Brez rizike! Izmenjava dovoljena ali deuar nazaj I SJ rektno zasebnikom po povzetju ali naprej-pla8 Vsem pospodmjafc' Ako hočete sveže, dobro špecerijsko b- vsake vr jako nizki ceni kupiti, potem pojdite > »se vrste več kot 40 let obstoječo trgovinica, cemei Hans Sirk, MariboLCej!eJ'p! poslopje rotovža, Hauptplatz. iriboru, ' .v ^ast v»*. 41 96 93 rt! i Zidano štikana bluza samo K 1*95. r Čudež industrije za štikanje +00 If I Kompletno za eno bluzo samo K 1*95. s Krasno lepo! Zadnja novost! Par sto tucatov tab krasno lepih, bogato z žido Slikanih štofastih bluz t nežnih lepih barvah, k:ikor belo, creroe, rosa, svitlo-plavo, srednje-plavo, iuodno-lila, rdeče, zeleno, drap, temno-plavo, sploh v vsaki ek-sislujoii lian i. prevzeli smo od neke raz-pufičene švicarske Stikarijske tvornice in zamoremo te krasne bluze po en gros-pro-daji velikih množin za to smešno ceno razprodati. — Te blnze so trikratno svoto vredne. — Pri najmanjšem nakupu 3 kosov tudi v različnih barvah po želji per kds K 1*95 Pri nakupu 6 kosov stanejo vsi skupaj le K 11'— in se poleg tega fini jabot iz čipk zastonj priloži. Edina razprodaja po povzetja: Swoboda, Dunaj, III 2, HieBgasse 13—114. INO )0. občni zbor c. k. kme-jske družbe za Štajersko. Letošnji občni zbor vršil se je dne 26. in I marca pod predsedstvom deželnega glavarja dražbi nega predsednika grofa Edmanda Attems. je v resnici lepo zastopstvo štajerskega etijatva. Prišlo je več kot 300 delegatov. Poročilo o družbinem delovanja leta 1912 jasno kaže, kako zmiraj bolj in bolj na- vsled naraščanja števila članov in podruž- drnžbini delokrog. Najbolj se izraža v ra- iskem zaključku, glasom kterega je imela 2,561.604 K prometa. Ako pomislimo, nanaša po večini ta promet na subven- in dežele, ktere se morajo za vsako isamezno akcijo porazdeliti med mnoge proš- IKike v najrazličnejših oblikah; ako nadalje IIIUMIl*,žuJem0 okolnost, da je dovolitev takih podpor isca od natanko predpisanih predpogojev, ki ajo biti izpolnjeni, predno se nakaže pod lahko ei potem predočimo velikansko delo trod, ktero je imela centrala, predno se je gel v delovnem poročila označeni uspeh. Kakor že prejšnja leta, podaja nam tudi t delovno poročilo v svojem uvoda pregled ajvažnejših agraričnih dogodljajih leta 1912 novih akcijah, ki jih je započela družba. osoja dir Število priznanih filijalk se je pomnožilo v dopoldan rtečenem letu in sicer za ■>, tako da šteje cžba 137 podružnic. Tem moramo prišteti še od občnega zbora potrjene filijalke in 2 na-jni, ki se še snajeta; skupaj toraj 152. Na rojem Štajerskem jih imamo 30, na Srednjem ;em 55 in na Spodnjem Štajerskem 57 79 32036.! banki asnila i s Rentm sama. " eZCrUtKJi pzemši oni dve podružnici, ki še se snujeti, iritiOŽU 1 go podružnice 17.246 udov. tm. Od mnogobrojnih dražbinih akcij omenjamo Bti akcijo za pridelovanje krme in razne mem nad dbe za pospeševanje živinoreje. Leta 1912 je torej j* dalo detelj nega in travinega semenja za .. M*in»rP>T>čno ceno v 101 podružnici 474 kmetoval-***l v skupnem znesku 26 740 K za veliko ršje 515 oralov. Veliko dela in posla je dala —jalnemu odbora govedorejska akcija, ker se IjSlVOjllef* 1912 moralo vršiti 18 govedorejskih lovanj, ki so se opustila leta 1911 vsled na gobcu in parkljih. Mnogo dela so dali i tudi mnogobrojni prošnjiki za plemensko Vršilo se je 36 ogledovanj živine, naku-285 sabvencijskih bikov in 99 subvencijskih ktere je bilo treba razdeliti posameznim ijem. Glede pospeševanja svinjereje naj ome-da se je razdelilo 377 merjascev-plemenjakov tolikim prošnjikom. Na Gornje Štajersko iala dražba 60, na Srednje Štajersko 224 Spodnje Štajersko 89 plemenskih merjas-Tndi naredbe za pospeševanje ovčjereje se ijo od leta do leta. Zanimanje za ovčjerejo Sitno narašča v pokrajinah, ki so pripravne ■! to panogo živinoreje. Dražba je oddala 139 /I ||meDskih ovnov in 74 plemenskih ovac in : na Zgornje Štajersko, 37/47 na ije Štajersko in 70/20 na Spodnje štajersko lem 157 prošnjikom. Omeniti pa še moramo ir«, da se je oddalo v nektere kraje tudi ■knenskih kozlov in plemenskih koz, nakuplje--*~ solčavskih pokrajinah. Tudi perntninorejo pirala dražba s tem, da je oddajala rege-irje; razdelilo se je iz sredstev, ktera je p. dražba na razpolago, v celem 309 ple- Ijšem zniška i, se ,Gasthaus :a proJ menskih petelinov in 193 kokošij med kmetovalce Zgornjega, Srednjega in Spodnjega Štajerja. Centralni odbor pa