1972
življenje xxxi
La vida espiritual
rmrlf
o-«i%

Ca rta de Pablo VIV »I Cardenal Caggiano, arzobispo de Bs. Aires
El arzobispado de Buenos Aires, dio a conocer la carta autografa que Su Santidad Pablo VI enviara al cardenal Antonio Cagsiam» con motivo de cumplir st senta afios desde su ordenacion sacerdotal, ocurrida en Slanta Fe el 23 de maržo de 1912. Dice asi la carta autografa de Su Santidad:
“A nuestro venerable hermano Antonio Cardenal Caggiano, arzobispo de Buenos Aires:
“El preclaro y excepcional acontecimiento que esta p(,r celebrarse, . hace que nuestro pensamiento vuele hacia ti, con particular afecto, ya que, con la ayuda de Dios, vas a cumplir el sexagesimo aniversario de ordenacion sacerdotal.
«Y si siempre bas sido objet»» de nuestra benevo-lencia, puesto que te bas mostrado y sigues mosträn {I:te pastor celoso, industrioso y alable, en esta oca-siön queremos ofrecerte un testimonio mas elocuente de nuestro afecto y honrar tu ancianidad Bena de meritos “Recibe, pues, nuestras congratulaciones por la abundante cosecha espiritual recogida durante tantoa anoa en la vina del Sefipr; recibe les venturosos i a rabienes que, con instantes oraciones, queremos impe-trarte del Senor: todo cuanto merezca ser apetecido todo cuanto sea ütil a tu perfeccionamiento espiritual. tcdp cuanto pueda contribuir a tu felicidad
“Pero el premio inefable de los trabajos con que bas fecundado tu sacerdocio, despues del curso de esta
vida _que te deseamos todavia largo— sera ios mis-
mo, quien, clomo afirma San Agustin, ‘sera el fin de nuestros deseos, contemplado sin terminu, amado sin tedio, alabado sin cansancio’ (de Civ. T)ei, 22, 30, 1; P. L. 41, 802)
“Finalmente, impartimos amantisimamente la ben-diciön apostölica, prenda de ayuda celestial y de con-suelo, para ti, venerable hermano nuestro, para el arzobispo coadjufcoh y tus obispos auxiliäres, alsi como para toda la grey que te ha sido encomendada.”
DUHOVNIK:
NAD VSEM IN Z VSEMI
Kardinal Frangois Marty, pariški nadškof, je v listu „Presence Dialogue“ objavil svoje mnenje o kritičnih opazovanjih, s kate-Hmi nekateri ljudje spremljajo njegovo delovanje. Takole piše:
Dobivam mnogo pisem. Vsi mi čestitajo, obljubljajo molitev ‘b izražajo svoje spoštovanje. Vsem se zato iskreno zahvaljujem.
Nekateri pa so mi zaupali, da se vznemirjajo zaradi mene. t-Udi jo se tej ali oni moji izjavi. Včasih jim celo manjka vljudnosti.
Treba je sprejeti vse, tudi trpljenje. Zlasti pa potrebujemo ■bbe/.ni, razumevanja, pojasnjevanja, potem pa moramo z močno Vero ohraniti mir.
Kaj mi očitajo? Nekateri, da sem v cerkvi Naše Gospe vodP °erkveno opravilo za pokoj generala de Gaulle-a; drugi mojo — ’balo modro — trdovratnost v hlagor „Tretjega sveta“. Končno ob-s°iaio tudi moj klic po pravičnosti in usmiljenju do osvobojencev v Hurgosu. Očitajo mi tudi francosko-poljsko somaševanje na sveto ''bč, posredovanje proti rasizmu v Leningradu in moj obisk pari-
ječ.
, Služiti želim samo Jezusu Kristusu, svojemu edinemu Učitelju 11 Gospodu. Nisem ne z desničarji ne z levičarji, ne s tistimi, ki so ' sredi, ne z njimi, ki so spodaj, še manj s tistimi, ki so zgoraj.
, Uad bi bil z vsemi: Ne zunaj svetsi, ampak z vsakim človekom, .er je moj brat. Posebno bi bil rad z vsemi, ki so v stiskah, prepu-'<0bi svoji lastni usodi in z vsemi slabostmi.
. Kardinalove besede morajo biti vodilo sodobnemu duhovniku, 1(*i slovenskim dušnim pastirjem v svetu.
a. rt.
Cerkev v LaHnski Ameriki pred silnimi problemi
Cerkev v latinski Ameriki se srečuje z mnogimi problemi, ki jih je treba rešiti. Razmišlja, kako naj izvede liturgično obnovo in izbere najprikladnejšo obliko, da bo ljudstvo z veseljem sprejelo novosti v bogoslužnih obredih in voljno sodelovalo. Razpravlja o modernizaciji verskega pouka in veroučnih ponazoril, da bodo otroci in odrasli lažje dojemali verske resnice in odkrivali njihov pomen za krščansko življenje. Išče pota do materialnih sredstev, da z njimi omogoči, da se bodo mogli kateheti in katehistinje udeleževati katehetskih tečajev in se seznanjati z modernimi katehetskimi metodami. Prav tako je potreben denar za nabavo sodobnih veroučnih učil: slik, projekcijskih aparatov, skioptičnih slik itd.
Cerkev v latinski Ameriki je močno zaskrbljena zaradi pomanjkanja duhovnikov, duhovskih in redovnih poklicev, kajti semenišča in noviciati v redovnih hišah se vedno bolj praznijo. Proučuje in razpravlja, kako zbuditi duhovske in redovne poklice, na kakšen način naj prenovi semeniško vzgojo in jo vskladiti z novimi potrebami. Z bridkostjo Cerkev opazuje skupine mladih duhovnikov, ki ho-
dijo svoja pota, se malo menijo za njena navodila, ostro kritizirajo cerkveno načelstvo, odkrivajo na obrazu Cerkve gube in odbijajoče poteze ter se na lastno roko lotevajo obnovitvenih del in podpirajo revolucionarne podvige
Vsem tem problemom Cerkev v latinski Ameriki posveča svojo pozornost in jih skuša po vol j no rešiti. Pred vsem pa je potrebno, da se Cerkev v latinski Ameriki seznanja s problemi, ki težijo prebivalstvo latinske Amerike in jih skuša po svojih najboljših močeh reševati in to iz dveh razlogov: prvič, ker je Cerkev poklicana, da rešuje človeštvo; drugič, ker bo Cerkev mogla rešiti lastne probleme v meri, s katero se bo lotevala svetovnih družbenih problemov.
Cerkev — znamenje odrešenja
Kristus je Cerkev ustanovil, da bi stala sredi sveta kot znamenje odrešenja. Potemtakem se mora južnoameriška Cerkev v moči svojega poklica brigati za velike probleme južnoameriškega sveta, da bo v sredi tega konkretnega sveta znamenje odrešenja, ki ga pr1' naša Jezus Kristus. Če se bo Cel"
kev prizadevala za rešitev teh problemov, bodo njeni lastni notranji Problemi rešeni, kajti notranji Problemi Cerkve se porajajo takrat in tam, kjer se vzdržuje nekaj, kar nima več smisla in se ohranjajo ustanove, ki so se že Preživele. Ne sprašujmo se torej, kakšni so problemi južnoameriške Cerkve, temveč, kateri problemi telijo južno Ameriko, kajti to so Problemi, ki jih mora Cerkev smatrati za svoje lastne probleme.
Površina latinske Amerike je razsežna, bolj kot si predstavljajo. v njej najdemo najrazličnejša nasprotja: neizmerne planjave 'n visoka, zasnežena pogorja; raz-sežne gozdove z raznovrstnimi, bujnorastočimi drevesi in suhe, Puščobne pokrajine; tropično kli-jo z večno pomladjo in klimo s jirimi letnimi časi. Čeprav so javna obveščevalna sredstva silno Papredovala, vendar se latinski Auierikanci med seboj premalo poznajo; kakor pregraja jih ločijo med seboj visoka pogorja. Sko-r° vsi govore isti ali podoben jc-z'k, imajo isto vero in enako kulturo, vendar so med njimi značil-Ue posebnosti, ki jih delijo v raz-■čne narodostne skupine. Spremi-Pjajoča se narava vidno vpliva na zpačaj latinskega Amerikanca,. ki 'tro eksplodira, pa se tudi hitro Pomiri. Naravno bogastvo nekate-'■h dežel vzbuja zavist v prebi-Valcih revnejših dežel, kar pov-j^oča medsebojna trenja, včasih 'o' bratomorne vojske; v naro-
dih, ki so gospodarsko močni, pa neti pohlep po naravnem bogastvu, in skušajo naravno bogate dežele podjarmiti.
Latinski Amerikanci se med seboj vidno razlikujejo in tvorijo tako zlasti dva razreda: razred evropeiziranih ljudi in razred prvotnih prebivalcev. Evropeizirano prebivalstvo živi v ugodnejših socialnih in gospodarskih razmerah, dočim so prvotni prebivalci zapostavljeni, manj kulturni in revni. Urbanizacija se širi s pospešenim korakom. Vse beži v mesta, kjer je napredek in boljše življenje; kmetsko prebivalstvo, raztreseno
Kardinal Jean Danielen je ob koncu aprila 1972 ime! v Buenos Airesa več konferenc o Cerkvi v ^edanjei i svetu
po hribih in dolinah, živi še naprej v svoji zaostalosti in revščini. Mesta, ki so v dobi osvoboditve imele le po 30.000 prebivalcev, po stopetdesetih letih štejejo že 5—7 milijonov duš. Za mesta se iz državne blagajne porabljajo težki milijoni, podeželskemu prebivalstvu pa civilna oblast posveča malo pozornosti in mu skopo odmerja podpore. Zanemarjeno je tudi v dušno pastirskem oziru. Zato je razumljivo, zakaj podeželsko prebivalstvo živi osamljeno, v revščini in zaostalosti, duhovni in materialni.
Stanje v latinski Ameriki
V začetku tega stoletja je bilo v latinski Ameriki 50.000.000 ljudi, danes jih je že 280.000.000: predvidevajo, da jih bo čez trideset let kar 600.000.000. Kako bo mogoče z isto brzino, kot se človeški rod širi, za vse poskrbeti delo, stanovanje, šole, cerkve, zdravstvene ustanove?
Če pozorno motrimo današnje družbene razmere, bomo hitro odkrili vzroke, ki zavirajo razvoj in napredek ljudskih množic in povzročajo zaostalost in revščino. Vladajoča plast naroda s svojim ravnanjem dokazuje, da hoče še naprej gospodovati nad vsemi področji človeškega življenja, oblikovati ljudske množice in jih še naprej držati v odvisnosti. Nasi'-na in krvava zadušitev upravičenih protestov zatiranih množic do-
kazuje, da vladajoči razred ne misli dopustiti, da bi kdaj zatirane množice postale svoboden narod.
Latinska Amerika je dežela mladih ljudi. L. 1950 je bilo v njej 100.000.000 prebivalcev; 1. 1971 jih je bilo že 280.000.00, kar pomeni, da je trenutno 180.000.000 latinskih Amerikancev, ki še niso stari 21 let. Ta južnoameriška mladina nikakor ni zadovoljna s stanjem odvisnosti in krivic, ki vladajo v južni Ameriki. Iz te mladine se dvigajo revolucionarna gibanja, ki jih je čutiti po vsej južni Ameriki.
Večina južnih Amerikancev je sicer verna, s tem pa nočemo trditi, da so vsi dobri kristjani. Sekularizacija vsega življenja in pluralizem se širita z istim tempom, kot nanredujejo industrializacija, tehnika in družbena obveščevalna sredstva. Kljub (emu še precejšen odstotek južnoamerikan-skega prebivalstva živi neki ljudski katolicizem, sc udeležuje nekaterih verskih obredov, toda dostikrat iz navade, zgolj naravnih nagibov, ki včasih diše že po vra-žarstvu.
Kateri so poglavitni dejavniki, ki porajajo raznovrstne probleme’ Med prvimi je demografska eksplozija, t. j. silno in naglo naraščanje prebivalstva, kar povzroča celo vrsto novih problemov: pomanjkanje tlela, stanovanj, šol, hrane in drugih življenjskih potrebščin. Revščina narašča, beg ž dežele v mesta se širi, dežela sc
istočasno prazni, v mestih se pre-rivajo brezposelne množice, ogrom-na polja pogrešajo delavcev, da bi Jih obdelovali.
Drugi škodljivi dejavnik tvori Peščica ljudi, ki ima v svojih rokah vso politično in gospodarsko ftioč in svojevoljno gospoduje med ljudskimi množicami ter jih izko-rišča po mili volji, kar zlasti med Zadimi proletarci izziva vedno Močnejši odpor in revolucionarna kihanja, ki jih nasprotniki krščan-skega družbenega reda napeljujejo na svoj mlin, Cerkev in njene Zveste sinove pa dolže, da so zavezniki in branitelji kapitalistov.
Naloge kristjanov
Tretji dejavnik, ki razkraja da-našnjo družbo je psihološka shiz-(duševni razkol), ki nastaja ^ed otroci in starši, med mladino lu starejšimi, med podložniki in Predstojniki. Ta notranji duhovni Razkol se sprevrže dostikrat v pravi upor, kadar otroci ne posluša-j° staršev, duhovniki ne sprejemajo navodil svojega škofa, se redovniki ne menijo za redovna pravda, državljani gazijo državne po-stave. Taka družba ne more uspe-vati, vsak čas se v njej porajajo a°vi boleči problemi.
Kakšni so v bodočnosti izgledi v atinski Ameriki? Mnogo zavisi od Pravilne usmeritve in od posreče-jiih prijemov v prihodnjih desetih vtih. Doba med leti 1970—1980 K' izredno važna. Če se bodo vsi, ki
so odgovorni za dušnopastirsko delo, lotili reševati pereča vprašanja temeljito in odločno, bo Cerkev zaživela novo življenje in bo zares postala vidno znamenje odrešenja za vse revne in razdedinjene množice, kar je volja Kristusova.
Bodočnost Cerkve zavisi tudi od zadržanja krščanskih laikov, ki so poklicani v moči vere in Sv. Duha pomagati graditi Kristusovo Cerkev. Pri sv. krstu so postali deležni Kristusove trojne službe: učiteljske, duhovniške in pastirske. To trojno službo naj izvršujejo s prepričevalno besedo, predvsem pa s svojim zglednim življenjem. Biti morajo predvsem glasniki Kristusove resnice in krščanske pravičnosti; zgled spoštovanja človeške osebe in njene svobode; opozarjajo naj na slabosti in nauke, ki jih opazijo v Cerkvi
Južna Amerika
sami; prizadevajo se naj, da sc preživele oblike in ustanove od pravljajo in uvajajo nove oblike, ki odgovarjajo sodobnim nalogam in potrebam; glasno naj obsojajo in trdo bičajo zlorabe in krivice vodilnih slojev, njihovo zatiranje, izkoriščanje in izžemanje ljudskih množic; pomagajo naj z vsemi močmi graditi novi, pravičnejši družbeni red.
Družine v južnoameriških deželah so nasplošno zgrajene na majavih temeljih. Mnogi zakonski pari so samo civilno poročeni in ponekod je dovoljena razporoka; mnogi pari pa sploh niso poročeni in žive v divjem zakonu, se ločujejo, kadar se jim zljubi in iščejo novega druga. Mnogo je nezakonskih nezvestob tudi v urejenih zakonskih zvezah. Silni porast prebivalstva povzročajo redno neu-rejeni, divji zakoni in slučajnost-ne spolne zveze, ki so številne in imajo navadno veliko otrok, zlasti med ubožnejšimi sloji. Otroci iz takih nedovoljenih zvez žive v revščini, brez vzgoje in prave oskrbe, obdani od vseh strani s slabimi zgledi.
