Aktualno Slovenija • Objava najdenih osebnih dokumentov na spletu ni pametna O Stran 2 i 1 i Štajerski Podjetništvo Ormož • Prenova in dograditev vrtca v Podgorcih zamuja Ptuj, torek, 14. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 71 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR Danes priloga Podravje • Zapleti z novo enoto doma upokojencev v Juršincih Kdo bo odgovarjal za nepravilnosti? Šele pred kratkim odprta enota Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je očitno glede na standarde in normative zgrajena neustrezno. Zadeve so tako resne, da so jih v obravnavo predali policiji. Kdo je odgovoren, da novi prostori niso grajeni skladno s pravilnikom, za zdaj ni jasno. Napaka pa bo krivca lahko stala več sto tisoč evrov. Več na strani 3 RADIOPTUJ 89,8 ° 98,20 10473 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Težave s poplavljanjem ribnika v Ljudskem vrtu ostajajo O Stran 2 Podravje Žetale • Za obnovo občinskih cest premalo denarja O Stran 4 Podjetništvo Ptuj • Kurentovanje bo organizirala družba Radio-Tednik Ptuj O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • V zadnjih dveh desetletjih je živine manj za 13 odstotkov O Stran 9 v Šport Nogomet • Šumarji prvič v sezoni zmagali O Stran 13 Volkmer|eva cesta 10,2250 Ptuj 351-30/2019, z dne 30.07.2019 A-biro d.o.o., Gregorčičeva ulica 39,2000 Maribor Iztok Vodušek.ZAPS 0933A. Pomgrad d.d., Bakovska ulica 31,9000 Murska Sobota Celovška cesta 291,1000 Ljubljana Samuel Gubenšek, dipl. inž, grad., IZS-G135 ŠTRAF d.o.o., Skorba 40 A, 2288 Hajdina Drago Štrafela inž. grad., IZS-G 0678 Janez Čuček, univ. dipl. org., dipl. var. inž. Ev. št potrdila: 72/03-072 Bolniške odsotnosti Markovčani rekorderji med občinami Ormoško • Zaradi mimohodov migrantov se občani ne počutijo varno Spodnjepodravski vodovod • Pukšičevo svarilo: »Adijo, Marija, naslednja finančna perspektiva!« Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 14. septembra 2021 Slovenija, Spodnje Podravje • Vse več bolniških odsotnosti v naših občinah Markovčani rekorderji med spodnjepodravskimi občinami Markovčani so rekorderji med občinami Spodnjega Podravja po številu dni bolniške odsotnosti, hkrati pa tudi četrti med vsemi občinami v državi. Povprečna bolniška je lani znašala skoraj mesec dni, natanko 26,71 koledarskega dne na zaposlenega. Že šesto leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala v kar 204 slovenskih občinah oz. v 96 % vseh občin. Povprečen zaposleni je na bolniškem dopustu kar štiri dni več, kar pomeni 17,7 koledarskega dne. V lanskem letu je povprečna bolniška odsotnost v državi znašala 16,4 dneva na zaposlenega prebivalca. Daleč največ bolniške odsotnosti so sicer zabeležili v Črni na Koroškem, kar 40,05 dneva, najmanj pa v Solčavi, le 7,15, in občini Log-Dragomer 10,95 dneva. Pod lupo smo glede bolniških odsotnosti vzeli občine širšega Spodnjega Podravja. Podatki kažejo, da je absolutna rekorderka občina Foto: Sta/M24 Markovci, kjer so zabeležili 26,71 dneva bolniške odsotnosti, kar je devet dni nad državnim povprečjem. S temi številkami se uvršča celo v sam vrh med slovenskimi občinami. Pred njo so občine Črna na Koroškem, Muta in Mežica (27,7). Z 22,48 in 22,45 in 22 dnevi bolniške odsotnosti markovski občini na našem območju sledijo Žetale, Juršinci in Podlehnik. Na drugi strani pa so najmanj na bolniškem dopustu občani Cerkvenjaka, kjer so zabeležili samo 11,82 dneva, kar je hkrati tudi med najnižjimi številkami na nivoju države. Poleg že naštetih občin (Solčave in Log-Dragomer) so se z 11,27 dneva bolje odrezale samo še občine Brda, Divača (11,31) in Horjul (11,32). Cerkve-njaku med spodnjepodravskimi občinami sledijo Središče ob Dravi (13,47), Sveta Trojica (14,07) in Lenart (14,89). Monika Horvat Občina/bolniške odsotnosti v dneh 2019 2020 Benedikt 9,35 16,29 Cerkvenjak 9,16 11,82 Cirkulane 13,57 19,55 Destrnik 15,65 20,05 Dornava 22,28 21,37 Gorišnica 15,13 21,04 Hajdina 14,39 15,02 Juršinci 18,66 22,45 Kidričevo 13,43 17,70 Lenart 12,19 14,89 Makole 16,01 21,46 Markovci 13,94 26,71 Majšperk 12,28 17,27 Ormož 15,17 19,09 Podlehnik 13,38 22,00 Ptuj 13,52 16,51 Središče ob Dravi 11,82 13,47 Sveta Ana 13,04 15,38 Sveti Andraž 13,35 18,61 Slovenska Bistrica 12,88 16,96 Starše 17,85 19,54 Sveta Trojica 13,05 14,07 Sveti Tomaž 12,74 21,35 Trnovska vas 11,39 21,95 Videm 17,68 19,54 Zavrč 10,43 19,91 Žetale 17,27 22,48 Podravje, Slovenija • Objava najdenih osebnih dokumentov na spletu: da ali ne Zakaj ni dobro javno izpostavljati osebnih podatkov Kraja identitete ali zloraba osebnih podatkov zna biti za žrtev hudo boleča. Že majhna nepozornost je dovolj, da lahko nepridipravi zlorabijo identiteto drugega, s čimer mu lahko povzročijo materialno škodo, osebno stisko in duševne bolečine. V času, ko svetovni splet kroji naše vsakdanje življenje in je praktično oglasna deska za vse od A do Ž, je treba biti pri objavi osebnih podatkov (svojih ali drugih) še posebej pozoren. Nemalokrat je na družabnem omrežju moč zaslediti objavo najdenih dokumentov, od osebnih in zdravstvenih izkaznic do bančnih kartic, z vsemi podatki lastnika: fotografijo, imenom, priimkom, bivališčem, rojstnim datumom, številko bančnega računa, razvidna je številka dokumenta ... Najditelji nemalokrat najdene dokumente objavijo na spletu, seveda v dobri veri, da se lastnika čim prej najde. Žal pa pozabijo, da lahko z objavo osebnih podatkov, ki jih je moč zlorabiti, drugemu povzročijo precejšnjo škodo. Glede na to, da so na najdenem dokumentu vsi podatki lastnika (tudi naslov), bi lahko najditelj dokument zapakiral v kuverto in ga lastniku na domači naslov poslal po pošti. Morebiti bi se lastnika dalo poiskati s pomočjo Googla, še najprimernejše in najbolj pravilno pa je, da se najdene dokumente dostavi policiji. Nepotrebna objava osebnih podatkov širši javnosti „Praksa objave najdenih osebnih dokumentov na spletu vsekakor ni primerna, saj pomeni nepotrebno objavo osebnih podatkov širši javnosti. Za vrnitev najdenega dokumenta lastniku bi bila precej boljša pot, da se najdeni osebni dokument preda policiji ali izdajatelju dokumenta, na primer banki, upravni enoti, zavodu za zdravstveno zavarovanje ...," so navedli v uradu informacijskega pooblaščenca. Povedali so še, da postopkov v zvezi s tovrstno nepooblaščeno objavo osebnih podatkov (najdenih dokumentov) doslej niso vodili. Foto: Dreamstime/M24 V uradu informacijskega pooblaščenca javno objavo osebnih dokumentov in s tem osebnih podatkov na spletu odsvetujejo. Policisti zaradi javne objave najdenih dokumentov doslej niso posredovali Varstvo osebnih podatkov je ustavno varovana kategorija, njihova zloraba pa inkriminirana s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje je storjeno, kadar nekdo neupravičeno objavi oziroma posreduje v objavo osebne podatke ali prevzame identiteto druge osebe in si na njen račun pridobiva premoženjsko oziroma nepremoženjsko korist. V primerih kraje identitete je pregon mogoč samo na predlog, so poudarili na generalni policijski upravi. Pojasnili so, da primerov zaradi javne objave osebnih podatkov na najdenih dokumentih doslej niso obravnavali. „V navedenih primerih bi lahko imetnik izgubljenega osebnega dokumenta podal predlog za pregon, vendar ne razpolagamo s podatki, da bi do takega primera dejansko prišlo." Kraja identitete za potrebe virtualnega poslovanja Na ranljivost javne objave osebnih podatkov so opozorili tudi na policiji. „Javno objavo dokumentov in osebnih podatkov na spletu odsvetujemo. Treba se je zavedati, da tovrstne objave lahko izkoristijo spletni goljufi, ki v nadaljevanju podatke uporabijo pri storitvah različnih kaznivih dejanj na način, da prevzamejo identiteto osebe, z njenimi podatki odprejo virtu-alne denarnice ali transakcijske račune, na katere nato prejemajo sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Najditelje dokumentov tako napotujemo na policijske enote, ki bodo v nadaljevanju poskrbele za ustrezno vračanje. Na družbenih omrežjih je namreč mogoče zaslediti tudi primere, ko najditelji fotografijo najdene listine javno objavijo na FB ali kakšnem drugem portalu. Prav tako ni primeren način niti ta, da najditelj osebno vroči take listine lastniku. Policija najdene listine pošlje upravni enoti. Tudi policisti teh listin, predvsem registrskih tablic vozil, ne vročajo neposredno lastnikom. Najdena registrska tablica bi lahko bila pred tem ukradena in uporabljena v kaznivem dejanju (na primer tatvinie goriva) ali pa je lastnik medtem že naročil in prejel nove tablice. Najdene listine se iz podobnih razlogov tudi ne objavljajo v aplikaciji na spletni strani policije, kjer so sicer objavljene najdene stvari. Tudi po preteku enega leta od najdbe najditelj na teh stvareh ne more pridobiti lastninske pravice." Mojca Zemljarič Ptuj • Rešitev za Ljudski vrt v letu 2022 Težave s poplavljanjem ribnika ostajajo Težave s poplavljanjem ribnika v Ljudskem vrtu so v zadnjih letih vse pogostejše in okolici predstavljajo veliko grožnjo. Prav to je ključni razlog, da je občina sprožila potrebne postopke za ureditev te težave. Zdaj so na potezi državne institucije. Kot najprimernejša rešitev se je izkazala umestitev suhega zadrževalnika, a z deli iz povsem birokratskih razlogov ne bodo začeli še vsaj do naslednjega leta. Občina čaka potrditev Ministrstva za okolje in prostor, šele nato bo objavljen razpis za izbiro izvajalca del. Močni nalivi - spomnimo se leta 2019 - so v zadnjih letih povzročili številne preglavice, tako stanovalcem, ki živijo v neposredni bližini ribnika Ljudski vrt kot OŠ dr. Ljudevita Pivka. „Za območje Ljudskega vrta se je kot najprimernejša rešitev izkazala umestitev suhega zadrževalnika, ki ga bodo uredili na desnem bregu. V sklopu predvidene izgradnje suhega zadrževalnika bodo izvedli zemeljski nasip za zagotavljanje zadrževanja visokih voda, rekonstruirali brežino obstoječega ribnika in izlivni objekt iz ribnik ter izvedli nov prelivni objekt na jugozahodni strani obstoječega ribnika," so načrt urejanja predstavili na ptujski občini. Za omenjeno investicijo, torej ureditev zadrževalnika v Ljudskem vrtu, je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Pripravili so tudi razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca, ki pa jo mora pred objavo pregledati in potrditi še Ministrstvo za okolje in prostor. Šele ko bo vsebina potrjena kot primerna, bo Direkcija RS za vode objavila razpis za izbor izvajalca. Ta bo predvidoma odprt 30 dni. „Glede na omenjena dejstva predvidevamo, da bi dela začeli šele prihodnje leto," so terminski plan predstavili na ptujski občini. Investicija bo v celoti financirana iz evropskih sredstev (Evropskega sklada za regionalni razvoj). Projekt ureditve ribnika v Ljudskem vrtu bo namreč izveden v okviru projekta zagotovitve protipoplavne varnosti porečja Drave, ki ga vodi Direkcija za vode. Pogoj, da je občina sploh lahko začela urejati vso potrebno dokumentacijo, pa je bila pridobitev zemljišč pod samim ribnikom, kjer je bila lastnica država. Ta je pred približno letom dni del svoje lastnine prenesla na ptujsko občino. S tem, ko so soglašali s prenosom, je tudi Vlada RS omogočila nadaljnje urejanje zadev. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 14. septembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Četrti val v ptujski bolnišnici Bolnišnica ponovno s covid oddelkom Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj je od tega ponedeljka naprej ponovno covid bolnišnica. Včeraj so imeli prve tri sprejeme na oddelku v četrtem valu. Foto: CG Ministrstvo za zdravje je za četrti val epidemije pripravilo jasno strategijo aktivacije covid bolnišnic. Ker smo glede na porast števila hospi-taliziranih v drugi fazi načrta, je morala tudi Splošna bolnišnica Ptuj prevzeti del pacientov s koronavisurom. „Za zdaj imamo navodilo ministrstva, da zagotovimo deset postelj za covid paciente, naša kapaciteta skupaj je 40 postelj. Intenzivne covid enote še nismo vzpostavili, po strategiji se predvideva, da jo bo potrebno z zamikom enega tedna ali deset dni," pojasnjuje Anica Užmah, direktorica ptujske bolnišnice. Na intenzivni negi bi po trenutno veljavnem planu na Ptuju lahko sprejeli štiri paciente. V petek so v bolnišnici pripravili vse potrebno za nameščanje pacientov s koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. 11 pacientov, ki so bili nameščeni na oddelku za pobolnišnično zdravljenje, so preselili na kirurški oddelek in pripravili covid oddelek. „Seveda bo zato nekoliko okrnjena kirurgija," dodaja Užmahova. Načeloma pa, direktorica zatrjuje, da stanje obvladujejo, direkten izpad je le na račun pobolnišničnega zdravljenja. Tudi v prihodnje bo covid oddelek ptujske bolnišnice vodil zdravnik Primož Horvat. Je res 32 manj zaposlenih medicinskih sester? Tudi kar se tiče kadra, zadeve za zdaj še obvladujejo, a se Užmahova zaveda, da je stanje nepredvidljivo. Tudi v četrtem valu se ne bo možno izogniti odsotnosti zaposlenih zaradi bolniškega dopusta, varstva otrok, okužb itn. Negirala je nekatere medijske zapise, da je v bolnišnici zaposlenih 32 medicinskih sester manj. Prav vse so nadomestili. Polovica od tega predstavlja upokojitve, ki so jih uspešno nadomestili, enako velja tudi za sporazumne odpovedi. Dženana Kmetec Slovenija • Stroški nakupa HAG-testov Država pokrije največ 2,5 evra Najvišja cena nabave hitrega antigenskega testa (HAG), ki se krije iz javne zdravstvene blagajne, je 2,5 evra. Če izvajalec testiranja kupi cenejše teste, mu Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pokrije znesek, za katerega so bili testi nabavljeni. V primeru, da izvajalec kupuje dražje teste, razliko stroška nad 2,5 evra nosi sam. Foto: D.N./ M24 V primerjam s predhodnimi vali epidemije couida so se cene testov že precej znižale. Enako velja za lekarne ob izdaji HAG-testov na recept za samote-stiranje. Višino povračila je oblikovalo ministrstvo za zdravje s sklepom, sprejetim 23. avgusta. V sklepu so med drugim navedene še cene storitve odvzema brisa, vključno s stroški mikrobiološke preiskave, osebne varovalne opreme izvajalca, vpisa podatkov v register in izpisa potrdila. Za testiranje v ambulanti izvajalec ZZZS-ju izstavi zahtevek v višini 9,5 evra in za testiranje v mobilni enoti 12 evrov. Enake cene sme zaračunati tudi samoplačnikom, je navedeno v sklepu ministrstva. 2,5 evra je tudi najvišji znesek, ki ga bo javna zdravstvena blagajna pokrivala za HAG-teste za samotestiranje. Teste je moč dvigniti v lekarnah, na kartico zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško. Ministrstvo lekarnam pri uveljavljanju zahtevkov priznava še točke za storitev (vročanje) in dodatek za večje pakiranje. Za paket petih testov bo ZZZS lekarni nakazal okoli 16 evrov. Približno enake so cene v primeru samoplačniškega nakupa. Seveda pa je na trgu moč najti tudi dražje teste. Na spletni strani lekarnar. com se komplet petih HAG testov Nasal prodaja za dobrih 35 evrov, posamični test (1 kom) Bonson medical za 3,25 evra ali pa Biosynex za ceno 12,5 evra (1 kom). MZ Podravje • Zapleti z novo enoto doma upokojencev v Juršincih Kdo bo kazensko in odškodninsko odgovarjal za nepravilnosti? Šele pred kratkim odprta enota Doma upokojencev Ptuj v Juršincih je očitno glede na standarde in normative zgrajena neustrezno. Zaradi tega je obstajala celo bojazen, da bo nameščanje stanovalcev do odprave napak prepovedano, a se je vodstvo doma s predstavniki pristojnega ministrstva k sreči dogovorilo drugače. Zadeve so tako resne, da so jih v obravnavo predali policiji. Kdo je odgovoren, da novi prostori niso grajeni skladno s pravilnikom; nekdanja direktorica, projektanti, izvajalec del, nadzor ali ministrstvo? Kakorkoli, napaka nekoga bo stala več sto tisoč evrov. Dom bo beležil izpad dohodka za 16 stanovalcev, obstaja pa tudi možnost, da bodo sami morali zagotoviti dodatna sredstva za sanacijo napak Po zaključku gradbenih del je vodstvo doma - kot je to v navadi - ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozvalo k preveritvi izpolnjevanja tehničnih zadev v juršinski enoti. Komisija ministrstva je preverila skladnost s Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za izvajalce socialnovarstvenih storitev. „Bila sem prepričana, da bo to formalnost, a se je izkazalo, da je daleč od tega. Pred mene so na ministrstvu položili dokument, naslovljen na bivšo direktorico, iz katerega je razvidno, da je bil dom opozorjen na to, da bivalna enota ni skladna s pravilnikom. V posameznem nadstropju namreč ne sme imeti več kot 20 stanovalcev, obenem pa so priporočali tudi, da je kopalnica del sobe," je na zadnji seji sveta uvodoma pojasnila direktorica DU Ptuj Vesna Šiplič Horvat. V domu bo 16 stanovalcev manj, kot so predvidevali V času obiska predstavnikov ministrstva je bilo v domu nastanjenih 53 stanovalcev, ministrstvo pa je najprej zahtevalo, da se do odprave nepravilnosti enota izprazni. „Pojasnila sem, da je v enoti 53 ljudi, ki jih nimamo kam namestiti, pa tudi, da so ogroženi poslovanje doma in delovna mesta. Ministrstvo nam je prisluhnilo, a mimo pravilnika ne morejo." Roka za odpravo napak sicer niso določili, zahtevajo pa takojšen terminski plan odprave napak, ki ga mora pripraviti vodstvo doma. Kopalnice bi morale biti sestavni del sob, na kar so opozarjali tudi mnogi laiki. V zadnjih tednih so imeli sestanke s projektanti podjetja Abiro, nadzorniki in izvajalci. Pričakovano, odgovornost so si le prelagali. „Izvajalci so rekli, da so prejeli potrjen projekt naročnika in da je to vse. Projektant se sklicuje, da je sledil navodilu naročnika, da je 150 postelj in da se drugače ni dalo graditi stavbe, saj sob v kleti niso mogli umeščati zaradi 500-letnih voda, na strehi pa ne zaradi spomeniškega varstva," je še dodala sedanja direktorica. Iz dokumentacije je sicer razvidno, da je Jožica Šemnički, ki je bila takrat direktorica doma, februarja 2019 dokument s priporočili ministrstva posredovala projektantu in direktorju Pomgra-da, izbranemu izvajalcu. Kakšen je potem bil dogovor med njimi in kje se je zalomilo, pa bodo zdaj ugotavljali drugi organi. Težava tudi preširoki hodniki, visoki sijaj... Šiplič Horvatova je izpostavila še nekatere težave, ki so ugotovljene zdaj, ko je enota zaključena in predana v uporabo. Štiri metre široki hodniki (po normativih bi lahko bili 2,5 metra) seji zdijo nesmiselni z vidika čiščenja, pa tudi prehojenih poti zaposlenih je ogromno: „V Žabjaku bomo vgradili naravne materiale, ki so starim ljudem blizu, zdaj imamo visoki sijaj, to je treba nenehno polirati. Delovno okolje tam je res neprijazno do zaposlenih. Nisem želela prati umazanega perila v javnosti, ampak to so dejstva." Oškodovanje iz malomarnosti ali celo namerno Člana sveta Milana Klemenca je zmotilo dejstvo, daje ministrstvo priporočalo in ne zahtevalo spoštovanje nekaterih določb pravilnika, npr. v delu, ki se tiče gradnje kopalnic: „Morali bi tudi bdeti nad izvajanjem projekta. Skrbi me, daje nekdo ali namerno ali nenamerno spregledal zadeve. Govorimo o osnovnih zadevah, kot so pravilno umeščene kopalnice ... Projektant bi moral opozoriti na takšne pomanjkljivosti. Kaj je delal nadzor, upravna enota, kije izdala gradbeno dovoljenje? Tudi oni bi morali preveriti skladnost z veljavno zakonodajo. V vsakem primeru gre za oškodovanje lastnine doma, iz malomarnosti ali namerno." Zakaj so le priporočali in zakaj ministrstvo ni zahtevalo izpolnjevanja zahtev? Eden izmed problemov je očitno tudi to, da je ministrstvo le priporočalo upoštevanje pripombe glede pozicioniranja kopalnic, glede omejitev na 20 stanovalcev na etažo pa naj bi bilo eksplicitno zapisano, da se mora upoštevati. „Vse to pomeni, da ne smemo namestiti 16 stanovalcev na celo enoto, kar je dolgoročno gledano poslovna škoda. Izguba na račun tega bo okrog 25.000 evrov mesečno, pojasnjuje direktorica. Dom že ima ponudbo za odpravo večjega dela nepravilnosti, ki jo je pridobil neposredno od podizva-jalcev, okvirni predračuni znašajo okrog 102.000 evrov. Bo pa najbrž ponudba Pomgrada in IVC višja. „Izvajalce smo pozvali, da odpravijo ugotovljene napake, nanje smo naslovili že štiri dopise. Čakamo še nji- -—■<• ..litin. V vsaki etaži je lahko le 20 stanovalcev, kar pomeni 16 manj, kot je bilo planirano in kot so urejene sobe. hov predračun, nato pa se bomo odločili, kako naprej," pravijo v domu. Predsednica sveta zavoda: »Ob branju zapisnika se zgroziš« Simona Lacko, predsednica sveta zavoda, je dejala, da se je zgrozila ob branju zapisnika. Prepričana je, da je treba poiskati odgovornost: „Za te napake mora nekdo odgovarjati!