se bavi tudi z novimi akcijami, s kterimi bi se naj pospeševala deželna kultura, n. pr. s poskusnim pridelovanjem krompirja, travinega semenja in z uvedbo pridelovanja sladkorne pese. Podružnično delovanje gotovo zdatno podpira oddaja raznega orodja in strojev, koje dobe filijalke deloma brezplačno, deloma za polovično ceno. Oddalo se je vsega skapaj 161 komadov najrazličnejšega orodja in strojev, za kar je družbi trebalo 7.917 K subvencije. Med „družbenimi zadevami" je treba omeniti predlog podružnice za graško okolico, „naj se priredi o priliki graškega jesenskega zborovanja sestanek kmetovalcev", kakor tudi predlog podružnice Sv. Juri ob Ščavnici „ glede organizacije kmečkega stana". Večje število predlogov se je bavilo „s poukom". Zlasti se morajo omeniti stremljenja v svrho „razširjenja učnega načrta ljudskih šol v kmetijskem oziru", uvedba „obligatnega kmetijskega nadaljevalnega pouka", .povečanje drožbinega glasila", v katero se naj uvedejo posebni odstavki (koledarček za sadjerejo) in .znižanje kupnine za drnžbiui koledar", da bo se lažje spečal. V poglavja „živinorejske zadeve" se mora omeniti željo, .naj se po okrajih nvede kontrola o mlečnosti", kakor tudi ustanovi novo vzrejališče za svinje za VzhodnoJŠta-jersko. Glede akcije „za zboljšanje hlevskih in gnojnih naprav" se je stavil predlog, naj se ta uredba razširi in čim najbolj olehkoči. V poglavju .gozdarska vprašanja" so se zopet oglasili člani z željo, .naj bi se pomnožilo število drevesnic za gozdne sadike", tako da bi imeli vsaj v vsakem okraju tako gozdno drevesnico. Zlasti so se na letošnji skupščini naglašala .vprašanja o služinčadi na deželi in o posredovanju dela"; stavilo se je tozadevno več predlogov, za ktere bo treba skrbnega in temeljitega dela v centralnem odboru, da se ugodi važnosti predmeta. V predlogih .carinske in trgovinsko-politične narave" se je zahtevalo, da se naj pri sklepanju novih carinskih in trgovinskih pogodeb v čim največji meri poskrbi za varstvo domačega kmetijstva. Pri posvetovanju tega vprašanja je prišlo do precej živahne debate, koje rezultat pa je bila želja, naj se soli-darično postopa za to pravično stvar. Tadi uvedba, .naj se postavnim potom uvede pozna-movanje za Hmetna gnojila" in stremljenja, „naj se zniža cena bencinu za motorne obrate", je za naše kmetijstvo velike važnosti. Glede živinozdravništva so se tadi letos izrazile želje, naj se .pomnoži število živino-zdravnikov" in .vzgojijo praktiki". Precejšnjo število predlogov obsega poglavje .narodnogospodarska in postavodajna vprašanja". Omeniti je treba zahtevo, naj se npelje .zakon za varstvo polja", .prevzem stroškov ljudske šole od strani države", kakor tudi glede sankcijouiranja postave o rešitvi lovskih rezervatov. V poglavju .stavbinstvo" se je zopet zahtevalo, naj se olehkočijo tozadevni postavni predpisi. Posebič moramo povdarjati, da so sedaj že v tretjič stavile podružnice predlog, .naj bi se uvedel zakon za omejitev pijančevanja". V predlogih glede davčnih vprašanj se zlasti jemlje ozir na osebnodohodninski davek in se zahteva .čim le mogoče varstvo proti previsokemu ob-dačenju z različnimi naredbami". Tudi zahteva, .naj se določijo v prepirih le kmetijski izvedenci", se mi zdi vredna, da jo posebič navajam, kakor tudi predlog, .naj se uvede zavarovanje proti požarjn, toči in streli, ali takozvano elementarno zavarovanje". Koncem občnega zbora so skupščinarji razpravljali o odlikovanju zaslužnih članov. Prvemu podpredsedniku dražbe gospoda viteza Henrika Plessingu se je priznalo o priliki odložitve tega mesta častno članstvo c. kr. štajerske kmetijske družbe. Ob ti priliki se je v izbranih besedah spominjal ekscelenca gospod predsednik zaslug, ki si jih je stekel zaradi svoje bolezni odstopivši vitez Ples8ing. Zlato kolajno so dobili: centralni odbornik Adolf Czeicke, grajščak v Kalsdorfa pri Ilza; tvorničar Anton Fiirst v Kindbergu in deželni sadjarski in vinarski ravnatelj Anton Stiegler v Gradca. Srebrno kolajno so dobili: osrednji odbor- nik Igoac Hirsch v Miirzzuschlagu; Alojz Walz, ravnatelj mestne klavnice v p., v Gradcu; Franc Meixner, podružnični načelnik in nadučitelj v Frohnleitnu, Jožef Fuchs, gostilničar in hišnr posestnik v Liezenn; Ivan Katzianer, posestnik v Nestelberga ; Ferdinand Schreithofer, nadučitelj v Tillmit3cha ; dr. Janez Pfanner, zdravnik in posestnik v Št. Mihaela nad Leobnom ; Franc