153 številka. arir a nć. Izdanje za soboto 25. decembra 1897 (t Trato, t petek iveter dae 24. 4eceaabra 1S»7.) Tečaj XXII. „bdihii U»j» po trikrat na tedea v hitt ts-iaajii ob torkih, 6«tv«kih in »Obotnh. Zjatranje iidanje ii k*;« ob S. uri tjutraj, veftarne pa ob 7, tiri Tf^er. — Obojno isdanje atane i jedeuiBeeec . f. 1.—, lsvm AvstrlJ« f. 1 .SO ■k tri mote«. , , 3.— ■ a • 4,V) sa pol let« . • , u nt Iste . . . 12.— . ■ . 18.-Mart6ala» Je plačevat! aapre| ■■ aaralb« krat prtlazeae atreonlae ae ■prava m •lira. fosaničn« ItaTilka ae dobirajo t pio* 4'j.lnleth tobaka v Irntu po 9 n»d, Ibtoii Trsta po 4 a»4. EDINOST Oglasi M rainne po tarifu t petita; u naslove a debelini trkaasi M plaiu;j prostor, kolikor obao^a naT»dnib II Poslana, osmrtnice ia jarno jahrale, roaii oglasi itd. m rafcntiaio on itn god o Vsi dopisi naj ao pošiljajo arodftiAi* . ulica Caserma it. 13. Vsako pisno na.C. biti frankovano, ker nefrar.korana sa g sprejemajo. Rokopisi ae ne »raAaje, S«_«,iniao, rekiuiaantje in agla»* spre« upr av niš 11 o ulica i-iUn-: jih-oolo hSt. 3, II. nadBt. Naroiniso in oi»las« je plaćerati loco Trst. Odprta reklama oije ao proste poitpioe, G I r imltji Slava Bogu! Mir ljudem! Veliki dan je ta, veliki praznik krščanstva! Vse kršfianstva slavi spomin na velike dogolke, ki »o ne vršili v oni sveti noči pred devetnajstimi stoletji. Utis, ki gA napravlja ta spomin, je tako mogočen, da se na ne more odtezati niti nekr-ščanski svet, v kolikor živi isti v dotiki s krščanstvom in ima prilike za opaževanje in osvedočenje: kaj je bil in kaj je pomenjal za vse človeštvo oni trenotek, ko se je v hlevu Betlehooiskem porodil Odposlanec božji in je i njim padel v tmino človeške bede žarek preporoda, žarek krščanske prosvete. Življenje človeštva je prišlo do oplemenjenja, ker je človeštvo prišlo do vzvišenih smotrov na tej zemlji in ker je prišlo do blažilne vere v oni veliki cilj — onkraj groba. V oni sveti noči pred devetnajstimi stoletji je zasijala na obzorja jasna zvezda, ki je vodila modrece iz Jutrove dežele tjakaj v hlevec katerega je Božja milost določila v kraj rojstva Odre« senika. Ta ja«na zvezda, ta zvezda-vodnica sije in blesti še danes na obzorju onim, ki vernjejo v nje božje poslanstvo in ki vernjejo v bUgo^estje, ki so je ozuhnjevali angel j i na višavah ob blestenju te zvezde: Slava BognI Mir Ijndeml Divno blagoveetje to, nebeško blagovestje! In ne bojimo se, da bi onečaščali to evangelje, ako rečemo: tudi — velik program za živ« ljenje narodovi Rekli smo, da je prihodom krščanstva na zemljo človeštvo zadobilo svoj pravi smoter! Z vero v Boga in z vero, da duša prične pravo živ« ljenje še«le — onkraj groba, dobila so človeška srca moialno oporo za vse viharje življenja. To vero moramo čuvati, to vero moramo negovati v srcih ljudstva 1 Brez te vere bi zgubilo človeštvo svoj smoter in zgrešilo bi svoj veliki večni cilj. In aato naj se razlaga vsikdar in povsodi, po vseh krajih in deželah in na vse čase: Slava Bogu! A potem tudi: Mir ljudem! Tako so peli angelji na višavah in na obzorju je blestela od« - poslanka božja, jasna zvezda-vodnica in je vodila modrece iz Jutiove d^iele pred obličje božjega de- PODLISTEK. ireta noč. Spisal Vrhmorski. Tiha, a mrzla je bila noč 24. grudna 1.... Bil je sveti večer. Zvezde in luna so sevale v svoji polni bliščobi na zemljo, kakor bi hotele sporočati nebeški pozdrav: .Mir ljudem na zemlji" 1 In potem še: »Raduj se, o človek, nocoj se ti je rodil Odrešenik, tvoj Spasitelj!" In komu ne bi igralo srce veselja in zadovoljnosti v taki noči, polni božanstven« poezije, v sveti noči svetega miru P Starec, katerega zapuiča spomin in ki slaboten tava po zemlji, opiraje se na grčavo palico, pomlaja se na tp. večer: sladki mladostni spomini se vzbujajo v njem in ga prenašajo v daljnjo, daljnjo minolost mladih let njegovih. — Kako da ne bi se veaelil tega večera nedolžni, brez-krbni otročič ? On, ki ne pozna še grdih prevar in silnih naporov na tem grešnem svetu! — Da, otroci se vesele najbolj tega svetega, blaženega večera! In kako ne bi se, ko imajo pred seboj v jaslicah malega Je-zuščka, zraven pa prelepo drevesce, preobloženo z mi- teta, ki je bilo poslano na svet, da pokaže naro« • dom tega sveta na pot, po kateri jed1 ni morejo j priti do — mira, do onega miru, katerega so ' oznanjevali človeštvu angelji na višavah! In ta ! pot je pot — pravice in resnice! S krščanstvom ' je prišlo človeštvu blagovestje pravic® in resnice ! in le v pravici in resnici moremo najti izvora mej- I sebojni ljubezni in — miru ! M i r 1 j u d e m ! V božanstvene« petju angeljev v oni veliki noči pred rteveinajstimi stoletji je bil torej ozna njen veliki — jedini pravi program vsem onim, ki slave danes po božjih hramih rojstvo Izveli čar j evo. Mir bodi med ljudmi, ljubezen spajaj člove ška srca! V to pa, da bodo ljudstva mogla v mira živeti jedno poleg druzega, da se bodo mogla oklepati v ljubezni, je prvi pogoj ta, da so — pravična jedno do druzega! Brez pravice ni ljubezni, a brez ljubezni ni — miru ! Mar ni res torej, da so nam angelji prepevali velik — politiški program! Velik program in tako vzvišen, da ga morejo odklanjati le brezčutni tlači trlji! Vsi tlačeni narodi pa vidijo v tem božaastvenem programa svojo jedino rešitev Kajti: kdor je bil le tlačen vedno in vedno, ta hrepeni po treaotku, ko bi se mogel priviti na sočutuo srce, ta žali — ljubezni ! In kdor je bil proganjan vedno ia vedno, ta si želi odmora in odpočitka, si želi — miru! Tak tlačan in progranjanec je siromašni naš rod slovenski. Zato si želi miru, si želi — ljubezni. Program vere v Boga ia pravice in mira aa zemlji, to je aaš program! Od nekdaj je bil aaš rod zvesto udan svoji veri krščanski in svojemu Bogu! V potokih so prelivali Jugoslovaoi svojo kri za krst častni in svobodo zlato! Za vero svojo in pravico svojo! Do miru seveda Še nismo prišli, ker ga aam niso privoščili oni, ki so smatrali in bi nas hoteli še danes smatrati — brezpravnimi, oni, ki nočejo poznati resnice in pravice, te nositeljice miru. No, krivi smo bili tudi mi sami, ker uam pogled ni bil dovolj jasen in smo v svoji zaslepljenosti često šli na roko onim, ki nam ne privnščajo pravice in miru, ki v svojih črnih dušah mrzć nebeško blagovestje : Slava B- gu l Mir ljudem ! kavuimi nakraski, lučicami, najboljšim sadjem in slad-čicami; samimi stvarmi, ki jim prihajajo v slast najbolj. Dva otroka v tržaški okolici pa se nista veselila tega večera v letu.... Bila sta žalostna, zamišljena, glavici sta povešala klaverno; in če tudi jima je bila večerja boljša, nego po navadi, ni jim teknila. Če tudi je bil nocoj sveti večer, sta — jokala. »Poglej Ivanček, kako lepo ribo ti dam" opomnil je stric, ponujajo ribo dečku. aTi Tonček pa pij m 'lo vinca, potem boderao pekli kostanje in o polunoči po demo k sv. maši. Tudi okoli „ofrau pojdeta. Ti daš desetico, Ivanček pa, kije manjši, četrtak* je dostavil stric. Molčala sta otroka, vse stričevo tolaženje in nago varjenje je bilo zastonj, nista mogla jesti, fie manj pa da bi se veselila. Naposled se je oglasil Ivanček: „Stric, lansko