344
Nikar gnoja pred zimo v malih kupih spravljati na polje!
Ni ga slabejega gospodarstva, kakor je to, če se gnoj pred zimo na polje vozi in tam v majhnih kupih ležati pusti. Tudi če se taki kupčeki gnoja pokrijejo s zemljo, se potem ne odvrne škoda. Dokler zemlja zrarzuje, ostane gnoj kakoršen je bil; kedar pa nastopi južno vreme, začne gnoj vreti in najbolj redivne tva-rine izhlapijo iz njega. Med tem pa redivna gnojnica njegova v zemljo steče in le take majhne kraje rodovitne ali prav za prav prerodovitne stori. Priporoča se sicer o takem slučaji, naj se na teh mestih zel6 pognojena prat izkoplje in po njivi razmeče; al to je le majhen dobiček za veliko škodo; sicer tako delo tudi prizadene precejšnjih stroškov. Najbolje je po takem, če že gnoj mora po zimi ca polje priti, ga na bolj ravnih njivah precej razmetati, na hribovske njive pa še le takrat gnoj pripeljati, ko je zmrzlina v zemlji prestala in se gnoj more precej podorati.
Želeti bi bilo, da bi vsak gospodar vsaj nekoliko temeljite vednosti imel o tem, kaj je gnoj in kako gnoj svojo gnojivno moč ohrani, kako pa jo izgubi, sicer sam sebi na očitno škodo dela, pa vendar še misli, Bog vedi, kako dobro da zna gospodariti, če tudi tako dela z gnojem, da izpuhti iz njega vse, kar prav za prav je duša gnoja, in potem mu ostanejo le prazne bilke.