Walter, posestnik v Kaiaerbergn; Ferdinand Klemen, župan in hišni posestnik v Konjicah; Franc Osterberger, vinogradar in lastnik hotela v Ptuju; Klement Piircher, kmetovalec v Esels-bachu št. 4 pri Osojah; Rihard pl. Regner, podružnični načelnik in grajščak v Karcbergu. Bronasto kolajno so dobili: Ivan Gleichweit v Grofi Wilfer8dorfa; Ivan Urschler, posestnik v Walkersdorfa; Ivan Steinkellner, posestnik v Madsteinu ; Jožef Pratti, posestnik v Leisiaga ; Jožef Kollment, posestnik v Turnau; Ivau Pierer vulgo Heinzler v Št. Ilja; Alex Pierer vulgo Schwarzbaner v Etmifila; Karl Weinhandl, posestnik v Wiesenbachu; Franc Wissiak, posestnik in mlinar v RoBhofu; Alojz Semlitsch star., posestnik v Absbergu ; Jožef Haberl vulgo Mo-rauer, posestnik v Rannacbn; Jarij Haberl, posestnik v Waldu; Jožef Streitmaier starejši, posestnik v Pfaffendorfu pri Kammern: Franc Miki, posestnik in trgovec pri Sv. Marjeti; Pavel Esl, posestnik in gostilničar v Stadlu; Mihael Hoher, posestnik v Lichtenbachu pri Neabergu; Jurij Hasenbiittl vulgo Hasbauer, podružnični načelnik in posestnik v Wenisbachu; Kajetan Mirn stari, posestnik v Kainingu; Franc Ste-uitzer, posestnik v Gai; Ivan Eizenberger, podružnični zapisnikar in obč. tajnik v Eisenerzu. Diplomo častnega priznanja so dobili: Prane Winter, posestnik v Schirka; gospa Terezija Kupnik, pose8tnica v Podplatu; gospa Ana Ferschnig, posestnica in županova soproga v Rogatca; Emanuel Hardegg, tajnik okrajnega zastopa, podružnični zapisnikar v Leobnu; Jožef Eberhart, posestnik v Wiesenbachu; Henrik Scheider, posestnik v Wolkersdorfu; Anton Stix, posestnik v Hafningu; Ivan Kappaun, posestnik v Gai; Paul Kohat, živinozdravnik in hišni posestnik v Oberzeiringa; Franc Petz, posestnik v Habersdorfa. (p0 „Gosp. gl.u) RAZGLAS. Za dne 1. julija 1913 pričenši polletni tečaj na deželni podkvarski šoli v Gradcu se razdeli med pridne in revne podkvarske kovače 10 deželnih štipendij a 100 K s prostim stanovanjem po razmerja prostora v zavoda, nadalje od raznih okrajnih zastopov darovane štipendije, ravnotako a 100 kron. Pogoji so : Starost najmanje 18 let, zdravje in krepki telesni razvitek, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudsko-šolska izobrazba in najmanje 2 letna poraba kot podkvarski kovač. Poleg tega se mora vsak prosilec potom reverza zavezati, da bode po absolviranju poduč-nega tečaja podkvarsko obrt najmanje skozi 3 leta na Štajerskem oz. v okraja, od katerega je sprejel štipendij, kot mojster ali pomočnik izvrševal. Prošnje je nasloviti na deželni odbor; priložiti jim je reverz, krstni in domovinski list, učno pismo, zdravstvena in šolska spričevala, delavsko knjižico, spričevala o premoženja in nravnosti; vposlati je prošnje najkasneje do 1. junija 1913 na direkcijo deželne podkvarske šole v Gradca. Taki podkvarski kovači, ki ne zahtevajo štipendije in se hočejo vedar udeležiti tečaja, naj se z dokazili glede starosti najmanje 18 let, 2 letni porabi kot kovaški pomočnik, dobri ljudsko-šolski izobrazbi, z učnim pismom in delavsko knjižico najkasneje v prvih 3 dneh tečaja pri voditelju zavoda oglasijo. Gradec, 25. aprila 1913. Od štajerskega deželnega odbora. *65 laiaieoi uspeli He denar nazaj! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. Polna krasna prša dobite pri rabi 451 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8'—. Ktratts Dr. A. Six LaHatorium Dunaj IX.. Berggasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge t Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj1- in parfumerija Wolfram. 430 Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 inženirska pisarna: Gradec, Amienstra&ae 5lcv. 1U. Originalni J)TTO"-motorji za bencin, benco, perolin, „sauggasw in surovo Olje a Bencm-lokomobili j s streho ali brez nje. Mastne za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice In hladilne uredbe. Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. B73 * QT* Doslej prodanih motorjev je 116.000 z 1,176.000 ■ konjskimi sihmi. Le enkrat v življenju 50.000 spalni! odej a K 1 določenih za izvos na Balkan, a i vsted vojne nevarnosti, iz prist himalaja-volnc. cirka 200 tm 130 cm Širokih, v krasnih trafanttl dessinib, s krasnimi barvastimi ta se samo kratki Jas za pulovifuo iii ceno nama K I 95 za kos prodaja.! laja spalne odeje so dvojni dnirN in le dokler traja zaloga *7M| jo pri nas po sledečih senzatiJBkikŠ 1 kos himalaja spalne odeje stane......... ■ '■'• ;, „ spalnih odej stanejo....... Edina razprodaja po povzetju Swoboda, Dunaj, III 2, Hiessgasse 13.-' Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 850. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvoroic se mi je na točilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, ruiavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podla ga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pati koštaio samo K 8'50 Pošlje po povzetju. B. Lustig, eksport Čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 475 116 šivalni stroj 20. stoletjj Kupujte le v naaik prodajalnah alif = na*« Afente. — -, j Singer Co, aic. dr. n SiYalne Ptuj, Hauptplat* 1. Svaril« pred aesnetkll Tm «4 dragih prodaj alf n Hvala* pod imenom »Singer. ■■■■Jssl •troji M izdelani po imsni ■tarejtih tiatemov, Id UMt*> v Ujnoati. delazmoznosti 8| atrakciji daaai O. anHni novejšimi aistemi. J Ni pr. vprašanj« vss.ksk.nt zaželjeno frojasnl', ?zerci veienja, tivmaja ki Stopfaaj« zastonj in franko -\ tatu« viaie mto ee »»»rnvije kitro in obračunajo upSN m zdravilnih zoper pljuje bolezni SIE0LIN ^^r . dr. « Davosu, Arosi, Leyninu ud. se rabi stalno priznano sredstvo $IROLIN-„Roche"; o'ajsa in cdpr»v' bolezni crganov za dihanje v razmeroma kratkem ča-"u i jako dobro, poveča apetit in vpliva skrajno ug°dno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K *■- se dobi v vseh apotekah. 8854 237777 . *. Straschill'ova grenčica iz zelenjave.'J To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■■■ ■■■ je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeloje se iz najboljših kot domača sredstva znanih dobro vpli-vajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi. ........ V StraschhTovi grenčici iz zelenjave ■■■■■■■■ vporabi ae le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge) ono ekstrakcijako metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ■■■.«.. je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin. ........ Straschill'ova grenčica iz zelenjave ■——■ vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in truplo in je jako prijetna. ........ straschill'ova grenčica iz zelenjave ——■■ je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka! .......■ Straschill'ova grenčica iz zelenjave .....■■■ je neobhodno potrebna pri večjem telesnem napora in štrapacah. Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd. ........ Straschill'ova grenčica iz zelenjave .......■ je izvrstna dvojna želodčuagrenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi.) .gag- Zahteva naj se povsod izrecno "St§ BHC Straschiirovo grenčico iz zelenjave *^i („Straschill's Krauter-Bitter") in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago. MAX STRASCHILL v PTUJU 468 premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija. — 10 — Bobnel ure za* birmo ^ so dobre in cene. Niklasla ura i rerižico .... K 3.— Goldin-ura i verižico.....K 4.— Jeklena ura z rerižico .... K 6.— Srebrna irait. dvojni mantelj . K 6.— Tula ure.......... K 7.— Srebrna ura r. verižico .... K 8,— Dopa ure..........K 12.— 14 karat, zlata ura......K 18.— Omegaura.........K 20.— Ure na zapestnici, nikel.... K 6.— Ure na zapestnici, jeklo ... K 6'— Ure na zapestnici, double ... K 7-— Ure na zapestnici, srebro ... K 8.— Ure na zapestnici, zlato .... K 24-— Zlate verižice za gospode ... K 20.— Zlate vratne ver žice.....K 10.— Zlati prstani, masivni .... K 4.— Zlati uhani.........K B-— 3 leta pism. garancije. Posije po povzetju. 234 2v£a3£ B5:b.nel O Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27151. O Originalni fabrični cenik zastonj. Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši iz-. vrstne „Štajerčeve" 1 3 u ž i g a I i c e. V velikem se jih naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAVVITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah. Veleprima bakreni vitriol, žvepleni prašek in 428 raffia bast se pri Ferd. Hartinger, trgovina za deželne produkte, Maribor, Tegetthoffstr. 29, najceneje dobiva. ts> Trgovina z orožjem, c. k. saloga smodnika LECHNER u. JUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za branite/ autom. žepne pištole, precizno pri strel jene v zistemih „Brow-ning", „Steyer", nMauser" in „Bayard". Rerolvri v najbogatejši izbiri že od K 6*50 naprej. Flobett-puSke in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puškc od 86 K naprej. Patrone, ovitke ___________patronov itd Cenik zastonj in franko. 