leto bilo je veselejše pri nas na nocojšai večer; miza je bila pogrnjena z belim prtom, letos pa ni; na mizi je bilo več jedi; tudi krožnik orehov in košek jabolk je bilo. Letos pa jih ni. Tara-le je sedela mamica^, pokazal je z ročico, ,in kjer sedite vi, stric, sedel je papfc. Ti si sedel ravno na tem mestu", dejal je star- Najiskreneje bode slavil jutri ta naš sloven ski rod spomia na rojstvo našega Odrešenika 1 Še iskreneje, neg* navadno, se bodemo let>s veselili tega velikega praznika krščanstva in lju'lsV:e prosvete in hvalili bodemo dobroto božjo na veliki milosti: da so nam ravno likoma pred proslavo rojstva Kristovega došli prvi pojavi, da hočemo. Slovenci uveljaviti tudi drugi del blagovestja^an-" geljskega: da hočemo poleg Boga ljubiti tadi sebe »n — svojega brata, da hočemo v bratski zlogi služiti velikim ciljem krščanstva: veri v Boga i* pravici na zemlji! Slava Boga! Mir Ijadem ! Politiike vesti. V TRSTU, dne 34 decembra 18*7. K položaja. O namenih vlade glede jezikovnih naredeb prihajajo vsaki dan kaka nova poročila. Danes se glasi o tem nastopuo: Določilo v Badenijevih naredbah, da se morajo na vseh oblastih po Češkem vloge reševati v tistem jeziku, v katerem so bile nloteue, ostane nespremenjeno, istotako ostanejo nespremenjena določila Badenijeva o notranjem jeziku. Glede obveze uradnikov za priučenje češkemu jeziku, oziroma za poznanje obeh deželnih jezikov, bi stopilo v veljavo določilo, da v čisto nemških okrajih naj bi gotovi odstotek uradnikov smel znati samo nemški, isto bi veljalo gledl Peščine v čisto čeških okrajih. Nadejajo se, da takema določila pritrde Mladočebi. Ugodno okolnostjo za tako sporazumtjenje smatrajo vladai krogi nadalje tudi to, da je sa« kljufieno parlamentarno zasedanje. Tako ni tistih težkoč, ki bi gotovo bile na potu — zlasti radi vprašanja predseduištva zbornice poslancev — ako bi bil zbran državni zbor. Nadalje se nadejajo vladni krogi, d* tudi Poljaki pozneje n* bodo silili na to, da se Abrahataovič zopet izbere predsednikom. Mi se bojimo, da prihodnji dogodki oe potrde tega optimizma. Tudi ko bi Čehi in Po]jaki,re* bili zadovoljni s tako rešitvijo, nemški nacijonalci ne bodo, ker nočejo, liberalci pa tadi ne, ker — ne smejo! Saj je posl. P h r g o 11, ki je odličnjak med Nemci, šemu bratcu, nagnivši se k njemu. In le tega so taka ganile besede bratčeve, da je zaihtel. .In jaz sem se« del tam, prav v kota. Kako je bilo lepo lani, letaš ni tako !u je dostavil Ivanček, milo pogledavši svojega bratca, kateremu so zalivale solze nežni lici. Ko je videl Ivanček bratca, da joče, ni so mogel vzdržati tudi on, — jokala sta oba. Tolažil ju je stric, ponujal jima to iu ono, teta pa jima je prinesla orehov in pečenih jabolk ; napraTl!* je ogenj ter ju povabila na ognjišče. Ihtela sicer nista več na glas, ali bliščeče solze so jima še vedna rosile iz oči. * » Zakaj sta jokala? Prav danes so minoli trije tedni, odkar so jima štirje možje odnesli najdraži zaklad ; odnesli so jima ono bitje ki jn je ljubilo vsem srcem svojim, ki ju je imelo tako rado I Odnesli so jima drago mamico. Pa kako bi j* ne bila ljubila! Saj sta bila duši njene du*e, kri njene krvi, saj sta bila nje edino veselje, nje edina nada in upanje. — In ona dva sta jo ljubila istotako iskreno. Odnesli so jo. Nikdar je ne poljubita vefi, nikdar jo ne bodeta videla več...-------- Kako ne bi se jokala, ko je tudi njunega očeta prav nocoj zalival —--mrtvaški pot? Ležal je nezavesten v psstelji. Hrčanje in pojemajoči vzdihi so prihajali iz sobe v prvem nadstropju. — .Težko včaka Sv, Rojstva* de al je postaren sosednji možiček, prišli od bolnika po utopuicah v kuhinjo. Ni bil opazil •troka, ki sta sedela Da ognjišču. Stric je hitro posegel umes, ter dejal tolažljivo: „Saj ni toli hudo, zaupajmo v Boga ! On je vsegamogočen, Oo lahko stori, da jutri ustaoe zdrav". Zastonj je bilo ; otroka sta čula, kar je rekel starček, in verjela sta mu. — Jokala sta, oh kako britko sta jokala 1 * * • Neizprosna .bela žena* je že objemala toli skrbnega in ljubečega očeta, ure so mu bile odštete in zapustiti bo moral ta svet, zapustiti dve siroti, ki si ne bosti mogli služiti kruha. Kdo bode Bkrbel za nju? Iskati bodeta morala zavetja pri drugih ljudeh. Kaki bodo isti ? Ju bodo-li pošiljali v šol* ? Ju bodoli vzgojevali lepo, ali ju bodo zanemarjali ? In kaka postaneta P • * že izjavil prel svojimi vcli!ci,da»e Nemci ne ude-leže razprav v dežt-liiem zboru. Kdor noče priti v do-tiko, ta se tudi no^e podajati. Za slogo med Slovenci. .Slovenec" je priobčil govor državnega poslanca dr. Šusteršiča po stenografi^num zapisniku. Bodi nam dovoljeno, da posnamemo nekoliko markantnih odstavkov iz tsga govora. Omenivai, kako potrebno bi bilo delo za narodno gospodarske preoSnove, je izrekel govornik svoje začudenje, «1h je vsako delo v zbo-nici onemogočil«. osobito on* stranka, ki je zapisala na svoj prapor socijalno preosnovo. To so socijalni demokratje. Levica ni mogla odnehati tudi proti Gantschn, ker je nje težišče ravno v oni stranki — nem«ko-Jiberalni — ki je zginila tla med ljudstvom in se j boji za svoje mandate. Zato ti ne upa nastopiti -proti Schonererja in drugom. To je vzrok, da je levica odklonila vse predloge Gautscheve. Govornik je dokazoval aa podlagi dejstev, da Slovenci ne minemo pritrditi avtonomiji dežel, dokler se temeljito ne urede urodie razmere po kronoviuah. Glede bodočnosti je vskliknil govornik, da noramo biti pripravljeni na boj. Kar pa s« dostaje stališča, na katero s*> je postaviti naš.m poslancem nasproti vladi, je menil govornik, da moramo biti ■ irni i h rezervirani, kiihl bis an' s Herz hinan! Saj zahtevamo le pravico in se pritožujemo le tedaj, ko se nam kratijo pravice. Mi bodemo Čakali dejanj nove vlade, ker nam je vssjedno, ali je minister Peter ali Pavel. Mirno lahko zrem« v bodočnost v zavesti, da na strani obstrnkcijskih strank je le pet milijonov Nemcev, dočim skupine na desni zastopajo 17 milijonov avstrijskih prebivalcev. Označivši sedanji boj Nemcev za hegemonijo, je povdaril govornik, da stojimo na pragn nove dobe. Ako hočemo, da hode ta doba srečna za nas, treba neizogibno, da Slovenci postopamo zložno!! Govornik je zaključil nastopnim pozivom do •voje lastne stranke : Zakaj naj bi ne bilo mogoče na Kranjskem to, kar je bila mogoče na Danaju ? Vsi, kar nas je v krščanski slovanski zvezi na Dnaaja, imamo vedno pred očmi le srečo, čast in bodočnost slovenskega naroda. Ako pa še dalje ostane ta nemoralna zveza slovenske stranke z nemškimi liberalci na Kranjskem, imeti mora to vpliv tudi na našo politiko na Dunaja. Ako je doma prepir, ue bede mogoče dolgo na Dnuaja vzdrževati sprave in vzajemnosti. Zatorej se morata napraviti tudi na Kranjskem mir in vzajemnost! K spravi je treba le iskrene linbezni do slovenskega narsda. Pred očmi treba imeti le čast in korist slovenskega naroda in ne pojedine osebe. Pozabiti treba vse, kar je dosedaj bilo. Ne ozir&jmo se nazaj. St-daj je zgodovinski trenotek; zgodovina naskliče i n s 1 o v e n s k i n a r o d stopaj jedia na potorišče! (Burno pritrjevanje. llladeniška