Na žalost smemo reči, da so mnoge družine zanemarjene v tvarnem, vzgojnem, pa tudi v duhovnem oziru. Duševno pastirska oskrba jih ne zajame. Zato je potrebno, da se dušnopastirska skrb za družine poveča in poglobi ter zajame čim več družin in se jim nudi temeljiti verski in moralni pouk. Družinska verska vzgoja se
mora nuditi že mladini, opozarjati jo je treba na lepoto, srečo in svetost urejenega družinskega življenja, na njegove od Stvarnika določene namene. Fante in dekleta je treba vzgajati za medsebojno spoštovanje in pravo, zdravo razmerje enih do drugih. Spolna vzgoja naj se poglablja zlasti v zaročni dobi, ki naj bo resna in trezna priprava na zakon. Posebno dušnopastirsko pažnjo je treba posvečati mladim zakoncem, jim pomagati do krščanskega pojmovanja zakonskega življenja, ki je najtrdnejši temelj resnične ljubezni in medsebojnega spoštovanja med zakoncema. Znova 'n znova jih je treba opozarjati na njuno važno poslanstvo v družbi in narodu, pa tudi na važne dolžnosti, ki jih imata.
Osvobodilna evangelizacija
Proti nasilni gospodovalnosti nekaternikov nad človeškimi množicami in krivični, brezobrambn! odvisnosti teh množic moramo postaviti nasproti osvobodilno evaii-gelizacijo.
Kaj naj razumemo pod osvobodilno evangelizacijo? Stoletja sme govorili o grehih posameznikov, pozabljali pa smo na grehe posameznih stanov in vse družbe. Te družbene grehe imenujejo mede-llinski dokumenti grešno stanje-Sedanja družba se ravna po določenih načelih, npr.: nekateri narodi so višji od drugih narodov;
denar je najvišja vrednota; svoboda je v tem, da vsakdo dela, kar se mu poljubi; za obvladanje dru-kih je dovoljeno vsako sredstvo. Ta načela so seveda zmotna in nemoralna, iz njih izvirajo hude strasti in grešna dejanja: napuh, °šabnost; častihlepnost, lakomnost, nezvestoba, izdajstvo in nasilje. Greh je organiziran kot veliko Podjetje: ima vodstvo, lastne filo-2ofe, učitelje, tehnike, propagandiste, metode, strategije, ves gospodarski aparat.
Kristus je prišel na svet, da Človeštvo teši vsakega zla in greha. ^ tem smislu govorimo v latin-sbi Ameriki o odrešilni evangeli-z8ciji. Za kristjana je Kristus rešitelj iz grešnega stanja. Tu te-Pmlji teologija odrešenja, kakor So jo zamislili latinskoamerikan-teologi. Duh te teologije pre-Veva duhovnike in mlade ljudi, ki Parajo zaradi tega prenašati raz-P® represalije od strani gospodu-JoČega sloja in oblasti. Ta duh °svobodilne evangelizacije mora Prodreti do mozga latinskim Ame-Pjkaneem in kot dvorezen meč lo-'t' zdrava načela od zmotnih na-e| in v vsem zasebnem in jav-v6m življenju uveljaviti prava na-. a- Le tako se bodo južnoame-kanske množice korak za kora-^0rT1 bližale resnični svobodi in °do postale dozorel narod. v,
Življenje na zemlji po sto letih
Leta 2070 bo moglo živeti na zemlji, našem planetu, 36.000 milijonov ljudi. Revija „Ceres“ je preučila pridelke prihodnjih sto let na svetu. Ugotovila je, da bodo mogli tedaj ljudje dobro živeti in tudi dobro jesti. Reviia „Ceres“ je glasilo Organizacije združenih narodov za poljedelstvo in prehrano. (FAO).
Walter H. Pawley, ravnatelj Pomožnega urada za javne zadeve omeniene organizacije napoveduje, da ho vse človeštvo moglo po sto letih približno tako živeti, kakor žive danes liudir: v Severni Ameriki ali Zahodni Evroni, ne da hi jim bilo treba uživati sintetično, umetno hrano.
Da se bo to zgodilo, bodo morali spolniti dva važna pogoia. Prvi pogoj je: Obdelati bodo morali obširne planjave v kotlini reke Amaconke in Afrike ob ekva-torin. Drugi pogoj: Postavit' l'odo morali naprave za črpanje in napeljavo morske vode v velike da-liava in iz nie odstraniti sol. Ta dva pogoja bodo moral1' snolniti že v t°ku prihodnjih dva'setih let. ee hočejo, da bodo ljudje po sto letih imeli dobro hrano.
v, Msgr. Leonidas E. Proano, ‘ 5°f iz Riobambe - Ekvador M. L
INTERVJU Z O. KOKALJEM
Ob koncu aprila tega leta je Slovence v Argentini obiskal misijonar Jože Kokalj S J iz Zambije. Uredništvo naše revije mu je stavilo nekaj vprašanj, ki bodo bravce zanimala.
Kje ste preživeli mladost, vzgoj ■ na leta in prva duhovniška leta?
Moja mladostna leta so povezana z Ljubljano, kjer sem bil rojen. Svojo gimnazijsko vzgojo isem prejemal na klasični gimnaziji, duhovno, pa v kongregaciji pri jezuitih. Prepričan sem, da je to bila odlična kombinacija. Ker so misijonsko misel najbolj podpirali gospodje lazaristi s „Katoliškimi misijoni“ in z Misijonsko dijaško zvezo, sem del svoje duhovne vzgoje prejel tudi od njih. Sodeloval sem v Misijonski dijaški zvezi in se udeleževal misijonskih tečajev- Osebno sem se dobro poznal z g. Sodjo in Lenčkom, dobro se spominjam tudi g. Kopača, ki nam je predaval o misijonih.
8. decembra 1945 sem vstopil v novicijat Družbe Jezusove v Zagrebu. Tam — v Zagrebu — sem končal tudi študije filozofije in teologije, tako da sem v Zagrebu preživel kar dvanajst let.
Kot duhovnik sem bil poslan Maribor, kjer sem sedem let deloval v župniji Brezje (na koncu Pobrežja). Ta župnija je obsegala tuai velik del industrijskega Tezna; pri
verouku smo imeli 1000 otrok in smo pripravljali ustanovitev samostojne tezenske župnije.
Izkušnje, ki sem jih dobil pri delu v mariborskih predmestjih, so mi zelo koristile, ko sem postal v Lu-saki župnik velike predmestne župnije Matero.
Ste že takoj v začetku mislili na misijonski poklic? Morda tudi obenem na Afriko?
Za misijonski poklic sem se odločil, ko sem bil 14 let star. Odločitev je bila hitra in jasna in jc nikdar niso zhtemnili dvomi. Nisem pa mislil na Afriko, ampak na Bengalijo, kjer delujejo slovenski jezuit'-
Glede poklica je bilo takole: najprej odločitev za misijonski poklic potem šele za jezuitski red in ti predvsem zaradi misijonske usmerjenosti jezuitskega reda-
Vaša pisma smo brali v „Katob ških misijonih“ in v vašem listič11 „Iz sončne Zambije“. Vendar bi bralce „Duhovnega življenja“ zanima* nastanek oziroma razvoj vašega misijona Matero v Lusaki...
Takoj po prihodu v Zambijo sem se začel učiti enega od zambijski*' jezikov. Po štirih mesecih študij11 na osamljeni misijonski postaji Be' lih očetov sem bil takoj poslan v Lusako za župnika župnije Mater0'

Veliko mi je pomagal p. Rudež, ki je bil eno leto z menoj na župniji. On zna dva afriška jezika in je ze-lo požrtvovalen, tako da je prevzel velik del najinih obveznosti. Pozneje sem živel z afriškim duhovnikom.
župnija je že bila organizirana, vendar pomanjkljivo. Predvsem sem Se posvetil laiškemu apostolhtu. Končno je župnija skupnost verni-k°vi ki morajo sami skrbeti za razvoj svojega občestva. Predvsem je Važen cerkveni odbor, župnijski svet, k* se sestaja enkrat mesečno in vo-
življenje župnije. Začeli smo razbijati razne organizacije, tako da Üh imamo zdaj že 8, članov pa oki-og 480.
Župnija, ki šteje 80.000 prebival-Cev (med njimi 20.000 katoličanov), j® gotovo prevelika. Zato smo orga-Oizirali novo versko središče ob novi Cerkvi sv. Kizita. Cerkev smo dokon-pred dvema letoma. Zdaj se ob ^j®! razvija bujno versko življenje.
Doslej ste precej prepotovali. Imate posebne vtise o življenju Slovencev po svetu?
Občudujem tiste Slovence in Slovenke, ki velikodušno, ne da bi pričakovali materialno nagrado, z raz-ninfi aktivnostmi podpirajo ohranitev slovenskega jezika in kulture med tistimi, ki so zapustili domovino. Tu mislim predvsem na slovenske šole, literarno in glasbeno udejstvovanje, na organizacije in slovenske domove.
Zelo sem hvaležen vsem, ki so me sprejeli s tolikšno ljubeznijo v raznih krajih v Angliji, Kanadi, Zedinjenih državah in Argentini. Prijazna srečanja v Buenos Airesu, kjer je središče našega misijonskega zaledja, so bila kakor krona vsega mojega dolgega popotovanja, v katerem sem obiskal prijatelje slovenskih misijonarjev.
Bog z vami!
Cerkev brani verske skrivnosN učlovečenja in Svete Trojice
Papež Pavel VI. vidi največjo nevarnost za Cerkev v krizi vere. To je izjavil pred škofi iz vsega sveta, zbranimi na lanski sinodi v Rimu. Na to nevarnost vedno znova opozarja v svojih kate-hezah in nagovorih. Ko sprejema škofe, ki mu pridejo poročat o svojem delovanju, jim resno naroča: Ostanite trdni v veri! To velja zanje in za njih vernike. Tak je njegov stalni opomin, kakor je bil pri prvem papežu svetem Petru.
Ob gotovih izrednih priložnostih spregovori o tej nevarnosti šo prav posebej. Tako je to storil na nedeljo, 12. marca, ko je pred molitvijo angelovega češčenja na trgu sv. Petra zbranim vernikom sporočil, da je bila 9. marca objavljena po njem potrjena izjava kongregacije za verski nauk, v kateri se zavračajo gotove nove zmote glede dveh temeljnih skrivnosti naše vere, ki sta: Učlovečenje in božanstvo Jezusa Kristusa in skrivnost presvete Trojice, posebno še glede Svetega Duha.
Izjava Kongregacije za verski nauk, ki ji predseduje kardinal Franjo Šeper, je vredna naše pozornosti in nas mora po besedah sv. očeta napolniti z velikim ve-
seljem, ker na jasen način razloži in ohrani te najvišje skrivnosti naše vere.
Naj bo tu podano v naši prestavi po besedilu, ki ga je objavil Osservatore Romano v svoji španski izdaji z dne 19. marca 1972. Navedba citatov iz sv. pisma in cerkvenega učiteljstva je zaradi preglednosti opuščena.
UVODNE BESEDE
1.	Potrebno je, da skrivnost učlovečenega božjega Sina in skrivnost presvete Trojice, ki spadata k bistvu razodetja, s svojo nepokvarjeno resnico razsvetljujeta življenje kristjanov. Spričo dejstva, da nekatere nove zmote postavljajo te skrivnosti v nevarnost, se je sveta Kongregacija za verski nauk odločila, da pokliče v spomin in zaščiti tradicionalno vero glede njih.
2.	KATOLIŠKA VERA V SINA BOŽJEGA, KI SE JE UČLOVEČIL
Jezus Kristus je v svojem ze' meljskem življenju na različne n»' čine, z besedami in dejanji, razodel častivredno skrivnost svojc
osebe. Potem, ko je postal poko-ren do smrti, je bil po Bogu povišan s slavnim vstajenjem, kakor se je spodobilo Sinu, po kate-vem je Oče ustvaril vse stvari. O njem je slovesno povedal Sv. Ja-noz: „V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Bog je bila Beseda... In Beseda je meso postala.“
Cerkev je sveto ohranila skrivnost učlovečenja božjega Sina in Jo je v teku let in vekov z vedno jasnejšo govorico oznanjala. V ca-vigrajski veroizpovedi, ki se do danes v evharističnem bogoslužju recitira, izpoveduje vero v Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina božjega, ki je iz Očeta rojen pred Vsemi veki... pravi Bog od pra-Vega Boga, enega bistva z Očetom, ki je zaradi nas in zaradi našega zveličanja postal človek. Makedonski koncil je določil, da Je treba verovati, da je bil Sin bo-^ji rojen iz Očeta pred vsemi Veki po svojem božanstvu, v času ha iz Device Marije po svoji člo-Večnosti. Razen tega je isti koncil ueil. da je edini in isti Kristus kož ji Sin v svoji božji osebi, v kateri sc družita dve naravi, bo-^ja in človeška, brez zmešnjave, brez spremembe, brez delitve in brez ločitve. Prav tako je 4. late-l’anski koncil učil, da je treba ve-l°vati in izpovedovati, da je edi-borojeni Sin božji, večen kakor
Oče,
postal pravi človek in da je
ena oseba v dveh naravah. Taka katoliška vera, ki jo je nedav-
no 2. vatikanski koncil, pridružujoč se stalnemu izročilu vesoljne Cerkve, jasno izrazil v številnih tekstih.
3.	NOVE ZMOTE GLEDE VERE V UČLOVEČENJE SINA BOŽJEGA
Tej veri očitno nasprotujejo mnenja, po katerih se nam ne bi bilo razodelo niti ne bi vedeli, da božji Sin biva od vekomaj v skrivnosti Boga, različen od Očeta in Svetega Duha; istotako mnenja, po katerih bi se moral opustiti pojem ene same osebe v Jezusu Kristusu, rojenem po Očetu pred veki po božji naravi in v času po Devici Mariji po človeški naravi; in končno trditev, po kateri bi človečnost Jezusa Kristusa obstajala ne kot privzeta v večno osebo božjega Sina, marveč sama v sebi kot človeška oseba in
da zato skrivnost Jezusa Kristusa obstoji v tem, da je Bog, ko se je razodel, na posebno odličen način pričujoč v človeški osebi Jezusovi.
Tisti, ki tako mislijo, so se oddaljili od prave vere v Kristusa, vključno kadar trdijo, da božja navzočnost v Jezusu stori, da se on spremeni v na j višji in dokončni vrh božjega razodetja; tudi ne pridobijo ponovno vere v Kristusovo božanstvo, kadar dodajo, da se Jezus more nazivati Bog, ker je Bog v tem, kar imenujejo njegovo človeško osebo, najvišje pričujoč.
4.	KATOLIŠKA VERA V PRESVETO TROJICO IN V SVETEGA DUHA
Kadar se zapusti skrivnost božje in večne osebe Kristusa, božjega Sina, se poruši tudi resnica presvete Trojice in z njo resnica Svetega Duha, ki od vekomaj izhaja iz Očeta in Sina, to je iz Očeta po Sinu. Upoštevajoč novejše zmote je zato potrebno, da se spomnimo nekaterih stvari glede vere v presveto Trojico in posebej v Svetega Duha.