« Z njo se je strinjal tudi Boris Kmetec, ki je predlagal, da se najame zunanji nadzor. Pravnica v Domu Bernarda Kozel je dodala, da je le sodišče pristojno odgovoriti na vprašanje, kdo je odgovoren za nastalo situacijo. Pripomnila je, da bi projektant moral pisno pozvati naročnika in opozoriti na nepravilnosti, ki so v nasprotju s pravilnikom, česar pa ni storil: „Vsa komunikacija je potekala le ustno." Glede na vse povedano je svet zavoda sklenil, da policiji naznani sum storitve kaznivega dejanja oškodovanja premoženja. To bo podlaga, da bo dom kasneje morda tudi vložil odškodninsko tožbo, a prej morajo priti do odgovora zoper koga. Škoda bo dvojna: na račun izpada dohodka zaradi manjšega števila nameščenih stanovalcev, kot je bilo planirano, in odprave ugotovljenih napak. Marsikaj bo odvisno od predračunov glavnega izvajalca, Pomgra-da in IVC, in tega, za koliko ter pod kakšnimi pogoji bodo zadeve urejene. Preučili bodo tudi možnost unovčitve bančne garancije. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 14. septembra 2021 Sveti Tomaž • V Mali vasi končali investicijo Končana obnova ceste V naselju Mala vas v občini Sveti Tomaž so končali prenovo ceste v vrednosti okrog 286.000 evrov. Foto: M H Obnova 1.850 metrov dolgega cestnega odseka je pod streho. Občina nadaljuje z urejanjem cest in javnih poti z namenom izboljšati dostopnost do vseh krajev in povečati prometno varnost. V teh dneh so h koncu pripeljali največjo letošnjo investicijo, modernizacijo 1.850 metrov dolgega odseka lokalne ceste Mala vas-Sejanci. Cesto so razširili, uredili odvodnjavanje in bankine ter poskrbeli za namestitev električnih kablov. Cestno podjetje Ptuj je dela začelo izvajati v začetku poletja, investicija je bila pokrita z občinskim denarjem. Kot smo slišali na terenu, pa vsi krajani z novo cesto niso povsem zadovoljni. Ponekod naj bi bil nivo vozišča previsok, sprašujejo se o kakovosti asfaltne prevleke ... MH Kidričevo • Podpisana gradbena pogodba Širitev gospodarske cone V občini Kidričevo se te dni začenja še en veliki infrastruk-turni projekt - širitev gospodarske cone, ki bo ob novozgrajeni obvoznici. Gradbeno pogodbo za 4,2 milijona evrov težki projekt sta podpisala župan Anton Leskovar in direktor Cestnega podjetja Ptuj (CPP) Branko Veselič. V skladu s pogodbo je predvideno končanje del konec maja prihodnje leto. Na projektu nominirani podizvajalec je Komunalno podjetje Ptuj, ki bo izvedlo dela na vodovodnem sistemu v vrednosti dobrih 320 tisočakov. Iz državnega proračuna in proračuna EU je občina Kidričevo za projekt pridobila 2,7 milijona evrov. V projekt je vključenih 29 hektarjev zemljišč v zaledju naselja Strniš-če in v Talumovi industrijski coni; gre za območje levo in desno ob bodoči obvoznici. Opremili ga bodo z vso potrebno infrastrukturo: komunalno, prometno, energetsko, telekomunikacijsko ... Za Talu-mov industrijski kompleks je predviden nov vhod z več parkirišči in novo cesto znotraj kompleksa. MZ Sv. Andraž • Odprtje prenovljene ceste Črna gora v novi preobleki Letošnje srečanje vaščanov Vitomarcevje bilo še posebej slovesno. Foto: arhiv občine Andrašovci so obnovili svojo Črno goro. Istočasno s tradicionalnim dogodkom v organizaciji vaškega odbora Vitomarci je namreč potekalo odprtje prenovljene lokalne ceste, ki ji domačini pravijo Črna gora in vodi mimo občinske stavbe in pokopališča. Bila je že tako dotrajana, da ob večjem deževju ali snegu praktično ni bila več prevozna, tam stanujoči pa so bili zato občasno odrezani od sveta. 130.000 evrov vredna investicija, ki so jo pokrili iz treh virov: občinskega proračuna, državnih nepovratnih sredstev in najetega državnega kredita, je zajemala obnovo in razširitev 550 metrov dolge ceste z robniki, odvodnjavanjem, opornimi zidovi, postavitev 14 stebrov javne razsvetljave z varčnimi svetilkami pa tudi ustrezno talno in horizontalno prometno signalizacijo. Ob odprtju jo je blagoslovil domači župnik Mirko Krašovec, izobesili so tudi zastavo andrašovske Črne gore, sledilo pa je druženje sovaščanov ob jedači in pijači. SD Žetale • V dveh letih za ceste pol milijona evrov Za obnovo občinskih cest premalo denarja Občina Žetale je v zadnjih dveh letih za modernizacijo cestne infrastrukture namenila okoli pol milijona evrov. Deset krajših cestnih odsekov v skupni dolžini 5,1 kilometra je že zaključenih in asfaltiranih. Tega so seveda najbolj veseli uporabniki, ki tradicionalno poskrbijo za slavnostna odprtja cest. Blagoslov, prerez traku in vse ostalo, kar spada zraven, pa se je zgodilo komaj letos. Krivec za to je seveda epidemija, saj v lanskem letu dogodkov, kjer bi se zbralo večje število ljudi, niso mogli izpeljati. Konec avgusta so namenu svečano predali modernizirano cesto Krhiče-Lešje-Podlog v dolžini 848 metrov. Vrednost investicije je bila 95.000 evrov. Žetalčani so se zbrali tudi na odprtju dveh krajših odsekov: Paukon-Rapečjak v dolžini 323 metrov (31.000 evrov) in odcep Vogrinc v dolžini 171 metrov (17.000 evrov). Oba odseka sta bila v skladu z dvoletnim razpisom izvedena že lani. Župan Anton Bu-tolen je ob odprtjih izpostavil, da je vsak meter asfaltirane ceste izjemno pomemben tako za uporabnike kot občino: »Zaradi modernizacije ni več potrebna sanacija ob neurjih in večjih nalivih, posledično so stroški interventnih ukrepov bistveno manjši.« Vsako leto skoraj toliko sredstev kot za modernizacijo cest porabijo za njihovo vzdrževanje. Letos so za ceste namenili okoli 500.000 evrov. Če k tem sredstvom prištejemo še skoraj 140.000 evrov, ki so jih porabili za sanacijo plazu Ledin-ca, so v cestno infrastrukturo vložili 600.000 evrov, kar je skoraj 40 odstotkov občinskega proračuna. Po besedah župana Butolena je še posebej drago vzdrževanje strmih makadamskih cest, ki jih morajo zaradi neurij pogosteje sanirati. Cesta Žetale-Majšperk še čaka na obnovo Skozi občino Žetale sicer poteka del avtoceste, 11 kilometrov državnih, 90 kilometrov občinskih in okoli 30 kilometrov gozdnih cest. »Občina je veliko truda vložila v to, da so državne ceste v občini v dobrem stanju, čeprav manjka še nekaj pločnikov in avtobusnih postajališč. Večji problem pa so občinske ceste, za katere imamo na voljo premalo sredstev. Problem je v tem, da v tej finančni perspektivi, ki se izteka za urejanje cestnega omrežja, nismo mogli koristiti evropskih sredstev. Največja težava je cesta Žetale-Majšperk, za obnovo katere bi potrebovali več kot milijon evrov. To pa so sredstva, ki jih občina iz lastnih virov ne more zagotoviti v celotnem štiriletnem mandatu,« je izpostavil Butolen in dodal, da se je aktualni občinski svet ob začetku mandata znašel pred težko odločitvijo: »Odločali smo se med tem, ali začeti obnavljati omenjeno cesto ali pa modernizirati več krajših odsekov cest, ki včasih vodijo tudi do edine še naseljene hiše. Svetniki so glasovali za drugo varianto. V teh treh letih smo na podlagi te odločitve modernizirali 20 krajših odsekov občinskih cest v skupni dolžini nekaj več kot sedem kilometrov in za to porabili okoli 700.000 evrov.« V letih 2020 in 2021 jim je šla na roko tudi nekoliko višja povprečni-na, zato so na seznam odsekov za modernizacijo dodali še kakega zraven. V vseh letih samostojne občine pa so skupno modernizirali več kot 70 kilometrov občinskih cest. Estera Korošec Majšperk • Prireditve ob 70-letnici Društva upokojencev ne bo »Pomembno je druženje« Društvo upokojencev Majšperk (DU Majšperk) je nameravalo v okviru praznovanja občinskega praznika obeležiti 70-letnico delovanja. Zaradi poslabšanja epidemioloških razmer so bili primorani sprejeti odločitev in svečano prireditev odpovedati. Foto: CG Člani DU Majšperk se tedensko srečujejo na kegljišču. »Počakali bomo na boljše čase,« je napovedala predsednica Frančiška Jus, ki je vodenje društva prevzela pred trinajstimi leti. Ker je povprečna starost njihov članov nad 70 let, se vse od izbruha koronavirusa striktno držijo vseh preventivnih ukrepov in priporočil. »Za naše člane je najbolj pomembno druženje, tudi vse naše aktivnosti so v prvi vrsti namenjene srečevanju in pogovorom. Zdaj so razmere res neprijetne, saj ne moremo nikamor, tudi strah je med nekaterimi še vedno zelo prisoten,« je povedala Jusova. Tisti, ki živijo sami, so se soočali s precejšnimi stiskami, saj so večino časa ostajali zaprti v svojih domovih. Bogato društveno življenje je tako za nekaj časa povsem zamrlo. Glavna aktivnost društva je kegljanje Nato pa so se razmere začele izboljševati in ponovno so organizirali srečanja v urejenih društvenih prostorih. Najprej v t. i. mehurčkih, ko se je na kegljišču zbralo največ do pet upokojencev. Glavna aktivnost DU Majšperk je namreč kegljanje. Na voljo imajo zunanje igrišče za kegljanje in še dva v notranjih prostorih. Nekateri upoko- jenci se poslužujejo še strelišča, ki je urejeno na isti lokaciji. Društvo se je v prostore Športnega parka Majšperk preselilo pred osmimi leti, pred tem so se dobivali v društvenem stanovanju, ki so ga še v času bivše Jugoslavije kupili z lastnim prispevkom. Stanovanje so nato prodali in denar vložili v ureditev novih prostorov, s katerimi so zadovoljni. »V naši občini je zelo dobro poskrbljeno za starejše. Prav gotovo ni razloga, da bi se kdo soočal z osamljenostjo. Res pa je, da se nekateri posamezniki izločijo sami. V naše društvo vabimo vse starejše občane, ki si želijo druženje, predvsem pogrešamo tiste nekoliko mlajše upokojence,« je izpostavila Jusova. Letna članarina znaša simboličnih 10 evrov. Želja ob 70-letnici je veliko. Po besedah Jusove si v prvi vrsti želijo, da njihovi člani ostanejo zdravi. Med drugim bi radi povečali članstvo: »Veliko starostnikov reče, da se bodo včlanili prihodnje leto, potem pa tega nikoli ne storijo. Seveda je ena izmed naših želja tudi, da se koronavirus čim prej poslovi, da bomo lahko znova vse aktivnosti izvajali nemoteno in brez strahu.« Estera Korošec 6 Štajerski V središču torek • 14. septembra 2021 PRIMORSKI SVET S SVOJIMI CARI BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptu' ^^Hprezivite vikend v naši družbi 9. in 10. oktobra se z nami podajte v edinstvene ŠKOCJANSKE JAME ter PRIMORSKI SVET, kjer sta pestra zastopanost rastlinstva in živalstva na razmeroma majhnem prostoru. Vstopili bomo v podzemni svet Škocjanskih jam, ki ni le največji podzemski kanjon na svetu, tu bomo spoznali v svetovnem merilu neponovljivo kraško pokrajino, kjer je na enem mestu raznovrstna naravna dediščina v obliki kraških zanimivosti. Na Belajevi domačiji bomo pod strokovnim vodstvom spoznali zeliščne vrtove in naravne izdelke ter uživali v dišečem svetu okoli nas. Po večerji si bomo lahko privoščili sproščujoč in pomirjujoč sprehod ob morju. Naslednje jutro bomo obiskali Kmetijo Knez, si ogledali njihove vrtove in nasade kakijev, sprehodili se bomo do Strunjanskih solin. Okrepčali se bomo s tipično primorsko toplo malico: bobiči z domačim kruhom, kozarec vina ter krostata. Navdušil nas bo tudi Naravni rezervat Škocjanski zatok s 122 ha velikim polslanim mokriščem, ki ga sooblikujeta polslana laguna in sladkovodno močvirje, vsako leto pa ga obišče več kot 200 različnih vrst ptic. (izkoristite možnost plačila v višini 100 € s turističnim bonom 2021) Cena vključuje: prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah hotela***, nočitev z zajtrkom in večerjo, zunanji ogledi po programu, vstopnina v Škocjanske jame, program na Belajevi domačiji, voden ogled Škocjanskega zatoka, ogled kmetije Knez in topla malica, nezgodno zavarovanje, vodenje in organizacijo potovanja. Spodnje Podravje • Kolegij županov: premiki sem in tja po vodovodu, malo nazaj Pukšičevo svarilo: »Adijo, Marija, Kot kaže, bodo občine Spodnjega Podravja po množici zapletov le pristopile k projektiranju skupnih cevovodov na vodovodnem sistemu. Oddale naj bi naročilo za projektiranje 72 kilometrov povezovalnih oziroma transportnih vodov. S tem je na projektu narejen majhen korak naprej, čeprav ga po drugi strani že zaznamuje drobljenje. V sklopu ena so bili najprej predvideni zamenjava skupnih cevovodov, gradnja dveh novih vodnjakov in tehnično-informacij-ska podpora za krmiljenje sistema, sedaj so del sklopa ena samo še cevovodi. Medtem ko se 18 občin strinja, da bi po ponovljenem razpisu za sklop ena izbrali projektanta, so za odgovor čakali le še občino Hajdina. Okoli njenega (ne) soglasja je imel na septembrski seji kolegija največ povedati župan De-strnika Franc Pukšič: „Pričakujem, da se bo Hajdina opredelila do projektiranja sklopa ena, drugače nam pade razpis in je konec. Adijo, Marija, naslednja finančna perspektiva. Kdo bo prevzel odgovornost?" Da čakajo izključno samo še mnenje Hajdinčanov, je pripomnila tudi ptujska županja Nuška Gajšek: „Strinjam se. Sedaj (na seji kolegija, op. a.) sem Hajdino dvakrat pozvala, da se izjasnijo, saj razpisni roki tečejo, časa nimamo, 18 občin daje soglasje, oni pa ne. To se mi zdi malo neresno, ne zdi se mi korektno, da nas ena občina vse druge drži. Na tem mestu se lahko strinjam s Francijem (Pukšičem), da meni že tudi gre na bruhanje." Občine na spodnjepodravskem vodovodu rešujejo dve zahtevni vprašanji: lastnice česa so že in koliko katera ter po kakšnem delitvenem ključu bodo gradile v prihodnje. Nato je Pukšič kot blisk razrešil gordijski vozel: „Torej se strinjamo, da naročimo projektiranje 72 kilometrov skupnih vodov, četudi brez Hajdine? Delež, ki bi ga morala pokriti Hajdina, si bomo razdelile ostale občine, potem se bomo pač dalje pogovarjali. Jaz se res več tega ne grem." Očitno je opozorilo Gajškove in Pukšiča dovolj zaleglo, da so Hajdinčani pritrdili, da se strinjajo s projektiranjem skupnega dela vodovoda. Na seji kolegija je župana Stanislava Glažarja sicer Komu in zakaj gre »na kozlanje« V razpravi o vodovodu seje najbolj razgrel destrniški župan Franc Pukšič. Obregnil seje tudi ob ponudbene cene za projektiranje skupnih delov vodovoda. Predstavil je konkretne številke in dejal, da na nekatere zneske in razlike, ki znašajo čez sto tisočakov, pač ne more pristati. „Na kozlanje mi gre... Če smo bolni v glavi, potem v redu, jaz nisem. Je pa nujno, da projektiranje 72 kilometrov cevovoda izpeljemo," je poudaril. nadomeščala direktorica občinske uprave Lidija Terbulec, prisotna je bila preko zooma. Vroče tudi okrog delitve obstoječega premoženja Medtem ko bo obnova vodovodnega sistema projekt za prihodnost, imajo občine, ki so lastnice vodovodnega sistema, še veliko nerešenih vprašanj iz preteklosti, med drugim razdelitev lastništva na sistemu. Za iskanje primerne rešitve so oblikovale delovno skupino. Njeno delo vodi in koordinira župan Kidričevega Anton Leskovar, člani so županja občine Majšperk Darinka Fakin, direktorji občinskih uprav občin Cirkulane, Cerkvenjak in Sv. Andraž (Nina Horvat, Vito Kraner, Miran Čeh), Rado Vek iz Komunalnega podjetja Ptuj ter vodja oddelka za finance na MO Ptuj Benjamin Panikvar. v«v Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! ŠtajerskiTEDNIK radioPTUI mm Vse kaže, da bi se projektiranje 72 kilometrov skupnih cevovodov za oskrbo s pitno vodo v Spodnjem Podravju le lahko začelo. tante ali pa se projektiranje že izvaja. To so Ptuj, Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Zavrč in Destrnik. Ob- torek • 14. septembra 2021 V središču Štajerski 7 in malo naprej naslednja finančna perspektiva!« Leskouar in Pukšič sta se petelinila zaradi Glažarja Franca Pukšičaje najbolj dvignil predlog, da bi se za objekte na vodovodnem sistemu obračunavalo NUSZ. Za to pobudo bi lah ko rekli, daje bil kidričevski župan tokrat v vlogi odvetnika svojega soseda Stanka Glažarja. Tega namreč na kolegiju ni bilo, bi pa imela njegova občina s pobiranjem NUSZ največjo finančno korist, saj je večina vodnjakov in objektov za distribucijo pitne vode prav na območju Hajdine. „Ne bi no ..."je dejal Pukšič, vzel mobilni telefon in odkorakal proti vratom, da bi zapustil sejno sobo. „Pustil sem te, da govoriš, ti pa, prosim, poslušaj mene. Ampak tega ne želite poslušati, ne želite, ker ste prepametni, ker ste, gospod Pukšič, preveč tote politike spili. Dogovorili smo se, da v predlog dodamo alinejo o NUSZ," je pojasnjeval Leskovar, medtem ko je Pukšič postal pri vratih in odgovaijal: „To je vaš predlog in ne predlog delovne skupine!" „Gre za predlog skupine, zdaj pa res več ne vem, kdo je v skupini, ali jaz ali vi. Predlog je usklajen,"je Pukšiču glasno oporekal Leskovar in ga opozoril, naj mu ne skače v besedo in se nauči manir. Destrniški župan se ni dal: „Danes tukaj ne govorite resnice!" Leskovar je nato dopustil možnost, da predlog delovne skupine ni korigiran le v pravnem smislu, a da bodo tudi to uredili. Ko seje besedni dvoboj pomiril, seje Pukšič usedel k mizi. Glažar se je konfliktu in očitkom elegantno izognil: ni ga bilo Pukšič in Leskovar sta se prerekala izključno zaradi občine Hajdina, ki jo je tokrat preko video povezave zastopala direktorica občinske uprave Lidija Terbulec. Župan Stanko Glažar seje tako v svojem značilnem diplomatskem slogu konfliktom izognil. Je pa Leskovar potem tudi povedal od kod izvira predlog za pobiranje NUSZ za objekte na vodovodu: „Trebaje vedeti, da bo občina Hajdina, ko se bo gradil novi vodovod, najbolj razkopana in se iz tega razloga zanjo išče primerno nadomestilo, v smislu odškodnine. Razumem njihove pomisleke, verjamem pa, da bomo našli skupno pot proti cilju in šli v obnovo vodovoda. Razdelitev premoženja na vodovodnem sistemu in ocena vrednosti bosta občinam in koncesionarju podlaga za izračun cen omrežnin. Leskovar je na seji kolegija poudaril, da je predlog delovne skupine, da se sporazum o delitvi premoženja izpred desetletja, ki ni nikoli zaživel, saj ni dobil zelene luči vseh občin deležnic, anulira. Zadevo bi resetirali, nadaljevali s točke nič, ne glede na to, kaj se je pred sporazumom in po njem dogajalo. Infrastrukturo bi ocenili in si razdelili na dan 1. 1. 