doba vretja in kipenja je za nami, vlada naj mirnost moške dobe, pričeti moramo delovanje za spravo, ki bodi pravična vsem. Naša stranka kliči vesoljni slovenski narod v en tabor t Da bi se to zgodilo, da bi se v tem pomenljivem času, ko treba našemu narodu vseh močij, sjedinili v skupno delovanje za naš narod vsi Slovenci, ▼ to pomozi Bog! Za slovansko vzajemnost. Uprav veličastno postaja gibanje med Slovani zložnemn postopanju v prilog. Ni ga dneva, ki nam ne bi prinesel kakega pojava iz tega ali onega slovanskega plemena za najtosnejo solidarnost. Gibanje med narodi je že tako mogočno, da je postalo v neporušno moralno obvezo poslancem, da ne bodo J smoli odstopiti od tega. kar zahteva volja naroda V tem pa imamo jamstvo, da bode vzajemnost trajna. Danes nam je beležiti zopet dv?» taka pojava iz naroda poljskega. Skupina Stojalovskega, ki je bila do sedaj v opoziciji in je sedela na levici zbornice poslancev, se preseli na desno. Pater Stojalovski bode kandidiral sam v državni zbor in se postavi na čelo svoji sknpioi. Tako je prijavil na volilnem shoda v Gorzyci in je pridodal, da njegova skupina sicer ne pristopi formalno k poljskemu kluba, da pa premeni svoje politiško vedenje in bode postopala odslej solidarno s poljskim klnbom. Dne 22. t. m. je poročal svojim volilcem poljski poslanec L e w i c k i. Vsprejela se je reso-lncija, t kateri so se povdarjale simpatije do so-krvnih bratskih plemen, in se je zajedno pozval poljski klnb, da konstitucijonelnim potom varnje ngled države na zanaj. Iz zborniee ogerske. Vlada egerska je bila popolnoma prepričana, da pride do spora-znmljenja z opozicijo in da bode tudi le-ta glasovala za začasni provizorij. Toda prišlo je drugače, kajti opozicija nadaljuje neizprosno svojo borbo proti provizoriju in zahteva odločno, da dobi Oger-ska svoje samostojno carinarsko območje. Tako je bilo tudi v včerajšnji seji. Iz razprave moramo povdariti izrek opozicijonalca Tbali-ja, ki je izrekel gorostasno neresnico : „Naj so si stranke v Avstriji še tako v laseh, hitro pa so jedine, ako treba nastopiti proti Ogerski." Po vseh letošnjih dogodkih v zbornici avstrijski si upa mož trditi kaj tacegall Žal, žal, da je resnica pač ta, da avstrijske stranke niso bile še nikdar jedine proti Ogerski, ogerske pa vsikdar proti Avstriji! 1 Božični govor papeža Leva XIII Dne 23. t. m. je imel sv. Oče svoj navadni božični govor, v katerem je dejal mej dragim: Uzrok se danjim težujam človeštva je neapoštovanje zakonov in vzgledov Izveiičarjevih. Cerkev ne izvršuje samo verskih dolžnosti, s tem, da deluje za pobratimstvo mej vsemi narodi, marveč ona dela tudi za posvetni blagor človeštva. Sv. Oče je obžaloval razpor mej državo in cerkvijo, a je izrekel iverjenje, da želi večina Italijanov, da se odstrani ta spor, ker izprevideli so, da jim samo politična jedinost ne more podeliti blagostanja. Krivično je torej, ako se radi tega vzvišenega prizadevanja napada sv. Cerkev, ali da se jo cel6 primerja s prekucuhi. Katere države bi bilo nevredno dejanje, s katerim bi poravnala krivico miuolosti ? Svečano je zadonel zvon, ki je vabil verne na najsvetejše spravilo: na proslavo največega trenutka v krščanstvu. Noč je bila lepa in tiha. Bila je sveta noč. Stric je vodil dečka v cerkev k „ jutranjicain*. Na pragu cerkve je potisnil Tončku desetico v roko, Ivančku pa četrtak, da položita za „ofer'. V cerkvi je bila guječa, orgije so donele veličastno, petje velečastvenih božičnih melodij razlegalo se je s kora. Otroka nista čutila divne harmonije božjega slavljenja. Klečć poleg strica pošiljala sta molitev pred nebeški prestol za zdravje očetovo. Minulo je sveto opravilo. Ljudje so ostavljali cerkev in se razhajali na domove k sladkemu počitku, pri-Čakovaje velikega praznika vsega krščanstva. Stric je vodil otroka za roke na svoj dom. „Zakaj ne gremo domov, stric?" vprašal je Tonček radovedno. .Nocoj bodeta spala z našim Jakcem. Idimo, idimo brzo, prav tam le je Jakec, ali ga vidita ? Dohiteli so strijčevega Jakca in šli so skupaj domov. Teta je dala še vsakemu skledico kave, in potem jih je odvedla v spalnico. Stric pa je odšel nekam, Slutila sta otroka, da Be je nekaj zgodilo, rekla pa nista ničesar. Kakor vse besede papežn Leva XIII. v političnih rečeh, tako velevažne so i te, ki jih je izustil v letošnje« svojem bož enem govoru. Najvažneja točka v tem govoru pak je ona o spravi narodov in to točko pribijemo gospodo« okoli „Amica* tako nizko, da jo zamorejo čitati prav razločno. Prvi glavar sv. Cerkve, torej tadi najviši glavar „Amieovih" sotrudnikov in njihovih somišljenikov, povdarja o svetem božičnem času, da je sv. Cerkvi vzvišena dolžnost, delati za spravo mej narodi. Sedaj pa prašamo gospodi: ali izvršujete Vi ono, kar spoznava Vas najviši gospodar na svetu za rzvišeno cerkveno dolžnost ? Ali delate Vi v njegovem duhu, ali izvršojete Vi svoj sveti dnhovenski poklic, kakor vam veleva s?. Oče v Rimu ? Ali delate vi za spravo mej narodi ? Ne! Vi ne delate tega, marveč nasprotno 1 Ob sedanjih narodnih borbah ste se postavili poleg onih, katerim je sv. Cerkev gnjus, ki sovražijo vse, kar je v resnici vzvišenega: in te iz nizkih strankarskih namenov. Vsled takega vašega nastopanja ste se pregrešili proti naukom, došlim ravnokar iz ost presvetljenega Leva XIII. Postavili ste s« na stran močnih in se veselite njih vspehov. A vedite, da od teh vspehov ne bodo iunli trajne koristi oni, a vi tndi ne. In s tem vašim nastopanjem, katerim le razdrižnjete obe narodnosti na Primorskem, pomagate, da se vzdržuje sovraštvo mej obema narodnostima, in se pregrešate pred svetim obrazom najtišega učitelja svojega, sv. Očeta v Rima! V nadalnjem govora je dejal sv. Oče, da so izpof-nali Italijani, da jim ne donaia blagostanja politična jedinost Italije bres jedinosti z cerkvijo. Težo te resnice dobro čati siromašno Ijidstve Italije, katero ječi pod bremeni, kakoršne so mu naložili politična jedinost nesretne Italije in njeni moderni izsesevalci. Kako jasno gleda dah papeža XIII. in kako resnične so njegove besede! Oj, da bi jih hoteli upoštevati oni, od katerih je zaviseu blagor narodov 1 Različne veati. Novi namestnik na poti. Novi namestnik tržaški grof GoSss je že odpotoval iz Črnovic v svoja rodno mesto Gries na Štajerskem, odkoder se takoj po Božiču poda na svoje novo mesto v Primorje. V znak prlzaaiiia. Uprava „Slovenke* je poklonila gospodičini Mirici Nadiiškovi lepo zlato nnco z nastopnim napisom na notranji strani kasete: .Prvi urednici Mšrici Nadi i« Š e k — oprava »Slavenke". To priznanje je g.dična Marica g »tovo zaslužila v obilni meri se svojim velikim tradom na nredovaoju „Slovenke". Okolica v mestnem svetu. (Zvršetek). Poten se je predložilo mestnemu svetu poročilo municipalne delegacije o namem namestništva, da predloži ministarstvu za notranje stvari nasvet zapreosnovo policije v okolici v tem zmislu, da se policijskemu ravnateljstvu v Trstu podrede tudi oni krqi okolice, ki so bili dosedaj podrejeni magistratu v po- Dalje v prilogi. Ker sta bila trudna, zaspala sta kmalu in spala sta do poznega jutra. « • * Ravno