Drugo pismo Korinčanom se končuje z naslednjim čudovitim besedilom: „Milost Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezen Boga Očeta in družba Svetega Duha naj bodo z vami vsemi“. Ukaz kršče-vanja, zapisan v evangeliju sv. Mateja, imenuje Očeta in Sina in
Svetega Duha kot „tri“, ki pripadajo skrivnosti božji in v čigar imenu morajo biti prerojeni novi verniki. Končno v evangeliju sv. Janeza Jezus pravi o prihodu Svetega Duha: „Kadar pa pride To-lažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni“ (Jan 15, 26).
Opirajoč se na izjave božjega razodetja, je cerkveno učiteljstvo, ki je edino, kateremu je bila zaupana naloga verodostojno razlagati tako pisano kot izročeno božjo besedo, v carigrajski veroizpovedi izpovedalo vero v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja, ki ga z Očetom in Sinom enako molimo in slavimo. Podobno je 4. lateranski koncil učil, da je treba verovati in izpovedovati, „da biva le en pravi Bog, Oče, Sin in Sveti Duh: tri osebe, a le eno bistvo... Oče ne izhaja od nikogar, Sin le od Očeta in Sveti Duh enako od obeh, brez začetka in brez konca."
5.	NAJNOVEJŠE ZMOTE GLEDE PRESVETE TROJICE IN POSEBEJ GLEDE SVETEGA DUHA
Kot iz povedanega sledi, se oddalji od vere mnenje, po katerem bi nas razodetje pustilo v negotovosti glede večnosti svete Trojice in posebno še glede večnega bivanja Svetega Duha kot osebe v Bogu, različne od Očeta in Sina-Resnica je, da nam je skrivnost
Presvete Trojice bila razodeta v izvedbi odrešenja, posebno še v Kristusu, ki je bil poslan na svet po Očetu in ki skupaj z Očetom pošilja božjemu ljudstvu svetega Duha, delivca življenja. S tem razodetjem pa se je dalo vernikom gotovo poznanje intimnega božjega življenja, v katerem Oče poraja, se Sin rodeva in Sveti Duh izhaja in so iste narave in enaki ^ed seboj, enako vsemogočni in enako večni.
6.	DOLŽNOST OHRANITI IN ZVESTO RAZLAGATI SKRIVNOST UČLOVEČENJA IN SVETE TROJICE
To, kar izražajo navedeni konjiški dokumenti glede edinega in jtega Kristusa, Sina božjega, rojenega pred vsemi veki po božji Naravi in v času po človeški na-ravi, prav tako glede večnih oseb Presvete Trojice, spada k nespremenljivi katoliški veri.
To ni ovira, da bi Cerkev ne smatrala za svojo dolžnost, ne ■stediti z napori, da se te skrivnosti. upoštevajoč nov način človeškega mišljenja, vedno bolj poglabljajo tako z zamišljanjem o Veri kakor z raziskovanjem teolo-Kov in se temeljiteje razlože v primerni obliki. Toda, ko se ti posvečajo potrebni nalogi raziskovanja. JQ treba skrbno paziti, da nikoli ^e Umevajo teh tajinstvenih skrivnosti v drugačni obliki, kot jih je Pmevala in jih umeva Cerkev.
Nepokvarjena resnica teh skrivnosti je nadvse važna za vse Kristusovo razodetje, ker spada v samo njegovo osrednje jedro in, Če se jih pusti ob strani, se ^ tem okrni tudi ostali zaklad razodetja. Nič manj važna ni resnica teh skrivnosti za krščansko življenje, ker pač nobena stvar v toliki meri ne odkriva božje ljubezni, kateri naj se prilagodi vse krščansko življenje, kot učlovečenje božjega Sina, našega Odrešenika, in imajo ljudje prav po Kristusu, učlovečeni Besedi, dostop do Očeta v Svetem Duhu ter postanejo deležni božje narave.
7.	Pastirji Cerkve imajo glede varovanja te Izjave dolžnost, da zahtevajo od ljudstva enotnost v izpovedovanju vere, prav posebno od tistih, ki po poverilu, prejetem od cerkvenega učiteljstva, učijo svete vede ali oznanjajo božjo besedo. Ta naloga škofov spada k poslanstvom, ki jim ga je Bog zaupal, da ohranjajo čist in nepokvarjen zaklad vere v občestvu z naslednikom Petra in da neutrudljivo oznanjajo evangelij; to poslanstvo jih tudi obvezuje, da na noben način ne dopustijo, da bi služabniki božje besede, oddaljujoč se od zdravega nauka, 'Vn predajali zmotno in nepopolno. Ljudstvo, zaupano skrbi škofov, od katerega bodo morali dati Bogu račun, ima sveto pravico, nre-jemati vso božjo besedo, ki jo Cerkev ne neha vedno globlje spoznavati.
S97
Krščanski verniki, predvsem pa teologi, ki izvršujejo tako važno in Cerkvi tako potrebno službo, morajo zvesto izpovedovati skrivnosti, o katerih govori ta Izjava. Pod vplivom in razsvetljenjem Svetega Duha se morajo otroci Cerkve podrejati vsemu verskemu nauku pod vodstvom svojih pastirjev in pastirja vesoljne Cerkve, da se tako ostvarja čudovita skladnost pastirjev in vernikov v ohranitvi, spolnjevanju in izpovedovanju prejete vere.
Dejstvo, da je Kongregacija za verski nauk po mnogih letih objavila to Izjavo, pričuje o resni nevarnosti, v katero se postavljajo omenjeni verski skrivnosti. Izjavo je po tehtnem razmišljanju sestavila za to izbrana komisija resnih teologov. Da v njej ni imenovan nobeden od zmotnih učiteljev in tudi ni določena nobena sankcija proti navedenim zmotam, izpričuje novo, milejše postopa nje Cerkve v teh zadevah, v upanju, da se oni, ki te zmotne nauke zagovarjajo in širijo, v svojem zmotnem mišljenju še niso popolnoma zakrknili in tako še niso krivi popolnega krivoverstva, prave herezije, ki pomeni trdovratno vztrajanje v zmotnem nauku. Bog daj, da bi bilo tako in da bi se vsi tisti, ki so se oddaljili od prave vere v tako važnih in temeljnih resnicah, poslušno uklonili zakonitemu cerkvenemu učenju.
Alojzij Košmerlj
Odgovor
na
izjavo
nekaterih
teologov
Tri in trideset teologov, bogoslovnih znanstvenikov Nemci j ie-Holandije, Združenih držav, Kanade, Švice, Španije in Avstrije je objavilo posebno izjavo, v kateri vodstvu Cerkve očitajo nesposobnost, preveliko počasnost in nezmožnost v reševanju vedno večje krize v Cerkvi. Mislijo, da je vzrok tega izvrševanje oblasti po sta-
rem načinu in to, da je cerkvena oblast samo v nekaterih rokah.
Zato hočejo ti teologi zbuditi posebno gibanje vseh sil v Cerkvi, tudi tistih, ki so doslej preveč niolčale. To gibanje mora zajeti vse vernike in vsa cerkvena področja. Vendar vodstva tega gibanja ti bogoslovni učenjaki nočejo Prevzeti. Dajejo pa navodila zanj: Ne molčati, govoriti je treba. Delati moramo osebno, posamezno in skupno. Iskati je treba bolj primernih rešitev. Ne smemo skrivati orožja. Reši naj se zadeva celibata in poročenim duhovnikom vrne pravica, da bodo mogli opravljati duhovniško službo.
Kardinal Gabrijel Marija Ga-rrone odgovarja, da je našel ta niihova navodila že v njihovih spisih, izražena skoraj z istimi besedami. Vendar niso nič novega. v sv°ji izjavi ponavljajo ugovore, ki prihajajo iz vseh delov sveta.
Kes je, da se mora Cerkev stal-110 obnavljati, odpravljati napake
in
preganjati počasnost, kadar je
10 mogoče. Vendar je velika kri-v’en. dolžiti Cerkev nedelavnosti nezmožnosti in neuspehov. Ti očit-1 so pretirani in neprimerni za Kerkev, ki je božja ustanova. Ti pologi v svoji izjavi pozabljajo, 'n ima Cerkev oblast od Kristusu. božjega Sina. Zato ta oblast ne ?nre biti enaka svetni oblasti, •lena oblast je ponižna, pot me-
rljiva
služba. Zato nasilja ne mo-
re in ne sme nikoli uporabljati. Le tisti, ki so prejeli oblast od Kristusa, morejo prav skrbeti za čistost vere in red v Cerkvi, niso pa za to poklicani teologi in verniki. Če bi odločala svobodna volja posameznih ljudi, bi bila vera in red v Cerkvi vedno v nevarnosti.
Cerkev, ki zvesto ohranja verske resnice in katoliške vrednote in vestno spolnjuje navodila zadnjega vesoljnega koncila, ne zasluži napadov, ampak naše zveste ljubezni. Preizkušnje in stiske Cerkve hude v vseh, ki jo ljubijo, zlasti v tistih, ki imajo v njej odgovorne službe, še večjo zvestobo do nje, teologe pa opozarjajo, naj se zavedajo odličnega poslanstva, ki ga imajo v njej. Zato naj Cerkev podpirajo in rešujejo, ne napadajo in ponižujejo.
MOLITVENI NAMEN
Splošni: da bi bili pripravljeni sprejeti navdihe Svetega Duha, ko nas vabi, da ljubimo Očeta, svet in lju di.
Misijonski: da bi novokr-šdenej z močjo »Svetega Duha širili božje kraljestvo med pogani.
DušnopasMrski problemi slovenske Cerkve
Tema zelo dobro izraža, da moramo spregovoriti o celem nizu vprašanj, pred katerimi stoji Cerkev med Slovenci. Ne gre samo za tista vprašanja, ki pred njimi stoji slovenska Cerkev v mejaVi Jugoslavije, ampak tudi za odgovornost, ki jo ta Cerkev nosi za vse slovenske rojake širom sveta. Vsekakor bomo skoraj ves referat posvetili „problemom slovenske Cerkve v mejah Jugoslavije“, ker šele v luči teh problemov lahko iščemo pota odgovornosti b1 Cerkve za slovenske rojake po svetu.
PROBLEMI POZNAJO SVOJO RAST
Problemi se ne porajajo od danes do jutri, ampak poznajo svojo rast. Ta rast predpostavlja neke začetke, ki jih mi danes šele začenjamo odkrivati v njihovih koreninah. Korenine namreč segajo v čas pokristjanjenja Slovencev. Premalo imamo odkritega in res ugotovljenega, kakšen vpliv je na rast Slovencev v veri imel srednji vek s svojimi številnimi in najrazličnejšimi verskimi in drugimi gibanji (valdenci, albižani...) V glavnem vsaj slutimo, kako je na Slovence vplivala verska obnova v dobi škofa Tomaža Hrena in poz-
neje. Še vedno se srečujemo s sadovi janzenizma, izrazitega individualizma, marsikje enostransko usmerjenega pietizma ali devocio-nalizma, povsod smo prežeti z racionalizmom. Celo jožefinske ideje o povezavi Cerkve in države še niso izkoreninjene, ne na cerkveni ne na svetni strani. Če pri tem upoštevamo prebivalce, ki so stari več kakor 45 let (meja ni matematična, ampak življenjsko zaokrožena), opazimo, da se pri njih vsa ta dediščina veliko močneje odraža kakor pa pri generaciji, ki ima manj kakor 45 let (letnik )d 1925 do danes).
STAROSTNE DOBE
Nemogoče nam je danes orisat' ta v zadnjih stavkih nakazani —' generacijski problem, ker bi fb1 bilo treba šele temeljiteje raziskati. Dovolj pa je, da se zavemo, da gre prav pri tem vprašanju za enega izmed temeljnih dušnopa-stirskih problemov v ožji Sloveni' ji oziroma na svetu sploh. Če rečemo, da na predšolske otroke odpade približno 15% vsega nreb1' valstva, potem ugotovimo, da ie najmanj 38% vseh prebivalcev v Sloveniji dokončalo svojo šolsk° izobrazbo v povojni dobi v tisti»1
življenjskih letih (po 10. letu sta-rosti), ki so odločujoča za oblikovanje svetovnega nazora, za osvojitev posebne lestvice življenjskih vrednot, za zavestno odločitev glede cilja in smisla osebnega življenja, glede ocenjevanja socialnih vezi (gledanje na Cerkev, družbo, državo, socialne probleme...) med ljudmi. ..
Še nekaj opazimo! Približno 20% prebivalcev je, ki so ob kon-cu vojne bili stari od 15 do 30 |et. pa so na najrazličnejše načine iskali ali šli svoja posebna pota skozi življenje, ne le v verskem hojfledu, ampak v splošnem iskalu življenjskega cilja in smisla, ko so se morali na čudne načine bojevati za svojo ekonomsko in Vsakršno drugo eksistenco. Zato lahko rečemo, da ima generacija, ki je starejša od 45 let, v veliki ^ori svoje poglede na življenje. fi Pogledi na življenje pa spet ni-s° Pri njih tako trdni, da ne bi sami v sebi nosili problemov ob Rajanju vsega novega v našem asu, dostikrat pa so spet tako ze-0 statični, da jim je treba nujno posvečati posebno pastoralno skrb adtenek pluralizma). Teh prebi-^alcev je 25 do 30% (torej dobra
krtina).
CERKEV V LETU 1945
Sedaj bi morebiti lahko opozorili še na dejstvo, da je bilo ne le r^sko, ampak vse cerkveno živ-Jenje pred zadnjo vojno močno
razvejano in razgibano v smeri tedanjemu času primernega socialnega življenja, da pa se je vse to nenadoma zrušilo leta 1945. Cerkev je takrat dejansko stala pred ljudmi, ki so od nje veliko pričakovali in potrebovali, pa jim teh upov ni mogla uresničiti. Sledila je prava ohromitev življenja. Stiske tistega časa so polnile cerkve in same klicale k Bogu. Stiske same pa spet niso mogle nadomestiti vsega tistega, kar more in mora Cerkev dati vernikom in ljudstvu nasploh samo na določene načine (kateheza, pridiga, tesnejši stiki z ljudmi..
Edini steber vsega življenia ie mogel biti samo duhovnik. Ta pa je bil močno izoliran in tudi kontroliran. Še danes sobratje starejše generacije nosijo ta čas na poseben način v svojih kosteh.
VAŽNEJŠI MEJNIKI
Važnejši mejniki zboljševanja za delo Cerkve bi v povojnem času bili:
Junij 1953, ko izide zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Čeprav ima ta zakon zelo splošen, skoraj provizoričen značaj, pa vendar pomeni s strani oblasti iskanje nekega, čeprav še tako omejenega prostora za delovanje Cerkve.
Julij 1961, ko izide uredba o izvrševanju zakona o pravnem položaju verskih skupnosti. Ta ured-
ba je zrasla iz izkušenj, ki so jih zbrali organi oblasti na osnovni zakon o pravnem položaju verskih skupnosti. Tako nastaja počasi nova zakonodaja, ki pripravlja prostor kolikor toliko urejeni zakonitosti. Spremembe in dopolnitve doživi ta zakonodaja še 1964.
26. junij 1966, ko je podpisan beograjski protokol med predstavniki Jugoslavije in predstavniki Svetega sedeža, čemur sledi v jeseni istega leta izmenjava predstavnikov.