2021. Tako bi točno vedeli, kaj je na sistemu skupna infrastruktura in kateri del je od posamezne občine. Po Lesko- j&S Srn Foto: CG Poleg tega imajo posamezne občine za svoje sklope pravnomočno izbrane projek-čini Podlehnik in Trnovska vas bosta javno naročilo za izbiro projektanta ponovili. varjevih besedah bi se za objekte na sistemu obračunavala dajatev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), največji delež bi pripadal občini Hajdina. Žumbarjeva opozorila: »Ne prehitevajmo po desni« Na predlog se je vsul plaz kritik, najglasnejša sta bila županja občine Sv. Andraž Darja Vudler in župan Destrnika Franc Pukšič. Leskovarju sta očitala, da je to njegov predlog in ne skupno stališče delovne skupine. Z njima je pritegnila še cirkulanska županja Antonija Žumbar. Poudarila je, naj se ne prehiteva in da stihijskega reševanja situacije ne podpira. „Ne prehi-tevajmo po desni, rešujmo točko po točko." Pukšič je spomnil, da je bil sporazum z delitveno bilanco o premoženju občin na vodovodu objavljen v Uradnem listu. „To je pač treba spoštovati, ker smo se občine tako dogovorile. Če se bo o delitvi uskladila celotna komisija, bom soglašal, sicer ne. Tam sedite, zmenite se in pridite s predlogom delovne skupine. Kar si predstavil (Leskovar), je samo predlog občine Kidričevo ..." Leskovar je ob koncu razprave izrazil stališče, naj se ne išče izgovorov, da se nekaj ne da, temveč je treba imeti jasno zastavljen cilj in vse sile napeti za to, da se ga doseže. Župani so se dogovorili, da bodo pripombe na predlog delovne skupine podali v roku naslednjih 14 dni. Mojca Zemljarič Dravsko polje • Državni infrastrukturni projekti Kidričevska obvoznica in obnova glavne ceste Na Direkciji Republike Slovenije (DRSI) za infrastrukturo so povedali, da dela na kidričevski obvoznici potekajo v skladu z načrtom, tako po časovni kot finančni plati. Na Dravskem polju bodo kmalu začeli obnovo glavne ceste od avtoceste na Hajdini v smeri Slovenske Bistrice, naslednje leto bi se lotili sanacije pragerske obvoznice, kije po 17 letih uporabe po mnenju številnih čisto uničena. Na gradbišču obvoznice se že vidi oris bodoče ceste. Trenutno so v izvajanju zemeljska dela (odriv humusa, izkopi in nasipi), izvedli so že večino del na podhodu za živali, od izkopov do ar-mirno-betonskih del in zasipov. „Dela potekajo tudi na podvozu pod industrijskim tirom: zaščita gradbene jame, izkopi, delavnica kesona, opaž in armatura za talno ploščo kesona," so navedli na DRSI in dodali, da je vrednost gradbene pogodbe 8,9 milijona evrov. Vodilni izvajalec na projektu je GP Krk s partnerjem Trgog-rad, podizvajalci pa so podjetja Elektro Maribor, CPP, Slemen-šek, Tegar, Komunala Slovenske gorice, Geoinvest, Proga in Elektro novi sistemi. Čez mesec dni začetek obnove glavne ceste skozi kidričevski gozd DRSI letos jeseni v občini Kidričevo odpira še eno veliko gradbišče. Obnavljali bodo glavno cesto Ptuj-SIovenska Bistrica, in sicer šestkilometrski odsek od avtoceste na Hajdini do križišča za Starošince. Cesto bo obnavljal konzorcij podjetij CPP, Asfalti Ptuj in GMW. Vodilni partner konzorcija je CPP. Vrednost del je 4,2 milijona evrov, glavnino sredstev bo prispevala DRSI, občina Kidričevo bo v projektu Vodja gradnje kidričevske obvoznice Dejan Poglajen in delovodja Janez Prah, oba iz podjetja Trgograd soudeležena z vložkom 87.000 evrov. Cesto bodo v celoti obnovili, zgradili dve počivališči in uredili pet križišč. Gre za ureditev štirih obstoječih križišč in enega novega. Obstoječa so za gramoznico Pleterje, Kungoto, Kidričevo in Njiverce, vključno z novim krožiščem, novo bo tudi križišče za obvoznico. Na počivališčih in križiščih bodo na novo uredili prometno opremo, signalizacijo, cestno razsvetljavo, semaforiza-cijo, po potrebi bodo prestavljali in obnavljali komunalne vode. Za semaforizacijo in razsvetljavo bo treba zgraditi transformatorsko postajo in položiti elektrovode. Predvideni začetek del je konec letošnjega septembra, zaključek ,pyn7nina Kidričevo: Qkm||||9p'0 'evrov, rok izvedbe jesen^Oja Tli,' cesta AC HajSmS iZvoz StarnšjnCej | il km,4i2min evrov, rok izvedbe, konec.2022-: F pa konec leta 2022. V času gradnje bo promet na cesti omejen, veljala bo polovična zapora. Na DRSI so povedali, da se trenutno pridobivajo dovoljenja za zaporo ceste in izdeluje tehnološki elaborat. Napovedujejo tudi popravilo pragerske obvoznice V prihodnjem letu bi Direkcija poskrbela še za obnovo najbolj ranjenega dela glavne ceste proti Slovenski Bistrici - pragerske obvoznice. Ta cesta je bila namenu predana leta 2004, torej pred 17 leti. Po mnenju voznikov je tako uničena, da se je številni raje izognejo in za pot od Ptuja proti Slovenski Bistrici izberejo kar avtocesto mimo Maribora, čeprav je ta pot daljša in tudi dražja. „Po pragerski obvoznici se skoraj ni mogoče peljati, ker se vozilo med vožnjo nenormalno trese," je pogosto slišati negodovanje voznikov s spodnjepodravskega konca. Če bo obveljala napoved DRSI, bi tudi ta odsek ceste začeli obnavljati prihodnje leto. Dela bi izvedli kar v okviru rednega vzdrževanja, za kar ima koncesijo CPP, obnovili bi 4,7-kilometrski odsek, dela pa so ocenjena na okoli 2,8 milijona evrov. Mojca Zemljarič Gradnja podvoza, ki bo pod industrijskim železniškim tirom od Taluma proti Strnišču. Celotni podvoz bodo zgradili, nato pa ga s cilindri premaknili na končno mesto pod železnico. To pomeni, da bodo tir umaknili, naredili izkope in celotno konstrukcijo premestili. Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kultura in izobraževanje torek • 14. septembra 2021 Ptuj • Feri Lainšček, gost festivala Dnevi poezije in vina Pesniška resnica je edina, ki se je ne da ponarejati Pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček, eden najbolj karizmatičnih in priljubljenih slovenskih avtorjev, je bil gost 25. festivala Dnevi poezije in vina. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer so odprli tudi priložnostno razstavo o njegovem delu in ustvarjanju, seje z njim pogovarjal prof. slovenskegajezika, pesnik in kritik David Bedrač. Sodeloval pa je tudi na velikem pesniškem branju. Feri Lainšček ima rad življenje, odgovor zakaj, pa lahko najdemo v njegovih knjigah. Veliko jih je napisal. Kot gost 25. festivala Dnevi poezije in vina je odgovoril tudi na vprašanje o tem, kaj mu pomeni vino. Tudi to je zgodba, o kateri bi se dalo veliko povedati, pravi. Začel je s špricarji, danes jih ne pije več. Na vino pa se kar dobro spozna, ima tudi svoje priljubljene sorte. Feri Lainšček ni bil samo gost pogovora v Knjižnici Ivana Potrča, udeležil se je tudi velikega pesniškega branja. Davida Bedrača je zanimalo, ali danes, v tem hitrem tempu življenja in (pre)obilju informacij sploh še potrebujemo poezijo. Zagotovo jo potrebujemo, je odgovoril Prešernov nagrajenec. Verjame v pesniško resnico. „Mis-lim celo, da je pesniška resnica edina resnica, ki se je ne da ponarejati, manipulirati, zlorabljati. Ko govorim o pesniški resnici, mislim na vse tisto, kar se je začelo z očlovečenjem človeka in kar potuje skozi čase, z miti, legendami, pravljicami in še na mnoge druge načine. Ne glede na to, v kakšnem času živimo, kakšen je duh časa, potuje naprej. In bo po mojem potovala vse do takrat, dokler bomo človeško bivali. Če pesniška resnica ne bi potovala, mi ne bi več vedeli o vrednotah. Živimo v času, ko je svoboda ogrožena, ko smo nesvobodni. Nesvobodni smo tudi zato, ker moramo nositi maske in upoštevati določene protokole. Živimo v času, ko je ogrožena resnica, živimo v času lažnih novic in živimo v času, ko je pravica ogrožena. Svoboda, resnica, pravica, vse to so temeljne vrednote, na katerih je zgrajena civilizacija. Poezija o vseh teh vprašanjih razmišlja. Že nekaj časa pišem samo ljubezensko poezijo. Najpomembnejša je ljubezen. Poezija je v bistvu neka forma današnjega časa, primerna za vse nove medije, ki nastajajo," je o pomenu pesniške resnice za današnji čas povedal pesnik Feri Lainšček, čigar pesmi nagovarjajo širok krog ljudi in imajo intenzivno globino. S sila preprostimi beseda- mi in metaforami njegove pesmi dosegajo izjemne učinke. Do novih pesmi vodi pot, ki ni zmeraj enaka. Nekatere, sicer redke, je priklicala glasba. Nikoli tudi ni rekel, da bo napisal pesniško zbirko, tudi zbirka Ne bodi kot drugi je pravzaprav nastala na pobudo urednika Cankarjeve založbe. Do preprostega verza je najtežja pot Začel je kot izrazito modernističen pesnik, nato je sledilo spoznanje, da je pravzaprav ljubezen temelj, na katerem stoji ta svet, čeprav se s tem mnogi ne strinjajo. Temu, da želi nekaj povedati, je dal prednost. „Do preprostih reči, preprostih misli, preprostih resnic, preprostega verza najtežje prideš. Na videz je to hoja po robu. Vsi mislijo, da jaz z bralci koketiram na ta način, da pišem nekaj, kar mislim, da bi bilo prav in všeč. Resnica pa je popolnoma drugačna. Jaz pišem predvsem zato, da bi nekaj povedal najprej sebi. Vesel sem, da je moja poezija sprejeta, da jo imajo ljudje radi, da jo berejo, da je prisotna na družbenih omrežjih, da je uglasbena. Vseh pesmi, ki so doslej uglasbene na najrazličnejše načine, je že čez 500," preprostost (privlačnost) svoje poezije pojasni Feri Lainšček. MG Kurji pastir - prvi roman življenjske trilogije Ferija Lainščka V pogovoru z Bedračemje Feri Lainšček več povedal tudi o svojem najnovejšem proznem delu, romanu Kuiji pastir, ki opisuje njegovo otroštvo v Dolencih na Goričkem. „Nikoli ne pišem romana, ker bi se mi zdelo, daje čas za novega, ker bi potreboval denar, medijsko pozornost itd. Zmeraj napišem roman, ker me nekaj zanima. To je verjetno najbolj izviren odgovor na to moje življenje z literaturo," pove Lainšček, ki tudi pove, da Kuiji pastir ne bo osamelec, saj mu bosta sledila še dva romana, v katerih bo opisal oz. pisal o svojem življenju. Sploh pa je pisanje o svojem življenju resnični izziv, pravi pisatelj. K sodelovanju gaje povabil Mitja Čander iz Beletrine, da naj napiše nekaj o svojem otroštvu, za katero ve, daje nekaj posebnega. Z romanom Kuiji pastirje odstrl tisti del otroštva, kije bil potlačen, skrit. Dokopal seje do videnja lastnega otroštva, kije popolnoma drugačno, kot gaje nosil s seboj. „Šele po tem romanu razumem, zakaj je bilo otroštvo takšno, kot je bilo. Razumem očeta in mamo, zakaj sta ravnala tako, kot sta ravnala. Razumem pravzaprav marsikaj. Na videz se zdi, daje to neka psihoanaliza," je pisateljevo kratko vodilo do tega izjemnega branja. Foto: Črtomir Goznik Feri Lainšček v svojem najnovejšem proznem delu Kurji pastir opisuje otroštvo v Dolencih na Gorič-kem. Ker so bili revni, je bil kurji pastir. Slovenija • Vrača se šov Slovenija ima talent Po dolgem premoru polni energije Na male ekrane se letošnjo jesen vrača priljubljeni šov Slovenija ima talent, v katerem bodo tekmovalce spet ocenjevali ži-ranti Branko Čakarmiš, Lado Bizovičar, Ana Klašnja in Marjetka Vovk. Znano je, da so prve avdicijske oddaje nove, že osme sezone šova Slovenija ima talent že posneli, le da tokrat ne v ljubljanski operni hiši, ampak kar v studiu Pop TV, kjer pa zaradi ukrepov ni bilo občinstva in navijačev. Po dobrih dveh letih so se tako spet sestali tudi zvezdniški žiranti Branko, Lado, Ana in Marjetka. »Res smo drug drugega pogrešali. Lahko rečem, da smo letos še posebej zelo pozitivno usmerjeni, saj iz nas kar vejeta navdušenje in pozitivna Foto: Mediaspeed energija, kar se bo videlo in čutilo tudi prek ekranov. Ko smo se sestali čisto prvič, smo si seveda padli v objem in se veselo pozdravljali. Ker je minilo toliko časa, smo morali nadoknaditi tudi vse osebne zgodbe, saj je pri žirantih kar nekaj sprememb. Predebatirali smo ogromno stvari; kaj smo počeli v zadnjem letu, kako smo se spopadali s situacijo ... A bistvo je, da smo veseli, da smo nazaj,« sta povedali žirantki Ana in Marjetka. NS Cirkulane • Diamantna maturantka Zala Bedrač Postala bo vzgojiteljica V občini Cirkulane so veseli še enega izjemnega šolskega uspeha svoje občanke. Zala Bedrač je na poklicni maturi zbrala vse možne točke in postala diamantna maturantka. Županja Antonija Žumbar ji je pripravila sprejem in jo nagradila z majhno pozornostjo. Zala Bedrač se je po končani osnovni šoli v Cirkulanah vpisala na tretjo gimnazijo Maribor, smer Predšolska vzgoja. Na poklicni poti se vidi kot vzgojiteljica, zato je tudi za nadaljevanje šolanja izbrala isto smer. Z odliko opravljena matura ji je nedvomno lahko uspešna popotnica ob začetku študija. Delo z otroki jo zelo veseli, izkusila ga je na praktičnem usposabljanju v domačem vrtcu v Cirkulanah. Pa tudi učenje ji ne dela težav. Pravzaprav se uči zelo rada, je povedala na srečanju z županjo Žumbarjevo in direktorico uprave občine Cirkulane Nino Horvat. V prvem letniku srednje šole je dosegla prav dober uspeh, naslednja tri leta je bila odličnjakinja. Na maturi je zbrala vse možne točke, kar ji je prineslo naziv diamantne maturantke. Maturo je opravljala iz matematike, slovenščine, strokovnega predmeta in zagovora prakse. Njena družina se je uspeha, ki ga je dosegla ob koncu šolanja, tako veselila, da so tekle solze. „Veselje in navdušenje je bilo nepopisno," je dejala in pojasnila, da se je za maturo vestno pripravljala mesec dni, veliko ji je pomagalo znanje, ki ga je pridobila skozi vsa štiri leta. „Učila sem se sproti, moj najljubši predmet je bila matematika. Všeč so mi bili tudi strokovni predmeti, med drugim sem se naučila igrati tri inštrumente (klavir, flavto in kitaro) ter osvojila veščine likovnega ustvarjanja. Na kožo mi je bila pisana praksa, ki sem jo opravljala v domačem vrtcu v Cirkulanah, bilo je odlično." Foto: MZ Županja Antonija Žumbar in direktorica občinske uprave Nina Horvat sta čestitali Zali Bedrač, ki je z odliko končala pedagoško smer na tretji gimnaziji Maribor. Zala se je vsa štiri leta šolanja v Maribor vozila za avtobusom, kar pomeni zelo zgodnje vstajanje in pozno vračanje domov. Tudi v prihodnje, ko bo študentka, namerava ostati vozač, saj se v Cirkulanah počuti zelo dobro. Priznava, da ji je bilo v prvem letniku srednje šole zaradi novega okolja in oddaljenosti šole od domačega kraja najprej malo težko. „Ko pa sem se navadila na okolje, sošolce in profesorje, potem je vse postalo enostavnejše. Seveda se je bilo treba učiti, ampak če delaš sproti, potem gre lažje. Šola mi ni predstavljala posebnega bremena." Simpatična 19-letnica svoj prosti čas najraje preživlja s triletno nečakinjo, rada ima živali, počitnice na morju in druženje s prijatelji. „Tudi klepetanje mi gre dobro od rok," je povedala v smehu. Ko je ne zaposlujejo šolske obveznosti, pomaga pri opravilih v gospodinjstvu, letošnje trimesečne počitnice pa je izkoristila za študentsko delo v Mercatorjevi prodajalni v Cirkulanah. Mojca Zemljarič Slovenija • September - mesec skupnega branja Beremo skupaj Na mednarodni dan pismenosti (8. september) seje začel nacionalni mesec skupnega branja 2021. V sklopu dogodkov, ki se bodo zvrstili do 10. oktobra, bodo pobudniki in partnerji meseca skupnega branja posebno pozornost namenili med-generacijskemu branju, izpostavili pa bodo tudi pomen družinskega branja. Pobudniki nacionalnega meseca skupnega tudi letos pripravljajo številne in raznolike dogodke in dejavnosti, s katerimi prispevajo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni. Za zaključek meseca skupnega branja pa bo v Mariborski knjižnici med 4. in 8. oktobrom že tretje strokovno srečanje ABC Bralne pismenosti III, ki bo osredotočeno na vprašanje, ali sta radovednost in navdušenje ključna za spodbujanje bralne pismenosti. Poudarek meseca bo tudi na družinskem branju. Sta 10 Štajerski Na sceni torek • 14. septembra 2021 Skrinja domačih viž - Larisa Majcen »Ponosna sem nase in na ves ansambel« Ptujčanka Larisa Majcen, pevka Petovia kvinteta, je doslej najmlajša prejemnica Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo na ptujskem festivalu NZG. Prejela jo je pri rosnih 23 letih za izjemno izvedbo valčka Valček za dedka. „Zelo sem srečna, da sem lahko v tej pesmi dala vsa svoja čustva in se poklonila mojemu zlatemu dedku, ki sem ga imela najraje na svetu! Vesela sem, da so mojo zgodbo začutili tudi poslušalci. Pesem sem res zelo težko odpela, ker je za tem resnična zgodba, ki me gane. Niti malo nisem pričakovala takšnega uspeha na festivalu. To, da smo prejeli orfeja za najboljši kvintet in nagrado za besedilo, me je presunilo. Ko pa sem prejela še Korenovo plaketo kot posameznica, pa me je sezulo, v dobrem smislu. Resnično sem zajokala od sreče. Ponosna sem nase in na ves ansambel! Za to smo se resnično trudili in mislim, da so vse te nagrade zaslužene, saj so dokaz našega trdega dela," je Larisa Majcen podoživela trenutke po razglasitvi prejemnikov nagrad za 52. festivalu NZG Ptuj 2021, ki je letos potekal pri Puhovi domačiji v Sakušaku v občini Juršinci. V svet glasbe jo je v bistvu popeljala njena glasbena družina, kjer so in še danes največ poslušajo narodno--zabavno glasbo, zlasti Avsenikovo. S to glasbo je praktično odraščala. Na nek način si je to glasbo prinesla na svet, pravi. Tudi njena starša sta bila glasbenika, igrala in pela sta skupaj v ansamblu Edija Potrča. Mama je bila pevka, oče pa basist, baritonist. „Imam prekrasno glasbeno družino, tako po očetovi kot mamini strani, vsi so namreč amaterski glasbeniki in pevci, ki igrajo in pojejo za dušo, tako da je pri nas vedno veselo. Izpostavila pa bi svojo sestrično Andrejo Fras, ki poje pri ansamblu Sa-ljivci. Družina me pri mojem glasbenem ustvarjanju zelo podpira, kar mi ogromno pomeni. Hodijo na naše nastope, nas spremljajo po socialnih omrežjih ter po televiziji," je o svoji družini povedala Larisa. Obiskovala je OS Mladika, nato pa Biotehniško šolo v sklopu SC Ptuj, smer Okolje-varstveni tehnik, ker jo je to zanimalo in ker ima varovanje okolja zanjo velik pomen. Sama zelo pazi na čisto okolje, kjerkoli in kadarkoli. Vsem polaga na dušo, naj skrbijo za čisto in zdravo okolje zaradi sebe, drugih, predvsem pa zaradi našega planeta, ki nam omogoča, da živimo. V prvem ansamblu pela že pri petnajstih letih Na glasbeni poti Larise Majcen se je vse odvijalo zelo hitro. V prvem ansamblu je pela že konec osnovne šole. Vsa leta osnovne šole pa v šolskem zboru in vokalni skupini. „Začela sem pri ansamblu Priložnost, nadaljevala z Dravskimi muzi-kanti, kasneje sem se pridružila še ansamblu Dinamika. Velika prelomnica na moji glasbeni poti pa je bilo profesionalno petje pri Ansamblu Saša Avsenika, pri katerem sem pridobila največ znanja, izkušenj ter kilometrine. To, da sem uspela priti v Ansambel Saša Avsenika, ima zame ogromen pomen, kajti izbrana sem bila med osemdesetimi pevkami iz vse Slovenije. Zame so se takrat odločili zaradi mojega pevskega znanja in poznavanja Avsenikove glasbe. Tudi s takratnim pevcem, našim novim članom, Dejanom Zupanom, sva se barvno Foto: Črtomir Goznik Larisa Majcen, prejemnica Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo na 52. Festivalu narodno-zabavne glasbe Ptuj 2021. zelo ujela kot pevski duet. To je bil po moje tudi glavni razlog za njihovo odločitev. Bilo je zelo naporno. Prevozila sem tudi 1000 km na štiri dni, bila sem veliko odsotna, pustila sem nadaljnje šolanje, želela pa sem imeti tudi nekaj od svojega življenja, kar pa je pri takšnem profesionalnem ansamblu, ki je večino časa na poti, zelo težko. Po koncu skupne poti z Ansamblom Saše Avsenika sem se vrnila v domače okolje in prestopila k domačemu ansamblu Petovia kvintet. Prinesla sem jim ogromno prepoznavnosti, svežine ter dodatne energije. Fantje so bili takrat namreč sami, brez pevke in se niso udeleževali festivalov in podobnih dogodkov. Ko sem prišla i k njim kot pevka, se je to drastično spremenilo. Pljunili smo v roke in začeli osvajati festivale. Posneli smo nove skladbe, videospote in se na vse možne načine trudili, da smo sedaj tu, kjer smo," Larisa opiše vrnitev v domače okolje in k domačemu ansamblu ter njihove uspehe, ki so sledili. Novega člana, Avsenikovega pevca Dejana Zupana, je Petovia kvintet predstavil na 52. festivalu NZG Ptuj 2021. Ze ko sta bila z Lariso skupaj v Avsenikovem ansamblu, sta bila odličen pevski tandem. Zdaj pa sta še boljša, kot sta bila takrat, tako menijo vsi, ki ju poznajo. „Najina kemija in energija na odru kar poka po šivih, s fanti se resnično ujamemo. Pridobili smo še en dodatni bonus. Dejan tudi odlično igra trobento, kar pa popestri naše dogajanje in samo izvajanje glasbe," še pove Larisa Majcen, letošnja prejemnica Korenove plakete za najboljšo vokalno izvedbo na 52. Festivalu NZG Ptuj 2021. MG IIII lili Revija v praktičnem formatu - prijazna do vseh okusov in načinov prehranjevanja. 11 E V ll 1 SI J Ü , . I Ptuj • Pevec in kantavtor Primož Vidovič Večer avtorskih šansonov V Mestnem gledališču na Ptuju bo 17. septembra koncert Primoža Vidoviča s skupino Sence, na katerem se bo predstavil s šansoni. Ob tej priložnosti ga bodo spremljali kitarist Timi Krajnc, harmonikar Matjaž Balažic in kontrabasist Herman Luka Gaiser. Primož Vidovič je pevec, kantavtor in filozof. Študiral je filozofijo in primerjalno književnost, magi-striral pa je iz kognitivne znanosti. Filozofija je njegova velika ljubezen, zraven filozofije pa je že od gimnazijskih let njegova ljubezen tudi glasba. „Do mene je prišla sicer zelo pozno, šele v gimnazijskih letih sem se začel ukvarjati z njo. Za glasbo me je navdihnila, navdušila vokalna zasedba Vox Arsana, ki je imela koncert na gimnaziji s Totim Bandom iz Maribora. Morali smo na koncert, do takrat nisem nikoli razmišljal o glasbi, kaj šele o glasbeni karieri. Po končanem koncertu pa sem vedel, da se želim ukvarjati z glasbo, da moram na ure petja. Najprej sem solo petje obiskoval pri Teji Letonja, kasneje šest let pri Samu Ivačiču v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. V tistem času sem večinoma izvajal jazz in slovenske popevke. Proti koncu I. stopnje študija pa se je v meni prebudila želja po tem, da izrazim nekaj svojega. Stare jazzovske pesmi so mi nekako postale okostenele, želel sem nekaj povedati po svoje. Začel sem igrati kitaro, začele so nastajati pesmi. Nekatere, predvsem tiste, ki so nastale med prvimi, bomo tudi predstavili na tem koncertu s skupino Sence. 