34 Najboljša pmaska razpradojal Ceno perje za postelj! j 1 «M, sivih Misasik 2 K; boljši! I 1 4» k; M H belih 2 K.80 h: W» 4 Ki kelik mi'hkih 6 K 10hi 1 kg najfinejših •»•zene-bf lik, ili-•aitk 6 K 40 h. 8 K; 1 kg flaums (Daunen) sivega 6 K, 7 ft; belega ;0 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. fSty- Goto« postelja -fSi iz krepkega, rdečega, |ili "'.ugi, Mtn ali rumenega nankinga, 1 laln-.t, 1»<) cm dotg, 120 ca. Srci, » i glavnima blaslianaa, »sska 80 cm dolga, 60 cm Kreka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flaninaiSm frrym nt pMeli* 16 E; uel-dauiie 20 K; laiine 24 K; posamezni token« » K, V2 K, H K, 1« K; glavar Mati ne 3 K, 3 k~ 50, 4 K. Se posije f povzetju od 12 K naj/rej franko. Izmenjava ali vratov franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. SJ. Baotlsob, Deschomtz Nr. 716, Cenik gratis m frank*. Peter Koi-a an Mil (i na glavnem trgu zraven a*eteke priporoča svoj« zalogo: Otročjih ifrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kafrt, taške za M», za nakupovanj« in za denar, tealetne reči, pisalne in kadilne predmete. Razno stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za lep m prave Solinger britve itd. Blago Iz celuloida hi roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vsek rrst. Razno blago Iz stekla hi pvrnlana, talarja, piskre, skled«, lase, glaio hi drva« t to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek i« od 20 vin. naprej. PosebM lope reči »a rm. M dfl K l"2B, proti peronospori, škodljivcem sadnih dreves, krompirjevega polja in sploh rastlin popolnoma MAYFARTH'0«0 šprico, ki deluje sama, SYPHONIA ii nadalje specialna fabrikecija | vinskih in sadnih preš .Herkules' Hidpaulične preše. Sadni in grozdni mlini. Kompletne naprave mošterije i. t. d. nadalje vse kmetijske stroje in orožje v najboljši izpeljavi. Fabrike kmetijskih strojev I. DbiiL L Tibaritiallf Ur. 71 Frankfort a. HI. Berlin. Ilustrirani bogati katalog 81. 061 zastonj in franko._____ Išče se zastopn J- T„Šlajerc" i: W petek, datira ■ naslednje mcS:! Naročnina , Sirijo : za (3 krone, za lela razmert sko 4 K 50 leto; za Net za celo lelo Ameriko pj za drugo ino računi naroč rom na vist .nine. Naročr lati naprej. '. itev. seprod; Uredništvo nišlvo se i Ptuju, gled; slopje š ?a:-_------_— Ste, ike. 86 dobi rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu We8iak. Maribor, FieiliaDSSaBE-llasIStraBe do novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgrajeni .Warenhalle." i Vzorce franko od voljnen'h in modnih pralnih štofov 830 B

o bodemo (rate). — Deli (Bestandteile), sedlo, S>mi (len zvonci nadalje „Laofrnantel" in „Luff*ope vrgle se dobijo po najnižji ceni, j Balkanu. Kdor si želi dober in zanesljiv bicikelH , ta naj se odloči za „St»rto« tali {J^ ja fabrika v naši državi!) 1 J BDO m lev Obiščajte našo veliko zalogo ali pišilc pni predsta (Prcisliste). tešnjav. R Zaloga koles in šivalnih etrojet.ziranje cei Brata Slawitsch, trgovca v P^Ses!' Florianiplatz in Ungartorgas6e.Be domovi: ____________________________________temo, d a "h balk. m veliko trgovino Johann Koss, Celje aa Priporočljiva domača sredsiia in da Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanjei a Ž n i k i slabosti in bledičnosti (Blciclisuht) itd.; steklaj g e p 0 — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1-20J nj p0je, kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiSi. . , ' a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. - V/1 le ^a .6 giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazili potuhnjc-itrani bolečine. — BleiburSki živinski prašek iitrijska mil Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi :8se prezrla Inrrstni strup za podgane, miši, ščurke a K h: • poiiljatev L. HerbSt, apoteka, Bleibuig na P ^° Lh te Tal t Rusije po Meščanska parna žapj\ Na novem lentnem trgu (Lendpli*'* AIban v Ptuju zraven klalnioe in plinuP^ena! 1 hiše postavljena je parna iagaTSftki/^P1 °" ^ ===== v porabo. =e= ltari. — » Vsakomur se les hlodi itd., ter po mM pokorilo. takoj razžaga. Vsakdo pa sme tadiW* torej i oblati, vrtati, spahati i. t. d. ino • • • O računi! ima le ii jnora biti ( iva v tej 1 nih nasp zala i zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dotoki gorke kmet le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in oče