Po letu 1953 se na osnovi zakona o pravnem položaju verskih skupnosti začne počasi poživljati katehetska dejavnost, ki šele 1958 prinese prvi povojni učni načrt. Katehetski svet začne pripravljati posamezne učbenike, ki so sprva sprejeti z večjim pričakovanjem uspešnosti in sadov, kakor pa se to pozneje izkaže. Počasi šele zori so^znanie. da posebne razmere terjajo tudi poseben način skrbi za versko vzgojo šoloobveznih otrok in mladine. Treba pa je reči, da bo preteklo le še precej vode, preden bo to spoznanje tako zajelo duhovnike, da bo iz tega zares nastalo nekaj novega.
Okrog leta 1956 začno nastajati prvi veroučni prostori po zakristijah, korih in drugih prostorih pod cerkveno streho, še več let preteče, preden je mogoče v ta namen urejati prostore po župniščih in pozneje celo v drugih stavbah.
Te olajšave vzporedno dajejo nekaj prostora tudi poživljanju cerkvenega petja, kjer je to sploh še mogoče.
V drugi fazi (po juliju 1961) je opaziti v letu 1963 večjo sproščenost pastoralnega dela in prve poskuse zbiranja pošolske mladine. Vzporedno s tem se pojavlja problematika vsebine tega mladinskega verouka, ki še danes išče svoje jedro. Prav tako je v tem obdobju že mogoče prejemati vsaj nekaj religiozne in teološke literature iz inozemstva.
Ni dvoma, da je koncil s svojo vsebino v veliki meri prispeval svoj delež k podpisu beograjskega protokola in s tem še k nekaterim olajšavam v delovanju Cerkve. Kmalu temu sledi dejstvo, da tudi zadnji duhovniki dobijo potni list. opušča se administrativno postopanje z duhovniki, sledijo osebni kontakti z dekani po občinah, zakonitost dobiva svojo trdnost tudi v teh zadevah verskega življenja.
Zdi se, da moremo po tem kratkem orisu preiti h konkretnim du-šnopastirskim problemom slovenske Cerkve.	R. L’
V prihodnii številki DŽ bomo objavili drugi del članka o oznajeva-nju, o duhovnikih, o župnijskih svetih, o pastoi'alnj prenovi in o sinod’ ter o odgovornosti slovenske Cerkve za rojake po svetu.
2- julij: Trinajsta navadna nedelja
Prvo berilo: Svet človek naj ostane pri nas. Drugo berilo: V Kristusu umiramo, da v Kristusu živimo. Evangelij: Kristusa bomo vredni, če nosimo svoj križ.
julij: Sv. Tomaž, apostol — praznik ^ julij: Sv. Anton Marija Zaccaria, duhovnik — neobvezni god 6- julij: Sv. Marija Goretti, devica in mučenka — neobvezni god
julij: Štirinajsta navadna nedelja
julij: Sv. Benedikt, opat — obvezni god
julij: Sv. Mohor in Fortunat, mučenca — neobvezni god
julij: Sv. Henrik, neobvezni god
julij: Petnajsta navadna nedelja
Karmelska Mati božja — neobvezni god
julij: Sv. Aleš — neobvezni god
•	julij; Sv. Marjeta, devica in mučenka — neobvezni god
julij: Sv. Lovrenc iz Brindisi ja, duhovnik in cerkveni učitelj — neobvezni god
' julij; Sv. Marija Magdalena — obvezni god
,5, julij: Šestnajsta navadna nedelja
r>.*"
julij; Sv. Jakob, apostol — praznik ^ julij: Sv. Joahim in Ana, starši Device iMarije, obvezni god
•	julij: Sv. Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. Cirila in Metoda.
obvezni god v Sloveniji
)o
•	Julij: Sv. Marta, obvezni god ^•julij: Sedemnajsta navadna nedelja
g.
•	julij: Sv. Ignacij Lojolski, duhovnik — obvezni god
Na obisku
pri zlatomašniku A. Stanoniku
Med Ramos Mejijo in Haedorn v Velikem Buenos Airesu stoji bolnišnica, ki nosi naslov „Institute de Cirugia“.
Že večkrat sem bil tam. Saj ni tedna ali vsaj meseca, da ne bi sprejela kakega rojaka. Obiski pa bolnikom dobro denejo.
To pot pa sem imel poseben namen. Zvedel sem, da bo naš rojak, župnik Anton Stanonik, ki že 19. leto zdravi duše v tej bolnišnici, obhajal zlato mašo.
Kot navadno, tako me je tudi tokrat nad vse prijazno sprejel Kar na obrazu sem mu bral veselje, da je tako uspešno prestal operacijo.
V pogovoru sem mu spomnil zlato mašo.
Zvedel sem, da je 30. maja dopolnil 76. leto. Sestranska vas v župniji Trata — Gorenja vas pri Škofji Eoki, mu je še vedno v lepem in živem spominu. Pač nič čudnega. Vsi smo tako navezani na kraj svoje mladosti. Na domačo hišo, na domačo vas, na ljudi, na domače hribe in doline, vrtove in gozdove, na domačo cerkev ir šolo ter vse, kar je vtisnilo pečat v otroške duše. Spomin, ki ga no-
simo po svetu desetletja in desetletja.
Leta 1905 je vstopil v gimnazijo v Št. Vidu. Štiri leta prej jo Jo ljubljanski škof Jeglič ustanovil-Bila je prva slovenska gimnazija-S ponosom mi je pripovedoval ° svetniškem rektorju Gnidovcu, ki je postal pozneje skopljanski škof-in o profesorjih: Brezniku, Koritniku, Prešernu, Knificu, Kržišniku, Trdanu in Demšarju, ki šr danes živi in pastiruje kot spovednik miru v cerkvi sv. Petra, kjer je župnikova! zlatomašnik Alojzij Košmerlj.
Kot drugim, tako tudi njemu ni prizanesla vojna. Leta 1915 je moral v vojsko. Po vojni je vstopil v ljubljansko bogoslovje; v letnik, k> je bil verjetno vso zgodovino naj' večji.
Po novi maši, ki jo je darova' pri Mariji Pomagai na Brezja1"' je pričel z dušnopastirskim delom-ki ga še danes z vnemo opravlja-
23 let je pastiroval v domovini-4 leta v begunstvu in sedaj 23 Im v Argentini.
V Sloveniji je bil na sednii^ krajih: v Starem trgu pri Kolp’-v Šmihelu in v Toplicah pri No-
Vem mestu, v Kostanjevici na Krki, v Vodicah pod Šmarno goro in v Zgornjem Tuhinju. Najbolj sta mu pri srcu župniji Vodice in Zgornji Tuhinj. Vodice zato, ker je bilo tam največ dela in kjer je bil 8 let. Zgornji Tuhinj pa, ker je župnikoval.
Prihod Nemcev leta 1941 je bil Pričetek križevega pota. Najprej je moral v kamniško ječo, potem Pa v zapore v Begunje in v Št. ^id, kjer je pri knjigah preživel »vojo mladost. Iz šentviških zapo-r°v na Hrvatsko. Od tu se je Vrnil v Ljubljano, k bratu — duhovniku, profesorju Maksu, ki jo bil pet let starejši od njega.
Leto 1945 je tudi njemu prine-j5*0 tujino, svet, ki ga je poznal ® iz šolskih klopi. Štiri leta je hü v Italiji in v Španiji. Potem ha se mu je odprl veliki svet. Čez Atlantik je prispel v Argentino. Poprav jih je imel že 53, je znova hričel. Iz Villa Ballesterja in Pa-°iParja, kjer je štiri leta kapln hoval, je leta 1953 postal bolniški duhovnik, kar je še sedaj.
V bolnišnici je sedaj njegova ”fara“. Pet sto bolnikov, sestre ^rsta zdravnikov in bolničark ter olničarjev.
, Zgodaj zjutraj, ko je še vse tiho Phrno mašuje. Poleg sester je 'Vdno nekaj bolnikov. Nato pa se 'čne vsakdanje delo: priprava na srečanje z Očetom, tolaž-,a Potrtim in obupanim, obiski 'ynikov, posredovanje pri zdrav-'likih.
V bolnišnici se počuti doma. Pač nič čudnega. Devetnajst let življenja in dela. S kolikerimi se je že srečal. Bili so domačini in tujci. Skoraj bi jih ne mogel prešteti.
Med bolniki je posebno vesel, če naleti na Slovenca, ta pa njega.
Pa ne le po narodnosti, tudi sicer so med bolniki velike razlike.
Močno trkanje na vrata je pretrgalo najin razgovor. Gospod zla-tomašnik je odhitel k nezavestnemu bolniku, ki so ga ta trenutek pripeljali, jaz pa sem odšel po stopnicah proti domu.
Med potjo sem pomislil na vse tiste, ki so našega rodu in ljudem Argentine približujejo Boga. Gospodu zlatomašniku Stanoniku pa smo poleg tega hvaležni še zato, ker mesec za mesecem rojakom deli zakrament božjega usmiljenja-	A. S.
Zlatomašnik Anton Stanonik
TRETJI SVET
Za bralce DŽ nadaljujemo s kroniko dejanj in izjav gibanja duhovnikov za 3. svet, da si bodo laže izoblikovali sodbo o tem spornem gibanju. Na koncu sestavka bomo podali tudi našo sodbo.
Ugrabitev Aramburuja
Ob ugrabitvi in umoru bivšega državnega predsednika gen, Aramburuja in ob odstavitvi državnega predsednika gen. Onganie je Gibanje izdalo nov proglas. Poudarjajo, da imajo vsi ljudje isto osnovno vrednost zaradi iste človeške narave in božje poklicanosti. Ni krščansko, pravijo, če preziramo človeško življenje, in tudi ni. če ga precenjujemo v primeru z drugimi.
Zasedba La Calere
V prvih dneh julija je revolucionarna skupina zasedla za nekaj ur kraj La Calero v cordobski provinci. Ker je več duhovnikov za 3. svet poznala te revolucionarje, je javnost to zasedb^ povezah tudi s temi duhovniki. V proglasu ob tej priliki pravijo, da Gibanje spoštuje tiste, ki mislijo, da so vsi drugi načini odpovedali in da ostane le še oborožen boj za dosego oblasti.
Duhovnik Carbone
8.	julija aretirajo v Duhovniški hiši v Buenos Airesu duhovnika Alberta Carbone. Policija je našla v njegove stanovanju pisalni stroj, s katerim so ugrabitelji in morilci gen. Aramburuja tipkali svoje pro glase, in še nekatere druge reči, ki so pripadale prevratnim elemen-tom. Carbone je pojasnjeval, da je vse to pustil pri njemu visokošolec Firmenich, eden od ugrabiteljev, ne da bi mu kaj razložil. Sodišče ga je 12. decembra obsodilo na dve leti zapora zaradi prikrivanja, vendar pa je bil Carbone kmalu na svobodi. Člani Gibanja so izdali ob tej priliki dva proglasa, v katerih branijo Carboneja in potrdijo svoja stališča.
Izjava argentinske škofovske konference
Ob ugrabitvi in umoru general*1 Aramburuja je nastalo veliko vznemirjenje in razburjenje med Pre' bivalstvom zaradi navidezne pove' zave duhovniškega gibanja s ter0' risti. Številni skupini uglednih k®' toliških laikov in duhovniko'" s*"3 objavili v časopisih izjavi, v kate' rih obsojata kot nevarno zmoto ^ hudodelstvo nauk in ravnanje ^
.
hovnikov za 3. svet. Rotijo škofe, naj se izjavijo tudi oni.
12.	avgusta objavi stalni odbor argentinske škofovske konference izjavo, v kateri vabi te duhovnike ^ premisleku in k preusmeritvi, škofje pojasnujejo poslanstvo Cerkve in zavračajo socializem in nasilje.
Člani gibanja se zberejo v Cordobi in izdajo obširno Pismo argentinskim škofom, v katerem povzemajo posamezne očitke in jih zavračajo.
Solidarnost s 3. svetom
Peronistični in levičarski elementi so se zbrali v Ljudski odbor Za podporo duhovnikov za 3. svet. ^ lokalu telefonskih uslužbencev 8° sklicali masovno manifestacijo, kjer so izražali svojo solidarnost z njimi. Delavski, študentovski in Politični aktivisti in voditelji so jzjavili, da le duhovniki za 3. svet Pranijo zatirane in potrebne, terjajo pravičnost za vse, branijo dostojanstvo zapostavljenih in de-apncirajo nasilje, obstoječe v kapitalističnem sistemu izkoriščanja. jSp tiste, ki so proti njim, proglašajo za oligarhe, ki so napravili iz erkve orodje bogatinov in govore *jbogim o onstranskih dobrinah, a bi sami lahko obdržali vse to-
st^anske.
Novi posegi in izjave
. V ‘majo
kraju Wilde v Avellanedi v jul. in avg. delavci ne-
ke tovarne spore z vodstvom. Krajevna duhovnika dasta na razpolago delavcem prostore v župnišču za njihova zborovanja. Nekaj duhovnikov se tudi udeleži delavskega pohoda pred vladno palačo in obenem objavi izjavo solidarnosti z delavci.
3. septembra zavrača skupina duhovnikov iz Tucumana izjave drž. predsednika Levingstona glede razmer v njihovi provinci.
15.	septembra odvede policija v zapore duhovnika Hernana Beni-teza in Carlosa Mugico „zaradi hujskanja k nasilju“ ob pogrebnih obredih dveh udeležencev pri ugrabitvi in umoru gen. Aramburuja, Gustava Ramusa in Fernanda Abal Medine, ki sta padla v spopadu s policijo. Benitez in Mugica sta poveličevala padla terorista kot zgled za mladino. Po nekaj dneh zapora ju je policija spustila.
3. in 4. oktobra se zberejo v Cordobi koordinatorji in glavni tajnik gibanja, da razčlenijo obtožbe hierarhije in javnosti proti njim in izdelajo odgovor škofom. Ta je zelo obširen in ga 11. oktobra izdajo v obliki knjižice z naslovom Nuestra reflexion. V njej obravnavajo poslanstvo Cerkve, versko resnico, krščanski smisel osvobajanja, naloge duhovnikov in socialno revolucijo.
Večina škofov ni niti sporočila, da so prejeli odgovor, niso se odzvali povabilu na razgovor in od tedaj tudi niso več dajali izrecnih
javnih skupnih izjav glede giba n j a.
Skupina duhovnikov iz Rioje objavi 27. oktobra dokument o kritičnem stanju v nekaterih predelih province.
Romanje v Lujän
V nedeljo, 13. decembra, organizira duhovniška ekipa, ki deluje v barakarskih naseljih okrog Buenos Airesa, romanje barakarjev v romarsko svetišče v Lujän. Iz 15 naselij se udeleži romanja po njihovem poročilu 4.000 ljudi. V govorih in izjavah ne obravnavajo verske problematike, ampak govore o težkih življenjskih pogojih v revnih naseljih, nakažejo nekatere smernice za zboljševanje, predvsem pa obtožijo javne funkcionarje socialne brezbrižnosti.
16.	decembra je sodba osumljenih za Aramburujevo smrt. Duhovnik Carbone je obsojen na pogojni dveletni zapor zaradi prikrivanja. 18 duhovnikov je v znamenje protesta stalo od srede popoldneva pa do polnoči pred sodiščem in razdeljevalo letake, v katerih branijo Carboneja in svoje stališče.
O božiču gibanje spet organizira izjave in „preroška dejanja“, ki naj pokažejo nasprotje med tem.
kar pomeni obhajanje božiča in med stvarnostjo, kot jo po njihovem doživlja dežela.
Leto 1971
V	januarju objavi neki tednik dokument vojaškega vodstva, ki razčlenja izvor in značilnosti gibanja in poudari njegove prevratniške namene.