7. septembra sem napisal 77. pesem. V pesmih izražam čustva, tudi komentiram aktualno dogajanje okrog nas, vse te nesmisle, s katerimi se soočamo," je svoje glasbeno prebujanje in ustvarjanje predstavil Primož Vidovič, pevec, kantavtor in filozof, doma v Zagojičih. S prvimi rednimi koncerti je pričel pred kakšnim letom. Zares odprlo pa se je letos, pravi, in to kljub epidemiološkim razmeram. V večini pa je na teh koncertih igral s svojo jazzovsko zasedbo, za katero tudi v večini piše avtorske pesmi oz. kot pravi Primož - skupaj ustvarjajo. „Zelo rad ustvarjam jazzovsko glasbo, ker je zabavna, ker ljudje ob njej plešejo, tudi na Ptujski poletni noči je bilo tako. To je nek poseben glasbeni užitek. Hkrati pa skušam povedati tudi nekaj tehtnega, ker življenje niso samo rožice, nostalgično sre-banje kavice ob jazzovski glasbi. Dogajajo se tudi hude stvari, da ne rečem grozne, boleče je, kar se zadnji dve leti dogaja človeku. Vse to je v mojih šansonih, ki jih želim po nekaj letih predstaviti na gledališkem odru. Ob tej priložnosti me bo spremljala druga zasedba. Vedno skušam okrog sebe zbrati ljudi, ki čutijo tisto, kar ustvarjam, glasbenike, ki se ukvarjajo s podobno glasbo. Z menoj na odru, tokrat bom samo pel, bodo: Timi Krajnc, ki igra kitaro, Matjaž Balažic, harmonikar, in Luka Herman Gaiser, kontrabas. Pesmi so toliko Foto: Črtomir Goznik Z nastopa Primoža Vidoviča z Nostalgiki na Ptujski poletni noči intenzivne, zahtevajo toliko neke predanosti in neke komunikacije z občinstvom, da ob tem ne morem še sproščeno brenkati na kitaro," je pred prihajajočim koncertom lastnih šansonov povedal Primož Vidovič. Upa, da bodo ljudje prišli, da bodo dali priložnost novemu umetniku, čigar obdobje šele prihaja. Glasba, ki jo ponuja, je ritmična, melodije so lepe. MG torek • 14. septembra 2021 Nasveti Štajerski 11 Zeleni nasveti Polži, še vedno velika težava na vrtovih V prejšnjih letih so težave povzročali veliki, rdeči polži, v zadnjih dveh letih in tudi že v začetku letošnjega leta pa so, kot vse kaže, na prvem mestu majhni, črni slinavci, tudi brez lupine. Ker je september čas, ko se intenzivno parijo in zalegajo jajčeca, se mi zdi prav, da se ponovim še enkrat. Najpomembnejše se je zavedati, da se je s polži treba boriti ves čas, da ne obstaja trenutna enkratna rešitev. Načinov borbe pa je več. Pobiranje polžev Mnogi bodo zdaj zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejši. Polže pobiramo zelo zgodaj zjutraj, saj jih takrat najlažje in največ najdemo. Lahko pa jim nastavljamo tudi pasti, kjer jih iščemo tudi podnevi. Prav gotovo jih bomo našli pod deskami. Da se bodo še bolj gotovo zadrževali tam, jim lahko nastavimo narezana jabolka ali rezine (olupke) krompirja, ki jih imajo polži zelo radi. Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti v bližini njim najljubših rastlin. To so hren, hoste in seveda žametnice. Nekateri žametnice celo sejejo kot past rastline, polži se lotijo le njih in pustijo ostale ze-lenjadnice na miru. Prav tako nekateri priporočajo v pivo namočene kuhinjske ali druge krpe. Sama sem jim redno nastavljala krožnike s koruznim zdrobom. Vedno sem jih na njem veliko našla. Bolje preprečevati kakor zdraviti Polžem vsekakor še vedno poskušamo preprečiti dostop do njihove najljubše hrane - naših vrtnin in cvetlic. Težko se bodo prebili preko žagovine, kremenčevega peska, kamene ali apnene moke. S temi materiali obkrožimo gredice kakor obrambni zid. Trak okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani, najbolje pa je, da imamo s temi materiali nasute kar vse poti in seveda tudi pot okoli vrta. Polži se ne bodo mogli prebiti čezenj, saj jih bo material dražil, zasluzili se bodo in izločali veliko sline. Od doma dostopih sestavin pa je zanje velika prepreka kavna usedlina. Sama jo redno zbiram in uporabljam. Kave nikoli ne nasujte predebelo, samo toliko, da prekriva zemljo. Ne sme se namreč zbiti v debelo, neprebojno lupino. Tudi lesni pepel je ovira, preko katere polži ne gredo radi. Največjo, praktično neprehodno oviro predstavljata pepel bukve in hrasta, pa tudi gaber učinkuje. Zastirke kot neželena ovira Tudi nekatere rastline imajo dovolj močan vonj, da odvračajo oziroma preprečujejo tem malim požrešnežem dostop na vrt oziroma do naših rastlin. Tako tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z nekaterimi rastlinami, ki jim smrdijo. Uporabimo lahko bezgovo listje in poganjke, liste gozdne praproti, ki so zelo učinkoviti, zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo vratič. Tudi kapucinčki jim zelo smrdijo, posejane imamo lahko na kompostu in polagamo njihove dele okoli naših vrtnin. Pri tem pa moramo zastirke dokaj redno obnavljati, da je za polže neprijeten vonj vedno prisoten. Bezgove liste in liste česna Foto: Miša pušenjak in čebule (zdaj že jemo mlado čebulo in česen, liste lahko uporabimo koristno) lahko tudi namakamo v vodo, po 24 urah pa odcedimo in s to vodo zalijemo ogrožene rastline. Skoraj 100 % pa je bil učinek, če so zastirki dodali še macerat, izvleček iz teh rastlin. Naredili so 10 % izvleček, 1 kg rastlin na 10 l vode. Namakali so 24 ur. Ogrožene rastline so zalivali tedensko, zastirko pa uporabljali po potrebi. Pasti Polži so zelo sladkosnedne živali in jim tako kot mnogim pripadnikom močnejšega spola zelo diši pivo. Najbolj uporabni so večji kozarci za vlaganje, lahko pa vzamemo tudi skutne lonce, zakopljemo jih v tla tako, da je njihov rob poravnan z robom zemlje. V lončke do polovice nalijemo pivo. Zjutraj pobiramo utopljene živali. Pivo je treba nalivati vedno sveže. Gredice obdamo z ograjico, preko katere polži ne morejo V tujini zelo pogosto uporabijo tak način. Okoli gredic postavijo do 30 cm visoke ovire iz pocinkanih ali bakrenih trakov. Ti dve kovini delujeta na polže kot elektrika, preko njih preprosto ne morejo. Žal pa taka »ograjica« ni poceni. Še pomoč narave Tako kot vsi škodljivci imajo tudi polži naravne škodljivce. Med njimi naj na prvem mestu omenim krastače in druge žabe. Zato je vodni motiv v bližini vrta zelo zaželen. Tudi ježi, ptice in kače se občasno lotijo mesnatih polžev. Zato naj bo naš vrt kar najbolj naseljen tudi s temi koristnimi bitji iz narave. Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK piščančji paprikaš, paradižnikova juha, kumarice v omaki s krompirjevi svaljki, kranjska klobasa, krompirjem, ocvrt zelena solata, dušeno sladko zelje, piščanec, jabolčni jabolčna pita s pražen krompir, zavitek kokosom kompot Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko PETEK cvetačna kremna juha, široki rezanci z drobtinami, paradižnikova solata, zapečene skutne palačinke SOBOTA polnjena paprika, pire krompir, sadje NEDELJA PONEDELJEK čebulna juha, pečena želodčkova kisla svinjska rebra, pečen juha, buhteljni krompir, zeljna solata, gibanica Jabolčna pita s kokosom Sestavine: testo: 250 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 75 g sladkorja, 125 g zmehčanega masla, 1,5 žlice mleka, 3 rumenjaki; premaz in nadev: 3 žlice marmelade, 3 jabolka, 3 beljaki, 125 g sladkorja, 3 žlice kokosa. V posodo presejemo moko in pecilni prašek, dodamo sladkor, zmehčano maslo, rumenjake in mleko ter dobro premešamo. Če smo mešali z mešalnikom in je testo v obliki drobtin, sedaj nadaljujemo z rokami in sestavine se bodo začele hitro zlepljati v testo. Ko končamo gnetenje, testo postavimo v hladilnik, da počiva. Med tem olupimo in naribamo jabolka. Za kokosovo maso naredimo trd sneg iz beljakov in postopoma dodajamo sladkor, na koncu pa nežno vmešamo še kokos. Sledi sestavljanje pite. Približno tri četrtine testa razprostremo po pekaču (pekač 20 x 30 cm; ostanek testa bomo porabili za vrhnji del pite). Po testu razmažemo marmelado, po njej pa potresemo naribana jabolka in jih rahlo potlačimo z roko. Na jabolka na-mažemo zmes iz snega in kokosa. Preostalo testo tanko zvaljamo, ga narežemo na dolge trak-ce in jih razporedimo po piti v obliki mreže. Pečemo 40 do 50 minut pri 180 stopinjah Celzija. Piščančji paprikas VS Sestavine: 1 kg piščanca (ali enaka količina posameznih kosov), 1 žlica domače vegete, 100 g olja, 100 g slanine, 1 čebula, 1 žlica sladke paprike v prahu, 1 žlica kisa ali nekaj vina, jušna osnova ali voda, 2 žlici paradižnikove mezge, sol, poper, 1 kisla smetana, 1 žlica sesekljanega peteršilja. Kose piščanca natremo z vegeto in na olju skupaj z drobno nasekljano čebulo in na majhne kocke narezano slanino svetlorumeno popražimo. Dodamo sladko papriko in prilijemo žlico kisa in skodelico jušne osnove ali vode z vmešano paradižnikovo mezgo. Dušimo pokrito na blagem ognju, občasno pomešamo in po potrebi dodamo nekaj tekočine. Ko se meso zmehča, dosolimo, popramo in prilijemo v kisli smetani in z malo vode vmešano moko. Vse še za kratek čas prevremo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Poleg lahko ponudimo krompirjeve svaljke in zeleno solato. 12 Štajerski Križem kražem torek • 14. septembra 2Q21 Piše: Mateja Toplak • - (Kitajske) črtice Poln kufer (38) Nekaj mesecev sem živela v manjšem mestu na vzhodu Kitajske (to je bilo, preden sem si nadela nahrbtnik in se odpravila na štirimesečno potovanje po jugu države). Bivanje v mestecu Laiwu bi lahko primerjala z življenjem v skoraj popolni izolaciji - zaposlena sem bila v podjetju, kjer je bila angleška beseda še dlje kot najbližja španska vas. Razen prijatelja iz Republike Južna Afrika, ki je živel v isti stolpnici, in neke Rusinje, ki seje v mesto priselila preselila nedavno, nisem poznala nikogar, ki bi govoril angleško. Delo ni bilo takšno, kot sem si ga predstavljala, a že misel na to, da bi dala odpoved, je bila strašljiva. Kam bi pa sploh šla? Nek dan sem se z obema kovčkoma, ki ju je voznik okorno strpal v nabito poln prtljažnik, vkrcala na enega izmed avtobusov in se malo na slepo odpeljala v Jinan, prestolnico province Šandong (za vsak slučaj sem s sabo tovorila še svojo rdečo motoristično čelado). Na glavni avtobusni si vklopim navigacijo in nato sledim ženskemu glasu: "Šnsja". Levo. "Čn-čjeda." Desno. Hodim po ulicah, dokler navigacija ne začne divje utripati. Znajdem se pred visoko rdečo stavbo. Stlačena v ozko dvigalo in s čudnim občutkom v želodcu, sem ekstremno hitro v dvaintridesetem nadstropju. Potrkam na vrata številka 3208. "William," mi seže v roko nenavadno visok Kitajec. "Peter pride kmalu," pojasni William in me povabi naprej. V mehak plastičen kozarec mi Foto: Mateja Toplak Tradicionalni papirnati dežniček (takšen, kot ga gostinci pogosto za-pičijo v sadno kupo, le večji). nalije pijačo dobrodošlice, kolegi na kavču pa se razmaknejo, da nastane prostor še zame. Kadi se kot v kakem pajzlu. »Ne, ne bom kadila,« jim pravim. Jinan je glavno mesto province Šandong, ki leži na vzhodu Kitajske. S skoraj devetimi milijoni prebivalcev (vključno z "mojim" mestom Laiwu, ki je nedavno postal del prestolnice) je Jinan drugo največje mesto v provinci. Prekaša ga le obmorsko mesto Qingdao, ki je znano po svoji pivovarski dejavnosti, ki so jo semkaj zanesli Nemci (med letoma 1898 in 1914 je bilo mesto Qingdao nemška kolonija). Naenkrat se odpro vrata in prikaže se nasmejan blondinec. Peter! Peter je zadihan, kakor da bi pretekel pol mesta. Kolegi mu pomagajo potisniti motor na sredo dnevne sobe, kjer kabel še dose- Foto: Mateja Toplak Jinan dobesedno pomeni „južno od Ji", kar se nanaša na starodavno reko Ji ki je tekla severno od mesta do sredine 19. stoletja. Reka Ji je izginila, ko je Rumena reka spremenila svoj tok in prevzela njeno strugo. Mesto Jinan pa zaradi številnih zdravilnih izvirov s pitno vodo imenujejo tudi „mesto vrelcev". že kuhinjsko vtičnico. Obrne se in pravi: "Mateja!" Spoznala sva se pred približno dvema tednoma na strani za spletne zmenke. Aplikacija, za katero sem trdila, da je živ dan ne bi uporabljala, je na Kitajskem postala eden od načinov za spoznavanje ljudi, ki govorijo angleško. Peter prihaja iz Avstrije in ponudil mi je prosto sobo (dokler ne najdem rešitve za svoj brezposelni in brezdomen položaj). Razen Petra in mene so v njegovem stanovanju sami Kitajci. E3 MOČNA UTRUJENOST TAT GLAVNO MESTO MALIJA IZTOK KOVAČ ČRNO VRHNJE OBLAČILO DUHOVNIKA MAKEDONSKO KOLO PRIPRAVA ZA SEJANJE MOKE TJAŠA ODER IVANKA ME2AN RAZPOREDITEV NA ENAKE DELE ZLITINA ZA SPAJKANJE SRBSKI REFORMATOR KARADŽIČ KATJA BOH PODLOGA ZA GLAVO PRI LE2ANJU PIJAČA Z MEHKO OKUSOM POKRIVALO POMARANČE ZA GLAVO SOZVOČJE TONOV NOGOMETAŠ MARADONA KROŽNIK JAJČASTE OBLIKE POŠKODBA KOSTI «0 MINUT SIN ADAMA IN EVE GLAVNO MESTO KATALONIJE SPRIČEVALO ŽARE LUŽNIK BIZMUT VELIK PRIPRAVA EOŠEABT KIMJOV ««TO MJAAl1 AVT0 POKRIVA GR. BOGINJA ZEMLJE NOVOMEŠKA GLASBENA SKUPINA AMERIŠKI REŽISER VESTERNOV (DELMER) POKOJNI PALICA Z EKONOMIST JERMENOM IN LJUDSKO POLITIK GLASBILO Z (JOŽE) JEZIČKOM FRANCOSKO ALEKSAN-VOJAŠKO DER LETALO ČEFERIN OTOK ZAHODNO OD PAGA SPODNJE OKONČINE SL. PEVKA, MAMA ANE DE2MAN ODRSKO DELO 2AB0N B02JE-POTNIK PRIPRAVA HOSTIJA ZA ALI SVETO SPENJANJE RESNJE ? RAY CHARLES FRANCOSKA PEVKA (PATRICIA) CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB UČILO ZA USTNICE PETER HANDKE DIGITALNI GOVOREČI MAČEK KRATKA SATIRIČNA PESEM, PESNJSKA PUŠČICA PSIHOLOŠKI TRILER ALFREDA HITCH-COCKA Je rimska boginja meseca, katere kult je v Rim uvedel Romul s svojim sovladarjem Titom Tatijem, kraljem Sabincev. 2ene in otroci so jo nosili v obliki polmeseca kot amulet proti zlu, ta simbol so obešali tudi na opravo vprežnih konj. Najrazkošnejše svetišče je bilo na Aventinu. V tem svetišču na Palatinu so vsak večer v njeno čast zakurili ogenj. V Rimu so jo izenačili z grško boginjo Seleno. MIRAGE - francosko vojaško letalo, MAKARIOS - nekdanji ciprski predsednik, DAVES, Delmer - ameriški režiser vesternov (Drevo za obešanje) Miza je polna steklenic in drobnih, v svetleč papir zavitih prigrizkov. V eno izmed skled so strpani kurji parklji. Moški, ki mi sedi nasproti, med govorjenjem s parkljem maha po zraku. Tu in tam mu odgrizne prst, ga nekaj časa potaka po ustih, nato ven potegne koščico, kasneje še noht. Glasno pogrize hrustanec, na koncu pa z zobmi stiska glavno kost, kot da bi upal, da se bo sčasoma zmehčala. Nato še Peter zagrize v parkeljc. Pogleda me in se mi nasmehne: "Že en cajt sem tu." In kje sta danes ta dva moja kufra, se morda kdo od bralcev vpraša? Pustila sem ju v Jinanu, pri Petru, sama pa sem se odpravila na jug, v toplejši predel Kitajske. Nekaj mesecev sem brezskrbno potovala, a naenkrat, nekje proti koncu janu- arja, so se zaradi nekega novega in skrivnostnega virusa zaprle avtoceste, vlaki pa ustavili. Bila sem več kot tri tisoč kilometrov vstran, vize pa mi zaradi novih ukrepov niso podaljšali, tako sem morala na manjše letalo in preko Rusije (ki je takrat še edina sprejemala letala iz Kitajske) direktno domov. Danes se tako Peter po mestu še zmeraj vozi s svojim električnim motorjem in mojo rdečo kahlasto čelado. Jaz se medtem do Ptuja in nazaj prevažam brez izpita, ki je založen med brisače v enem izmed kovčkov. Popotne zgodbe tipkam na bratov prenosnik, saj mojega uporablja nek budistični menih, kateremu sem ga, preko Petra, podarila. Tako imam še danes, leto in pol za tem za poln kufer spominov spravljenih na drugem koncu sveta. Foto: Mateja Toplak Glede na nacionalno okoljsko analizo je Jinan eno izmed desetih najbolj onesnaženih mest na svetu. Isto poročilo pravi, da je kar sedem od desetih najbolj onesnaženih mest sveta na Kitajskem (Taiyuan, Peking, Urumqi, Lanzhou, Chongqing, Jinan in Shijiazhuang)! Sever Kitajske ima tako kar nekaj velemest, ki so pogosto zadušena v gostem smogu. Proti temu je jug države prava oaza svežine. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Rokomet Škofjeločani enostavno boljši Stran 14 Nogomet Če bi tekma trajala en polčas ... Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL, 8. krog tednik Nogomet Remi v Cirkulanah, Bistrica ostaja 100 % Stran 15 Futsal Superpokalni zmagovalci pokazali svojo moč Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitouiiün íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Šumarji v štajerskem derbiju dosegli več golov, kot prej na sedmih tekmah Aluminij - Maribor 3:0 (1:0) Lokalni derbiji s sabo vedno prinašajo posebne zgodbe, »majhni« klubi proti »večjim« na njih iščejo svojih pet minut slave. Tokrat so na tekmi z vijoličastimi pred približno 1000 gledalci zvezdne trenutke dočakali šumarji in vpisali sploh prvo zmago v sezoni! Ključ do nje je bila učinkovitost, ki je bila tokrat veliko boljša pri domačinih, pri gostih pa je povsem zatajila. Pa bi lahko bilo povsem drugače, če bi nova okrepitev v dresu 15-kra-tnih državnih prvakov, srbski napadalec Ognjen Mudrinski, iz dveh izjemnih priložnosti zadel že v uvodnih dveh minutah tekme. V prvo mu je veselje z odličnim posredovanjem preprečil domači kapetan Luka Jan- STRELCI: 1:0 Marinšek (14.), 2:0 Krefl (86., 11-m), 3:0 Kidrič (92.). ALUMINIJ: Janžekovič, Azemovic, Martic, Bolha, G. Pečnik (od 79. Puša-ver), Krefl, Nkama, Marinšek (od 61. Prša), Berlek (od 79. T. Pečnik), Brest (od 87. Bizjak), Kadric (od 79. Kidrič). Trener: Oskar Drobne. MARIBOR: Jug, Mutavčic, Mitrovic, Voloder, Milec (od 46. Martinovic), Maher (od 46. Makoumbou), Alvir, Repas (od 59. Kronaveter), Žugelj (od 69. Sellouki), Šturm, Mudrinski (od 70. Sirk). Trener: Simon Rožman. žekovič, v drugo pa je Mudrinski po podaji s strani v idealnem položaju za strel zgrešil žogo ... Nepisano pravilo »kdor gola ne da, ga dobi« se je kmalu izkazalo »za meso in kri«, že v 14. minuti. Tokrat odlični Aljaž Krefl je po dvojni podaji z Markom Brestom poslal predložek pred gol, kjer je bil najbolj odločen Nik Marinšek in je iz bližine zabil žogo pod prečko - 1:0. Za Marinška je to šele drugi zadetek v dresu Aluminija pri članih, prvega in edinega doslej je dosegel proti Krškemu maja 2019. Prvi poraz Brava, neuspešna tudi Maribor in Olimpija Edina stalnica letošnje sezone ostaja Koper, ki melje še naprej. Po uvodnem remiju z Aluminijem (tudi tam bi lahko glede na prikazano slavili) so nanizali še šesto zaporedno zmago, tokrat jim niso bili dorasli Radomljani. Maks Barišič še naprej predstavlja eno od najprijetnejših presenečenj te sezone, tudi tokrat je zabil dva gola in svoji ekipi pomagal do treh točk. Na vrhu lestvice jih imajo sedaj kar šest več od najbližjih tekmecev, čaka pa jih še zaostala tekma z Domžalami. Ob Kopru je tudi Bravo držal niz neporaženosti, a je tokrat klonil prvič v sezoni. Za koga morda nepričakovano, a Tabor je z menjavo trenerja -prišel je dokazani Dušan Kosič - uspel izkoristiti pozitivni trenutek. Počasi se pobira Mura, ki je reprezentančni premor izkoristila za polnjenje baterij, dokaz kvalitete pa je zmaga proti Olimpiji. Zmaga državnih prvakov je čista, dodaten madež ob porazu Olimpije pa je naredil Timi Max Elšnik, ki je zaradi ostrega prekrška prejel neposredni rdeči karton. V nadaljevanju prvega polčasa so varovanci Simona Rožmana poskušali na vse načine priti do izenačenja, a so bili kot po pravilu nenatančni, ali pa je v nekaj primerih dobro posredoval Janžekovič. Na drugi strani so se šumarji osredotočali na protinapade in bili blizu drugemu gol v 39. minuti. Takrat je igrivi Armin Berlek sijajno zaposlil Harisa Kadrica, temu pa je strel iz bližine Ažbe Jug z refleksno parado ubranil. Pred odhodom na odmor se je poškodoval kapetan Maribora Martin Milec, ob polčasu ga je zamenjal še en nekdanji šumar, Ilija Martinovic. Drugi polčas se je začel s pričakovano popolno ofenzivo gostov, ki bi lahko izenačili že v prvi minuti. Nino Žugelj je z zvitim strelom poskusil z levico, žoga pa je zadela vratnico . Pozneje se je izkazalo, da je bila to tudi najlepša priložnost gostov, bližje zadetka niso bili do konca tekme več nikoli. Kidričani so se osredotočili na branjenje svojega gola in bili pri tem zelo uspešni, čeprav so zaradi poškodbe pogrešali Luka Petka. Še veliko bolj so bili oslabljeni vijoličasti, manjkali so Aleks Pihler, Blaž Vrho-vec, Vid Koderman, Grega Sikošek, Marcos Tavares . V končnici so domačini zadeli še dvakrat: najprej je prodor Tilna Peč- Nepopisno veselje Kidričanov ob prvi zmagi v sezoni, v ospredju sta Aljaž Krefl in Tilen Pečnik. nika s prekrškom za 11-metrovko ustavil Martinovic, uspešen realizator je bil Aljaž Krefl - 2:0. Piko na i prvi zmagi v sezoni sta postavila rezervista Robert Pušaver s podajo in Rok Kidrič z golom z glavo - 3:0. Prešerno slavje šumarjev je bilo razumljivo, saj so pokazali daleč najbolj učinkovito predstavo v sezoni, s katero so zadali sosedom najvišji poraz v sezoni. Za nameček so se rešili zadnjega mesta na lestvici, tega so vsaj začasno prepustili Radomlja-nom. S tem so se uresničile napovedi kapetana Luke Janžekoviča pred tekmo, v katerih je poudarjal izjemno zavzetost svojih soigralcev na treningih, dobro igro na prijateljski tekmi z Domžalami (2:0, op. a.) ter posledično dvig samozavesti. Te bo sedaj v ekipi zagotovo še več ... Trener Oskar Drobne, igralci in strokovno vodstvo so zmago posvetili trenerju vratarjev in vodji mladinske šole Mladenu Dabanoviču, ki je v ponedeljek praznoval 50. rojstni dan. Oskar Drobne, trener Aluminija: »V sezoni smo bili že nekajkrat blizu temu, da na srečanju povedemo, tokrat smo prvič do tega dejansko prišli. Izkazalo se je, da je bilo to ključno, saj je povsem drugače med tekmo loviti zaostanek ali pa braniti prednost. V drugem polčasu smo namerno prepustili terensko pobud gostom in se osredotočili na branjenje gola, kar nam je povsem uspelo, v končnici pa tudi izkoristiti svoje priložnosti. Zmaga je zaslužena in pomeni za naše igralce ogromno dodatno mero samozavesti pred naslednjimi preizkušnjami.