Avst klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane _in _sifonasts srajce, kravate, otročje vozičke*^ ^: 07 582379 — 11 — IS. )ričenši 1 ili v Gnss e šest d« i štiri pol iti imajo t. 1. pri j 3cu in j 22. paj ško zdarskol o dobreJ spričen maja ono znl i izvršenj etnikovj ) o trdilo | ?letni pri mju gon i dobreri od 4. ofl H pod] za 11 lih dpnan| ?gal evffl čenih i in nadl dotični idnijsko] na temi ibčinskoj rab 1—I nijo, se [ , ker vj . kr. go 111 2 ažbeni oklic in poziv k napovedbi. ** Na predlog zahtevajoče stranke Rudolfa , trgovca v Ribnici, bo 20. majnika 1913 predp. ob 9. nri da je p Bm 80i3i§5n] Y jZDj §t. 2 na podstavi odo-pogojev dražba sledečih polovic nepre- ekim K or, iemljiška knjiga Slomdorf, vi. št. 55 hram lopje 8 1 sobo, 1 štibelcem, z~govejim in hlevom, v bližini župnijske cerkve na akn z 78 ar 80 m2 njivo in pašo . . . vrednost 1348 K 10 h, torej polovico 05 h, najmanjši ponudek 449 K 36 h. iiška knjiga Slomdorf, vi. št. 153, 68 ar i, 18 ar 06 m2 njiva, 64 ar 40 m2 38 ar 50 m2 njiva in 18 a 17 m2 d, cenilna vrednost 1432 K, torej polo- 6 K, najmanjši ponudek 477 K 34 h. nepremičnini zemljiška knjiga 55 in 153, Slomdorf, ne spadajo nobene pritikline. najmanjšim ponudkom se ne prodaje. kr. sodn. v Ptuju, odd. IV, 14. aprila 1913. (Podpis.) Iska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. i za kopanje: obdelavnikih od 12. do S. ona popoldne (blagajna je od f [12, do 1. ure uprta); ob nedeljah in 9 sikih od 11. do 12. ure dopoldne, j 1 kopeli x vročim zrakom, paro afil -Brausebad" i rjuho K —*601 poitreiba I t -10. :a odboi Proda se posestvo betilno čisto zraven toplic Neuhaus. Lepa vila, Inerov in pri vili so 2 kleti in kuhinja in 2 pberda, novi zidani svinjski hlevi, lepi čimer jen in kozolec, ter drugo gospodarsko poslopje; Jahko redi 7 glav goveje živine in en konj; i johov lepega gozda, njive so vse obsejane \ 500 sadnih dreves, vse v lepi legi. Cena 5)0 kron. — Poizve se na Doberni, hot61 „Semerl" Nr. 16 Dečarsu, Doberna. 476 orožje? i budilnihi ; priporoča«!, Spori, vrt ali hranitev? Potem naročite takoj cenik St. 17 zahtevati. J svetovno-znane, strogo reelne firme Antonitsch, fabrika pušk, Borovlje 41, (KeroSko). Brezplačno! 437 sU budi!ni^Bl*(;','l',e,!l: Ojstro-strelni revolverji, flobert- in automatične 31 zvoncem V T pojavno dovoljeni dolgosti, f^~ Stare puške vzamem i K 7-60, >■ T zameno 1 i 13-50, ur godbenih i citre K 16---, 80—. nazaj I Sej aprej-plaa 'ozor posestniki! Stefan Zselezen, trgovina s špecerijo in železjem v Ptuj n ob mo3tu čez Dravo v Pirich'ovi hiši. daje na znanje, da prodaja Portlandcement po K 9—, Roman- cement po K 6"—- za sod ; ako se več. odvzame, pa še ceneje. isi Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru vrši se v času od 9. do vštevši 14. j unija poletni tečaj za vino- in s a-djerejo ter tečaj za viničarje. V prvem se bode predstavljalo poletna dela v vinarstvu in sadjarstvu ter pokončavanje škodljivcev teoretično in praktično; zadnji pa ima zlasti praktično izvežbanje udeležencev kot namen. Število udeležencev sadjarskega in vinogradniškega tečaja znaša vštevši od deželnega šolskega sveta poslanih učnih oseb 40, ono vi-ničarskega tečaja pa 20. Podnčncga denarja se ne dviga. Prosilci za udeležbo pri viničarskem tečaju zamorejo po razmerju danih sredstev podpore dobiti. Da jih dosežejo, morajo izrecno navesti in od občinskega predstojništva potrditi pustiti: 1. da so sami revni posestniki, 2. na očetovi posesti delujoči sinovi takih, ali 3. viničarji takih posestnikov. To potrdilo dodati je že naznanilu k tečaju in omeniti obenem starost. Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo za podporo, naj to v naznanilnem pismu posebej omenijo. Teoretični poduk za vinogradniški in sadjarski tečaj prične dne 9. junija dopoldne ob 9. uri; udeleženci viničarskega tečaja morajo priti isti dan ob 8. uri. Naznanila vposlati je podpisanemu mestu do 30. maja 1913. . Direkcija deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. »s V Strojni. Hiša, ki meri nad 43 oralov, 10'A oralov njive, 11 oralov gozda, drugo je travnik in pašnik, z domačim mlinom in dobrim poljem na solnčnati strani, se proda. Lastnik TomaŽ Berchtold p. d. Opiaz v Strojni, pošta Prevalje, Koroško, m Jasna glava rabi vedno dr. Oetker prašek za pecivo a 12 h Popolno, liigijenično, od zdravnikov priporočeno nadomestilo za kvas, oz. germ. Vse