V	februarju obtoži policijski komisar province Santa Fe, da so duhovniki, člani gibanja, v zvezi s skupino mladih, pri katerih so odkrili eksplozivna sredstva. Trdi tudi, da so ti duhovniki krivi vsega zla v provinci. Spričo energičnega nastopa duhovnikov, posega škofa in nekaterih skupin, poda komisar ostavko.
Sredi marca pride v Cordobi spet do hudih izgredov in tudi do napetosti in medsebojnih obtožb med nekaterimi duhovniki in provincialno vlado.
V	marcu je ob obisku drž. predsednika Levingstona v provinci Chaco skupina duhovnikov in laikov objavila silno oster proglas, v katerem ga razglaša za nezaželenega gosta v provinci, „ki prihaja, da da uradno zaslombo organiziranemu polomu guvernerja.“
O veliki noči se je škof de Ne-vares iz Neuquena skupaj z duhovniki zavzel za pripornike.
Aprila skupina correntinskih d«' hovnikov v javni izjavi z zel’ trdimi besedami obtožuje civilno in cerkveno oblast v deželi. Ško-
fom očitajo strahopetnost, hinavščino, koristolovstvo in povezanost z mogočnjaki.
Ob odstranitvi državnega predsednika Levingstona in povabilu k narodni slogi s strani novega predsednika gen. Lanusseja ter napovedi splošnih volitev je gibanje spet objavilo svoje gledanje. Napoved demokratičnih volitev, pravijo, je le nova past. Pravo osvobojen j e naroda bo šele tedaj, ko se bo narod otresel gospodarskih in vojaških gospodarjev in to z volitvami brez zvijače in brez preskripcij ali pa z oboroženim revolucionarnim bojem in bodo prevzeli oblast pravi ljudski voditelji.
V	aprilu se je začelo o gibanju razpravljati na mesečnih sestankih buenosaireškega klera. Msgr. •Torge Vernazza, eden izmed intelektualnih voditeljev gibanja, is Predstavil njihov izvor, nazore, in delovanje v omiljeni in prikupni obliki. Duhovnik Menvielle ga je napadal, a manj posrečeno. Na zaporednih sestankih se je obravnavalo o vlogi Cerkve in duhovnikov v časnih zadevah in v politiki. Ob koncu leta je precejšen del duhovnikov gledal na gibanje z večjo naklonjenostjo.
V	juniju so teroristi ugrabili angleškega konzula v Rosariu. Policija je osumila tudi tri duhovnike, da so v zvezi s tem, in jih jc spraševala. Gen. Labayrü javno zahteva ponovno preiskavo glede •^ramburujevega primera in ob-
toži to duhovniško skupino kot soudeleženo pri zločinu.
Istočasno objavijo časopisi dokument, ki ga je baje odkrila državna varnostna služba in ki odkriva mednarodno castro-maoistič-no zaroto. Med zarotniškimi skupinami je omenjeno tudi to duhovniško gibanje.
Na dan zastave je vojaška posadka v Goyi imela na programu tudi mašo na prostem in sicer brez dovoljenja krajevnega škofa De-vota, ki je med škofi najbolj odločen pristaš gibanja. Med njim in med glavnim vojaškim vikarjem Bonaminom ter kard. Caggianom je prišlo do mučnih izjav v časopisju.
V svoji 16. številki je glasilo En-lace objavilo pismo, ki ga je gibanju poslal že marca 1969 gen. Peron iz Španije in je do tedaj krožilo med duhovniki le zasebno. Per6n izraža svoje zadovoljstvo nad njihovim programom in delovanjem.
IV. narodno srečanje
Vršilo se je v Carlos Paz v cor-dobski provinci in sicer 8. in 9. julija. Udeležilo se ga je 157 duhovnikov iz 36 škofij. Škof Devoto iz Goye je aktivno sodeloval pri njem, škof Brasca iz Resistencije pa poslal izjavo solidarnosti. Enako tudi dva delavska sindikata iz Cordobe. Srečanje je bilo posvečeno razpravljanju o peronizmu — socializmu. Člani gibanja so že
predčasno prejeli zadevni študii-ski material. Ob sklepu zborovanja so izdali „Proglas v Carlos Paz 1971“. Papežu so poslali pozdravni telegram in naglasili so-glašanje s cerkvenim socialnim naukom.
18. julija je 130 barakarjev zasedlo škofijsko hišo v Cordobi, da bi „razmišljali, skupno molili, in protestirali proti oblastem zavoljo težkega položaja, ki ga doživljajo“. Vojaštvo je obkolilo škofijo, ljudi pa razgnalo. 40 duhovnikov je vojaški poseg ostro obsodilo.
2. avgusta je vojaštvo zaprlo v Rosariu tri aktivne člane gibanja in enega bivšega duhovnika. Naslednji dan je bil v Resistenciji aretiran na cesti eden izmed najbolj znanih članov, Ruben Dri. Oboje je sprožilo spet vrsto protestov in izjav. Na posredovanje škofov so bili izpuščeni na svobodo 2. septembra, le Mac Guire bivši duhovnik, je še ostal zaprt.
17.	avgusta objavi škof de Nevares iz Neuquena skupaj z duhovniki svoje škofije izjavo, di se ne bodo udeleževali uradnih proslav, „da ne bi kazalo, da vsaj pasivno sprejemajo stanje zatira nega ljudstva ali pa da so povezani s politično oblastjo“.
Zaradi še vedno zaprtega Mac Guireja ter drugih političnih pripornikov, ki jih oblast dolži terorizma, sklene gibanje uprizoriti protestno manifestacijo na stop-
nišču občine v Rosariu. Policija prepreči manifestacijo in po prerekanju in ruvanju policija odžene v zapor 47 duhovnikov iz različnih škofij. Po posredovanju škofov jih po treh dneh spuste na svobodo, vendar pred odhodom domov še skličejo tiskovno konferenco, na kateri so poudarili solidarnost z vsemi političnimi, sindikalnimi in študentovskimi priporniki.
Oktobra je drž. predsednik La-nusse obiskal jez Chocon, ki ga gradijo. Škof de Nevares je ob obisku odrekel dovoljenje za blagoslov kapele v novem naselju, „dokler ne bodo popravljene krivice proti delavcem“. Kapelo je blagoslovil v Lanussovi navzočnosti vojaški kaplan, škof in člani gibanja pa so dejanje javno obsodili in zatrjevali, da „je bolj važno človeško dostojanstvo kot pa poslopje, pa čeprav je posvečeno bogoslužju“.
V oktobru je bila v Rimu škofovska sinoda, ki je obravnavala duhovništvo in pravičnost na svetu. Gibanje je poslalo škofom v Rimu obširen dokument o njegovem gledanju in njegovih predh-gih glede obravnavanih vprašanj. Dokument je podpisalo 600 argentinskih duhovnikov in 500 duhovnikov iz drugih latinsko-ameriških dežel.
(Bo še)	J. S-
Pater Leppich razlaga sv. pisma
tz pisma sv. Pavla Rimljanom
1-	jul. 4, 1-8. Samo z usti je še kar lahko izpovedovati vero. A Abra-
ham se tudi pred dejanji ni ustavil. Z junaško daritvijo edinca je potrdil zvestobo Bogu. V XX. stoletju posnemajmo svetnike iz stare zaveze!
2. jul. 4, 9-15. Življenje po veri in iz vere — to je, kar ima resnično veljavo pred Bogom in pred ljudmi. Zveličani bomo zaradi osebnega krepostnega življenja, ne zaradi podedovanega krščanstva.
2-	jul. 4, 16-25. Da ohranimo vero v Boga, moramo hoteti verovati.
Na žalost pa naš čas verjame bolj v majave horoskope kot pa v neizpodbitne razodete resnice.
4. jul. 5, 1-5. Zastopniki na mirovnih konferencah, ki ne živijo v miru z Bogom in sami s seboj, imaja Satana za predsednika. Molimo za dejanski uspeh mirovnih konferenc.
jul. 5, 6-11. V dobi človekove samozadostnosti je beseda o „izvirnem grehu“ postala zelo osporovana, zelo moderno pa ’’e „naše samoopravičenje“.
6- jul. 5, 12-21. Kristusova odrešilna smrt terja od nas odločitve: ali hočemo biti božja podoba ali Satanovi spački.
jul. 6, 1-12. V bogatem tehničnem svetu, prenasičenem z udobnostmi, so besede „biti križan — umreti s Kristusom“ popolnoma nerazumljive. Smo zadosti pogumni, da sledimo božji norosti križa?!
8- jul. 6, 13-23. Postati svetnik ni zastarel cilj le srednjeveških zamaknjenih svetnikov. Tudi za nas, ljudi asfaltne dobe, je svetništvo edina pot k Bogu, čeprav jo hodimo vsak na svoj način, v svojem stanu in poklicu.
jul. 7, 1-6. Sv. Pavel išče vedno novih podob in prilik, da bi nam zadosti jasno razkril odličnost „svobode božjih otrok“. Se potrudimo, da bi okolju približali svet vere z današnjo govorico in s podobami sedanjega časa?
jul. 7, 7-13. Branje protiverskih in moralno bolnih knjig človeka
notranje zamaje. V javnih knjižnicah, v knjigarnah in po kioskih so takšne knjige na razpolago mladini in odraslim. Dolžnost staršev je, da vplivajo na otroke pri izbiri branja.
11.	jul. 7, 14-25. Napuh tistih, ki mislijo, da so dobri po lastni za-
slugi, je samo maska strahu pred resničnostjo. S Petrom bi morali vsi mi vsak dan ponavljati: „Reši nas, Gospod!“
12.	jul. 8, 1-10.Kaj bi se skazalo, če bi sneli na trak govorjenje
enega dne? Da ravnamo po duhu ali po mesu? Kaj je bila vsebina glavnega razgovora včeraj ali danes?
13.	jul. 8, 11-23. „Ena ura vdanega trpljenja je lahko odločilna za
srečno večnost.“ Spomnimo se na to, kadar bi nam teža dneva grozila, da nas podere in stare.
14.	jul. 8, 24-20. Vir največje sile je Bog položil v sklenjene roke.
Darujmo to moč — molitev, za srečno usodo sveta.
15.	jul. 8, 31-39. Na zemlji ne poznamo takšnega garancijskega pi-
sma, ki bi nam zagotovil vstop v nebesa. Pri Bogu ne velja mrtva črka, ampak življenje po veri — s tem izkazujemo ljubezen in hrepenenje po Njem.
16.	jul. 8, 1-5. če res ljubimo svoj narod, ne smemo dopustiti, da bi
ga brezverci versko in človeško uničili. Nadangel Mihael, varuj tudi naš narod!
17.	jul. 9, 6-13. Kljub tolikerim nezvestobam izvoljenega ljudstva do
Boga, je On iskal vedno poti do sprave. Sovražimo zmoto, « ljubimo človeka, ki jt’ — kakor mi — od Boga in za Boga ustvarjen.
18.	jul. 9,14-24. „Bog, ti kipar — jaz kamen. Kleši me!“ S temi be-
sedami C. F. Meyerja se prepustimo Očetovi roki, da na? oblikuje po svoji volji.
19.	jul. 9, 25-29. Bog ne išče s silo roke, ki se mu odmika. Ali mt3
bodo morale res šele ruševine nove vojne opomniti, da včasih preveč segamo Satanu v roke?
20.	jul. 9, 30-33. Božja beseda nas ne samo pomiluje in boža, ampak
tudi drami in biča. Berem sv. pismo zato, da bi se vzgajal, čeprav me ob kakem stavku zaskeli srce?
21.	jul. 10, 1-3. Tako preprosto je vključiti v naše molitve prošnjo
za zveličanje vseh ljudi — kakor je Kristus za vse umrl. N ■ molimo preveč samo zase in svoje skrbi?
22.	jul. 10, 4-8. Nam je res Bog končni cilj življenja? Tudi sedaj.
ko nam stanovanja postajajo vedno bolj moderno in udobno opremljena, ko uživamo povojno svobodo, ko je nevarno, da nam stvari nadomestijo Stvarnika?
23.	jul. 10, 9-13. Ni zadosti, da nosimo vero le v srcu, tudi javno jo
moramo pokazati, kadar je potrebno. Udeležujmo se bogoslužja, branimo z besedo pravo versko mišljenje, širimo tudi verski tisk!
24.	jul. 10, 14-15. Vsak dan odhajajo novi misijonarji v misijone.
Spremljajmo jih z molitvijo in ljubeznijo. Današnji misijonarji popravljajo škodo, ki so jo Cerkvi povzročili posvečen; in neposvečeni „kolonizatorji“ s pohlepom po bogastvu in oblasti v misijonskih pokrajinah.
25.	jul. 10, 16-21. Tisti, ki ne poznajo Boga, ga iščejo, in tisti, ki ga
poznajo, ga zgubljajo. Mi se ne bomo mogli izgovarjati, d.i ga nismo spoznali. Pomagajmo tistim, ki ga iščejo — z molitvijo, z zgledom, z besedo, s sposojanjem primernih knjig.
'5- jul. 11, 1-6. Tisoči niso klonili pred komunističnimi maliki in so zato še sedaj v ječah. Te mučence podprimo z molitvijo, de ne omagajo v pričevanju za vero.
jul. 11, 7-10. Verska resnica je, da Bog da vsakomur zadosti milosti za zveličanje. Kdor se pogubi, se pogubi po lastni krivdi.
jul. 11, 11-16. Kristjani odklanjamo pretirani nacionalizem, a imamo za dolžnost pravo ljubezen do lastnega naroda. Najodličnejša oblika ljubezni je, da pomagamo ohranjevati narodu pravo vero. Molimo za domovino?
jul. 11, 17-24. Oba, Eobespierre in Stalin, sta bila na poti do duhovništva. Oba sta se spremenila v divja preganjalca Cerkve. Nihče ne ve zase, kakšen bi postal, ko bi popolnoma in za vedno prekinil prijateljstvo z Bogom.
jul. 11, 25-32. Vsi smo dolžni prositi za judovski narod. Vključimo ga v molitev.
’*• jul. 11, 33-36. S Sputniki in z vsemirskimi poleti si človek misli, da skoraj postaja podoben božji vsemogočnosti. A kaj sc; zemeljski sateliti, če jih primerjamo z naravnimi čudeži -■ od najmanjšega atoma do neizmernega svetovja?
Film
Zveza v Franciji
CONTACTO EN F'RANCIA
Pri letošnji razdelitvi nagrad v Hollywoodu je severnoameriški film The french connection prejel kar pet Oscarjev, med drugimi Oscarja za najboljši film v letu in za najboljšega moškega igralca. Tudi blagajniški uspeh filma je bil v več deželah prodoren. V Parizu je v prvih treh dneh predvajanja požel kar 154.600 dolarjev in tudi v Buenos Airesu je zbudil precej zanimanja. Nekateri menijo, da je najboljši detektivski film zadnjih 20 let.
Trgovanje z mamili, z drogami, je dandanes zavzelo takšen obseg in giblje tolikšne interese, da so v njegovih mrežah zapleteni včasih celo nekateri zelo znani in ugledni ljudje vseh družbenih plasti. Časopisi poročajo včasih o presenetljivih primerih, ko policija razkrinka celo diplomate in policiste in znane ustanove.
Boj proti prekupčevanju z mamili naleti navadno na nepremostljive zapreke in tudi posamezni večji uspehi v tem pogledu ne morejo bistveno ohromiti trgovanja, razpečavanja in uživanja drog, ki razkrajajo telesno, psihično in moralno zdravje njihovih uživalcev.