« Simon Rožman, trener Maribora: »Aluminiju bi čestital za zmago, izid srečanja pa se mi vendarle ne zdi realen. Priigrali smo si številne priložnosti, iz katerih bi enostavno morali zadeti, a nam pred golom tekmecev nič ni šlo od nog. Na drugi strani so domačini izkoristili praktično vse priložnosti, kaznovani smo bili praktično za vsako napako.« Dvoboj sosedov - Kidričanov in Mariborčanov - je pomenil tudi trenerski dvoboj dejanskih sosedov iz Štor, Oskarja Drobneta in Simona Rožmana (slednji je med tednom ostal brez Prva liga Telemach ^ REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Maribor 3:0 (1:0); Celje - Domžale 3:1 (1:1); strelci: 0:1 Vuk (10.), 1:1 Božič (44.), 2:1 Medved (52.), 3:1 Brecl (89.); Mura - Olimpija 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Karničnik (18.). Rdeči karton: Elšnik (91.); Bravo - CB24 Tabor Sežana 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Bongongui (27.), 0:2 Stan- čic (79.); Kalcer Radomlje - Koper 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Osuji (36.), 1:1 Božič (52.), 1:2 Barišič (62.), 1:3 Barišič (75.), 1:4 Parris (85.). 1. KOPER 7 6 1 0 16:5 19 2. BRAVO 8 3 4 1 8:5 13 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 4 1 3 12:10 13 4. MARIBOR 8 4 1 3 12:13 13 5. MURA 8 3 2 3 11:14 11 6. CB24 TABOR SEŽANA 8 3 1 4 8:7 10 7. CELJE 8 3 1 4 10:10 10 8. ALUMINIJ 8 14 3 5:7 7 9. DOMŽALE 7 2 1 4 8:12 7 10. KALCER RADOMLJE 8 12 5 7:14 5 prvega pomočnika Aleša Kačičnika). Ni treba posebej poudarjati, v kako različnih razpoloženjih sta bila po tekmi ... Igralci Maribora so morali po tekmi znova »na zagovor« k Violam; proti igralcem je poletelo tudi nekaj predmetov ... Kidričani bodo med tednom odigrali pokalno tekmo proti Kopru na svojem stadionu (v četrtek ob 16.00), v naslednjem prvenstvenem krogu pa bodo v nedeljo gostovali v Sežani pri domačem Taboru. JM Pokal Pivovarna Union RAZPORED TEKEM 1. KROGA, V SREDO OB 15.OO: CB24 Tabor Sežana - Celje; OB 18.00: Kalcer Radomlje - Krka; V ČETRTEK OB 14.00: Gorica - Bravo; OB 16.00: Aluminij - Koper. Prosti so Maribor, Olimpija, Mura in Domžale. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so ob treh doseženih golih igrišče še četrtič v sezoni zapustili brez prejetega gola. Na fotografiji sta Danijel Šturm (Maribor, beli dres) in Nik Marinšek. Pokal Pivovarne Union, 1. krog: Aluminij - Koper, v četrtek, 16. 9., ob 16.00 v Kidričevem. 14 Štajerski Šport torek • 14. septembra 2021 Nogomet • 2. SNL, 7. krog Če bi tekma trajala le en polčas ... Rudar - Drava 4:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Bah (21.), 1:1 Sarama-go (50.), 2:1 Batistic (52.), 3:1 Sarama-go (59.), 4:1 Jovanovic (80.). RUDAR: Žiger, Verbič, Barič (od 46. Batistic), Jukic, Koprivnik (od 46. Jovanovic), Saramago (od 82. Štrakl), Spudic (od 74. Tubic), Kočar, Jovan, Hrovat (od 70. Lombaya), Ru-donja. DRAVA: Poljanec, Šlamberger, Kryeziu, Drevenšek (od 62. Sekulic), Gajic (od 56. Šošterič), Kahrimano-vic, A. Rogina, Lovenjak, S. Rogina Triglav prvič izgubil, Rogaška boljša v dvoboju novincev Nogometaši Triglava so v 7. krogu doživeli prvi poraz, zadal jim ga je Roltek. Edini gol na tekmi pred približno 700 gledalci je zabil 19-letni rezervist Tristan Ciglar, za katerega je to že tretji gol v sezoni, vedno v primerih, ko je vstopil s klopi. Gorica je spodrsljaj največjih tekmecev izkoristila in se z zmago proti Krki približala vrhu (ob tem imajo varovanci Mirana Srebrniča tekmo manj). Sledi falanga šestih ekip, ki jih ločijo le tri točke, med njimi je presenetljivo tudi novinec v ligi, ekipa Rogaške. Trener Franci Fridl je s svojimi varovanci doslej zbral 13 točk, nazadnje so v dvoboju novincev slavili v (od 62. Penič), Bah (od 54. Ivanče-vic), Buric. Ekipi Drave in Rudarja sta v dosedanjem poteku sezone imeli različni krivulji uspešnih in neuspešnih predstav: dravaši so v uvodnih štirih krogih osvojili sedem točk, nato pa v naslednjih treh nobene več, knapi pa so izgubili uvodne tri obračune, naslednje štiri - vključno s sobotno zmago v medsebojnem dvoboju - pa dobili. S tem izkupičkom so vedno bližje vrhu ... V prvem delu je bila igra Drave so- Ljubljani pri Iliriji (ta je večino tekme odigrala z igralcem manj). Znova je bil med strelci v ekipi Rogaške Alen Krajnc. REZULTATI 7. KROGA: Rudar - Drava 4:1 (0:1); Triglav - Roltek Dob 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Ciglar (80.); Gorica - Krka 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Hasanbegovic (81.), 2:0 Cerovec (83.); Fužinar Vzajemci - Beltinci Klima Tratnjek 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Cener (44.), 1:1 Radic (48.), 2:1 Kašnik (86.); Vitanest Bilje - Nafta 1903 2:5 (1:3); strelci: 0:1 Vinko (5.), 0:2 Szabo (14., z 11 m), 1:2 Koron (24.), 1:3 Rebernik (40,) 1:4 Vinko (52., z 11 m), 2:4 L. Žiž-mond (60.), 2:5 Szokronyos (90.). Rdeči karton: Burai (63., Nafta); Primorje - Krško 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Šolaja (30.), 1:1 Boškovic (34.), 1:2 Bubnjevic (52.), 2:2 Badžim (88.); Atletika • Miting v Zürichu Stahl še vedno edini nepremagljiv za Čeha Pretekli teden je v dveh dneh v Zurichu potekal finale letošnje diamantne lige. Švicarski organizatorji so za finale odšteli okrog milijon evrov, prvih sedem posamičnih nastopov pa so gledalci videli že v sredo na za to posebej pripravljenem prizorišču ob obali Ženevskega jezera. Preostalih 25 disciplin je bilo v četrtek na slovitem stadionu Letzigrund. Del spektakla sta bila tudi slovenska atleta Kristjan Čeh in Tina Šutej, ki sta oba zasedla mesta pri vrhu: Kristjan je bil drugi, Tina pa tretja. Član AK Ptuj je v metu zasedel drugo mesto z rezultatom 65,39 m, pred njim je bil le švedski olimpijski zmagovalec in svetovni prvak Daniel Stahl s 66,49 m, ki je osvojil tudi skupno diamantno zmago v disciplini, slovenski rekorder pa je bil drugi. „Za mano je res dober nastop. To je bil moj prvi finale v diamantni ligi, še veliko jih je pred mano. Tekma je bila posebna, veliko je bilo neveljavnih metov; kletka je bila preveč zaprta in železni del je bil kar v sektorju za izmet. Če si tehnično dobro in pravilno opravil poskus, 'na dolgo', potem je orodje pristalo v mreži. Podobne težave so imeli vsi, ne le jaz, prav vsi dobri meti so šli v mrežo," je pojasnil Čeh. lidna, predvsem pa rezultatsko uspešna - edini strelec v tem delu igre je bila malik Bah, ki je svojo ekipo popeljal v vodstvo v 21. minuti tekme. Gambijec je zadel po podaji iz kota, ko se je najbolje znašel pred golom. Ob polčasu je domači trener opravil dve menjavi, s katerima je zadel v polno, saj sta igralca s klopi dosegla vsak po gol. Na drugi strani so imele menjave v ptujski vrsti nasprotni učinek in še zdaleč niso uspele ustaviti vlaka, ki je že po sedmih minutah nadaljevanja drvel v rezultatski prepad. Američan Brian Saramago je najprej v 50. minuti izenačil z natančnim strelom z roba 16-metrske-ga kazenskega prostora, dve minuti kasneje pa je po podaji s strani z glavo drugi gol za domačine prispeval 20-letni Hrvat Vito Batistic - 2:1. Ko je nekaj minut kasneje Saramago dosegel še svoj drugi gol na tekmi - to je bil že njegov šesti v prvenstvu, je najboljši strelec lige -, je bilo vprašanje zmagovalca odločeno. Ilirija 1911 - Rogaška 1:4 (1:1); strelci: 1:0 Mlakar (7.), 1:1 Krajnc (19.), 1:2 Muzaferovic (58.), 1:3 Ploj (65.), 1:4 Andjelic (87.). Rdeči karton: Farqu-harson (26., Ilirija); Brežice 1919 Terme Čatež - Jadran Dekani 1:1 (1:1); strelca: 0:1 Kastrati (33.), 1:1 Lesjak (38.). 1. TRIGLAV KRANJ 7 5 11 10:4 16 2. GORICA 6 5 0 1 13:4 15 3. ROLTEK DOB 7 4 12 17:13 13 4. ROGAŠKA 7 4 12 10:6 13 5. RUDAR VELENJE 7 4 0 3 14:10 12 6. FUŽINAR VZAJEMCI 7 3 3 1 9:9 12 7. KRKA 7 3 1 3 14:11 10 8. PRIMORJE 7 2 4 1 12:9 10 9. NAFTA 1903 7 2 3 2 17:11 9 10. BELTINCI 7 2 2 3 7:11 8 11. VITANEST BILJE 6 2 13 11:13 7 12. DRAVA PTUJ 7 2 1 4 11:19 7 13. KRŠKO 6 1 3 2 9:15 6 14. ILIRIJA 1911 7 1 1 5 6:12 4 15. JADRAN DEKANI 6 0 3 3 6:9 3 16. BREŽICE ČATEŽ 7 0 3 4 6:16 3 Tretji je bil Jamajčan Fedrick Da-cres, svetovni podprvak (65,33 m), četrti Andrius Gudžius iz Litve, aktualni evropski in nekdanji svetovni prvak (64,04 m), peti srebrn na OI, Šved Simon Pettersson (63,68 m), šesti in zadnji pa bronast na OI Avstrijec Lukas Weisshaidinger (63,20 m), bronast tudi na SP v Dohi in leto prej na EP v Berlinu. Član AK Ptuj je v prvi seriji ostal brez izida, povedel je Stahl s 66,49 m. Ptujčan je bil z 62,69 m po drugi seriji peti med šestimi finalisti, v tretji je znova ostal brez izida. V četrti seriji se je prebil na tretjo pozicijo s 64,67 m. V peti seriji so vsi, razen Stahla in Weisshaidingerja, izboljšali svoje dosežke, Čeh pa je s svojim najdaljšim poskusom dneva 65,39 m napredoval na drugo mesto. V odločilni šesti seriji je imel Podvin-čan edini veljaven met, a je s 64,07 m ostal drugi za Stahlom. Olimpijski prvak tako ostaja edini iz svetovnega vrha, ki ga doslej še ni premagal. To bo zagotovo Čehov velik izziv za naslednjo sezono . Zadnji nastop v sezoni bo Čeh opravil v torek v Zagrebu. JM, sta Foto: Črtomir Goznik Dravaši so doživeli tretji poraz v seriji, po Krškem in Primorju jih je ugnal še Rudar. Drava v stanju, v kakršnem pač je (brez trenerja, predsednik je v odstopu, igralci prihajajo in odhajajo ...), tekme pač ni bila sposobna več obrniti. Igralci pa v tej zgodbi še zdaleč niso edini, niti največji krivci, v klubu je narobe praktično Rokomet • NLB liga, 1. krog vse, kar je možno. Če se bo sedaj našel nekdo, ki bo ta gordijski vozel presekal in nakazal kakšno drugo pot, bo to dejansko čudež. Precej bližje je kakšen izmed črnih scenarijev . JM Škofjeločani enostavno boljši Jeruzalem -Urbanscape 26:29 (11:16) JERUZALEM: Balent (9 obramb), Skledar (0 obramb); Mlač Černe, Bo-gadi 4, Čudič 5 (3), Voljč, Fergola 1, Žu-ran 1, G. Hebar, T. Hebar 8 (3), Šulek 1, Pandev, Kosi 5, Krabonja 1, Čirovic, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/6; Urbanscape 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Urbanscape 8 minut. IGRALEC TEKME: Grega Jam-nik (Urbanscape Loka). Rokometaši Jeruzalema so v uvodni tekmi prvenstva 2021/22 v NLB ligi doživeli hladen tuš v obliki domačega poraza s Škoflo Loko. Gostje so še enkrat več dokazali, da so zelo neugodna ekipa za Or-možane, saj zadnja domača zmaga Prlekov nad Gorenjci sega v leto 2018 (3. marec 2018). Na zadnjih štirih domačih tekmah proti Loki je četa trenerja Saše Prapotnika zabeležila le en remi (27:27 v sezoni 2019/20 v Ljutomeru) in doživela tri poraze (24:25 v sezoni 2018/19 pri Veliki Nedelji, in obakrat 26:29 v sezonah 2020/21 in 2021/2022). V prenovljenem Hardeku Loka za zdaj še ne pozna grenkobe poraza ... Že sam začetek tekme je dal slutiti, da se tudi tokrat za Ormožane srečanje ne bo dobro končalo. Gostje so povedli 1:3, ob tem jim je še višjo prednost preprečil vratar Tomislav Balent. Sledile so minute gostiteljev, kjer jim je v edinih dveh primerih na tekmi uspelo povesti (4:3, 5:4). V 15. minuti je Loka povedla 6:7 in do konca tekme prednosti ni več izpustila iz svojih rok. Drugi del 1. polčasa je minil v popolni prevladi moštva, ki ga je pred začetkom sezone kot trener prevzel Jure Šterbucl. Z odlično predstavo si je gostom do odmora uspelo priigrati kar pet zadetkov prednosti (11:16). V 2. polčasu so Ormožani na vse pretege želeli spreobrniti potek tekme, vendar jim odlična Loka tega ni dopustila. Najvišji zaostanek Jeruzalema na tekmi je bil šest zadetkov (14:20). Sledile so številne spremembe igralskega kadra in tudi sprememba obrambne postavitve iz 6-0 v 5-1, a niti to ni pomagalo domačim, da bi ujeli tekmece. Tehničnih napak v igri Ormožanov je bilo enostavno preveč, vratarski boj so s prednostjo petih obramb dobili gostje. V kar nekaj primerih so imeli Ormožani priložnost, da se gostom približajo na le gol zaostanka, a je v kritičnih trenutkih Loko z obrambami reševal vratar Luka Stanojlovic in z zadetki iz desnega krila izkušeni Grega Jamnik. Seveda ob bolečem - a zasluženem - porazu Jeruzalemu ni preostalo drugega kot čestitati tekmecu. V 2. krogu Ormožane čaka še ena domača tekma: na Hardek v soboto, 18. septembra, ob 19.00 prihaja ljubljanski Slovan. Tilen Kosi, Jeruzalem: »Enostavno to ni bil naš dan: če bi igrali še 24 ur, ne bi premagali Loke. Čestitke gostom za prikazano igro ter zasluženo zmago. Zdi se mi, da NLB-liga REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 26:29 (11:16), Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 25:24 (14:14), LL Grosist Slovan - Koper 25:23 (11:12), Riko Ribnica - Herz Šmartno 37:28 (17:13), Ljubljana - Sviš Ivančna Gorica 34:28 (14:12), Slovenj Gradec 2011 - Dobova 30:31 (13:14), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 32:25 (15:11). nismo bili pri stvari, kot je treba biti proti Loki. Tekmo bo treba podrobno analizirati, na treningih odpraviti nepotrebne napake in se pošteno motivirati za našega naslednjega tekmeca, ljubljanski Slovan, ki goji zelo podoben slog igre kot Loka. Enostavno si na začetku nove sezone ne smemo privoščiti dveh domačih spodrsljajev.« Grega Jamnik, Loka: »Ni lepšega kot prvenstvo pričeti z zmago, in to na Hardeku, kjer se tudi najboljše slovenske ekipe redkokdaj veselijo. Menim, da smo nadigrali Ormožane in zasluženo zmagali. Smo zelo uigrani, saj smo v naše vrste sprejeli le enega novinca Damjana Stefanovica, ki pa se je v Ormožu predstavil kot prava osvežitev za našo ekipo. Zmagovalca je odločila naša odlična igra v 1. polčasu. Res je bila kot iz sanj, vse se nam je izšlo. V 2. polčasu smo celotno stvar več kot odlično nadzirali.« Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh (AK Ptuj) Ormoški rokometaši so v uvodu sezone izgubili domače srečanje z igralci iz Škofje Loke. torek • 14. septembra 2Q21 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL vzhod Remi v Cirkulanah, Bistrica ostaja 100 % REZULTATI 5. KROGA: Zreče -Zavrč 2:1 (2:1), Kety Emmi Bistrica - Koroška Dravograd 1:0 (0:0), Šam-pion - Podvinci 3:1 (2:1), Šmarje pri Jelšah - Dravinja 1:1 (0:0), Dobrovce - Korotan Prevalje 3:4 (1:3), Cirkula-ne - Videm 1:1 (1:0), Šmartno 1928 -Posavje Krško 4:2 (1:0). 1. KETY E. BISTRICA 5 5 0 0 12:0 15 2. DRAVINJA 5 3 11 11:5 10 3. K. DRAVOGRAD 5 3 11 9:6 10 4. CIRKULANE 5 2 3 0 10:6 9 5. ŠAMPION 5 3 0 2 11:8 9 6. ŠMARJE PRI JELŠAH 5 2 2 1 6:5 8 7. ŠMARTNO 1928 5 2 1 2 11:10 7 8. VIDEM PRI PTUJU 5 2 1 2 4:7 7 9. KOROTAN PREVALJE 5 2 0 3 6:11 6 10. PODVINCI 5 1 2 2 8:7 5 11. ZAVRČ 5 1 2 2 5:8 5 12. ZREČE 5 1 0 4 5:12 3 13. DOBROVCE 5 0 2 3 8:11 2 14. POSAVJE KRŠKO 5 0 1 4 5:15 1 Cirkulane - Videm 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kirič (27.), 1:1 Te-ment (76.) CIRKULANE: Zajc, Cesar, Bojnec (od 84. Kukovec), Bezjak (od 74. Živič), Lipavšek, Sitar, Travnikar, Lju-bec, Kirič, Majcen, Toplak. Trener: Jura Arsič. VIDEM: Milic, Mesarič, Zdovc, Ca-futa, Šegula (od 59. Tement), Ovčar (od 59. A. Plajnšek), Kmetec (od 64. Gojzdnik), Krajnc, Ž. Plajnšek, Čuš (A. Plajnšek), Adedoja. Trener: Luka Gajšek. Futsal • 1. SFL Lokalni derbi je bil tokrat odigran v Cirkulanah, kjer je gostovala zasedba Vidma. Cirkulančani so po tem krogu podaljšali niz neporaženosti na pet tekem (to držijo le še Bistriča-ni, ki so v tem krogu v dvoboju ne-poraženih z Dravogradom z novim golom Murata Bajraja ohranili 100 % izkupiček). Domači trener Jura Arsič je pogrešal nekaj igralcev (Cimerman, Zazic, Erhatič), kljub temu pa so bili Cirkulančani tisti, ki so povedli, to jim je uspelo z golom Luka Kiriča iz protinapada. V prvem polčasu so sicer imeli več priložnosti gostje, a je ostalo pri minimalni prednosti domačinov. V drugem polčasu so imeli gostje močno terensko pobudo, bili so boljši tekmeci, posledično so zasluženo prišli do zasluženega izenačenja - pod njega se je podpisal Žiga Tement, ki je bil najbolj spreten pred golom ob prekinitvi. Cirkulančani so bili nevarni pri prekinitvah, remi pa je glede na dogajanje na igrišču tudi najbolj pravičen izid. »Naši igralci so bili tokrat hitri, igrivi in borbeni, res jih je bilo lepo gledati. V prvem polčasu se nam je zgodil padec koncentracije, kar so domačini spretno izkoristili in dosegli gol. V drugem je bila posest močno na naši strani, glede na prikazano smo bili blizu zmage, točka pa je vsekakor zaslužena. Ob tem se zah- valjujemo navijačem za podporo,« je dejal trener Vidma Luka Gajšek. »Gostje so bili boljši v polju, mi pa smo imeli več priložnosti, tako da je remi kar realen odsev dogodkov na igrišču,« pa je srečanje v en stavek strnil Jura Arsič, trener Cirkulan. Zreče - Zavrč 2:1 (2:1) STRELCI: 0:1 Štumberger (13.), 1:1 Završnik (15.), 2:1 Klobasa (27.) ZAVRČ: Maroh, Pihler (od 25. Kocbek), Pofuk, Kajzer, Stiplošek (od 46. Sambolec), Murkovič (od 46. Vočanec), Štumberger, Koren, Lazar, Krajnc, Jazbec (od 76. Domjan). Trener: Damjan Bezjak. Nogometaši Zavrča so gostovali pri ekipi Zreč, ki do tega kroga na svojem kontu še ni imela niti točke, tokrat so osvojili prve tri. Zavrč je izgubil drugič zapored. »Odigrali smo najslabšo tekmo v zadnjih dveh letih, v ekipi ni bilo prave borbenosti in srčnosti, čeprav smo se o tem med tednom veliko pogovarjali. Ekipa Zreč je na drugi strani pokazala prav to in zasluženo zmagala. V ekipi nam je sicer manjkalo pet igralcev iz udarne enajsterice, a to ne sme biti izgovor za nebor-benost in pomanjkanje želje po uspehu. Razočaran sem s pristopom igralcev, to bomo morali popraviti v nadaljevanju sezone, sicer nam bo zelo težko,« je kritično dejal trener Zavrča Damjan Bezjak. Šampion - Podvinci 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Filipovič (11.), 2:0 Žužek (17., z 11 m), 2:1 Zajko (39.), 3:1 Rakar (80.). PODVINCI: Cajnko, Šlamberger (od 51. Modrič), Gojkošek, Ram-šak, Zajko, Orovič, Žvikart (od 62. Svenšek), Svenšek, Kolenko (od 83. Poštrak), Kuserbanj (od 62. Zamu- Superpokalni zmagovalci pokazali moč REZULTATI 2. KROGA: FC Litija -FC Hiša daril Ptuj 4:1 (2:0), Siliko Vrhnika - FK Dobrepolje 7:3 (4:1), KMN Meteorplast Šic Bar - ŠD Mlinše 2:2 (2:1), FC Bronx Škofije - KMN Oplast Kobarid 2:2 (1:1). Prosta je bila ekipa Dobovec. 