močnate jedi in peciva postanejo z njim večja, lažja in bolj prebavljiva. Dr. Oetker vaniljini sladkor a 12 h kotnajplemenitejša primes za mlečnate in močnate jedi, za kakao in čaj, sokolado in kremes, pogače, torte, puddinge in slagobers; nadalje s finim ali puder sladkorjem pon nožen za po-trošenje vseh vrst peciva in močnatih jedil. Nadomesti popolnoma 2—3 kose dobre va-nil e. Ako se zmeša '/j zavojčka dr. Oetker vanilnega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se da od tega 1—2 čajski žlici na ca?o čaja, dobi se aromatično, polno okusno pijačo. Dr, Oetker praške za pecivo in vaniljini sladkor dobi se v vseh kolonialnih itd. trgovinah. Natančno navodilo za rabo na vsakem zavoju. Seznamki receptov zastonj. se nato. da se pristne latrikale dr. Oetker Trgovci pozor! IT|Xn v dobrem stanu z več sobami, -*-*■*'-' v nji se nahaja dobro idoča trgovina, na najlepšem in prometnem kraju pri veliki tovarni in cesti in v sredini 4 tovaren, zraven je lepi veliki vrt za zelenjavo in velike brajde, v vrtu je vodnjak z najboljšo pitno vodo, ki nikdar ne usahne, — se proda iz proste volje zaradi slabega zdravja prav po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji, tudi z vso trgovinsko opravo. Več pove lastnik Anton Schwigel, Ga-berje h. št, 91, Celje. 467 P. n. Zadrngam, vinogradnikom, ekonomom priporočam svojo zalogo potebščin za p&~ kulturo in kmetijstvo. fP| „Forhin", izborni preparat za uničenje peronoiporc. Natriumthyo-ralfat (podzveplcno-kisli natron). Ogljtno-kislo apno. Natrinmbi-snllit. Reagentni papirji. Brumata-lim. Lini za gosenice. Drevesni vosek. Tekočina žreplenega apna itd. Postna in železniška poSi-ljatev takoj I Vprasanjam se takoj odgovori. Postrežba strog* reelna. Adler-drežerija mag. pharm. Karl WoJf, Hariltr, Herrcn-gasse Ht. 17, nasproti Edmund-Schmidgasse. 462 Za binkošbie praznike priporoča 472 ?iiiiniiitiihiilliileiTPiiii Allerheiligengasse 13 sledeča naturna vina: novo vino po..................72 vinarjev „ „ Ljutomerčan..............SO „ staro „ Zavrcan................96 „ Zavrčki Muškatelec.....•........1 K 12 jaboljčnica po..................32 „ Na binkoštno nedeljo je iztoč zaprt! man; deske, šta elne, late in švartelne, kakor ijsko bil i m^e "ste mreže 'z drata za ograje, po pojdite 1 ! ™ vrste farbe, laka, firoajza in karboli-trgovino ma. cementa, apna, traverze, strešni in zi-• n i cigelj, kakor tudi vsake vrste železnine, TIPU! cenejše pri tvrdki Alois MatSChek ¥ :platz. riboru, Tržaška cesta, poleg bolnišnice, gu Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-rrem uradu. Mestni denarni zavod. # # priporoma se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tndi za posredovanje vsakoršnega posla e avst ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem ===== vstreže. $ Okčenje $ £ zarst. igersko^ # *aik«. # # # « Ravnateljstvo. s» m m m Giro-konto pri podružnici aTst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. m rnioga i sljivejše ii ¥ FORMAT mnogo izboljšana Boidelai&ka mešanica v gotovem stanju. Se piime celo na vlažnem listju. Se labko rabi pri vsaki rosi. — Nima ostanka (Sdts.) — Brez «H— i......■■ m Številna priznanjevalna pisma. i in uinnnnrlnil/i rabile v lasl?em Jnteresu prašek .1 lil lllluljidllllini bakrenega žvepla proti strupeni rosi (Nebltau), fiagol za boi zoper mrvnega in kislega črva (Hen- und Saucrwurm). Kallfornska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenicni iim zopor razne gosenice itd., Laurina za poletni boj zoper škodljivce, Laaril karbolinej za zimski boj, Lauril dievesni vosek za cepljenje, Iohneumin za nežne rožice. Nikotin Quassia ekstrakt za škro"ljt-nie v drevesnih Šolah, Topomor zoper poljske m Si, Pampil zoper mrčesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in iVanko od generalnega zastopstva „Forhin" fabrikc materiala za vinogradniško škropljenje: Konstantin Ziffer. Dunaj XIX.. Gatterburqq. 23. Grand prix svetovna razst >va Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški živnsk prašek iliriotii'iin sredstvo za konje. giivtilo, in itvr*. Cena 1 škatljp K 1 40. '/, zalije K - 70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri puuanj-Uanju v?