Film The french connection obravnava resničen dogodek, ki se je začel v Marseillu, končal pa v Združenih državah 1. 1962. Gre za prenos in prodajo izredne količi' ne heroina v vrednosti 32 milijonov dolarjev. Omenjeno tihotapstvo sta odkrila detektiva severnoameriškega policijskega oddelka za pobijanje narkotizma, Eddie Egan in Sonny Grosso. Po njuni zaslugi je policija zaplenila tedaj 55 kg čistega heroina, kar bi zadoščalo za oskrbo trga v ZDA za 8 mesecev. Razkrinkala sta vrste kompromitiranih ljudi, Francozov-Amerikancev in Italijanov, ki so bili soudeleženi pri prenosu ah trgovanju kot finančniki, prenašalci, zveze ali kupci. Med drugi' mi je bil tudi znani francoski televizijski igralec Jacques Angelvin-
Vso to dokumentirano zgodbo jr Robin Moore popisal v knjigi, n° kateri je prirejen filmski libreto-Mladi filmski direktor Willian1 Friedkin, ki dobro obvlada filnj' sko govorico in je v film vtisni' dinamičen, pospešen ritem, je vze' za tehnična svetovalca oba detektiva, ki tudi igrata v filmu stran1 ski vlogi, in ustvaril nenavadn0
živ in prepričljiv film. Človek ima vtis, da gleda na filmskem platnu spontan potek dogajanja, ne le rekonstrukcijo. Za napetost in razgibanost filma ima seveda zasm-ge tudi spretni fotograf Owen Roizman, ki s filmsko kamero presenetljivo naglo zasleduje razvoj dogodkov. Tudi montaža zaporednih scen je odlična.
Problem drog je po drugi svetovni vojni postal silno pereč in vznemirljiv. Menda je ugotovljeno, da je v ZDA vsak drugi univerzitetni študent vsaj enkrat pokusil kake vrste mamila, mnogi od njih so se pa na droge že navadili in jih redno prejemajo. Zadnja leta se je uživanje mamil razpaslo zlasti med mladino po mnogih deželah. Tudi v Argentini sc vedno bolj širi. Sredi letoinjuga niaja je v argentinsko-severnon-nieriškem univerzitetnem društvu v Buenos Airesu govoril deželni
preiskovalni sodnik doktor Jorge Moraš Mon o uživanju drog v Argentini. Povedal je, naslanjajoč se na podatke zdravstvenega tajništva buenosaireške občine, da se je v zadnjem letu uživanje mamil pomnožilo za 100 procentov. Poudaril je, da uživanje drog vodi človeka v popolno odvisnost od njih, da povzroča njegovo fizično in psihično uničenje, da ga tira v obup, pokvarjenost in zločin. Mamila kvarijo človeka in družbo, je poudarjal, in škodujejo že prihodnjim rodovom. Zato je nujno treba ojačiti zatiranje s hujšimi kazenskimi ukrepi, kontrolirati vso proizvodnjo in razpečavanje drog, vso družbo pa stvarno poučiti, da se bodo mogli vsi zasebno in skupno braniti pred tem modernim, nevarnim zlom. Posebej je poudaril, da je nujno treba radikalno zatreti vse nezakonito prekupčevanje z mamili.
Kontrolo nad proizvodnjo in trgovanjem drog je pa težko izvajati. Tovarne namreč, kjer jih proizvajajo, ni težko prikriti, ker ni treba kompliciranih strojev ali priprav. Celo po zasebnih domovih se lahko instalirajo laboratoriji ali pa nasadi rastlin, iz katerih proizvajajo mamila. In trgovanje z drogami bujno cvete, ker je po njih veliko povpraševanji in je dobiček zelo visok.
Pri prenašanju drog iz ene dr žave v drugo se tihotapci poslužujejo najrazličnejših zvijač in jih je težko odkriti. Države si sicer med seboj pomagajo in je v tem pogledu več mednarodnih pogodb, dejansko je pa zavoljo premetenosti in vedno novih načinov prekupčevanje z mamili težko zatreti.
Film Zveza v Franciji nam nazorno kaže na težave, s katerimi se spoprijema policija pri zasledovanju in razkrinkovanju prekupčevalcev. V sklepni sceni detektivi navzsezadnje le obkolijo glavne soudeležence. V spopadu padejo nekateri pod streli, druge pa policija polovi. Ko pa iščejo glavnega krivca, uvidijo, da se jim je skrivnostno izmuznil in zato izzveni film v spoznanje, da tudi ta zmagoslavna bitka ne pomeni splošne vojne zmage.
Gene Hackman igra vlogo glavnega detektiva silno prepričljivo. Pri svojem neizprosnem zasledovanju je surov in nasilen, zagri-
zen in brezobziren. Realistični ton brez romantičnih koncesij je značilen za ves film in čeprav je konec zgodbe predvidljiv, pritegne dogajanje na filmskem platnu gle-davčevo pozornost prav do konca
J. S.
Za mladino
Da sc boš lažje spovedal
1.	Cerkvene zapovedi: grem v velikonočnem času k spovedi in obhajilu? Povabim tudi slovenske in tuje prijatelje oz. prijateljice, da prejmejo zakramente? Poznam sedanjo postno postavo?
2.	Glavni grehi: sem bil napuli-njen, prevzeten, nevoščljiv, požrešen, sladkosneden, vdan pijači, hitro raz-jezljiv, len, sem preveč skrbel samo za zunanjost, dajem preveč važnosti denarju, porabim preveč časa za zabave, za ples?
S. Poklicne dolžnosti: če delam — delam redno in vestno? Če hodim v šolo — se redno učim ? Sem pri delu ali v šolj bil drugim v spotik.) z zapravljanjem časa, z umazanim govorjenjem, z nespodobnim vede njem? Sem bil apostol z besedo in z zgledom ? Se bojim govoriti o verskih stvareh? Pri delu ali v šoli rade volje pomagam drugim? Si izgovarjam z utrujenostjo ali z učenjem, kadar je treba pomag'ati doma staršem ? Molim, da bi prav spoznal življenjski stan in poklic? Molim za svoje sodelavce ali sošolce?
PISAELJ MAUSER MLADINI
Vsak mlad človek pride v gotovo obdobje, ko se mu zazdi, da se U' vredno mučiti za stvari, za katere so se gnali njih starši. Začuti, f drugo okolje, v katerem živi, zahteva od njega hojo proti drugač-ciljem, da je preteklost starega rodu pač preteklost, v kateri je stari rod obstal in ne more na nova pota. Mladi rod pa ima svoja pota 111 svoje cilje.
, Je to huda skušnjava in na žalost so primeri pri nas in pri vas, 0 se mladi trgajo iz slovenskega občestva in se kot drobci potapljajo *-Ujem morju. Zavest, da so vendar z drobnimi koreninicami pripeti 113 zemljo, iz katere so izšli njih starši, zgineva, čez čas vstane le zdaj fu zdaj še kak spomin, dokler tudi ta ne ugasne.
Težko in bridko je vsako umiranje, najtežje in najbridkejše je na-dovo. To je duhovna smrt, umiranje tistega, kar ožarja vsak narod s Posebno lučjo.
*ded
Narod brez mladih duhovnih sil je osivel narod, je starec, ki a samo še v preteklost, ker je' bodočnost tema.
^ Edina pot, da se ognete skušnjavi, ki sem jo omenil, je zavest, da Uiovina ni samo na domačih tleh, temveč povsod, kjer slovenski °vek živi. So meje, so morja, ki nas ločevajo, toda vsa ta zemlja, ki 8 nosi, je v globinah celota, nad žarečim središčem so plasti, na ka-'u živimo, in pod oceani so trdni mostovi, ki nas vežejo.
jj. Euha imamo, ki v hipu lahko preleti tisoče in tisoče kilometrov, j. 'uhko v hipu obkroži cel svet. Nismo kakor svetloba strašno odda-* zvezda, ki potrebuje leta, da doseže zemljo. Glejte, dragi moji. b°ste v sebi začutili, da je vsak izmed vas domovina zase, da je
domovina v vsakem, ki slovensko čuti, tedaj boste dovolj močni, da va^ skušnjava, ki smo jo omenili, ne zmaga.
Občutek, da v sebi nosite vse, kar slovenski človek ljubi, vas i>° krepila. Mislite vedno na to, da narodova zgodovina ni zapisana samt' na straneh knjig, ampak da je zapisana v nas vseh, da jo vsak izmed nas nosi in da bo rod za nami nosil tudi tisto, ki jo bomo mi ustvarili. To je tisto neprestano pretakanje iz roda v rod, ki pomenj» življenje.
Ce bost^ tako gledali, bo v vas vedno želja, da ostanete v slovenski skupnosti, vedno želja, da nosite domovino in njeno zgodovino 'r sebi in da jo tudi na tujem kažete in krepite. Na ta način boste doživljali domovino povsod, videli jo boste tu v Argentini, v Ameriki ir' Kanadi, v Avstraliji in na Koroškem in na Primorskem in zadeli obnjo celo tam v Porabju. Občutek, da je, čeprav majhna, strašno razsežna-bo krepila vaše duhovne sile in nikoli vas ne bo sram priznanja, da ste Slovenec.
Na Prešernovem grobu so v kamnu vklesane besede:
Mogla umreti ni stara Šibila,
da so prinesli ji z doma prsti.
Jaz pa mislim, da je domača prst v nas, da se bomo ob svojeI,, času v njej stopili, čeprav bomo legli v tujo zemljo. Mi smo doma' ča prst.
Naj vas nikdar ne bo sram te misli. Tisoči in tisoči in tisoči živC iz nje, dajte, moji dragi mladi prijatelji, tudi vi, tako bomo vedno P°' trebovali drug drugega, tako bomo vedno cveteli v taisto bodočnost ki bo, prepričan sem, svetla in lepa.
pek
vrtni4*
Življenje piše najffanljivejše zgodbe, samo treba jih je znati brati
Helena je razočarana
Helena je lepa deklica osemnajstih let, svetlolasa, pristna v Vsem svojem bistvu. Prav zaradi tega ji niti v sanjah ni prišlo na ^isel, da bi bila Emilova ljubezen le igra, sebično kratkočasje.
On, Emil, je postaven fant, razgledan, tip športnika, eleganten, kakor jih vidimo na slikah v modnih revijah; eden tistih mlade-^čev, ki napravijo na dekleta močan vtis.
Helena ga je na videz poznala že dalj časa, vendar je o njem vedela zelo malo, skoraj nič. Vse, kar ji je povedal o sebi, je bilo, da ■j^1 ima zelo rad in da je zastopnik neke tovarne. Ona si je predstav da najbrže zelo dobro zasluži, ker si ni mogla misliti, kako 1 drugače mogel oblačiti tako elegantno. Helena je trdila, da ni ako važno, kaj dela. Popolnoma naravno se ji je zdelo, da v svojem il!’°stem času ne govori rad o svojem delu.
„Zakaj ne pride kdaj k nam na obisk, da ga bomo spoznali?" ,0 Vprašala Helenina mama.
„Počakaj mama, tudi to bo še prišlo.“ In res je Emil prišel k , °*eni na dom, vendar je naredil na vse zelo slab vtis. Vsi, starši, '°stre in bratje so imeli o njem enako mnenje. Bil je nekako odda-len» tuj, in človek ni vedel, kaj bi mislil o njem. Imel je zelo čudne
pojme o veri. Zdelo se mu je zelo važno spoštovanje osebnega mnenja in ni priznal nobene resnice, ki bi vezala vse ljudi enako. Njegove ideje so bile čudno svobodnjaške, bati se je bilo, da bi bil zmožen raztrgati katerokoli vez zaradi trenutne muhavosti.
Domači so skušali prepričati Heleno, a vse zastonj. Ona se je samo smehljala, zaupajoč sami sebi. „Vi ga nimate radi, zato ga napačno sodite,“ jim je odgovarjala. „Vem, da ni tak, kakor vi mislite in navsezadnje midva se ljubiva.“
Bilo je brez pomena govoriti z njo o Emilu, ker se je vsak razgovor končal s prepirom.
„Ta ljubezen ti bo prinesla smolo,“ se je jezil oče.
Kakor da bi govoril gluhemu.
„Prosim te, ne išči svoje nesreče,“ je prosila mama.
„Nesreče,“ je poskočila Helena. „Kako ti kaj takega pade v glavo, mama?“
Nekega dne je prišel Helenin brat domov z važnim obrazom. „Da veš, tvoj ljubljeni je lažnivec,“, je rekel z zmagoslavnim glasom.
„Ah, da. Tudi to? Menda mi ne boš rekel, da je poročen?“ „Morda tudi to, nič me ne bi presenetilo.“
Helena je široko odprla oči:
„Kako, kaj si poizvedel tajni policist?“
„Tvoj ljubljeni Emil ni zastopnik podjetja, o katerem ti je g°' \oril. Potrudil sem se in vprašal pri podjetju po njem. Odgovoril' so mi, da ne poznajo nobenega gospoda Emila Porta.“
„Govoril si s kakim uradnikom, ki ga ne pozna.“
„Mogoče, vendar Emil je rekel...“
„Nehaj že s svojim detektivskim poklicem.“
„Torej ti bo on natvezal, kar bo hotel, in ti mu boš verjela. Tak" si sama kuješ svojo nesrečo.“
„Če ga ljubim, to ni nesreča, ampak sreča,“ je vztrajala ona.
Bilo je brezupno. Helena je bila resno dekle, vredna zaupanja vendar sedaj je delala nepremišljeno. Katerikoli opomin je še bob vzbujal njen odpor do staršev in navezanost na Emila. Mislila ie’ da se Emil zanjo žrtvuje. Vsak drugi dan se je pripeljal z vlakoim da jo je počakal pred uradom, kjer je bila v službi. S kakšno zavistjo so ju gledale Metka, Olga, Rozalka. Gotovo so si mislile, d-1 mora biti Helena srečna. Takega postavnega fanta ima.
Vendar sanje so bile kratkotrajne.
Neko popoldne je Helena odšla zgodaj iz pisarne. Sklenila je' da bo pričakala Emila na železniški postaji. Kako bo presenečen ^
Vesel, ko jo bo zagledal, si je mislila Helena. Skrila se je za proda jalno časopisov, da bi bilo presenečenje in veselje še večje.
In res ga je presenetila, čeprav se ne ve, kdo je bil bolj pre-Senečen, on ali ona.
Ko se je Emil približal izhodu, ga je takoj opazila, čeprav je kil pomešan med množico, ki je tudi izstopila iz vlaka.
Videla ga je, ko se ji je približal, njeno srce je začelo burno utripati. Vroč val nemira, zmede in strahu jo je naenkrat oblil. Emil Se ji je bližal smehljajoč, kakor da bi se zabaval, vendar ni bil sam. ^ desno roko je objemal čez pas mlado dekle, ki se je tudi smejalo.
Ne, ni bilo nobenega dvoma. Helena je odklanjala misli, ki so jo ^Padale. Ni res, ni mogoče. Le njena domišljija se igra z njo. Vei.-(ljlr sedaj je videla popolnoma jasno, kako sta se Emil in dekle usta-jdla prav blizu nje, ne da bi opazila njeno navzočnost. Videla je, Kako je Emil božal dekletovo roko in kako se je poslovil od nje. .,Na svidenje, moja ljubezen,“ ga je slišala reči.
Dekle se je smejalo, približalo svoj obraz njegovemu in Emil jo ■le Poljubil.