1. SILIKO VRHNIKA 2 2 0 0 15:9 6 2. FC LITIJA 2 110 6:3 4 3. DOBREPOLJE 2 10 1 7:10 3 4. OPLAST KOBARID 2 0 2 0 4:4 2 5. DOBOVEC 1 0 1 0 2:2 1 6. METEORPLAST ŠIC 10 10 2:2 1 7. BRONX ŠKOFIJE 2 0 11 5:6 1 8. MLINŠE 2 0 11 8:10 1 9. HIŠA DARIL PTUJ 2 0 11 3:6 1 FC Litija - FC Hiša daril Ptuj 4:1 (2:0) STRELCI: 1:0 I. Osredkar (5.), 2:0 Mota (13.), 2:1 Markic (23.), 3:1 I. Osredkar (26.), 4:1 G. Vrhovec (28.). LITIJA: Urbanija, Berzelak, Bjelče- vic, I. Osredkar, G. Vrhovec, Mota, Čosič, Krnc, Martič, P. Osredkar, Da Silva, Račič, Šturm, N. Vrhovec. Trener: Andrej Dobovičnik. FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, An-žel, Caf; U. Senekovič, Rednak, Ruč-na, Debeljak, Markic, M. Senekovič, Pihler, Fleten, Bukovec, Gajser, Jelic. Trener: Robert Grdovic. Po remiju z Dobovcem je ptujske dečke čakala še ena izjemno zahtevna naloga, gostovanje v Litiji, pri lanskoletnem finalistu končnice državnega prvenstva in letošnjem zmagovalcu superpokala - Litiji. Naloga je bila v tem trenutku zanje pretežka. Domača zasedba pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega reprezentančnega selektorja Andreja Dobovičnika ima v svojih vrstah izjemne posameznike, za slovenske razmere pravo sanjsko moštvo, z Igorjem Osredkarjem in Gašperjem Vrhovcem v glavnih vlogah ter odlič- Tenis • WTA turnir v Portorožu Tami s kvalifikantko, Kaja s 1. nosilko V Portorožu se je v soboto s kvalifikacijami začel največji domači turnir v zadnjih letih, WTA 250 Zavarovalnica Sava z nagradnim skladom 235.000 dolarjev. Domači ljubitelji tenisa največ pričakujejo od Tamare Zidanšek in Kaje Juvan, v glavnem delu žreba pa bodo s povabilom organizatorjev zaigrale še Živa Falkner, Pia Lovrič in Nika Radišič. Tamara Zidanšek je svojo tekmico v uvodnem krogu dobila šele po končanih ponedeljkovih kvalifikacijah, v primeru zmage pa bi se v drugem V zadnjem trenutku sta nastop v Portorožu odpovedali najvišje postavljeni igralki, Rusinja Darja Kasatkina in Španka Paola Badosa, ki sta na lestvici WTA uvrščeni v TOP 30 igralk sveta. Prav tako v Portorož zaradi poškodb ne bo Polone Hercog, Katarine Srebotnik in Dalile Jakupovič. Prva nosilka turnirja Zavarovalnice Sava je tako Hrvatica Petra Martič, sledijo ji Kazahstanka Julija Putinceva, Američanka Alison Riske in Romunka Sorana Cirstea, peta nosilka pa je najboljša Slovenka ta hip - Tamara Zidanšek. Šesta, sedma in osma nosilka so Ukrajinka Dajana Jastremska, Švedinja Rebecca Peterson in Hrvatica Donna Vekič. V kolikor bi se nosilke razporejale glede na zadnjo osvežitev WTA--lestvice (v ponedljek, 13. 9., op. a.) bi bila 1. nosilka Tamara Zidanšek, ki je 34. igralka sveta, kar je najvišje v karieri. Sledile bi ji Riskova (38.), Cristea (39.), Martičeva (42.), Putinceva (44.) ... Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan so odigrali še drugi zaporedni lokalni derbi, po zmagi v Zavrču so tokrat na domačem igrišču vknjižili remi z Videmčani. da Horvat), Rodrigues. Trener: Aleš Čeh. Podvinčanom v rezultatskem smislu še naprej zadeve ne tečejo tako, kot bi si želeli. Tokrat so na igrišču z umetno travo v Celju klonili proti domačemu Šampionu, ki je že po slabih 20 minutah vodil z dvema goloma prednosti. Jan Ziko Zajko je z golom pred odmorom obudil upe gostov po kakšni točki, a v nadaljevanju jim ni uspelo storiti naslednjega koraka. Za nameček so ob koncu tekme prejeli še tretji gol. JM Nogomet • Lige MNZ Ptuj Med superligaši popoln izkupiček gostov Super liga nima tujcema, Brazilcema Jediaelom Moto in Alexom Rezendo Da Silvo. Omenjena četverica je tudi prispevala vse gole na tekmi s Ptujem ... Edini strelec za gostujočo zasedbo je bil Dario Markič, v 23. minuti je znižal na 2:1. Ko je tri minute kasneje Osredkar dosegel svoj drugi gol na tekmi, so domačini znova prišli do varne prednosti in so tekmo varno pripeljali do konca. Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj: »Že na začetku tekme se je videlo, da tokrat nismo pravi, igra nam ni stekla po naših željah. Litijani so to izkoristili in do polčasa prišli do otipljivega vodstva, v nadaljevanju pa ga tudi zadržali. Zavedamo se, da smo izgubili proti dobri in zelo izkušeni ekipi, nas pa že v petek čaka pomembna tekma proti Bronxu, kjer vsekakor računamo na zmago.« V petek bo ekipa Hiša daril Ptuj gostila ekipo FC Bronx Škofije. JM V Super ligi je bil krog izjemno uspešen za goste, ki so tokrat domov odnesli popoln izkupiček točk (tekma v Stojncih je bila prestavljena). Prav vsa gostujoča moštva so si že do polčasa priigrala prednost 0:1, v nadaljevanju pa so to nadgradile do končnih zmag. Najvišjo zmago kroga so dosegli Grajenčani v Apačah, odločilno prednost jim je z dvema zaporednima goloma v razmiku treh minut priigral Miha Leben. Vodilno mesto na lestvici je zadržala Gerečja vas, ki je slavila v lokalnem derbiju v Skorbi. Še na tretji tekmi se je med strelce vpisal kapetan Tadej Rozman. Serijo zmag nadaljujejo tudi Bu-kovčani, ki so tokrat v Gorišnici po-vedli v 1. minuti, strelec je bil Niko Veršič, ki je v drugem delu dosegel še en zadetek. Neporaženi ostajajo tudi Markovčani, ki so tokrat slavili na Hajdini. REZULTATI 4. KROGA: Skorba - Gerečja vas 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Rozman (20.), 0:2 Hertiš (74.); Apače - Grajena ANpro 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Pihler (44., z 11 m), 1:1 Bratkovič (58.), 1:2 Leben (69.), 1:3 Leben (71.), 1:4 Goričan (80.); Gorišnica - Bukovci 1:2 (0:1); strelca: 0:1 Veršič (1.), 0:2 Veršič (72.), 1:2 Gašparič (79., z 11 m); Hajdina - Markovci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Fleten (38.), 0:2 Strelec (75.); Tekma Stojnci - Boč je bila prestavljena. 1. GEREČJA VAS 4 3 1 0 6:1 10 2. BUKOVCI 4 3 0 1 15:2 9 3. MARKOVCI 4 2 2 0 9:4 8 4. GRAJENA ANPR0 4 2 0 2 10:10 6 5. BOČ POLJČANE 6. STOJNCI 7. GORIŠNICA 8. SKORBA 9. APAČE 10. HAJDINA 1 2 O 1 1 1 1 1 2 1 O S O 2 2 O 1 S 9:2 4:2 6:7 4:1S 5:19 S:11 Prosta je bila ekipa Pragersko. 1. liga MNZ Ptuj: Središču ormoški derbi Najbolj zanimivo je bilo dogajanje na tekmi v Ormožu, kjer so gostovali letos ambiciozni Središčani. Srečanje si je ogledalo skoraj 300 gledalcev, napet obračun pa je bil dokončno odločen šele v zaključku tekme. Za goste je dva gola dosegel Klemen Jakl. V Hajdošah so domačini ob polčasu zaostajali, nato pa je svoj šov uprizoril Vito Meznarič in s štirimi zadetki lastnoročno potopil barko gostov iz Podlehnika. Ti so domačinom delo olajšali z izključitvijo, tako da so večji del drugega polčasa igrali z igralcem manj. V Rogoznici je slavil Tržec, domačini pa na prvo točko v sezoni še čakajo. Tokrat so vsaj dosegli zadetek, to je uspelo Renatu Hrašovcu. REZULTATI 3. KROGA: Rogoznica Slofin - Tržec 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Pečnik (22.), 0:2 Mazera (25., ag.), 1:2 Hrašovec (60.); Hajdoše - Podlehnik 5:2 (1:2); strelci: 1:0 Zagoranski (27.), 1:1 Vrečar (33.), 1:2 Jelen (41.), 2:2 Meznarič (49.), 3:2 Meznarič (54.), 4:2 Mezna-rič (76.), 5:2 Meznarič (87.). Rdeči karton: Plavčar (58., Podlehnik); Ormož - Središče 2:4 (0:2); strelci: 0:1 G. Borko (27.), 0:2 Jakl (44.), 0:3 Jakl (45.), 1:3 B. Borko (47.), 2:3 Vo-čanec (50.), 2:4 Jaušovec (93.). Rdeči karton: Prap0tnik(90., Ormož). 1. SREDISČE 2. ORMOŽ 3. PODLEHNIK 4.TRŽEC 5. PRAGERSKO 6. HAJDOŠE 7. ROGOZNICA SLOFIN 3 a a 0 0 18:2 9 2 O 1 1 O 1 1 O 1 1 O 1 1 O 2 OOS 12:6 6:5 5:5 4:7 7:14 1:14 2. liga MNZ Ptuj: v Slovenji vasi štirje penali REZULTATI 3. KROGA: Makole Bar Miha - Polskava avtop. Grobelnik 5:1 (2:1); strelci: 0:1 Kovačič (8.), 1:1 Grašič (21.), 2:1 Grašič (28.), 3:1 Samastur (54.), 4:1 Samas-tur (70.), 5:1 Stojnšek (77., z 11 m). Rdeči karton: Falež (56., Polskava); Dornava Digitalpartner.si - Oplo-tnica Senčila Senica 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Leskovar (14.), 0:2 Perbil (45.), 1:2 Fric (48.). Rdeča kartona: Leskovar (31.), Sevšek (53., oba Oplotnica); Slovenja vas SMS sanacija - Le-skovec 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Krajnc (37., z 11 m), 1:1 Vrečar (64., z 11 m), 1:2 Krajnc (73.), 1:3 Krajnc (86., z 11 m). Rdeča kartona: Pleteršek (86., Slovenja vas), Fridauer (89., Lesko-vec); Zgornja Polskava - Mladinec Lovrenc 4:1 (1:1); strelci: 0:1 Pišek (17.), 1:1 Ačko (30.), 2:1 Smogavc (52.), 3:1 Milošič (79.), 4:1 Puhman (87.). 1. LESKOVEC 3 3 0 0 10:6 9 2. ZGORNJA POLSKAVA 3 2 1 0 10:3 7 3. OPLOTNICA 3 2 0 1 5:5 6 4. MAKOLE BAR MIHA 3 1 0 2 9:7 3 5. POLSKAVA 3 1 0 2 4:10 3 6. SLOVENJA VAS 3 0 2 1 2:4 2 7. LOVRENC 3 0 2 1 4:7 2 8. DORNAVA 3 0 1 2 7:9 1 m krogu srečala z boljšo iz ukrajinsko--italijanskega dvoboja Anhelina Kalinina - Sara Errani. Slednja je na tem turnirju zmagala leta 2008. »Moj prvi spomin na turnir sega prav v leto 2008, ko je tu zmagala Sara Errani. Bila sem zelo majhna, tako da se finalnega dvoboja ne spomnim dobro. Že nekaj časa živim blizu teniškega centra v Portorožu, tako da je kar zanimivo igrati pred domačim pragom. Zanimivo mi je, da grem lahko po vsakem treningu domov in si skuham kosilo - to je res nekaj posebnega,« je za Teniško zvezo Slovenije dejala Zidanškova. Kaja Juvan je imela najtežji možni žreb, njena tekmica v 1. krogu bo prva nosilka Hrvatica Petra Martič, ki je trenutno na 32. mestu lestvice WTA. UR Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Bukovcev so se v Gorišnici veselili tretje zaporedne zmage. 16 Štajerski Za kratek čas torek • 14. septembra 2021 Za šankom Kardelj je imel prav Lepo nedeljsko popoldne. Sonce sije po Dravski dolini in s svojo energijo napaja dozorevajoča polja. Upira se v bližnje haloške in slovenskogoriške hribe in gričke, posajene z vinsko trto, od koder glasni klopotci oznanjajo, da je narava že poskrbela za sladko grozdje, in nas vabijo v trgatev. Poznopoletno lenarjenje. Malo v senci, malo na soncu, kakor pač v nekem trenutku najbolj ustreza. S knjigo v roki, ob prijetni glasbi - ali pa samo ob kozarčku, kavici, gibanici ... Sam ali v družbi tistih, ki jih imamo radi ... A ni to prekrasna slika minulih dni, ki smo jo doživljali v naših krajih? Dni, ko smo zanalašč pozabili na vsakdanje skrbi in težave. Ko smo pozabili, da bomo že jutri morali paziti, kako se moramo ,protikoronsko' obnašati v družbi drugih ljudi: v trgovini, na delovnem mestu, v šoli ... Človek bi v takih skoraj idiličnih razmerah kar soglašal z velikim Goethejem: »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!« Se vam zdi, da so tisti, ki imajo na banki deset- ali stotisoče evrov, kaj srečnejši kot vi, ki si lahko privoščite trenutek miru s svojimi najdražjimi? Da so njihove skrbi o tem, ali so svoje bitcoine pravilno naložili, j manjše kot vaše, ki bitcoinov sploh nimate - imate pa pogled na Haloze, Slovenske gorice, domače dvorišče - in svoje drage? Toliko drobnih radosti je razpršenih povsod okrog nas, le videti jih je treba. Je srečnejši tisti, ki z okna prestižnega hotela zre v slavni pariški stolp, ali vi, ki brezskrbno kolesarite ali se sprehajate okrog Ptujskega jezera, v daljavi zrete na Donačko, Boč, Ptujsko Goro, veličastni ptujski grad in na drugi strani grad Bori? Preveč nestrpni smo postali ljudje, v svojem hlastanju po več in več in še več več ne opazimo tistega, kar nas najbolj osrečuje. Od ne vem koga pričakujemo, da bo poskrbel za to, da nam bo lepo. Ampak se v tem primeru strinjam z besedami danes sicer ne priljubljenega slovenskega politika Edvarda Kardelja: »Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam.« Vaš Pepek, svoje sreče kovač Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 3 5 7 1 9 3 4 9 2 3 4 6 7 2 8 5 8 5 4 9 1 7 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©© €€€ OO Bik €€ ooo Dvojcka VV ©©© € O Rak VVV €€€ OO Lev V ©© €€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica V ©©© €€€ OO Škorpijon VV ©© € OOO Strelec V ©©© €€ o Kozorog VV ©©© € ooo Vodnar v ©© €€€ oo Ribi vvv © €€ o Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 14. do 21. 9 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Videm • Strokovna ekskurzija Vinarji in gostinci na obisku Prvi septembrski petek so se podali na strokovno ekskurzijo v Krapino vinarji, gostinci in ljubitelji vinorodnih gričev iz Haloz. Udeleženci izleta Zbrali so se v gostišču Svenšek na Selih in se najprej okrepčali z odlično kislo juho. Zjutraj sta vse navzoče pozdravila pobudnika in organizatorja izleta Marjan Kramer in Jaka Svenšek. Vodja poti pa jim je predstavila potek celodnevnega dogajanja. Peljali so se s prav posebnim avtobusom-oldtimerjem. Ogledali so si Krapino, podjetje Presečki, obiskali muzej oldtimerjev in spoznali novo destinacijo na Hrvaškem. Spoznali so nove kraje, delo turističnih delavcev, delovanje muzejev in delo v vinogradih ter kleti. Podali so se blizu, vendar so želeli navezati stike s sosednjo Hrvaško in tako poglobiti prijateljske odnose z družino Presečki, ki imajo v Krapini avtobusno postajo, agencijo in prelep muzej starodobnikov ter Ranč Presečki z vinogradi in kletjo. Ogledali so si cerkev, posvečeno Antonu Padovanskemu. Po maši v cerkvici na Petrovskem so se podali na kosilo in skupno druženje do poznih popoldanskih ur. Dan so zaključili z degustacijo v kleti. Domov so prispeli polni novih vtisov in zamisli za nadaljnje delo. Zdenka Golub ipf ■i:/;.;- Peljali so se z oldtajmerjem med autobusi. Foto: ZG Foto: ZG Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Te-dnik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Zarja Marin, 2273 Podgorci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Štajerski TEDNIK Foto: CG Je dom prihodnosti pametni dom? Si predstavljate, da lahko z eno tipko upravljate popolnoma vse naprave v vašem domu? Varnost, žaluzije, ogrevanje, osvetlitev, prezračevanje, garažna vrata, predvajanje glasbe in še mnogo drugega. Uporabnik pametne hiše namreč lahko svoj dom upravlja prek pametnega telefona, tablice ali računalnika. Tehnologija nam lahko olajša življenje, poveča varnost in omogoči velike prihranke. Kaj pa so pasti, na katere moramo biti pozorni? Kje nam pametni dom ponuja prednosti? Inteligentni tip električne instalacije Če gradite nov dom, je načrtovanje pametne napeljave smiselno planirati že pri projektiranju hiše. Takrat je implementacija sistema pametnega doma najlažja. »Kakovosten projekt električnih inštalacij je zelo pomemben že na samem začetku. S tem se lahko investitorji izognejo višjim stroškom izvedbe same in drugim zapletom,« svetuje Jernej Jagarinec, vodja prodaje za Slovenijo pri podjetju Entia, ki razvija sisteme za avtomatski nadzor in urejanje bivalnega okolja. Za pametno hišo se lahko odločite tudi kasneje, vendar definitivno pred izvedbo električnih inštalacij. Kako se odločiti za pravi sistem? Ponudnikov na trgu je veliko, vsekakor pa se na koncu odločite za tistega, ki vam bo pripravil ponudbo, pisano na kožo vašim potrebam in željam. Predvsem pa je pomembno, da sistem omogoča tudi integracijo brezžičnih naprav, ki podpirajo eno izmed treh prevladujočih aplikacijskih platform, Apple Ho-meKit, Amazon Alexa in Google Assistant. Doseganje standarda Ko izbirate pametne sisteme, upoštevajte tudi standard, ki mu sistem ustreza. Glavni strateški cilj Evrope je namreč postati prvi brezogljični kontinent, zato se uveljavljajo novi standardi in predpisi, ki z uporabo novih tehnologij in digitalizacije zagotavljajo manjšo porabo energije in manj ogljikovega dioksida. Stanovanja s takšnimi sistemi bodo imela v prihodnosti tudi višjo vrednost. Sistem pametnih hiš ni nadstandardni produkt Pogosto je prepričanje, da gre pri pametnih domovih za izredno drag, nadstandardni produkt. Toda če o pametnih hišah razmišljamo že pri samem načrtovanju projekta, ta ne presega dveh odstotkov celotne investicije, oziroma konkretno se za povprečno individualno hišo gibljemo v razponu med 4.000 in 5.000 evri. Ste ugasnili likalnik? In luči? Zakaj so pametne hiše tako cenjene? Ker preprosto mislijo namesto nas. Ob odhodu od doma izberemo na primer funkcijo »nikogar ni doma« in sistem poskrbi, da se vse naprave avtomatsko izklopijo. To namesto nas naredi sistem pametnih hiš, kot ga ponuja tudi Entia. Takrat se samodejno ugasnejo vse luči, spustijo senčila in izklopijo vtičnice, ki lahko potencialno predstavljajo nevarnost v primeru, da bi ostale prižgane. Energijski prihranek Energijska učinkovitost je poleg povečane stopnje udobja in varnosti ter možnosti oddaljenega upravljanja ena izmed osnovnih prednosti sistema, ki ga omogoča pametna hiša. »Prihranek je lahko res velik, če recimo uporabljamo urnik ogrevanja po posameznih sobah oziroma ogrevalnih conah, avtomatsko upravljanje prezračevanja v odvisnosti od senzorja vlage in kakovosti zraka, pasivno senčenje ob močnem soncu, avtomatski dvig senčil pozimi, da se izkoristi sončna energija, izklop celotne razsvetljave ob odhodu iz hiše in številne druge prednosti,« našteva Jagarinec. Kaj nam nudijo sistemi za pametne hiše? Tehnologijo, ki »misli namesto nas«, hkrati pa omogoča ročno upravljanje Oddaljeno upravljanje in nadzor doma Popolno prilagodljivost življenjskemu slogu Energijski prihranek Ob pravilni uporabi večjo varnost Na kaj moramo biti pozorni? Varnost: vedno uporabljajmo varna gesla, ki jih zaupamo le družinskim članom. Kompatibilnost: pazite, da so naprave in sistemi kompatibil-ni in se med seboj znajo »pogovarjati«. Dobra internetna povezava je ključna za delovanje sistemov pametnih hiš. Stroški vzdrževanja in popravil. Nekaterim ljudem tehnologija preprosto ni blizu in se bodo v takšnem domu počutili kot ribe na kopnem. PROJEKTIRANJE, NADZOR ^J^ TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV ... OPRAVLJAMO LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, gsm: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN 06RAJNIH POGONOV gsm: 040 122 441 V našem podjetju nudimo: - celovito upravljanje stanovanjskih in poslovnih objektov - izvedba rednih in nujnih vzdrževalnih del - kakovostno in pravočasno opravljanje storitev - računovodska in knjigovodska opravila - pravno in tehnično svetovanje - izdelavo in izvedbo načrta vzdrževanja - vodenje rezervnega sklada - uspešno usklajevanje različnih interesov etažnih lastnikov - izdelavo letnega poročila o upravnikovem delu ter - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 14. september 2021 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Jože Mohorič, Majda Goznik, Marija Kralj in m24 Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj 1 □ 2 (AKOVSSiB'VANJAlfigiisn3 priloga Štajerskega tednika Promocijsko sporočilo Ytong hiša - v enem mesecu od prve vrste do strehe »Odprte hiše Slovenije« Nizkoenergijska hiša Metka s kvadraturo 90 m2 in porabo od 20 kWh/m2. "V enem mesecu smo pozidali od prve vrste do strehe." To so bile besede mladega graditelja iz okolice Celja, kjer sta si s partnerko pred kratkim postavila Ytong hišo Metka, eno izmed tipskih projektov hiš, ki so na voljo v ponudbi podjetja Xella Slovenija. Tipske projekte Ytong hiš so pripravili različni projektantski biroji, eno izmed njih je tudi podjetje INGRA, ki ima v Xellinem katalogu na voljo največjo ponudbo hiš. Hiša Metka je med najmanjšimi hišami po kvadraturi (90 m2), ki v eni etaži s funkcionalno razporeditvijo prostorov nudi dovolj prosto-ra za veččlansko družino. Kako poteka nakup tipske Ytong hiše Začne se seveda z dokumentacijo. Pred začetkom najprej potrebujete lokacijsko Prednosti nakupa tipske hiše Mnogim investitorjem je zelo pomembno, da v vseh fazah gradnje prihranijo čim več. Nakup projekta tipske hiše brez večjih sprememb je običajno kar precej cenejši od projekta, izdelanega po željah investitorjev. Pripravljen je vnaprej, neodvisno