*»*lja za iren. slabi prebavi, za izboljšanje mleka in nuvfiasje množine mleku krav. Kwizda Korneuburški živinski prašek je pristen le s puleg stoječo varstveno znamko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOK. KWIZDA c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferent okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. Ako hočete svojega moža, brata, sina; svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanj*'m rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in Žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanya piše: Vclcštovani gospod, Kopcnhagcn, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kinau poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s bvojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopcnhagcn. 411 Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frnnkint s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. Gospodinje ! gidano št Previdnost /I ■*- Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskuSene svetovne marke BLAIMSCHEIN UNIKUM« Komple 99 MARGARINE preiskusili. „UNIKUM" ni rastlinska margarina. ,,UnilKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava, mIINIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši nalnmi prodnkt. ■■UNIKUM" Je C^f-j"! «*nejSa nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za ww* jo SAMO BLAIMSCHEIII »UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem zav razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuh&te za kruh s putrom BLAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARL\(| Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. 90. o iijske Letoši 7. marca Staj. deželno zdravilišče staroznana Akrato kopelj S7» C. Termalna, zračna, peskovna, solnčna in elektr. kopelj, novo zidane ele- ^ ' gantne separatne kopelji, ter- ,^^v malin pitni studenec. Krasni •< \{J zdravilni uspebi pri ^»*a^ Poštni in brcojaMii ženskih in živčnih \ urad, električna raz- bolunih, gilitu, ^ *V svetljava, vodovod, krasni revmat.zmii iti, Celju. *' o "^ svetljava, vodovoa, Krasni ^V. fl park. ------1 Nuke cene, ------ "j AiiIiHUiiniliiis Celje-ki»pelj Nuuliuus. .^ Seziia od 2B. maia do oktobra. .& Poizvedbe in prospekti brezpl. uradu. po renlnem 431 Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne SalBO po ceni, ampak tudi prav dobro: Sukneno blago (itof) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Najnovejše perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače, Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matraze, Srajce izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, I Predpasnike veliki izbir za prati in črnega atlasa kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj na kup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje 438 vtsr zastonj "Wi vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Worsche, Maiburg R., HerrengaSSe 1Q. UuMMaMCB tnnlirnz^ravy° £'ht» Hi ill IfJ-^K"^ revmatizem IIIUUIIIU '»TSi'r išias. n družbine :il jo v tmetijstva. Poroči iam jasne ča vsled družb: skem : žba 2,5 se na države mezno v n ižojemo kivisna od bi m Ustanovljena leta 18T9. op™^'. Štev. konta poštne hranilnice 3203( - Žiro konto pri avstro-ogrski banki f trud, I Kakor .-^fcrat dele Inajvažne h o novih izposoja dt! Števil Sprejema vsak dan hranilne vlog maže Štedilnice in daje vsak dopoldat|retečenerr: radovoljno in bresplačno pojasnila ^žba 13 vseh hranilničnih zadevah, m Rentr., j! . °, .n davek plačuje šparkasa sama. 3'krrjjem g _ ... itajerskem Za vloge jamči razven rezeroiKjtyzerrišj c sklada mestna občina o Ormožu foajo podi vsem svojim premoženjem. Od m jr» lasti akc ** Šparkasa je podvržena državnem nad-redbe za zorstvu in državni reviziji in je tor* je dale *«■ vloge najzanesljivejši in najMiPloYlčnV Bm v sk ovršje 51; antral nem Ravnateljstvo? i*. i< dedovanj, ge na gi rali tu nejši denarni zavod. Gostilna Letna produkcija čes 2000 Lokomobil. HEINRICH Naslov za brzojavke: UNZPILIALE DUNAJ. LANZ Vročeparne-Lokomobile z zaklopnim krmilom ,£istem Lentz" Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 P S. Največji prihranek. ino. Vrš (o 285 s llic, kter s trgovino z blagom, na najboljšem kntjgjgjjj q farnem kraju pri Mariboru, železniška pC, ,ja 8e hiša v dobrem stavbenem stanju, se proj™^ tolik K 27.000'— Pr. vprašanja pod „GasthaU8f dala d na upravo »Štajerca." j na spoc -----------------------5T. Tudi i možijo od i latno na: to pano emenskih leer 32/7 |rednje Šfc celem 1J Iri tem, i l.emenskih |ih v sulč£ podpiral; bra to rje ; laela druž MANNHEIM Pisarna: DUNAJ VIII. UudongaMc 9. Telefon 18 8811 82 B4B