o polunoči je izdihnil. Težka, sila težka mu je bila ločitev. Marsikaj je moral pretrpeti v tej dolini soM, največ pa v onem trenotku, ko je zapuščal svoja dva otrofiiča, sama brez pomoči, oh tako sama! Kaj bi maral, da bi le živela ona. Ne bila bi mu ločitev tako težka; ali tudi ona je odšla v neskončno večnost. —--— — — — — — — Taki se umaknila pred nizkimi agitacijami ljudij, ki že leta ščuvajo okoličane proti mesto. (Svetovalec Dolle .z je protestoval proti tej trditvi, galerija pa je vriščala v Dollenzs.) Venezian je I menil, da je občna vi šila svojo policijsko službo vsikdar zadovoljivo, iz česar sledi potreba, da se ohrani dosedanje stanje. Svet. Veneziann sta pokadila svetovalca Ivan G o i i u p in D o 1 1 e u /. Prvi je rekel, da padanju ugleda občine po okolici ju krivo le, to, da U< bita vedno slabe funkcijonarje za okolico. Občina ima že to nesrečo, da vsikdar slabo Ubira. Nikdar ni izbran xa capovilo oni. ki je najbolj spoštovan, ampak rav:io nasprotno je navadno. Naravno je torej po takem, da pada ugled občine. Čudno je to: dočirn bi si moral vsakdo želeti razširjenja avtonomije, je okolica prisiljena, zahtevati ravno na sprotno, in to lo po krivdi oseb, kat*rim poverja občina svoje uradne posle. Svet. D o 11 e n z je replicira!, da se je v 1. 1853 občina sama odrekla jeduemu delu jurisdikcije po okolici ; kar je stori, tedanji občinski za-stop, stori lahko tudi sedanji. Tegi\ bi bilo želeti že radi tega miru po okolici, kajti, ako bi se povrnila v okolico občinska policija, povrnili bi se nemiri in nevšečnosti... (Govornik ni mogel dalje, toli silen hrup in vrišč je navstal v zbornici iu na galeiiji.) Ko je še svetovalec Ca m bon skusil prati občinske funkcijonarje po okolici in je vrgel par obrekovanj okoličanom na glavo, zaključila se je razprava i n vsprejel se je predlog municipalna dele- ' gacije. No, občinska policija se vendar ne povrne V okolico; to trdno vero gojimo mi l Vesele praznike! In zopet je nastopil veseli čas za krščansko ljudstvo, dau porojenja Izvell-čarjevegal Z različnimi čutili pozdravlja posamični k ta dan, saj pomenja nei/.rečno veliko za vsakega Človeka, ki se zaveda pomembnosti tega dne. A osobito slovenskemu politiku pomenja veliko, veliko zlasti letošnji Božič. AH nismo baš avstrijski Slovani in osobito mi Sioveici kakor proroki, I ki so pričakovali IzTeličarja tako dolgo, dolgo. In slednjič j m je došel Ali dojde tudi nam, ali nam dojde v — narodnem pogledu? Neki tajinstveni svit na našem pol tičneui obzorju nam oznanja uekaj Ucr-ga ; tudi glasovi, ki done prav rahlo, polutiho iz neprodirne teme politične bodočnosti, nain pripovedujejo prav malce razločno, da se bliža našege naroda odre-šenik, da ni več daleč. Ali ne napolnjuje z radostjo ta zavest vsacega zavednega Slovenca ? V prvi vrsti pak je slovenski časnikar, slovenski politik, ki dan na dan v razburjenosti svoje duše zasleduje pojave na političnem obzorju, ki Irepefie po kakem veselem znamenju za boljšo bodočnost naroda, da bi potom tiska poročal to veselo vest svojim bratom. In za slovenskega časnikarja ni baš nevesel letošnji Božič, saj je zasledil marsikaj na političnem ob/.orju, kar ga uapolnjuje s tolažbo in radostjo in zadovoljen bode smel sesti na kratek odpočitek za mize med svojce. A tudi našim cenjenim čitateljem utegne bili veselejši letošnji Božič. Prav vsem želimo iz srca, da bi se ga radovali Iz srca t Seveda ob vsej radosti ne smemo pozabiti onih, katerim bode ba* božični pravnik dvojno tužen. Ali se ne nahaja morda baš med našimi uajbližjimi zuanci kateri, kalerega bode t la temna tuga in skrb ? Njemn naše najiskrenejše sožalje! In tako stopamo pred naše čitatelje z naj-isbrenejiml voščili ter željo, da bi se čez leto dni nahajali še vedno v našem prijateljskem krogu, zvesti naši politični stvari, kakor so b;li dosedaj. V to ime kiičemo vsem : vesele praznike! Za slovansko vzajemnost. Občinski svet v Naklem, nsjveči občini okraja sežanskega, je skle-n 1 v zadnji seji to-Ie resolucijo: Občinski svet županije Naklo na Krasu izreka tem potom svoje najglobokejše obžalovanje in svojo največo ogorčenost nad skrajno nedostojnim in vse Slovane žalečim vedenjem združenih levičarjev, ki so pouličnimi demonstracijami vrgli ministerstvo, pregnali s svojega sedeža pravicoljnbno državno-zborsko slovansko predsednistvo, onemogočili vsako delovanje državne zbornici ter tako podnitili že itak obstoječo mržnjo med različnimi narodnostmi. Ob enem pa čestita občinski s*et desnici državnega zbora na njmi solidarnosti, na možatem postopanju in ob udovanja vredni potrpežljivosti predseduištva, trdno se zanašaje, da ostane desnic« tudi za naprej vedno zvesta načelom, izre* čen m v zadnji manifestaciji, da za lapila: 1 te je gospodičino Lino Šor lijev o. V nj j smo imeli priliko sposnati vrlo dobro izšolano igralko na klavira. Občadovsli smo njeno zares fluo teh j alko ia občatao predavanje. Igrala je dve D vira kovi legendi zajedno z gosp. Zd. Vrbko, kateri ' jo je spremljal prav točao in spretno. J Vrlin« gospodičioe Line Šorlijeve ji je ob činstvo primalo navdušenim odobravanjem. Tudi njej je bil darovan krasen šopek cvetlic. Dobro zoani virtuoz aa klaviva, g. V). O d« • trčil, je igral vrlo težki Dvcfakov „Valček št. ' 2" umetno dovršeno. V Smetanovih ,duo" iz oper ; .Dalibor" in „Prodana nevesta" ia klavir ia har-moaij smo imeli priliko spoznati v g. Odstrčilu tadi prav dobro izšolaaega igralca na harmoniju. Gosp. Zd. Vrbka je igral tudi v teh dveh točkah aa klaviru, kakor navadne, prav izborao. Tudi gospodoma VI. OJattčilu Ia Zd. Vibki ' je sadonela jednoglasna polivala. S kratka smemo reči, da se je izvršil kon-cert izborno v vsakem oziru. Nadejamo se, da Slovanska tal ti i ca še večkrat priredi lake koo certe, ter da se prihodnjič odzove poziva veš rodoljubov, katere smo pogrešali takrat. Boličnlca v Rojanu je bila vredna vrstnica oni na Greti — ne, še nadkrilila je visoko to poslednjo, ♦ Ljudij je došlo toliko, kakor na kako veliko veselico. Program se je izvršil uprav divno; tako se še ni | nikdar. Kar Brce nam je vztrepečalo radosti, ko smo se prepričali, kako izborno se vzgaja ljubka mladina naia. Tu sem naj bi prišli uredniki „Amica", da bi^se uverili o narodnosti, mišljenju iu čutstvovanju Rojan-čanov, tu bi bili videli, kako je bila zastopana ma- j Ione vsaka hiša rojanska. Altro che italijanska večina! No, pa saj lahko vprašajo gosp. župnika J u r i z z o, ki je bil navzoč tudi na tej božičnici. I Otroci so nastopali, da jo bilo pravo veselje. ! Petje, govori, deklamacije, prizori — vso je bilo kakor zlito. V pravo presenečenje občinstvu so bile zlasti I žive podobe, piire;ene ob električni luči; občinstvo se ! kar ni moglo nagledati teh ljubkih prizorov. Otroci so bili bogato obdarovani. Dolžnost nas veže, da čestitamo j vrtnarici gospodičini Kavčičevi na zares divnih vspeh h s temi nežnimi otročiči. A vso hvalo moramo izreči tudi podružnici na Greti iu nje vrlemu predsedniku, j gosp. Josipu Katalanu, da je toli lepo preskrbela vse ' za božičnici na Greti in v Rojanu, iu potem tudi ženski podružnici