od investitorja, arhitekt oziroma projektant pa ga lahko glede na želje investitorja vseeno nekoliko prilagodi. Cena projekta je zato nižja, in kar je zelo pomembno - znana je takoj. Pri nakupu Ytong tipske hiše pa projektno dokumentacijo (PZI in DGD) v vsakem primeru prejmete brezplačno. informacijo s kopijo kartografskega dela prostorskega akta, ki ju pridobite na občini. S Xellinim prodajnim predstavnikom se dogovorite za sestanek, kjer vam pojasnimo vse nadaljnje korake. Če imate že ogledano eno izmed naših tipskih hiš, vas kmalu napotimo k projektantu, ki bo preveril možnosti umestitve hiše na vaši parceli. Pred nakupom preizkušamo avtomobile, telefone, oblačila ... Nepremičnin, ki so ena naših največjih naložb v poslovnem ali zasebnem življenju, pa večinoma ne. Zato nimamo razvitih pravilnih kriterijev za njihovo vrednotenje ter za odločanje o gradnji, prenovi in vzdrževanju. Ljudje v grajenem prostoru preživimo 90 % svojega časa. Večinoma se ne zavedamo vpliva grajenega prostora na naše življenje in delo, torej na počutje, zdravje, varnost, uspešnost in učinkovitost. Stavbe pa gradimo za najmanj 50 do 100 let. Stavb ne oblikujejo samo arhitekti. Oblikujemo jih vsi ljudje, javni odločevalci, investitorji, uporabniki ... »En arhitekturni obisk je vreden več kot tisoč teorij ali slik« Odprte hiše Slovenije ljudem (OHS) omogočajo izkušnjo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki. OHS je namenjen najširši javnosti. Ljudem omogoča, da vstopijo v stavbe, v katere običajno ne vstopijo, da pridobijo izkušnjo v izbrani arhitekturi ter dobijo kontakte tistih, ki stavbe načrtujejo, gradijo, opremljajo in vzdržujejo. OHS je namenjen tudi promociji, osebnemu in poslovnemu mreženju projektantov, proizvajalcev in dobaviteljev v gradbeništvu in vsem, ki so povezani z nepremičninami. Ekipa OHS združuje motivirane posameznike z različnih področij, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k izboljšanju bivanjske kulture in ozaveščanju najširše javnosti o vrednotah kakovostno grajenega prostora. Kaj so Odprte hiše Slovenije -OHS? OHS je: - del mednarodne mreže Open House Worldwide, 12. Festival OHS - od 17. do 19. septembra Letošnja tematika festivala „Arhitektura gradi skupnost" posebej opozarja na vlogo kakovostno oblikovanega javnega prostora in arhitekture za življenje in oblikovanje skupnosti. Javni in skupen prostor izobraževalnih, kulturnih, rekreacijskih stavb, poslovnih objektov, stanovanj in parkov predstavlja nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote, ki sleherniku omogoča vključenost in enakopravnost. Kakovostno načrtovan prostor vpliva na dobro počutje, zdravje, varnost in socializacijo ljudi. Eden od ciljev festivala je tudi izmenjava znanja in navezovanje stikov s strokovnjaki s področja arhitekture, gradnje in oblikovanja prostorov, ki bodo sodelovali pri ogledih objektov. Poleg zasebnih objektov bo letos na festivalu tudi več strokovnih vodenj, ki bodo za vse obiskovalce brezplačna. Festival bo potekal v skladu z veljavnimi ukrepi. www.odprtehisesloveni-je.org/ - največji arhitekturno nepremičninski festival v živo, - največji spletni portal slovenske sodobne arhitekture, - največja mreža odličnih projektantov in vrhunskih podjetij za gradnjo, - vodenja in izleti po izbranih objektih po Sloveniji in tujini, - platforma za izmenjavo praktičnih izkušenj, dvig prostorske kulture ter osebno in poslovno mreženje. 'S l KAKOVOST BIVANJA, oglasna pjji|ogaŠta'erskS8ii8dflika 3 Inovativna toplotna črpalka, ki je vsestranska v uporabi in izvedbi Promocijsko sporočilo REŠITEV ZA VSE, KI SE SOOČATE S POMANJKANJEM PROSTORA Toplotna črpalka zrak/voda VERSIje kompaktna, oblikovno dovršena terraznolika v uporabi in izvedbi. Zasnovanaje za stavbe s prostorsko omejitvijo terstavbe z majhnimi potrebami po ogrevanju, do moči 6 kW. Kompaktno napravo se lahko postavi tudi v najmanjši kotiček doma, na podstrešje, balkon ali teraso ter celo ob bok ostalim gospodinjskim aparatom. Podjetje Kronoterm s svojimi inovacijami postavlja trende v segmentu visoko tehnoloških naprav za varčno in okolju prijazno ogrevanje ter hlajenje. Pred dvema letoma so s toplotno črpalko ADAPT postavili temelj za izjemno učinkovite, tihe in vizualno dovršene toplotne črpalke. V Kronotermu so prepričani, da bodo z novo toplotno črpalko VERSI in predvsem njenimi številnimi možnostmi uporabe, postavili nov trend na področju toplotnih črpalk. Obenem želijo uporabo okolju prijaznih naprav približati širši množici. "V Kronotermu že dobrih 30 let razvijamo rešitve, s katerimi ljudem približujemo tehnologijo toplotnih črpalk in njenih koristi. Verjamemo, da človeštvu omogoča velik korak k trajnemu, udobnemu in okolju prijaznemu bivanju brez fosilnih gor/V/'pojasnjuje direktor podjetja Bogdan Kronovšek. UPORABNIK NA PRVEM MESTU Pri snovanju nove vsestranske toplotne črpalke VERSI so v Kronotermu največ pozornosti namenili raznoliki uporabi in vgradnji. Toplotna črpalkaje zasnovana za stavbe z majhnimi potrebami po ogrevanju, za nizkoenergijske in pasivne hiše ter stanovanjske hiše do 100 m2. Prav takojoje moč uporabiti v stanovanjih, na vikendih, v kočah, pisarnah in celo v manjših poslovnih stavbah. Predvsem revolucionarna je uporaba v stanovanjih, saj omogoča lastnikom v večstanovanjskih objektih popolno neodvisnost ter izjemno nizke stroške ogrevanja. Toplotna črpalka VERSI ogreva in hladi prostore ter segreva sanitarno vodo. ENA NAPRAVA, TRI IZVEDBE, NESKONČNO REŠITEV Raznolikost uporabe in vgradnje omogočajo tri različne izvedbe z možnostjo postavitve zunaj ali znotraj stavbe. Izvedbe VERSI-I, VERSI-0 in VERSI-X, katerih osnovna tehnologijaje enaka, rešujejo številne različne izzive uporabnikov. "Med razvojem smo se soočali z mnogo izzivi, ko smo stremeli združiti različne aplikacije v eno kompaktno rešitev, ob upoštevanju izkušnje naših uporabnikov med vgradnjo, uporabo in vzdrževanjem,"je pojasnil vodja razvojne ekipe Franci Marovt. Dodal je, da verjame, da jim je uspelo pripraviti rešitev, ki bo pomagala njihovim uporabnikom, partnerjem in nenazadnje tudi planetu. Slednje je za podjetje s skoraj 100 zaposlenimi izjemnega pomena. Evropski okoljski sklad (EBB) je Kronoterm uvrstilo med vodilne okolju prijazne proizvajalce ogrevalnih naprav v Evropi. Pred kratkim pa so prejeli še naziv ambasador zelenega, ustvarjalnega in pametnega gospodarstva Slovenije v sklopu kampanje I feel Slovenia. Green. Creative. Smart. KRONOTERM TOPLOTNE ČRPALKE PRIHRANEK PROSTORA IN DENARJA TER OHRANITEV OKOLJA Stiska s prostorom je v hišah z vedno manjšo površino in v vse bolj strnjenih naseljih velika težava. Toplotna črpalka VERSI je kompaktna, majhnih dimenzij in zavzame izjemno malo prostora. Z lahkoto sejo lahko postavi na podstrešje, pod stopnice, v nišo ali celo v omaro. Tako postane očem popolnoma skrita. S toplotno črpalko VERSI uporabniki ne prihranijo le prostora, ampak tudi pri stroških ogrevanja. V 15 letih se lahko v primerjavi s kurilnim oljem privarčuje kar do 16.000 €, do 11.000 € ob zamenjavi peletne peči in do kar 20.000 € ob zamenjavi infra panelov. Poleg prihranka pri prostoru in stroških je pomemben tudi prispevek k zmanjšanju škodljivih emisij. Vsaka toplotna črpalka VERSI v 15 letih prečrpa do 200 MWh obnovljive toplote iz okolja, kar pomeni prihranek 45 ton C02 oz. 220 dreves. NE ZGOLJ UČINKOVITA, TUDI ESTETSKO DOVRŠENA Vizualni aspektje postal pri toplotnih črpalkah enako pomemben kot pri drugih gospodinjskih aparatih. ToDlotna čraalka VERSI ie oblikovno sorodna svoji predhodnici. Odlikujejo monolitična podobna minimalističnih linij, kije ustvarjena, da se zlije z okolico in postane nevidna. Uporabniki lahko izbirajo med različnimi barvami in izvedbami zunanje enote ter jo tako uskladijo z arhitekturnim stilom njihove stavbe. Izvedbi za postavitev v notranjosti stavbe in na balkonu ali terasi sta oblikovno usklajeni z notranjimi hidravličnimi enotami. BREZSKRBNOST IN UDOBJE Tihost je lastnost, ki zaznamuje Kronotermove naprave, in lastnost, ki jo pričakujejo uporabniki. Četudi sejo lahko postavi na balkon in tik ob steno stavbe, je zahvaljujoč skorajda neslišnemu delovanju in posebnemu sistemu blaženja vibracij, ki onemogoča nadaljnje širjenje po stavbi, za bivanje popolnoma nemoteča. Toplotna črpalka VERSI je celo 40-krat tišja od zahtev Evropske direktive za toplotne črpalke. Brezskrbnost zagotavlja že sam sistem ogrevanja s toplotnimi črpalkami, za dodatno udobje pri uporabi toplotne črpalke VERSI imajo pri Kronotermu na voljo mobilno aplikacijo Cloud.Kronoterm. Z aplikacijo lahko uporabniki toplotno črpalko upravljajo direktno iz naslonjača, s počitnic ali iz službe kadarkoli želijo. Razvoj toplotne črpalke Versi je nastal v okviru projekta SIMST. Razvoj sta delno sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za reaionalni razvoi. Vsemu bomo kos, skočimo na MOS! 3 KAK2V8SLBIVAJliiliSria priloga Štajerskega tednika Cene vstopnic od 5 do 8 evrov Cena vstopnice na prvi sejemski dan, 15. 9., bo znašala 5 evrov, preostale dni pa 8 evrov. Ob nakupu vstopnic preko spleta, v predprodaji, pa bo ta stala samo 6 evrov. Organizatorji želijo poudariti pomembnost vnaprejšnjega nakupa vstopnic tudi zaradi lažje organizacije in zagotavljanja varnosti za vse udeležence sejma. Vsi tisti, ki si bodo zagotovili svojo vstopnico za MOS vnaprej, se bodo izognili čakanju v vrsti za nakup vstopnice, saj bo za njih omogočen takojšen vstop na sejmišče. Organizatorji pa bodo tako lažje manevrirali in prilagajali še razpoložljivo število vstopnic. Brezplačno testiranje Pri vhodu na sejmišče bo ob nakupu vstopnice omogočeno brezplačno testiranje s hitrimi testi za covid-19. „Z optimizmom in novo energijo sporočamo, da se po letu in pol prepovedi izvajanja sejemskih dogodkov v družbi Celjski sejem med ljudi ponosno vračamo s 53. MOS, ki bo potekal med 15. in 19. septembrom. Za nami je težko obdobje, ki smo ga prebrodili z veliko mero potrpežljivosti, sedaj pa se končno vračamo k stari tradiciji na štiri oči, druženju in sklepanju poslov v živo ter iskrenemu stisku rok. Osrednji poslovno-se-jemski dogodek Slovenije bo letos vsebinsko dopolnjen in tako s ponosom stal ob boku aktualnim evropskim in svetovnim trendom. Za zabavo in presenečenja pa bodo tokrat poskrbeli znani slovenski akrobati Dunking Devils. Z njimi vas ne želimo samo povabiti na osrednji sejemski dogodek leta, temveč med vas razširiti tudi optimizem, pogum in predati še to sporočilo: 'Vsemu bomo kos, skočimo na MOS!'," so sporočili organizatorji letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma. 53. MOS se v letu 2021 vrača v prenovljeni podobi. Z dodelanim konceptom sejma organizatorji predstavljajo novo usmeritev, ki bo odprla nova področja podjetjem za zagotavljanje zelenega, digitalnega in odpornega gospodarstva. Nov vidik sovpada s strateškim načrtom državnih in evropskih direktiv, ki jih bodo podjetja lahko s pomočjo MOS lažje implementirala v svoje poslovanje. MOS, kot eden izmed najmočnejših prodajnih in predstavitvenih kanalov, je stičišče inovativnih podjetij, državnih institucij, nevladnih organizacij in kupcev, ki vsako leto spodbudi nakupe in nove poslovne dogovore. Obiskovalci si bodo lahko novosti ponovno ogledali v živo, se s ponudniki pogovorili in izkoristili posebne sejemske popuste, ki bodo aktivni samo v času sejma. Trajnostno v novo obdobje! Krovna usmeritev na pet področij - MOS DOM, MOS TURIZEM, MOS TEHNIKA, MOS B2B in MOS PLUS, ostaja ista, ključna sprememba pa je povezana z vsebinsko dopolnitvijo vseh petih segmentov. MOS DOM se poleg ponudnikov za gradnjo in obnovo doma odpira tudi za podjetja in institucije, ki ponujajo trajnostne energetske rešitve. MOS TURIZEM ohranja tradicijo predstavitve najnovejših trendov v kampingu in karavaningu, dodaja pa ponudnike s področij trajnostnega in zelenega turizma ter kulinarike. MOS TEHNIKA ostaja zvest predstavitvi ponudnikov z opremo in orodji za domače mojstre in podjetja, letos pa se temu do- ^_ daja še do okolja prijazna tehnologija. MOS B2B predstavlja poslovne storitve in priložnosti doma in v tujini. Letos se temu dodaja še področje, ki bo predvsem podjetjem na enem mestu nudilo informacije, kakšni ukrepi so predvideni za zeleno, digitalno in odporno okrevanje gospodarstva. MOS PLUS se kot segment, ki ohranja tradicionalno sejemsko nostalgijo z izdelki široke potrošnje, širi z dodatnim razstavnim programom eMobilnosti. Varnost razstavljavcev in obiskovalcev na prvem mestu Celjski sejem z obstoječo infrastrukturo in higienskimi ter varnostnimi ukrepi že nekaj časa zagotavlja vse pogoje za varno izvedbo sejmov. Ves čas so v stiku s pristojnimi institucijami in izvedbo 53. MOS načrtujejo v skladu s trenutno sprejetimi ukrepi. Jasno je, da je sejmišče dovolj veliko za primerno razporeditev razstavljavcev, prav tako pa bodo vse vhode nadgradili z opremo za spremljanje števila obiskovalcev na sejmišču. Tako bo obisk sejma varen in brezskrben za vse udeležence. Madžarska - država partnerica Častna gostja in država partnerica letošnjega mednarodnega sejma MOS je Madžarska. Tema madžarske udeležbe se osredotoča na predstavitev sodobne Madžarske, pri čemer nacionalni paviljon ponuja šte- vilne interaktivne atrakcije in spremljevalne dogodke ter programe, ki prikazujejo tradicionalno madžarsko kulturo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo obljublja bogat program in številne novosti Na razstavnem prostoru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo boste prišli do informacij, katere ukrepe ponuja država za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za podjetja in potencialne podjetnike ter promocijo slovenskega turizma. »Na stojnici bodo potekala tudi individualna svetovanja in informatorji različnih državnih institucij bodo informirali obiskovalce. Vse dni sejma bo potekala razstava z naslovom 'Čar lesa', ki bo obiskovalce ozaveš-čala o pomenu lesa ter različnih načinih in možnostih njegove uporabe,« je dejal državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš. ivo mirns, s.P. Z VAMI 56 LET 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču [p@[iLrQ® DrD □ [feB □ □rOSG nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna Zaključna gradbena dela Z VAMI 10 LET Franc Božičko s.p. 040 212 728 Apače 189 2324 Lovrenc na Dr. polju OKNA - VRATA - SENČILA NAI 'ORS n.o.o. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. Gorišnica 1, 2272 GORISNICA www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovn nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. Malo gospodarstvo preveč pomembno, da bi bilo preslišano KAKOVOST BIVANJA, oglasna 5 Foto: Črtomir Goznik Prejemniki zlatih ključev OZ Slovenije: Zoran Žunko (Kamnoseštvo Žunko, d.o.o., Spodnji Gaj pri Prager-skem), Slavko Šega (Transport in turizem, s.p., Podlehnik) in Vladimir Janžekovič (Elektroinstalaterstvo, s.p., Stojnci), z generalnim direktorjem OZ Slovenije Danijelom Lampergerjem in predsednikom OZ Slovenije Brankom Mehom. Foto: Črtomir Goznik Častni član je ob 50-letnici OOZ Ptuj postal Vladimir Korošec, mlinar iz Zabovcev. S svojim delom je veliko prispeval k razvoju obrti na Ptujskem ter ureditvi statusa obrtnika sploh. V letu 1971 je bil med ustanovnimi člani Obrtnega združenja Ptuj. Na fotografiji z direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem in predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem. Svečana akademija ob 50-letnici OOZ Ptuj Februarja letos je minilo 50 let od ustanovitve Obrtnega združenja Ptuj. Ob jubileju je 9. septembra v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala svečana akademija. Na njej so se spomnili na prehojeno pot, s priznanji OOZ Ptuj (bronasti, srebrni in zlati pečat) in OZ Slovenije (bronasti, srebrni in zlati ključi) nagradili obrtnike oz. podjetnike za izstopajoče prispevke pri razvoju pri razvoju obrti in podjetništva. Z veliko stekleno statuo je ob jubileju OOZ Ptuj čestitala ptujska županja Nuška Gajšek, priznanje OZ Slovenije pa je ob 50-letnici prejela tudi OOZ Ptuj. Vladimirja Korošca, ki je mlinar že od leta 1957, pa je OOZ Ptuj nagradila z najvišjim priznanjem, postal je častni član OOZ Ptuj. Predsednik OOZ Ptuj Milan Majer se je ob jubileju zahvalil vsem obrtnicam in obrtnikom za njihov prispevek v teh petdesetih letih. Pomagali so izgrajevati zbornico in uspešno razvijali svojo dejavnost. Zahvalil pa se je tudi za uspešno delo strokovnim službam in pripadnost organizaciji, saj brez strokovnih služb zbornica ne more delovati. Prepričan je, da bodo tudi mlajše generacije obrtnikov in podjetnikov uspešno nadaljevale njihovo delo, zato ga prihodnost zbornice ne skrbi. „Zgodovina je že pokazala, da obrtniki in podjetniki potrebujemo svojo stanovsko organizacijo, ki nas zastopa, informira, izobražuje in povezuje," še je povedal. Meh: »Cilj OZS je pomagati obrtnikom, da bodo lažje delali, ■ v ■ ■ ■ ■ v ■ ■■ služili in živeli« Predsednik OZ Slovenije Branko Meh je izpostavil, da je bil cilj Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije, predhodnice današnje Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije, enak kot je cilj današnje organizacije, pomagati obrtnikom, da bodo lažje delali, služili in živeli. Malo gospodarstvo je hrbtenica slovenskega gospodarstva, ima preveč pomembno vlogo, da bi bile njegove potrebe pre-slišane. V Sloveniji je 99 odstotkov malega gospodarstva, ki zaposlujejo 366.000 ljudi. Prav tako gre za pomemben segment izvoznega gospodarstva, saj so pomembni partnerji velikega gospodarstva, v nekaterih segmentih izvoznega gospodarstva je njihov delež tudi 50-odstoten. Čedalje več obrtnikov in podjetnikov je vezanih na trg Evrope ali sveta. Pomembna vloga območnih obrtno-podjetniških zbornic Tudi v covid razmerah je zbornični sistem ponovno dokazal, da je najboljši servis obrtnikom in podjetnikom. Vlada je prisluhnila številnim obrtniškim pobudam, tudi zato ni prišlo do črnega scenarija. Pri tem imajo pomembno vlogo območne obrtno-podjetniške zbornice, med katerimi je tudi OOZ Ptuj, ki sodi med največje in najuspešnejše zbornice. Ima pomembno vlogo v lokalnem okolju, s svojimi predlogi in pobudami pa vpliva tudi na odločitve na nacionalni ravni. V OZ Slovenije v nobenem primeru ob ponovnem povečevanju okuženih ne bodo pristali na ponovno zapiranje gospodarstva ali dodatnega omejevanja posameznih dejavnosti, je še poudaril Branko Meh. Še naprej bodo vlado in stroko pozivali, da je treba ukrepe sprejemati premišljeno in da morajo biti življenjski. Veliko pa je odvisno tudi od nas samih, zato je tudi pozval k odgovornosti oz. k cepljenju. Najvišja priznanja OZ Slovenije za obrtnike in podjetnike s Ptujskega Delo obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega je prepoznavno v širšem okolju, prepoznavajo ga tudi v OZ Slovenije. Predsednik OZ Slovenije Branko Meh je skupaj z generalnim direktorjem OZ Slovenije Danielom Lampergerjem na svečani akademiji ob 50-letnici OOZ Ptuj podelil najvišja priznanja OZ Slovenije, ki jih zbornica podeljuje posameznikom, podje- tnikom za izredne zasluge za razvoj malega gospodarstva v RS ter za razvoj obrtno-zbornič-nega sistema. Podelila sta bronaste, srebrne in zlate ključe OZ Slovenije. Bronasti ključ so prejeli: Mitja Gjurasek, s.p. (Moda Čopi - Krojaštvo, Ptuj), Ivan Ko-larič, s.p. (Vulkanizerstvo in av-tomehanika, Bukovci), Danijel Korošec (Mlin Korošec, d.o.o., Zabovci), Franček Lenart, s.p. (Stavbno kleparstvo, Jiršovci), Milan Majer, s.p. (Avtoličarstvo in avtokleparstvo, Bukovci), Bri-gita Pušnik, s.p. (Frizerstvo, MO Ptuj), Boris Repič, direktor OOZ Ptuj, Vojko Tajhmajster, s.p. (Mizarstvo Tajhmajster, Kidričevo), Franjo Tolič (Tolič pleskarstvo, d.o.o., Medribnik, Cirkulane), Branko Veselič, s.p. (RTV servis, Dornava). Ponosni prejemniki srebrnega ključa OZ Slovenije pa so postali: Andrej Čuš, s.p. (Kovinarstvo, Gorišnica), Branko Goričan, s.p. (Slikopleskar-stvo in splošna gradbena dela, Placar), Marjan Skok, s.p. (Restavracija