V tem trenutku se je Heleni zdelo, da pada v brezno brez dna. "Samota in jeza sta jo navdajali. Počasi je prišla iz skrivališča, ,Jer je hotela presenetiti Emila, pa je bila sama presenečena na tak in nepričakovan način. Približala se jima je. Ko jo je Emil za-?edal, je dvignil glavo... na njegovih ustnicah se je risal smehljaj t e*ena ni mogla verjeti svojim očem. Ogorčeno ga je pogledala, po-1,1 se je zdrznila in odšla. Zaslišala je za sabo njun nesramni smeh.
, Bežala je po ulici, hodila po mestu dolge ure kakor v dušljivih e?'kih sanjah. Jok ji je tičal v grlu...
p Vedno, kadar je' Helena slišala besedo ljubezen, se ji je obraz ' l'ačil v grenkih potezah.
Ljubezen, je premišljevala sedaj Helena, ljubezen je največja
,^Vara, ki je možna na svetu. Fantje so goljufi, ki hlinijo nedol-i °st in potem izvabijo dekletovo ljubezen. Igrajo se z njo na naj-, 1 Prezirljiv način. Več mesecev je potrebovala Helena, da je Ravela.
-e) ^on(^ar .l'e Heleni koristila ta grenka preizkušnja. V prizoru pred k ^KPiško postaio so se ji odprle oči. Heleni se je' zgodilo enako, k ,_°r se lahko zgodi mnogim mladim dekletom. Ko je ljubezen glo-
Ho
v njihovih srcih, je nobena lepa beseda, ne solze, ne grožnje ne
>z slepe zaljubljenosti. Za dekle je ljubezen njeno •1enjc in njen svet. Zaradi tega se tako močno naveže na Ijublje-
nega fanta, da noče in ne more spoznati, kaj ji prinaša trpljenje, kaj srečo.
Kaj storiti da se obvaruje razočaranja?
Kadar se začenja prijateljstvo med fantom in dekletom, st zahteva popolna iskrenost v dejanjih obeh. Na prvem mestu, kakšna je življenjska smer tvojega bodočega ženina.
Fant kakor Emil, ki nima pravih načel, ni zmožen prave zvestobe. Kdor ne prizna Boga, niti nobenega drugega višjega načela, ki bi ga moral spoštovati, postane sebičnež, ki zadošča samemu sebi in za katerega je važno le lastno mnenje. Niti nezvestoba, niti pomanjkanje ljubezni, se ne dotakneta njegove vesti, katero je že zdavnaj odpravil, kakor predsodek nazadnjaških ljudi. V zakonskem življenju je važno medsebojno zaupanje; vera je vrelec, iz katerega črpata moč, da ostaneta skupaj v sreči in trpljenju.
Lahko je torej ljubljeni najprijetnejša oseba na svetu, venda’’ ta lastnost ni dovolj, da skleneš z njim zakon, tisto vez, ki obsega življenje obeh in tudi vajinih otrok.
Otto Goldman - M. Mt.	(Se nadaljuje^
Bodiva si najprej na jasnem, sva oba laika in da ne vem, kaj ,n česa se duhovniki zavedajo. Gotove pa ne bi bilo primerno, da bi se zavedali nečesa, kar ni res.
Govoriš o „zmotah“. Draga m°' ja, v Cerkvi imamo vse mogoče n8' pake, osebne in kolektivne, a zn10 v cerkvenem nauku ni. In to ne P° zaslugi duhovnikov, marveč ker sam skrbi, da se Cerkev ne m® *’ kadar uči o stvareh vere.
Govoriš o cerkvenem občestv11, To je lepo, a sestavljava ga ti ltl
KDO JE KRIV?
Ali se duhovniki zavedajo, da današnji materializem, novo poganstvo in napačno pojmovanje krščanskega življenja izvirajo iz preteklih zmot cerkvenega občestva? In kaj naredijo duhovniki proti temu? Sem preveč odkritosrčna?
No, ta je pa lepa! Jaz sem mislil, da izvira vse gorje iz greha in pokvarjene človeške narave, ti mi pa odkriješ, da so tega krive pretekle zmote cerkvenega občestva!
J8* prav tako kot duhovniki, škofje ’n papež. Vprašanje ni torej, kaj Uredijo duhovniki, ampak kaj sto-^ttio mi vsi. Tudi ti sama, ki čutiš
Problem.
Govoriš o napačnem pohrovanju krščanskega življenja! Res je, mar-sjkdaj in marsikdo ga pojmuje in povsem napak. Vendar, zanima 'P®! kaj imaš v mislih? Težko ti ’^Kovorim na splošno trditev, da je ^aterializem posledica našega sla->ega krščanstva. Kajti to je deloma deloma pa ne.
Res je, da bi goreči kristjani preobrnili svet, res pa je tudi, da e krščanstvo neprestan boj s samim P^oj, z našo naravo in s svetom ^og nas.
Skratka, res smo kristjani krivi svoji mlhčnosti, nismo pa spet *ni krivci novega poganstva.
rAKo
JE! PIŠI ODKRITO!
Skoraj redno berem mladinski list ’ Shjišče“. V njem je veliko moral-? 'n vzgojnih pa verskih vprašanj, ^ katera bi mislili, da jih med mla-v Argentini ni ali pa da si jih v. Phamo napisati. Vam smemo sta-
jj ' tudi težja, bolj kočljiva vpra-“Pia?
^P^i sam berem rad „Ognjišče“ H VPra.šanja, ki jih zastavljajo sta-
‘n mladi.
tin^6 bodimo lahkoverni, v Argen-rried nami so in še nastajhjo kio V,)rašanja. Da pa si mi ne upa-Päpisati marsikaj, kar mislimo,
je res. V tem primeru ne znamo še zadosti upoštevati svoje in spoštovati tuje svobode.
Pazi, nisem napisal „spoštovati tuje mnenje“! Tuje ali lastno mnenje — če je napačno — ne zasluši nobenega spoštovanja. To gre le človeški osebi, njegovi svobodi, ne glede na mnenje, ki utegne biti vredno vse obsodbe in kritike.
Vendar, kdor živi svobodno, mora biti pripravljen javno braniti svoje mnenje, pa ga tudi spremeni i, če spozna, da se moti- Ne bojmo se misliti, bojmo se le vztrajati v zmoti — iz nepravega ponosa, to je, iz napuha.
Če mi smete staviti tudi težja vprašanja? Seveda! Na dan z njimi. Mene boste težko pohujšali, za bravce DŽ bomo pa morda črtali kako besedo, da ne bo spotike. Verjamete pa mi lahko, da smisla vpra-šhnj ne bo spreminjal nihče, če bodo vprašanja pretežka zame, pa pokličemo na pomoč ves uredniški svet DŽ. Le nič se ne boj vprašati! Zdaj sem pa res že radoveden in napeto čakam tvojega naslednjega pisma.
v muÄim
AVTORITETA STARŠEV
V zadnjem času je zelo razširjeno mišljenje, da je otroku treba pustiti vse, kar si želi, naj si kar sam določi, kaj naj misli, kaj naj dela-Ce le malo pomislimo, lahko opazimo, da je to zelo nevarno. Kako se bo vzgojil otrok, če je prepuščen sam sebi? V tem slučaju bo le igrača svojih kapric, bo nesrečen on in vsi okoli njega.
Zaradi vzgoje otrok je potrebno, da smo prepričani o potrebi našo avtoritete, da je naša dolžnost, ki nam jo nalaga sam Bog, da otrokob' pravilno ukazujemo in zahtevamo, da nas ubogajo. Večkrat lahko opb' zimo, kako nas je kar strah nasprotovati otroku, popuščamo pri nje' govi najmanjši kaprici. To pa je le pomanjkanje karakterja, osebnosti’ ali pa, ker smo mi sami bili pretrdo vzgojeni. Izbrati pa moramo sred' njo pot. Ne puščati otroku vse svobode, biti pa moramo tudi proti Pre' več trdi vzgoji, formalnosti, ki uniči otrokovo osebnost.
Že majhnemu otroku moramo dati priložnost, da se vadi v P°' korščini. Naši ukazi morajo biti jasni, ne dvoumni, premišljeni, izre čeni brez omahovanja, brez prigovarjanja, z resnim izrazom. Ne r9 bimo besed „Jaz želim tako“, ali pa „Tako mi je všeč“, ampak „Ta^0 je.“ „Tako se ne dela.“ Ne smemo dopustiti, da otrok odgovarja -11! maram“, da ne uboga na prvo besedo. Ce kaj zahtevamo, moramo Vr tem tudi vztrajati, drugače nas bodo otroci imeli le za igračo. Ko •' otrok ukaz izvršil, ni pametno, da ga nagradimo s slaščicami ali V° dobno, ker se bo tako navadil delati le za nagrado. Prav je, da pohvalimo. V našem izrazu mora opaziti veselje.
Vsi naši ukazi pa morajo biti le za otrokovo dobro. Ne sme'1’.
zahtevati stvari zaradi egoizma, zaradi slabe volje, ker nam je
ukazovati ali pa, ker hočemo zmagati nad otrokom. Preden kaj žemo, dobro premislimo. Ali niso naši ukazi večkrat brezsmiselni, sa91 izbruh naših živcev in včasih skoraj neizvedljivi?	_
Otroku moramo prikazati, da ne ukazujemo zato, ker nam J® ^ všeč, temveč, ker otroka resnično ljubimo in ga želimo pripravit'
samostojno življenje.
Meta Vomberčt'


družinska
POŠTA
KAJ je ceneje?
»Samo za hčerkino šolsko uni-for,no smo plačali petdeset tisoč pe-S°v“. mi je potožila zaskrbljena ma-,"a- Vem, da ne pošljejb hčerke v *aniostansko šolo zato, da bi se raz-azovala z lepo uniformo. Je pač ^'Ui zavod v bližini, kjer upajo, da otroka tudi vzgajali, l'ežko mi je, ko premišljam, da "'ftogo staršev kljub d )bri volji, no t>,0re vpisati otrok v katoliške za In tudi to me bvili, da imajo at,,liški zavodi tako malo socialne-*’a čuta, da se ne prilagodijo raz-Kaj pravite?
. 0 tem je bilo v družinski pošti 6 Marsikaj povedanga in mišim, da 1 dovolj le pritoževanje nad neka-^imi
v’2d
katoliškimi zavodi, ki jim je
^ koja prej kupčijh kot poslanstvo.
Ke's je, da so nekateri taki, res Pd *
Je tudi, da je med njimi precej °v> ki opravljajo pomembno ver-y kulturno in socialno nalogo. 6r|dar bi danes rad pokazal n»
drugi del resnice, katere se še nismo dotaknili.
Prvič: komur ne preostaj'a denarja, naj se nauči kupovati. V vsakem velemestu so trgovine, kjer je mogoče blago kupiti dražje in druge, kjer se prodaja isto blago ceneje. Petdeset tisoč je pretirana cena za šolsko uniformo in prav zaradi vašega pisma sem šel poizvedovat in ugotovil, da je za isto uniformo v različnih trgovinah do 35% razlike v ceni. če bi iskal še dalje, bi našel kje morda še večjo razliko.
Drugič:	Četudi bi hodila vaša
hčerka v šolo, ki ne zahteva določene obleke, bi jo morali vendarle obleči — ali ne? Vsaka obleka stane. Prednost uniforme pa je, da se dekletom ni potreba prezgodaj ukvarjati z modo in da vsaj v šoli ne mislijo le na to, kako se bodo postavile z novimi „cunjami“. Tudi to je del vzgoje in ne najmanj pomemben. Zdaj pa zračunajte še enkrat razliko med oblekami, ki jih prihranite in med uniformo, ki bi jo lahko ceneje kupili — pa boste imeli jasnejšo sliko o problemu.
PAPEŽ — TUDI ČLOVEK
Se vam zdi možno, da bi imeli razgovori sv. očeta z državo za železno zaveso tudi ta razlog ali namen, da bi simpatije med Vatikanom in temi režimi utrdila ali uvajala italijanska podjetja v komunističnih državah?
iNiste verjetno edini katoličan,
ki ga muči še kako podobno vprašanje, le da si ga redki upajo izgovoriti. Skušajmo ga premisliti trezno.
Najprej si pokličimo v zavest dejstvo, da je kljub visoki in sveti službi sveti oče človek z dušo in tudi telesom. Bil je rojen v družini, na katero se je verjetno navezal, hodil v šolo in se kot vsak otrok pretepal z bratci in sestricami- Preko družine je verjetno začutil pripadnost narodu, katerega ljubi. In prav je tako, kajti ni mogoče ljubiti človeštva, če ne ljubimo naroda, iz katerega smo izšli. Ko je zasedel prestol sv. Petra, je sprejel sicer nase velike odgovornosti in prejel tudi od Boga milosti, da lahko nosi težko breme, a človeške narave mu Bog s tem ni vzel.
Za krepost se mora sv. oče truditi prav tako kakor vsak kristjan in svetništvo si pribori prav tako težko. Zato moramo gledati v njem človeka z veliko in odgovorno nalogo, ki nadomešča v Cerkvi Kristusa, a ki ni rešen bremena človeških lastnosti.
Po svojih močeh skuša lajšati Cerkvi življenje med narodi in uporablja sredstva, ki se mu zde po vesti najprimernejša. A kdo bi mogel zanikati, da nima hkrati človeških simpatij, nagnjenj, predsodkov!
Gotovo jih kot pošten človek skuša brzdati in ni verjetno, da bi dober papež podrejal cerkvene duhovne cilje človeškim materialnim interesom, čeprav občuti kake probleme zelo verjetno drugače, kot bi jih morda
kdo drug, druge narodnosti, različne vzgoje ali drugačnega značaja. Vročekrvnost, treznost, pohlevnost, trma, predrznost, strah in še velik® drugih lastnosti oblikujejo dejanj® vseh ljudi.
Skratka — vse odločitve sv. očeta so gotova vplivane po njegovi človeški osebnosti in so deloma sad tudi kulturnega kroga iz katerega izhaja, kajti ni ga človeka na zei®' Iji, ki bi bil brez teh vplivov.
Trditi pa, da bi sv. oče izrablja* svojo duhovno oblast v korist P°' litičnih ali ekonomskih interesov it®' lijanskega naroda namenoma, P°' meni dvomiti v njegovo poštenost-Ker gre za človeka — bi bila nep®' štenost tudi pri papežu sicer m°' goča, vendar dvomim, da bi jo sme' li očitati osebnosti — kot je sv. oče Pavel VI.
Toliko o papežu — človeku. smemo pa pozabiti, da ima v dol0' čenih primerih cerkvenega učitelj' stva papež od Boga dano garanc'" jo nezmotljivosti. Cerkveni na®** je torej obvarovan napak in člo',e' škili slabosti po božji odločitvi, ost®' la dejanja cerkvenih predstavnik0'” pa le po njihovi lastni razsodnost’’ vesti in poštenosti. Je dvom r®'/' jasnjen? Če ne, se še oglasi!
SPREMSTVO — DA ALI NE
Hčerke, med 16 in 22 letom, P1' bajajo domov pozno zvečer, ene šole, druge iz službe. Od avtobUs' do doma je nekaj sto metrov, jih vedno kdo od domačih spren'li3, npr. jaz ali moj mož; ali pa 1,1
zaupava in jih vzgajava v samostojnosti?
Med 16 in 22 letos je bistvena razlika, enako med nek'aj sto me tri razsvetljene ceste ali temačne u|ice, med enim delom mesta in dru-so tudi razlike, med eno in dru-6° večerno uro prav tako.