v Kojanu, ki je toli trudoljubivo ' pomagala o nabiranju darov. Bsiičuica pri Sv. Ivanu Svetoivančani so sicer zavedni in uarodui ljudje, ali ko se vrši kaj v nji- hovem kraji, tedaj so vsi tako leni, da ne pošljejo vesti v svet, kako se je vršilo to in ono. Čakajo vedno le isto osebo, da j m napiše in poroča. Tako je tudi gle le nedelje. Koliko jih je bilo, ki bi bili prav lahko sporočili o prelepi Božičnici. toda ne in ne ; čakali smo dan za dnevom, a ker le ni nič, mora pisati zopet oni in liti. Dvorana bralnega društva je bila ob 4. uri napolnjena do zadnjega k tička. Program pa je bil sestavljen tako srečno, da je šlo kar zaporedoma. Ne da bi se hoteli laskati gospej vrtnarici, toda reči moramo, da je v tako kratkem času dosegla neverjetnih vspehov. Kakova izreka, kakov jezik kakovo povdarjanje so pokazali vsi otroci od prvega do zadnjega ! Bogdan Negode v deklamaciji „Cirilu in Metodu", Vera Ponikvai v deklamaciji „Božično drevo", a neverjetno ganljivo Nada v deklamaciji „Mati". Niko Mikeluci, ki je privel svoje vojake na oder, je bil tako ljubezn v in je povdarjal tako krasno, da smo bili uprav očarani. Tudi drogi otroci vsi, kakor Slavica Godina, Brana, Marica Ščuka in Mikelič so izvritno storili svojo otroško dolžnost. Gospej vrtnarici nate naj-priarčneje čestitke. Vam pa Svetoivančani, priporo čamo najtopleje, da pošiljate svoje otroke pridno v ta vrtec, v katerem ste videli in slišali, koliko se nauče lepega l Iz Škocijana nam pišejo due 20. t. m.: V nedeljo dne 19. t. m. priredilo je tukajšnje „Nemško-avstrijsko planinsko društvo" vsakoletno božićnico tukajšnjim Šolskim otrokom. Kazim obleke, pomaranč in in sladčic preskrbelo je omenjeno društvo šolskih potrebščin za vse šolsko leto VBem otrokom, tako, da jim ne treba ničesa kupovati za Šolo. — Božičnico je počastilo mnogo gg. planincev in uradnikov iz Trsta, g. župan Mahorčič s?1 soprogo, podžupan Dujec ter mnogo prijateljev šolske mladine iz Divače in Vrem. Došel je tudi g, c. kr. okrajni šolski nadzornik M. Kantć iz Sežane. — V naši županiji ustanovili smo sadjarsko in vinarsko društvo, kateremu je takoj pristopilo okoli 100 udov. Pravila smo prepisali od besede do besede od Že potrjeuega in obstoječega ena-cega društva za kanalski okraj. Predložili smo jih torej v potrjenje visokemu c. kr. naitestuištvu, mi«lefli, da jih gotovo potrdi. — A sreča nam ni bila tako mila, kakor Kanalcem, kajti nam se jih je zavrnilo radi celih treh paragrafov. Pri nas je krasna zima, a jćla je tako malo, da vlada pravo gorjć po vsej županiji. Žita nobene vrste ni bilo, sadja prav čisto nič in glavni pridelek, krompir, je pa segnil, kar ga je bilo. Že sedaj je ljudem pošel ves letošnji pridelek. — Žalostni bodo letus za nas božični prazniki ter polni skrbi v prihodnjost. G. davkarju svetujem Že naprej, da si priskrbi še jednega eksekutorja, kajti zagotovljeno mu je obilo dela. Pavako društvo „Kolo" opozarja one slovenske stariše, ki imajo hčerke, goječo veselje do petja, da lahko pošiljajo iste brez vse skrbi na pevske vaje, kajti preskrbljeno je za zanesljivo spremstvo. Pevske vaje se vrle vsako sredo ob 7. uri zvečer v prostorih „Tržaškega podpornega in bralnega društva'*, ulica Stadion št. 19. Poleg petja se bode gojila tudi dramatika. Odbor društva se nadeja obile udeležbe. Zajedno se naznanja gg. členom, da bode v soboto popoludue ob 4. uri prijateljski sestanek v gostilni „Alla grotta d'Adelaberg", ulica Tivarnela, št. 1. Sodna razprava proti ravnatelju „Tramwaya". Kakor smo poručali že piičetkom meseca oktobra, odpustilo je vodstvo tukajšnje tramwajske družbe voznika Tomaža Zaduik, in sicer iz vzroka, ker je on čital javno naš list. Ta veliki pregrešuk naznanil je vodstvu Karol Zanzola, mestni svetovalec in trgovec z železnino v Trstu, Piazza della Legna. (Prosimo naše občinstvo, da si zapomni to.) Odpuščeni Zadnik prosi) je potem nekega jutra vodjo Tramw*ya, Vignya, naj mu povč vzrok odpuščenja in naj se ga zopet vzame v službo. Na to se je zadri Vigny surovo nanj, imenovavši ga capina in malovredneža (straccione, birbante) in je hotel oditi. Kt r ga pa je Zadnik zopet prosil in mu to nič ni hasnilo, rekel je on Vignyu: .Sedaj storite jedno družino nesrečno, tega pa se ne spominjate več, da ste bili tudi vi capiu se strganimi čevlji, ko ste prišli v Trst". Na to se je zasukal Vigny, zgrabil Zaduika za vrat ter ga vrgel tako, da je priletel pod jeden voz. Radi takega surovega postopanja naznanil je Zadnik Vignya sodišču. Predvčerajšnjem se je vršila razprava. Vigny je trd 1 seveda nasprotoo in tuđi to, da je Zf.dnik v prvo njega razžalil ter mu grozil s pestjo. Ko se je videl v nevarnosti, pahnil da je Zadnik* o l sebe, ki je padel, ne da bi se mn pripetilo kaj hudega. Priči Marchesini in Vanon italijanska poda-nika sti potrdili izpoved Vigofja, samo zadoja priča je izjavila, da ni videla, da bi bil pretil Zadnik s pestjo. Zagovornik Zadnikov, gosp. dr. Gregorin j* dokazoval, da je ovadba popolnoma opravičena, kar da izhaja iz izpovedbe obtoženca samega, ki je priznal, da je sani! tožitelja tako, da je priletel ob tramwayski voz, oe da bi bil mogel dokazati, da je bil siljea tako postopati ter tako sarovo ravnati z ubogim delavcem, ki ai storil Vigay-ja druzega, nego da ga je protil, naj brez vzroka ne vrie na ulico njega in nedolžno družino. Zagovornik Vignyjev dr. Consolo je dokazoval, da je bil Vigny prisiljen tako postopati, ker da mu je Zadnik pretil Sjd lta je izreklo sodbo, vsled katere je Vigny oproščen, ker nI Zadnika sunil namenoma ter je Zadnik dolžan povrniti stroške. Proti tej razsodbi sta prijavila vskllc Zađnik in zastopnik državnega pravdnika Gosp. dr. Gregorin je govoril seveda slovenski. Nasprotnikov zagovornik dr. Coniolo je rekel ? uvodu svojega govora : „Ker se je zljabilo gosp. odvetniku govoriti Blovensko, čeravno pozna jako dobro italijnnieino, prosim, da se mi raztolmačijo njegove besede". To je sicer lep kompliment. Ali naj si le zapomnijo gospodje laški odvetniki, da so minuli Časi, ko smo se posluževali taj i h jezikov ob vsaki priliki Italijanom ia dragim na ljubo. Dal Bog, da bi se tako g >dilo povsod. Ako gospodom Italijanom nI prav tako, naj se oči slovenščine I Dragega oasveta jim ae moremo dati. Triaiko novica. 