Gastro, Dobrina) in Ivan Slaček, s.p. (Gradbeništvo, Dragovič). Zlate ključe OZ Slo- venije pa so prejeli: Vladimir Janžekovič, s.p. (Elektroinstala-terstvo, Stojnci), Slavko Šega, s.p. (Transport in turizem, Pod-lehnik) in Zoran Žunko (Kamnoseštvo Žunko, d.o.o. Spodnji Gaj pri Pragerskem). Na jubilej ob 50-letnici OOZ Ptuj bo spominjal tudi jubilejni zbornik. Za pevske in glasbene užitke so na svečani akademiji poskrbeli člani družine Kokot. Udeležence jubilejne slovesnosti pa so pozdravili tudi rogisti Zveze lovskih družin Ptuj. REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV B&BBS REZANJE & VRTANJE BETONA SLAVKO OZMEC S.P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net spletna stran www.dobbs.si DOBRA ASISTENCA PRIDE Z DOBRO EKIPO. DOBRO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TUDI. DO REŠITVE ŠKODNEGA PRIMERAZ ENIM SAMIM KLICEM. KO POTREBUJETE POMOČ, JE DOBRO POZNATI ZAUPANJA VREDNE UUDI. NAŠE PRENOVLJENO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE VAM V PRIMERU ŠKODNEGA DOGODKA ZAGOTAVLJA ASISTENČNO STORITEV ASISTIM, KI NAMESTO VAS POSKRBI ZA UREJANJE CELOTNE DOKUMENTACIJE IN POPRAVILO ŠKODE. OB SKLENITVI PA LAHKO SAMI IZBERETE TISTA KRITJA, KI JIH POTREBUJETE. TUDI NAJSODOBNEJŠA. NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA GRADBENI CENTER POMLAD • CEREi 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. septembra 2021 Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXXII., ŠT. 21 Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Polskave (stran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdesetletnik za volanom (stran 11) PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah V brigadirskem naselju v Dor-navi so v soboto 2. junija svečano odprli republiško mladinsko delovno akcijo Slovenske gorice razen brigadirjev brigade Milke Sober — Nataše iz Črnomlja in MDB Tone Tomšič iz Ljubljane — Mosie Polje, bili prisotni ludi Jože Poglajen in Geza Farkaš, oba člana sekretariata predsedstva republiške konference ZSMS, Viktor Leveč sekretar centra za mladinske delovne akcije pri RK ZSMS, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in SO Pluj, domačini ter predstavniki vseh 11 občinskih konferenc mladih iz na letošnji MDA SG 79. & ' Slavnostni govornik je bil Franc ovoljnega dela m eč delovnih uspehov. Za brigadirjem pa sodelovanju tudi predstavnik KS Čuš, predsedi MDA SG 79 ji Poglajen: Marl komandam letošnj iz OS Dot izrekla doEro-po tesnejšem nton Velikonja. ; tamkajšnje opravil Jože o Potočnik, irjev obljubil, vsemi svojimi Takoj po otvoritveni slovesnosti je bila v novi OS Dornava druga «ja skupščine MDA SG 79, pod prograr skupščin sprejel MDA SG sodelovalo prek 500 brigadirjev iz občinskih konlercnc Crnomclj, Ljubljana Moste Polje, Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega S¥@taZKS Maribor - v - o. zdravo. FOTO: M. Ozmee Izola, Nova Gorica. Brežiea, Ljubljana — Bežigrad, Kočevje, Šentjur, Radovljica. Radlje in Sevnica, Osnovni program dela na trasi zajema izgradnjo vodovodnega omrežja v dolžini 8.400 m, za prek 35.000 delovnihuT P°ra '' Drugi dan bivanja v Dornavi so si brigadirji obeh brigad najprej ogledali znamenitosti mesta Ptuja in hidroelektrarno SD II v Forminu, zvečer pa so se podrobneje spoznali še ob tabornem ognju. V ponedeljek zjutraj so prvič zasadili kramp in lopaio v Dolanah pri Borlu, ter nadaljevali z delom svojih lanskoletnih predhodnikov. Proti Cirkulanam sedaj že izkopan dobršen del S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! Na zadnji razširjeni seji občinskega komiteja — sodelovali so ludi dani delovne skupine CK ZKJ. ,o člani komiteja oe.njevali delo el.no. ZK znotraj delegatskega sinem, in v svojih kritičnih ocenah EZiite.'UllT"T '!""" WmJP°i"0iiu- Svodoma j« sekretar komiteja Milan Kneževič ocenil dosedanjo aktivnost ter izpostavil nc- SiSKl T h r "j', V"!n0 P»i'»M<> Ostali r.zpra.ljalci so ga v tem dopolnil, m dali lodt konkretne predloge za delo v prihodme „hf iSi JC bilo namenjenih delo.anjo deleg.eij „ skupSčino ■ oeinske in samoupravnih interesnih skapnosn — za zbore uporabnico Dejstvo je. da d ruzbenopoliliine organizacije nosijo odgovornost za delo delegatov. saj so neloiljtv del delegatskega sistema, čeprav v tej smer. vsega Se nismo dodelal,. Prizadevati p, sije z. akcijsko enotnost vseh UPO. ki pogojuje dobro in enovito delo v delegacijah, saj je teiiiče dela , družbenopolitičnih organizacijah JSjSfTV do'?k°il' "« vprašanja dela komunistov v delegacijah za zbore izvajalcev samoupravnih interesnih skupnosti Iz. Lijaki in strokovne slui.be inlleresnih skupnosti se nanueč Se vedno premalo zavedajo svoje vloge v sitemu. Mnogokrat pra. delegati, zboru izvajalce. Zastopajo svoj, osebne interese in izr.iajo iS skupsun svoja osebna mnenja, ker se delegacije za zbore izvajalce, ne poglobijo dovolj, pripravo.gradi.- obiP"J=m.nja pri.pe.n h £5premik j 81 kom"°"'»v- J" « delom dosežejo Ker temelji -prihodnosti lezijovpreteki Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za k Naročite v Štajerski STOP SPORED Vsak naročnik dobi: naročilnica y-A štajerski TEDNIK • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) Ime in priimek: • brezplačne priloge Štajerskega tednika Naslov: (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske Pošta: počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) Davčna številka: • poštna dostava. Telefon: Datum naročila: Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Podpis: Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj petek • 10. septembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 14. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Satchmo Dixie bend 10:05 Obzornik TV Dravograd 10:45 Cista umetnost - september 11:15 Glasba za vse 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj 12:00 Ptujska kronika 12:25 Pogled nazaj 12:50 Cista umetnost - september 13:20 Vstop ni prepovedan 14:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Utrip MNZ 18:35 Glasbena osmica (tuja) 19:05 Pomurski tednik 19:40 Film Campus 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:50 Kdo? 22:00 Ptujska kronika 22:25 Čista umetnost - september 22:55 Pogled nazaj 23:20 Vodni zakladi Bele Krajine 00:05 Videostrani ČETRTEK 16. september 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:25 Utrip MNZ 8:35 Zvezda ima pet krakov 11:25 Cista umetnost - september 12:00 Ptujska kronika 12:30 Pogled nazaj 12:55 Glasba za vse 13:25 Obzornik TV Dravograd 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Portal 18:40 Utrip MNZ 18:50 Pogled nazaj 19:15 Čista umetnost - september 19:45 Večerja za eno osebo 20:00 Ptujska kronika 20:30 Glasbena osmica (tuja) 21:00 Futsal magazin 21:25 Gospodje ptujski 22:00 Ptujska kronika 22:30 Nosferatu 00:20 Videostrani Ptujska televizija PeTV, T: 031 684 808, info@petv.tv, wviw.petv.tv telemach M:l[»ll.l i.il SREDA 15. september 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:25 Obzornik TV Dravograd 9:05 Pet prijateljev na razpotju EU 11:25 Čista umetnost-september 12:00 Ptujska kronika 12:25 Utrip MNZ 12:35 Pogled nazaj 13:00 Glasba za vse 13:30 Vasovanje in kmečka ohcet 14:15 Vdeostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:00 Pogled nazaj 19:25 Pomurski tednik 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:30 Čista umetnost-september 23:10 Satchmo Dixie bend 01:10 Videostrani Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. Nekje daleč na nebu med zvezdami spiš, v srcih pa naših za vedno živiš. V SPOMIN Pred letom dni, 14. 9. 2020, je usoda posegla v našo družino in nam vzela ljubečo ženo, mamo, babico in taščo Dragico Čančar rojeno 15. 10. 1947 S PTUJSKE GORE 51 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo in ji prižgete svečko. Žalujoči: mož Adolf, sinova Rudi in Gorazd, mama Ana, snahi Jasna in Jožica ter vnuki in vnukinje: Sara, Til, Tea, Tara, Tin, Tia Duša je neminljiva. In ob posebnem spominu se tega zavemo ter -začutimo v globini srca. V SPOMIN Francu Valiču IZ MOŠKANJCEV Danes mineva 10 let, odkar si odšel v večnost. Tvoji najdražji PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV B www.reporter.si ZMAGO JELINČIČ - Bili smo v vili, ki jo je iztrgal iz krempljev bivše soproge Monike TINA HEFERLE - Janša je pokazal, kakšen je obraz njegove politike MARJAN DIKAUČIČ - Pravosodni minister v preiskavi AFERA - Nepotizem pri zaposlovanju na Agenciji za kmetijske trge Za nas, ki smo bili dragi tvojemu srcu, boš prižgal, eno za drugo ... in naposled vse, vse zvezde neba ..., da bi svetile v naša srca, kot tiste iskre sveta - ki so doslej bile v tebi doma. ZAHVALA Ob izgubi nam najdražjega Mateja Marina bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Ptuj in še posebej vsem sestram, od srca vam hvala, veste, kdo ste. Hvala sosedi Nadi za čudovit poslovilni govor, Klementini za aranžma, narejen s toliko ljubeznijo, Ute za besede, ki jih je lahko prebrala le ona, Blažu za vse, kar je, in Ivanu Vukoviču za glasbo. Hvala Juretu, Kolesarskemu klubu Perutnina Ptuj in vsem kolesarskim prijateljem. Hvala Nikoli in Zdrafki, Andreji, Ireni, Mimi, Maji, Urši, Alenki. Hvala družinam Janje, Bender, Štumberger, Šamperl, Černenšek - Vršič, Horvat - Gonc, Kozel in bratoma Malek. Hvala osebnima asistentoma Katji in Gašperju. Hvala Biserki, Vandi in vsem prijateljicam, sošolcem OŠ Mladika ter sosedom. Jelena, Ljupka in Mika www.tednik.si > Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. PRODAM grozdje kvintona, gemaja in jurke. Tel. 041 391 914. PRODAMO eno leto stare kokoši nesnice. Prodaja poteka vsak dan po 17. uri. Peter Korpar, Osluševci 30. Tel. 040 611 231. PRODAM grozdje na brajdah, mešane sorte. Tel. 031 322 845 ali 041 805 244. Če ste upokojenec in bi želeli dodaten zaslužek, potrebujemo osebo za razvoz pic. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. KMETIJSTVO NEPREMIČNINE KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO starejšo kamnito hišo na Ugljanu, 60 metrov od morja, vsa infrastruktura, lepa lokacija in kamnito hišo na Pašmanu. Tel. 070 270 130. MALE OGLASE, OSN IN RAZPISE LA 1RTNICE, OBVESTILA lHKO NAROČITE O PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA TORKOVO IZDAJO D ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radfofednik.si, i večje objave predhodno pokličite. ^¿¿TEDNIK ma|da.segula@radiodtednik.si, tel. tel. 02 749 34 10, zo Staji V I Štajerski T E D INI IK www.tednik.si riT3stajerskitednik E _ Stajerskitednik TOREK, 14. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Območna revija glasbenega izročila 10:40 Utrip Ormoža 12:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 13:00 Starpoint prodajno okno 13:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 3. SNL - Bistrica : Dravograd 20:00 25. Praznik Občine Majšperk 21:35 Lokalni utrip Občine Miklavž 22:00 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK ILV SREDA, 15. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Starpoint prodajno okno 10:00 Ponovitev Simonove nove maše 11:00 210 let šolstva v Staršah 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:50 30 let KUD Franc Ilec Loka-Rošnja 20:00 Štajerska frajtonarica v Hajdošah 21:20 3. SNL- Jurovski Dol : Malečnik 23:00 Video strani TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si ČETRTEK, 16. september ivghan kaPujankita nagTH ^ ' Posebna izdaja Kajves na 80 straneh: [• KRIŽANKE • ZANIMIVO BRANJErBOGATE NAQR^DE 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Večer ljudskega petja in domačih viž 10:00 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 11:00 Žgečeva priznanja 2019 12:45 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Starpoint prodajno okno 18:45 Predst. publikacije Slovenija, zelena dežela 20:00 50 let OOZ Ptuj 21:30 Praznik žetve z razstavo kruha in pogač 23:00 Video strani - ■ . ^fgr1 kajveš jesen oktober od 10. septembra 2021 KAJVES JESEN NOVEMBER od 8. oktobra 2021 - REVIJA ZA PRAVI MOZGANSKI PREPIH! K£ipf\ I Spodnje Podravje, Ormoško • Množični pohodi beguncev ne pojenjajo Zaradi mimohodov migrantov se občani ne počutijo varno Četico migrantov so pred kratkim opazili v Senešcih v občini Ormož. Vaščanka Sandra pravi, da ji je ob pogledu na skupino migrantov, kije v smrtni tišini ponoči korala mimo njihove hiše, zaledenela kri. »Malo pred polnočjo sem sedela na balkonu, ob menije bila moja psička, ki mi je z nenadnim renčanjem nakazala, da nekaj ni v redu. Napela sem ušesa in zaslišala korake. Ne enega ali dveh, temveč po moji oceni okoli 30 ljudi, ki so nemo korakali po naši vasici proti Sv. Tomažu,« je najprej povedala. Policija ne vodi ločene statistike za begunce in »mejne«prekrškarje Mariborski policisti pa so letos v osmih mesecih obravnavanih 946 oseb, ki so na nedovoljen način vstopile v Slovenijo iz Hrvaške, lani v enakem obdobju 526. Največ, kar 629 oseb (lani 162) je bilo obravnavanih na območju PP Gorišnica, sledita PP Podlehnik s 164 (178) in PP Ormož s 140 (136) osebami. Po pojasnilu tiskovnega predstavnika Mirana Šadla seje število povečalo predvsem na račun tistih, ki so se s prestopom meje izven mejnih prehodov izogibali ukrepom ali gneči na mejnih prehodih: »V skupnem številu je bilo največ državljanov Hrvaške, Poljske ter Bosne in Hercegovine. Navedeni so državno mejo v večini primerov prestopili na območju PP Gorišnica, kamor jih je ob zgostitvah na PMP Gruškovje peljala navigacija, pred tem pa se niso prepričali, ali je prehod državne meje na mestih, kamor jih je peljala navigacija, dovoljen za vse potnike. Teh prehodov je bilo največ na prehodnih mestih Meje, Paradiž in Goričak, kjer pa mejo lahko prestopajo samo imetniki veljavnih obmejnih prepustnic. Glede ostalih nedovoljenih prehodov, Iger govorimo o osebah, ki v državo vstopajo v večini primerov iz ekonomskih razlogov, pa je bilo obravnavanih največ državljanov Bangladeša 14 (48), Pakistana 54 (74) in Afganistana 43 (100).« Foto: Sta/M24 Kot pravi, je hitro dojela, da gre za migrante, ki so izkoristili temo in pozno uro, ko večina ljudi že spi, za čimbolj neviden pohod proti svojemu cilju. »Potihoma sem se splazila v hišo in takoj poklicala može v modrem, ki so kasneje prijeli 14 državljanov Pakistana,« še dodaja Sandra. Kot je dejala, od takrat ne spi več mirno. »Prestrašena sem in ne počutim se več tako varno. Ponoči si ne upam ven niti s psom. Ko mi mirno spimo, oni hodijo. Očitno bomo morali imeti kamere na cesti! Le kaj še nas čaka ...,« je nadaljevala in zaskrbljeno dodala, da si želi več prisotnosti policije in vojske, da bi zajezili ilegalne prehode. O nočnih laježih, raznih tujih glasovih popotnikov, ki gredo mimo, ter odvrženih nahrbtnikih po gozdu in drugih stvareh, ki jih puščajo za sabo, vsake toliko poročajo tudi iz Središča ob Dravi ter Gorišnice. Pritisk migrantov se bo najbrž okrepil Da se pritisk ilegalcev v poznih poletnih in jesenskih dnevih navadno krepi, prikimata tako ormoški župan Danijel Vrbnjak kot središki Jurij Borko. Vrbnjaka ob tem skrbi, da bi razmere v Afgani- Begunci zlasti bolj naseljena območja prečkajo ponoči, da so čim manj opazni. Izdaja jih nočni lajež psov in stvari, ki jih puščajo za seboj (na fotografiji). stanu še dodatno povečale število ilegalnih prehodov. Po njegovih besedah je sicer, kar se tiče nedovoljenih prehodov državne meje, v ormoški občini najbolj na udaru okolica naselja Cvetkovci, središki župan Borko pa ugotavlja, da v njihovi občini največ prebežnikov ubere pot skozi gozdove v Gode-nincih. Skorajda vsakodnevna nezakonita prehajanja državne meje migrantov je zaslediti tudi v policijskih poročilih PU Maribor. Poleg omenjene skupine 14 ilegalcev, ki so jih nedavno prijeli ormoški policisti na območju Vičancev, so na isti dan podlehniški policisti v tovornem vozilu avstrijskih registrskih oznak, ki ga je vozil državljan Srbije, odkrili deset državljanov Pakistana in šest državljanov Afganistana, ki so nedovoljeno iz Hrvaške vstopili v Slovenijo. Na celotni zeleni meji manj najdenih beguncev kot lani Podatki Policije sicer kažejo, da je pritisk migrantov na celotno zeleno mejo manjši kot lani. Tako so policisti do 31. julija letos skupno obravnavali 4.495 ilegal- nih prehodov državne meje, kar je 40,7 odstotka manj kot v lanskem enakem obdobju. Največ je bilo državljanov Afganistana, Pakistana in Bangladeša, ki predstavljajo polovico vseh. Močno se je zmanjšalo število državljanov Pakistana, Maroka in Alžirije. Največ ilegalnih prehodov je obravnavala PU Koper, in sicer polovico vseh. Se pa nedovoljene migracije očitno preusmerjajo, saj se je obseg močno povečal na PU Maribor ter na drugi strani močno zmanjšal na območju PU Novo mesto in predvsem PU Ljubljana. Monika Horvat Foto: MH Središče ob Dravi • V izbiro koncesionarja za pogrebne in pokopališke storitve Hišnik ne bo več pripravljal grobov Na območju občine Središče ob Dravi na novo urejajo izvajanje pogrebnih in pokopaliških storitev. Kot je na zadnji seji svetnikom pojasnil župan Jurij Borko, bodo izbrali koncesionarja, ki bo skrbel za izvajanje storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti. Izvajalca bodo izbrali na podlagi javnega razpisa. Ta bo objavljen v roku desetih dni, pogodbo pa naj bi z njim podpisali za desetletno obdobje. Izbrani koncesionar bo moral biti registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in imeti vsaj dve zaposleni osebi. »Po zakonu smo dolžni izbrati koncesionarja, ki bo izvajal 24-urno dežurno pogrebno službo in pokopališko dejavnost. Dokler ne bo izbran, bomo pokopališko službo opravljali tako kot doslej, in sicer v organizaciji občine, kar pa ni bilo prepovedano,« je dejal župan in še pojasnil, da se upokoji hišnik, ki je doslej skrbel za pripravo grobov in pokopališko dejavnost. Večja kakovost in tudi višja cena S podelitvijo koncesije bodo tako zadostili zakonskim določilom. Po besedah župana pa se bo z izbiro koncesionarja povečala tako kakovost storitve kakor tudi cena. »Poskušali bomo izbrati koncesio-narja, ki bo tako po storitvi kot po ceni najugodnejši. Jasno pa je, da Foto: arhiv M24 kajti nam so dejansko plačali samo najem in izkop grobov, nekaj malega za pogrebno moštvo ipd. Šlo je za majhne zneske,« je še razložil in izvajali pogrebni zavodi, če je bila takšna želja svojcev pokojnika. Ko bo koncesionar izbran, bodo tako občani vse zadeve, ki se tičejo bo ta storitev za uporabnike dražja, dodal, da so že doslej to dejavnost pogrebne in pokopališke službe, urejali pri njem. Za vzdrževanje pokopališča, najema grobov in plačilo grobnine pa bo še naprej skrbela občina. Monika Horvat o O' o o ""•C?* O* Rojstva: Tjaša Flanjak, Borovci 25b, Markovci - deček Leo; Klaudija Zemljarič, Dornava 88, Dornava - deček Kris; Teja Lepej, Kolodvorska ulica 27, Slovenska Bistrica - deklica Anisa; Petra Ekart, Pregljeva ulica 9, Maribor - deček Gabriel; Maja Volkner, Ob Dravi 11, Ptuj - deklica Zala; Mojca Kosi, Vrablova ulica 30, Maribor -deček Jaka; Tamara Kovše, Ljubljanska cesta 35, Slovenska Bistrica - deklica Meta; Dušanka Petek, Rimska ulica 5, Ptuj - deček Žan; Anja Majerič, Biš 27a, Trnovska vas - deklica Anna; Anja Čuček, Hofmanova ulica 3, Rogatec - deklica Maša; Anja Markovic, Dolga Gora 30, Ponikva - deček Jure; Ajda Gaberc - deček Teo. Poroka - Ptuj: Branislav Glogovac in Nuša Rodošek, Maribor, Antoličičeva ul. 10. Cp* O o O? C .0 Cb i v Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje. Danes bo pretežno jasno. Jutranje temperature bodo od 8 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 24 do 28, na Goriškem do 30 °C. OBETI: V sredo bo sprva pretežno jasno, popoldne se bo od zahoda zmerno pooblačilo. Zapihal bo jugozahodni veter. V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 14.09.2021 % Sreda Četrtek Petek 15.09.2021 16.09.2021 17.09.2021 a % KMS 15 16 18 18 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 25 26 28 22 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan P Hitrost vefra1.9m/s Hitrost vetra&.9m/s Hrtnretvetral.Omfc Hitrost vetral.Omfe