331etoi Miha Mohorčič v u-lici Conti štev. 2 se je hotel prsddnočnjem zastrupiti z Iveplenicami. Ob 6. uri je doiel zdravnik iz rešilne postaje in je dal odvesti Mohorčifia v bolnico. Tažae razmere so baje krive, da si je hotel MohorfiiČ vzeti iivljeoje. — Gerzinič Ivana iz Izole in Bivaka Ivana je aasačila včeraj flaančna straža, ko sta srkala vino !z sodov. Odpeljana sta bila na policijski inšpektorat, kjer sta bila zaslišana na aaplsoik. Vince je res mičae, ali če ae bodo posledice baš mičae, si imata pripisati t) sama sebi. — Včeraj v jutro jo nekemu dečaku na ulici Stadion vzela burja klobuk, da se jo trkolal pred njim, dalje in dalje. Ta gonja je morala uganjati trem psom, ki so nekaj ugibali med seboj na vogalu neke ulice. Kajti kakor bi trenil, bili so za dečkom in mu silili pod noge. Pri tem pa je ubogi otrok izgubil ravnovesje in se zvalil jo tleh. V tem, ko seje valjal s psi po tlaku, odnesla je burja klobuk in deček je moral jokaje oditi — domov po drug klobuk. Zares, ta vražja burja! Za družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali od 25 novembra do 20. decembra: Č. g. Ivan Marovec, dekan v Cerknem iz nabiralnika v Župnišču 2 gld. 40 nč. — Pri g. Sršena v Ljutomeru se je nabrala na odhodnici g. Žagarja svota 6 gld. 25 nč., katero je poslal g. dr. A. Mihalič. — Brezniški Mohorjani po č. g. župniku T. Potočniku 2 gld. 50 nč. — Po 6. g. K. Mi-klavčiču v Višnji Gori 2 gld. 10 nč., nabrane v veseli družbi „pri Kralja". — Mohorjani na Selili pri Kamniku 2 gld — G. Kristijan Hodnik v II. Bistrici svoto 9 gld. 30 nč, nabrano ob odkritju slike čitalniškega dobrotnika J. Tomšiča. -- laven akademična podružnica v Gradcu po g. Fr. Hra-šovcu 20 gld. — Č. g. Avgust Skočir, kurat v Gradcu, 5 gld. za mesec december. — Mohorjani v Jarenini po č. g. F. Gomilšeku 5 gld. 10 nč. — Podružnica na Prema od g. V. Repivca 1 gld. Ix oabiralnika „pri Petru" v Slov. Bistrici po č. g. M. Medvedu 1 gld. 50 kr. Nekateri Mohorjani po f. g. dr. Iv. Svetini 2 gld. — Č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici 2 gld. — Podružnica v Medgorjali po g. tajniku Ebnerju 20 gld. — Ženska podružnica v Gorici po g. Am. Drufovki 50 gld. letnine. — Podružnica v Poljanah nad Škotji Loko po č. g. Župniku J. Ramovšu 25 gld. — Č. g. Ivan Trpio, beneflcijat v Šmartlnu pri Litiji 1 gld. 80 nč. iz nabiralnika. — Podružnica v Škotji Loki 59 gld. 50 nč. Možka podružnica v Ajdovščini 45 gld. — Milosrčnim Slovencem se priporoča naša jako potrebna družba za kak božični dar. Nebeško dete Jemšček naj obilno blagoslovi \sć dobrotnike slovenske mladine. Bhgajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Vezuv deluje. Poročilom iz Neapolja je začel zopet močno bljuvati Vezuv. Velike množine pepela in gorečega kamenja drvi iz glavnega žrela. Ta izbruh je baje v zvezi a poslednjim potresom v Umbriji na Siciliji. Najnoveji otok na zemlji. Na severni obali otoka Borneo se je nedavno temu dvignil iz morja mal otočič, ki meri v daljavi 200 metrov, a v širjavi 150 metrov. Ta otok, ki pa se še od dne do dne veča, je posledica velikih potresov, ki razsajajo na otoku Borneo. Razsvitljava žslezničnlh vlakov z acstilinom. V poslednjem času se pečajo strokovnjaki na polju razovitljave z vprašanjem, kako bi se dalo razsvetljevati železniške vagone z novim plinom ace-linom. Poskušnje so se izvršile dobro, kajti dognano je, da acetilin (vodeni plin) ni tako nevaren, kakor se je početkom pisalo o njem ; vsaj neiarniši ni, nego navadni premogovec, katerega rabimo po mestih. Acetdin pak bode mnogo ceneji jn ustvarja čistejo svitlobo. Indijanci ao rea čudni. Kakor pripoveduje in piše angleiki človekoslovec Port, se v nekaterih krajih Lidije ne more poročiti mlaiša hči, če ni nje starejia sestra že poročena. Če pa bi kdo snubil miajšo sestro, zaljubi in poroči se starejša simbolično s kakim drevesom sli cvetlico ali bodi si katerim nečutuiin bitjem; in le tako more prepustiti mlajši seitri popolno svobodo do ženitve ter jej pripomoči do zaželjene sreče Če si je zbrala strajae za „moža" češpeljno, jabolčno ali orehovo drevo, dovoljeno jej je o prvi priložnosti razporo-čiti s* in si zbrati „živega mota". Na vseh koncih in krajih. IX. Zakaj da molčim? Je-li sem obesil poskočne svoje brglje na klin? Ali pa mi je Skoklja izpila — Crnilo? S temi vprašanji me pikate in zbadate, gospod ; urednik, češ: ko ga zadenem v živo, priskače že zopet ! na dan preleni naš Skok . . . Zakaj pač molčim? Ker ne maram vzdržema govoriti in klepetati, kakor kakšna — dunajska branjevka! Imel sem vrstnika, vpreženega z menoj v isti služ- ■ beni jarm in ta je otresal zlogolki svoj jezik dan za | dnevom od zore do mraka, brez konca in kraja, ne i da bi pronehal niti za milimeter kratkega hipa. Ne- { kega jutra pa je mahoma utihnil ter molčč poleg mene oral po pipirju vztrajno ves dan. Ko sem ga prašal: „No Lajoš, kaj pa je? Zakaj pa si ustavil mlin svoje zgovornosti?" zavrnil meje osorno : ,E, hudič! Moram si namisliti zopet novih lažij, kajti te stare presedajo že Tebi in meni 1* Vidite, gospod urednik: v jednakem položaju se nahajam često i jaz in z menoj vred menda sleherni i Človek! Sleherni človek, pravim, izvzemši — ženske, ka- i tere so menda predestinovane za klepetanje! Saj nas j poučuje s v. pismo, da je Bog ustvaril Evo le zato, ! ker je očki Adamu v raju bilo dolgčas; torej jej j je podaril precej gibčen jeziček, da je ž njim „kratek čas 'mu delala", kakor tista Orožnova lastovica, ali ka - li ? i „Mulier uon homo", pravijo Latinci, torej se jim 1 ne treba ravnati po predpisih za nas, gospodarje stvar- ' jenja ! Zato pa jih tudi vidimo, še bolje pa s 1 i š i m o, kako so repenčijo in se razgrev&jo preko mere radi domišljenih si krivic. Zlasti na „literarnem polju" so baš one v novejši dobi provzročile tolikanj krika in i vika, da nas že ušesa bole! In veste, gospod urednik, 1 kdo je vsega tega kriv ? Nihče drugi, nego mi sami — bedasti možje! Toliko tisočleti, smo proslavljali 1 te prevzvišene, z nebes nam poslane „angeličke" ter jih kovali v zvezde, kakor nesmrtno boginje ! Kaj čudo, da so se naposled preuzeli ti angeljčki v dolgih ha-ljinah in se prelevili v hudička s šilastimi rožički in strupenimi jezički! No, rožičke privoščajo pač nam zastopnikom močnejšega spola, dočim jim ježički rabijo v orožje za lastno obrambo in — reklamo . . . ,Tu l'as voulu, George Dandin I", ta je zdaj jedina naša tolažba v tem — mesarskem klanji ženske emancipacije, to je: borbe za nadvlad je ! Udajmo se v božjo voljo ter se podvržimo — zgovornejšemu spolu 1 Nemci pravijo, da je ženska „potrebno zlo" ; jaz pa trdim, kakor moja Skoklja, ki je nekoč osornega Levstika, zabavljajočega „babam", zavrnila z besedami : „Baba sem, baba tja — brez babe bi ne bili ni vi prišli na svet!" In mož, ki se je le delal osor-nega, delal morda zaradi tega, ker mu je „drugprevzel" opevano Franjo, segel jej je ginjen v roko ter jo prosil oproščenja. Tako bi trebalo v kozji rog ugnati vse tiste noyostrujne vrtnarje na našem Parnasu. ki nam hočejo presaditi osat kmetakega babanja v meščanske „sahme", od ondot pa zopet v selske njive zasejati ljuliko gospodarske korupcije in demoralizacije. Novodobnim našim novostrujarjem obojega spola bi priporočali, da se ob izberanju svojih „sujetov" vsikdar domislijo Goethejevih besed : Eines schickt sicli nicht flir A 11 e 1 ter naj med izdelovanjem svojih umotvorov imajo veduo pred očmi Schillerjevo naroČilo umetnikom : „Der Menschlichkeit WQrde ist in euere Hand gegeben. Bew ahret s i e !!* No, zdaj veste, zakaj da molčim. „Inter arma silent Musae", je po domače: Kadar vse kriči — Samo Skok molči. — Da bi pa zaradi tega bil obesil koščene svoje brglje na klin, to pa zopet ni res! Baš naopak ! Prej sem skakal le vsake kvatre v svet, zdaj pa skačem in poskakujem kar zdržema noč in dan križem domovine. Poročati Vam pa o slehernem svojem skoku, tega ne maram, ne morem in tudi ne smem. D&! Najime- 1 nitnejše svoje skoke Vam moram zamolčati in sicer „iz viših obzirov". — Sapienti sat! Sicer pa ne nvidevam, zakaj bi baš „jaz, pritlikavi Skokel" moral dajati račun o vsakem posamičnem svojem koraku, dočim drugi ljudje, ki potujejo kakor kakšni „globetrotterji" po vsem svetu, ne dajo od sebe niti najmanjše potopisne pike! Saj jih vidim, kako sedč širokoplatno na blazinastih vozovih, gledajo čmerikavo okrog sebe, da-li jih kdo vidi, da se vozijo v I. razredu. Menda ste ga slišali nekega sloven. potopisca, kako je nedavno naglasa), kod in kako da se le vozil ter s kom! Zopet drugi prepotujejo, recimo na državne stroške, po tri, štiri dele sveta, a ko so se vrnili na dom, ne vedo Vam povedati druzega, nego par vsakdanjih izrazov iz — jedilnih listov ! Porečete: ti molče tudi ,iz viših obzirov!" No, mogoče 1 Mogoče pa jim veže jezik prirojena jim narodna lenoba ! „Kogft" bi pisal ? Če jih ne čita ntgmanje 40.000 naročnikov, pa se ne dotaknem peresa !" In zopet oni- le se izgovarja, da ne „utegne", kakor tisti svetopisemski povabljenec, češ, da se je oženil, ali da je kupil pristavo, odnosno dvojico volov itd. No, vidite: ako molče ti in takšni odličnjaki in vsevedci, čemu bi pa se repeučil jaz, neznatni niče-vedec! — Kar se pa dostaje moje Skoklje, ta je pa prepametna, da bi me zadržavala v mojem skakanji Širom sveta! Ko bi jej začel pripovedati o svojih skokih, zavrnila bi me vsikdar, da iej ni nič mari. kod da skačem in kak6 ! In če sem jej prinesel od kod kakšno novost, odklanja jo odločno, rekši: .Česar ne vidim sama, briga me toliko, kakor — Falbovo prorokovanje o koncu sveta!" Oni dan sem jej poklonil rumenoplat-nično knjižico z napisom: „Usoda slučajev , in veste, kaj mi je rekla: Hvala ti lepa, dragi Skokec! Takih fantastičnih kombinacij ne čitam ! To mi je ta le spis ljubši, ker me zajedno zabava in poučue. O teh besedah mi je pomolila pod nos jednakoboino kniižico. Pa čujte, kaj je bilo ! — „Koma" di Emilio Zola. Prestrašen sem odskočil, kakor bi me bil pičil gad ter se prekrižal od tilnika preko vse glave d > pod-bradka, kakor mi je kazal moj ded, da je videl križati bo nekega šaljivca. Vi bi dejali: „Pohujšanje mora priti !u kajti inačo izumerje vas človeški rod ; jaz Vas pa vprašam : Če pojde tako naprej, kje bodemo pa jemali mlinske kamene, da potopimo vse naše novostrujske polnij^evalce. „Oj ti hinavec ti hinavski !" zadonel mi je nasproti porogljiv vsklik z levega brega lenovalne naše Sčne Da - li ne veš, da pravi Goethejev Mefistofel: „ . . . A'les. Wiis besteht, Ist werth, dass es unter-geht". In ta klic me je vzdramil iz grozečih halucinacij, v katere me je bilo zazibalo turobno jadikovanje uaše ljubljanske Kasandre v moški obleki, prorokujoče razpad Slovenije. As, as l Tu me je zbodel trn v peti, ki me preči, da ne morem skakati po — papirju ! In baš ta trn v peti me je vzpodbodel k tej današnji skočijadi .... Da, gospod urednik! Hud<5 mi je, grize me in ščiplje W me pika in zbada po vsem drobu ! Pravim Vam: uprav potim se ter pretačem znojnp srage, de* bele kakor orehi, kakor svoje dni tist< Štefan Hodulja tam doli v Djakovem pred obličjem prevzvišeufga apo- stola jugoslovanskega, o katerem dogodku toži v svojem dnevniku : „Gorko je bilo, tisti dan, gorko, da še nikoli ne tako 1" „I nu, pa kaj ti je vendar !" vprašujete me sočutno. „Da-li si noseč ali ka-li, pa ne veš, kako bi rodil zdaj v novem zakonu, odkar so nam — „o te (nebodinjihtreba) ženske" odvzele ta pretežaven posel?" „Noseč, noseč in v glavi, pa ne vem, kakob se iznebil svojega sadu!" Lahko je bilo grškemu hogn Zenu, ko mu jo Palada Atenska skočila kar oborožena izza olimpijskega čela. ali jaz sem le človek in to slaboten človeček!" — Do katere boginje - pomočnice naj se obrnem, da bi mi bila na strani o porodu mojega duševnega deteta ? Hal Jo že vidim vstajati tam doli izza „Pro* klanega hriba" ter plavati naravnost proti meni sem za Dobrač, kjer so me naskočili dušni spopadki. Čujtet kako mi prepeva milo in me tolaži, kakor tista „nezakonska mati" Prešernova svoje dete : Kaj te je trebal Šepavi Skok ? Komu je mar, kod skačes okrog ! Molči ter spravi stare kosti ! Me si želimo mladih močij! Uff! Zdaj mi je odleglo, kakor babjevernemu človeku, ko mu je skočila Mora s prs. In kakor bi ss zablisnilo, prešinil tni je glavo žarek spoznanja ! O jaz zaslepljeni slepec, da tega nisem zapazil takoj takrat 1 Zdaj mi je namreč jasno, gospod urednik. Zakaj ste mojo poslednjo „skoči ado" porinili tja nazaj za vrata, v kot med razne in najnovejfte vesti ?! Pokazati ste mi hoteli, da so Vam mo:e Bkočijade premalo važne, da bi jih priobčili spredaj na prvi strani, na odličnem mestu pod črto! Tam zadi naj preobrača svoje skoke I Tu spredi je odločen prostor za .filozofske* spise ter za novostrujske povesti, romane in novele ! No, je dobro, da vem za bodoče, kako spoštujete stare, osivele svoje sotrudnike . . . . ! Hud<5 mi je, hud6, da si ne vem pomagati ! Ta Vaše preziranje je zadalo smrtni udarec mojej slavo-hlepnosti iu to baš ob zadnjem skoku na vrhunec moje prezaslužene nesmrtnosti. S prihodnjim sestavkom bi bil dosegel številko X. svojih skočijad; in to deset-številnico sem hotel praznovati na posebno slovesen način. Naročil sem si bil namreč slavnostno kantato pri najslavnejšem našem slavopevcu in pri nedosežnem vašem mojstru Cauovi ponosen spomenik svojim poprsjem od bezgovega stržena. Ta spomenik sem kanil dati postaviti v svojem rojstnem kraju in sicer v trikota na razkrižju cest, ondu nad Kobdiljem in Štanjelom.,.. Ad vocem Štanjel! Vašemu Gromoaensfcemu, pisatelju potopisne novele: „Moje binkoHti na Krasu', se pač pozna, da mu je zibelj tekla pod trto tam doli v Slovenskih Goricah, ker inačo bi vedel, da pri naa tu na Krasu živ krst ne pravi: Pojdimo v „svet, Daujel" (sic!), temveč v Štanjel. In temu je imenjak sveti Danjel, kakor Štanlrežu pri Gorici sv. Andreju Št. Frjanu v Brdih sv. Florijan, Štivanu pri Devina sv. Ivan (na Braču v Dalmaciji pravijo Siitivan, Sli-peter — Sv. Peter), Štjaku na meji med Viparska dolino in Krasom pa Sv. Jakob ter Šturju pri Ajdovščini sv. Jurij itd. itd. Pa kq bi vam to razkladal, ko niBem poklican strokovnjak - pikolovec 1 Sploh se Vam nečem več usiljevati in se Vam Vam — denite roko na »ro$ I — tudi nisem nikoli ponujal za sotrndnika, ne Vam, niti nikomur drugemn, pač. pa ste me vedno nagovarjali toliko Vi, kolikor drugi naši uredniki: „Daj, daj, daj, piši in priobči is svoje potne torbe!" Vidim, da je napočila nova doba in da nastopajo tudi nove moči, mlajše in č i 1 e j š e, kar mora slehernega rodoljuba in naprednjaka navdajati b tolaži Inim upom v lepšo, svobodnejšo ter prosvetlenejša bodočnost! In v tej oživljajoči nadi se umikam drage volje, brez vsakoršnje nevolje in zavisti. Še jedno ako-čijado Vam dopošljem, v kateri Vam napišem svoja „oporoko", potem pa se pogreznem nazaj v Nirvano svojs ničevosti, vzklikaj« še poslednji trenotek ves oduševljen: Naprej moj roti! Naprej zastava Slaveč Za Dobračera, v najdaljši noči 1897. Samo Skok. Filijalka vzajemno zavarovalne banke „S 1 a-v i j eu v Trstu 146e agentov za Trst, okolico, Goriško in Istro. Ponudba na gorenju s referencami, ulica Stadion štev. 5, I nadstropje. Poročenca brez otrok tfteta dekleta z I5C0 gld denarja katero b! pote« legiti-■irala i« mu prepustila premoženje vredne 3000 gld. Več •e izve v uredništvo tega lista. Fotografični aparati p« tovarniških cenah. Dobiva se t drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519. Rar\/P vse P°trebsčine za slikarje. Bobivajo se v Ddl ¥0 drogeriji Artura Fazzini. Stadion 22, telefon 519. Zdravilni predmeti E5K4?!™; ^ Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519. najbolj imenitna, dobiva se v drogeriji Ar-mai oaid tura Fazzini, Stadion 22, telefon 51». pristno dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Via Tropinsko žganje, Stadion 82, telefon 519. Mnct2kl*fto Bidje, Mostarda, gorčično seme (zenf) bo-ITlUOiai Ud sanake Blive, garantirane, kineiki čaj I vrste. Dobiva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519 Parfimerije, izbirkn, gobe. črnila Leonhardi. Dobi-_ . vajo se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519. Pum pravi Jamajka, konjak in maraskin iz Zadra. Do-IIUIII biva se v drogeriji Artura Fazzini, Stadion 22, telefon 519. \ s TRST Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro TRST Aite & Zadnik "i priporočata slavnemu slovenskemu občinstvu v me^tu, okolici in aa deželi bogato zalogo ma nifaktnrnego blaga Dobiva se najnovejše lago za jes 'usko-zimsko sezono, za moške, ženske n deco Boj*at izbor vsakovrstnega perila, stofe, forštanja, fanele volnenih in svilnatih rut najnovejše mode. Razne drobnarije č pke in vezanja v obilni meri. Dobivajo se tudi najnovejše st<>fe za moške obleke, haveloki, ovratniki iu ovratnice. Za slovenska društva razni trakovi in slofe za zastave. Sprejemajo se naročnine za izvršitev moških oblek. Cene jako nizke. Uzorci na zahtevanje takoj Pošiljate* poštnine prosto. Držeč sc narodnega gesla: Svojim k svojim! ostajeva udana Aite & Zadnik I Špiritu« sinapis compositus ALGOFON. Jedino sredstvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu. migreni itd. Steklenica z navodilom stane le 20 nI. ter se dobiva jedino le t lekarni >axmarer (Ai due Mori.) TRST - Piazza grande — TRST. Paziti aa ponarejanje. lOO do 300 gld. zamorejo Bi pridobiti osebe vaakegr* stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika i razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod na*l vom Ludwig Oesterreicher VIII Dent-ch«gasse 8, v Budimpešti. Ulica Donota štev. 9 Mehanična delavnica Varnost proti nrazu in mokroti nudijo le moje svetovnoznane plahte za častniške konje, katere so pripoznane od ekonomov, Ill.NDiiKiN.jbMUN* " posestnikov konj, oskrbnikov pose-| štev it i. k ikor gorke, trpežne, nopokončliive, torej kakor najbolje konjske plahte. Moje konjske plahte so jako volne ter se dajo rabiti tudi kak»r gorke plahte za postelje. Plahte bo velike se živimi bordurami ter stanejo : vrsta A gld. 1 60, vrsta B gld. 2,— Plahte 7,a izvofičeke-dubld z večbarvenimi bordurami. fina kvaliteta 2 metra dolge l*/, meter široke gld. 8.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju. Jedini naroSHnl kraj M. RUNĐBAKIN Dunaj, II. Bezirk Grosse pfargasoe 25. obrestuje tudi po novem letu u-loge J30 4°|0 brez odbitka vega rentnega davka. no • •••• • • • • Kolesarjem! • Podpisani naznanja, da ima v ulici S« # Lazzaro M« 6 lastno mehanično dela v- # mco v kateri popravlja kolesa, šivalne stroje itd. po najnižj h cenah SKERL ANTON. • • • ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9 S s o o 9 e * * < Motori oa par z nerazpočljivim kotlom od 1 do 50 konjskih moči, 3S? prosti koncesije v vsakateri delavnici. Clffinitminni milni IRPAI 11 na in na Par z nepokvarljivim kamenom, LKDIlDIllIbHI llllllll „lULfU. prepotreben za vsakega posestnika, 40% pri-hrambe moči, mele v vsaki meri od najflneje do debele moke za žgance, semelje v 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi se moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 Gessi & Paolini - Trst 2 Via Molin piccolo 2 Generalni caatopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par C. H. Hoffmeiater — Dunaj. ŠENTPETERSKA MLEKARIJA: Frana Geržina na trgu S. Giovanni štev. 5. Vsaki dan dvakrat sveže mleko po 10 novč. liter od 10 litrov naprej, na drobno do 10 litrov po 12 nove. Centiifugirana sladka smetana po 1 gld. liter, j Zaloga pohištva j tvrdke Al e s h a n dr o Levi Min* i ' Trat, Via Rlborgo, 21 in Piazza Veochia it. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega is- ' delka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na > aahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročena blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da . bi xa to računi! stroške. Saunig A Dekleva j V GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika* zaloga in dvokoles' II i _ s — m j«« 3T S .. « '2 © W/«r •>—»"r. c j- •<•=» Ž J «15 % > (t M w e c; ca H 9 m > u « vi a C iS — 5C a< » 3 J5 "c * 2 3 2 ^ -S = 0 S - b t w a u "S £ -c ° — 2 5 ■ -S t- > '3 ^ t " * & ^ ga,«* št g g « ® 2 ao (= ^ N @ Cf N « šivalnih strojev 3 raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje. mmm —— mm i ■ » ———wiia od 10 12. ur« opoludne. Obrusti na knjižice..........."°/c ločuje VHak dan od «—12. uro «ipoludno. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100O ninrH so odpovedati 3 dni in znesku preko lOOO gld pa a dni. Ettkomptuje menjice domicilirane nu tržaAkem trgu po.......3'/a osujuje »a drž. papirju avstro-oijernko do 1000 pld po...... . 47, Vilje zneske od 1000 do 5t 00 Rld po B1/,1/® aje ffenor Jiroti vknjliehju na posesti t Trstu. Obresti po dogovoru. 2 — 24 Trut, due 5. maja 18»4. ?OOOOPO^OOOOOOOCOOOOOOCOOCOOOOOOOOOOOC ' Tiskarna Gutenberg 2 y Ci liljnlka oes. kralj. unlverMitetne ti«k«rne „ Ntyrl« " o 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 guli TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CO\TO - KNJIGE -OiTL O zistem „Patent Workm«n Chic»jcott O a Rastrlrni aavod — Knjlrfoveaatvo. 0^,0 priporočuje se ra prijazne naročbe 8e ratrdilom primernih cen in točne postrežbe. 2 -P Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnikov, rokotvorov v vsakem obsežju, brošur, plakatov 2 X cenikov, računov, memorandov, okrožnic, pnplrja la liste In zavitkov z Hapllo^, »Mlov«ili R ' L jedilnih list, pavabll itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjlfl, Saldl-Contl, Fakture S Y Dehitoren Creditoren, Cassn-knjlg, Strazza. Memoriale, Journalov, Prlma-note, odpravnih, menjlčnlh 2 S fcaso-zapadlih in knjig za kopiranje, kak»r tudi vseh pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega q i* q papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje^ listov iz kavčeka za kopiranje, skledio iz ......." " o ^ o O^ L O o * ccooocboococroocoooooooocoo^co' cooochjoooooo Ov Si^1' cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika Trst. Via delle Accjue 5 - ARNOLDO COEN - Via delle Acque B Trst letnik kHn^rcii uh'h .Kdinost*. -M-vro rudnik : Krao Godni k - Piskara* ' oleac v Tnstn.