Ni torej mogoč en sam odgovor, vendar pomislite:
■— dve odrasli dekleti nista več nebogljena otroka in sta lahko dru-Ka drugi v oporo, če hodita skup'aj. ysaka sama zaise je seveda lahko z Postavljena večji nevarnosti;
—- ali si dekleta želijo vajinega spremstva, ali bi jih le vi radi spreh-Jali ? ge v.am ne 2^ (ja imajo (je 'ata pri teh letih že toliko razsod-^asti, (ja b0(io znale odgovoriti na va.š dvom ? če se dekletom zdi za-^adi okolice ali kakega vsiljivca posebna še vaša družba — sijajno, če
zanesejo same nhse — pa bi va-'a pažnja imela lahko negativne
Posledice;
'— pomenite se s hčerkami, da se Vračajo domov ne le skupaj (če je Oragoče), marveč tudi ob določen’ ^ri. Morda je spremstvo primerno H'1 Posebno poznih urah. Vendar naj vse sad skupnega dogovora.
Pri mlajših otrocih je na mestu ^Pveda le vaša odločitev, a v nave-Uem primeru gre za — vsaj em ^ odraslo dekle, ki je povsem zmo-a nadomestiti mamino varstvo — Pveda, že ste jo vi primerno vzgo-1' ko je bil za to še čas-
izpraševanje tvesti (I grešnih priložnostih
1.	So mi všeč nevarnosti? Namenoma iščem grešno priložnost? Sem naiven? Ko naredim sklep pobolj-šanja, sklenem tudi, da se bom izogibal grešnih priložnosti ? Mislim, da mi nobena priložnost ne more škodovati ? Se zanašam na pošteno preteklost? (Kdor stoji, naj gleda, da ne pade...)
2.	Družba: Me prijatelji dvigajo ali kvarno vplivajo na moje življc nje ? Se rad pogosto mudim v nepoznani, veseljaški družbi javnih lokalov? Zahajam redno v slabo družbo, kljub temu, da se zavedam slabega vpliva? Čutim, da slaba družba ni samo tista, ki bi zavajala v nemoralno življenje, ampak tudi tista, ki me sili k zapravljanju časa in denarja, samo kritizira, ali ki nima smisla za versko, za družinsko, za duhovno življenje? Postajam materialist zaradi okolja, v katerem živim?
3.	Prosti čas: Ga porabim za oddih, da si obnovim zgubljene moči pri delu? Me zabave bolj utrudijo kot pa spočijejo ? Vzgajam otroke k pravemu načinu zabav? Jih opozarjam na praznost in moralno nevarnost nočnih lokalov, zdivjanih plesov, seks zabav, sestankov ob mamilih? Je delo pravilo in zabava izjema — ali narobe ? Izrabim prosti čas za vzgojne razgovore, za pametne TV programe ? Posvetim nekaj prostega časa delu v skupnosti?
I. I.	(Nadaljevanje''
Razmere na vasi prva leta po revoluciji in težko razmerje med sosedi trdo odsevajo iz kratke opombe v nekem maminem pismu iz tistih let. V njej mimogrede bridko potoži: „Sosed nam ne da oči in gleda v tla, ko se srečavamo.“
Nikdar ni bilo pred vojno nobenih težav s tem sosedom. Nič slabega mu ni storila naša druži na, dobrega pa marsikaj. Tudi on ni bil slab do nas. Po srcu ni bil slab, pa je zašel v tujo družbo. Po teh zvezah je bil tudi zapeljan v sodelovanje s komunisti.
Sedaj po vojski pa tak prepad med dobrimi sosedi. Nič hudega mu nismo storili, hoče reči mati pa nas ne pogleda.
Seveda, on je sodeloval s komunisti, naš oče pa je pod njihovo kroglo padel na domačem dvorišču.
Pošastne so bile že zunanje tragedije, ki jih je v našem ljudstvu zanetila komunistična revolucija — toda ali niso še hujše notranje, ki jih je prinesla, tragedije v srcih. ..
Župnik mojega rojstnega kraja se mi je bil tudi oglasil s pismom-Med drugim tudi spregovori ° moji materi: „Tvoja mati je naravno inteligentna žena, pa zraven velikih življenjskih izkušen] in preizkušenj. O vsem moreš 2 njo govoriti in prijetno se je * njo razgovarjati in večkrat v p°' govoru zastrmiš nad modrostjo, jo je izrekla.“
Res, žena velikih življenjskih preizkušenj.
In v teh preizkušnjah so ji §e naprej potekala leta in leta, ki s° tekla tako hitro. Mati se je postarala in je že dopolnila sedemdeset let.
Brat mi o tem sporoča: „14. junija smo obhajali 70-letnico na§e mame in smo se vsi zbrali okro£ nje.“
Poroča tudi o njeni slabotnosti-ki se je vedno bolj polašča, kot je že tudi sama v pismih večkrat tožila o njej.
Ustrašil sem se: Mati ima se' demdeset let, slabotna je, vsak čas se utegne zgoditi, da jo izg11' bimo, kaj mi ostane za sporni11 nanjo? Njenih pisem niti nima111 shranjenih in eno od teh bo za<i' nje...
Sam sebi sem se zazdel trd in sui'ov. Ali naj se zgodi, da še nje-nega zadnjega pisma ne bom imel Za spomin na svojo mater?
Kaj bi v tistem trenutku dal, bi imel zbrana materina pi-snia zadnjih let.
Komaj sem pričakoval novega. Prišlo je in sprejel sem ga kot odrešenje. In prišlo je še nekaj (^rUgih v teh kratkih letih, kar ji jo Se preostalo življenja.
Danes so mi to med najdražji-spomini na pokojno mater.
Tudi v teh zadnjih pismih ma-govori o razmerah v družini: ? delu in gospodarstvu, za kar se vedno zanimala, čeprav je že kred več leti izročila skrb za kme-Uio sinu Jožetu; govori o zdrav-v družini, zlasti veliko in pri-SrČno o malih vnukih, otrocih mla-^eka gospodarja, kako se sama Počuti v novih razmerah, med Vs6m pa so večkrat vpletene iskreno misli, namenjene samo sinu oohovniku.
ta
Db spominu nanjo so mi prav
mesta tako draga in naj še ob tm predstavim svojo mater.
^ omenjenem prvem pismu (15 ^optembra) od zbirke zadnjih nje-. Pisem mati opisuje mlatev pše-'oo, kjer je pri mlatilnici lažje
delo
opravljala še tudi ona, če-
^ av pri sedemdesetih letih. Vnu-Tončka in Jožek pa po njenih Sedah „medtem po vrtu skačeta, Šit < e Pa tako nobenkrat ne zgre-
£a
konec
piše:
„Popoldne gre-
mo pa na Poljane h krščanskemu nauku (bila je nedelja, op. pis.), bo tudi Tončka šla z menoj... Tu ti pošiljam sliko poljanske cerkvice. Iz te cerkvice Ti pošljem vsako nedeljo blagoslove in tudi med tednom skoraj vsak dan. To se ne da pozabiti. Najhuje je v praznike. V duhu vidim vse okrog mize. V resnici pa vas ni. To mi je hudo, da vas nisem mogla otroke imeti tako spucane, kakor jih zdaj vidim. Zdaj je kar preveč crklja-rije. Jože ima otroke zelo rad. ampak jih tudi kaznuje. Če je bolj strog, rajši ga imajo.
Da ne bi kaj pošiljal, se je carina zvišala. Hvala Bogu, imamo vse potrebno, živeža in obleke.
Letos sem imela 70-letnico. So prišli tudi otroci iz Ljubljane. Hvala Bogu, zdravi smo vsi.
Če je božja volja, kakih pet let bi bila še rada, bi še malo pomagala.
Srčno pozdravljen in ne pozabljen! Z Bogom!
Antonija.“
Redno je mati tako sklepala svoja pisma meni. Včasih je pri besedah dodala še: „Bog Te blagoslovi!“ Podpisovala se je vedno s svojim krstnim imenom: Antonija.
Po tem pismu je živela ravno še pet let, kot tu izraža svojo željo.
Najhuje je bilo zanjo v praznike. Polno bi morala biti zasedena miza okrog matere, pa jih sedaj
toliko manjka: štirje so mrtvi kot žrtev revolucije, štirje zdoma sredi življenja in eden od njih daleč preko morja.
„Spucani“ otroci, kot mati vo-vori v pismu, v našem narečju pomeni „negovani“ otroci in „crklja-rija“ otrok je „razvajanje“ otrok.
Na to tožbo matere sem ji odgovoril, da ni treba, da bi ji bilo hudo, in da je tako, kot nas je vzgajala, tudi bilo najbolj prav in da smo ji iz srca hvaležni.
Glede negovanja otrok so seveda takrat pred petdesetimi leti bili drugi časi in res ne bi bilo prav, da bi jih mati gledala v današnji luči napredka moderne oskrbe otroka. Jaz sem povrhu svoje prvo otroštvo še preživljal v razmerah prve svetovne vojne. Spomnim se, da sem imel takrat hlače iz tkane šotorovine, „celt-ne“, ki so bile preproste, nekoliko trde, sicer pa trdne in kot nalašč zame. Srajce se spomnim iz domačega platna; tudi gumb pod vratom je bil spleten iz platnene niti in domače izdelave. Pri tem je bilo slabo to, da je bil debel in je povrhu od slinjenja še otrdel, da ga je bilo težko spraviti skozi uho ovratnika in zapeti. Sam tega že tako nisem mogel z drobnimi in mehkimi r otroškimi prsH. Včasih se je kdo pritoževal, kaj se slinim, da je srajca pod vratom taka.
Za jed so me večkrat trdo prijemali, ker da som izbirčen, li.š-
pov — so mi rekli. Čudno se mi je zdelo, zakaj naj bi jedel, če nisem bil lačen, in sem se tudi tako izgovarjal. A mogoče nisem bi! lačen, kadar mi jed ni bila všeč. Taka pogostna jed je bil „v krop» krompir“, t. j. navadni kuhani krompir v srednje velikih koscih, na pol v kropu in zabeljen, danes bi morda temu rekli krompirjeva juha. Ne vem, da bi tega ne bil imel rad. Sedaj mi je prav krompir, in tudi tako pripravljen, zelo všečna jed. Pa se spomnim moje „krompirjeve sodbe“ iz prvega leta moje šole. Prvi večji šolski iz* let smo takrat napravili. Peljali smo se šolski otroci na dolgem vozu na Marijino božjo pot, ki je bila najbolj znana in cenjena v naših krajih in daleč naokrog. Ves dan smo bili zdoma. Vožnja h’ peš hoja in bogastvo vtisov nas je seveda utrudilo. Tudi starejša sestra je bila na tem izletu. Za p°' potnico, ki jo je vsak imel neka! s seboj, mi ni bilo veliko, tako da sem je precejšni del še domov prinesel. Zvečer mi je seveda »? kropu krompir“ kot topla hram1 po celodnevnem potovanju izredno teknilo. Pa se mi je ob kond1 mama hudomušno nasmehnila z opombo: „Vidiš, Ivan, kako dobe’ je tudi v kropu krompir, kadar }e človek lačen.“ Čutil sem se nekoliko osramočenega, ker nisem vC” del kaj pravega odgovoriti, 1<0 sem se sicer vedno znal dobro braniti. Sem nekaj zamrmral, kot d3 ga vedno rad jem, in mi je r*1
^hem bilo žal, da sem ga pospravljal s takim užitkom.
Kupljenih igrač se skoro ne spomnim. Siv konjiček in oguljen v°jak sta mi medlo v spominu, pa 116 vem, odkod sta se vzela. Morda jta °d kod drugod k nam zašla. STače smo si znali sami delati in se po svoje zabavati, čeprav seveda starejšim to ni bilo vedno prav. poleti v življenju na prostem za
0	ni bilo nobenih težav. A koliko ePih možnosti je tudi pozimi da-Jid za igro npr. kolovrat, ki ga je Vrtela stara mati. Kako čudovito
80	se pisani papirčki, če si jih stikal na vrtečo se os pri vrete-au> spreminjali v mavrico barv. .n če si kaj obesil na vrvico, ki , šla okrog glavnega kolesa, in
81	zasledoval, kako ti stvar hitro Gzi okrog ob vrtečem se kolovra-
kot bi bila živa. In do takih vari sem imel včasih pravico, l>r sem pripravil stari materi no-G kobilico za vreteno, ko je bila ara odfrčala z njega in se iz-^kila. Le škoda, da je te moje j6 stara mati tako rada pre-kala in me napodila: „Kaj na-^jag, tj skrun, ti 1“ še danes ne SoT Za So*'ovo’ kaj naj pomeni be-
1	a „skrun“, pa je vendar zaje-](^ePrnv ne za dolgo časa. In ^'ko prijetnih trenutkov mi je jjlj '* lePi pipec, naj je bil moder )a 'deč. Z njim me je dolgo za-
Sosedova mati, ki mi jih je s 'našala s sejma, kadar sem se ji Žej Prikupil. In kadar sem si novega, sem se ji znal pri-
kupiti. Težje je bilo za te vrste zabavo v nedeljo. Zakaj, ko me je stara mati zalotila pri rezljanju, me je trdo prijemala, da se to v nedeljo ne sme in da mi bo na sod-nji dan vse na roki zgorelo, kar sem v nedeljo narezal. To bi bilo pa res prehudo. Pa je bilo tudi to hudo hitro pozabljeno, kakor hitro stare matere ni bilo več ob meni.
Pretiranega negovanja res nismo bili deležni. A ne vem, kako bi se mogel v svojih otroških letih bolje počutiti, kot sem se ob tem in takem „negovanju“. Teh let ne bi zamenjal z nikomer od danes skrbno negovanih otrok. Mislim, da bi se v njihovi koži ne počutil dobro.
Hudičev
advohat
S pričujočo številko naše revije začenjamo z objavo romana „Hudičev advokat'*, ki ga je 1. 1959 napisal nam že znani avstralski pisatelj Morris West, čigar „Ribičeve sandale“ smo objavljali doslej.
„Hudičev advokat" je najbolj do-
gnano Westovo delo in zadnje desetletje morda najbolj brano literarno delo na svetu, ki je izšlo prevedeno v vse glavne svetovne jezika in več-
krat v ponovnih množičnih izdajah.
Protagonist zgodbe, monsignof Meredith, trdno ve, da bo umrl za' voljo raka v teku šestih mesecev-ne zaveda pa se, da mu bodo *’ zadnji šesti meseci največ pomenih v njegovem življenju. Po rojstvu Anglež in po poklicu katoliški duhovnik, zaposlen pri obredni kongi-e' gaciji v Rimu, je prebil večino »v*»' jega življenja z raziskavanjem P°' inanjkljivosti in čednosti kandidat0' za svetniško kanonizacijo.
Na pragu lastne smrti je posla11 v Kalabrijo, da na samem kraju PrC išče zapleteno življenje nekega G»*' coma Neroneja, ki ga imajo ljudi® za svetnika, čeprav je znano o nje*11’ da je bil dezerter britanske vojsk®’ samski oče in ljubimec krajevne ^® potice.
Vprašanje svetosti ppstane zil Mereditha prvič v življenju nekS * * 8 dramatično aktualnega in vzneiuir Ijivega- To pot se ne peča z arh? in pergamenti, ampak se srečuj« živimi ljudmi, ki ne marajo ^P0^ dovati svojih skrivnosti, na kate’1 pa se čuti vpliv pred leti umort® nega Neroneja v tolikšni merit spreminja smer njihovega življeP1^ In v stiku s tem živim življenj dozoreva tudi Meredith sam, Čl,oV ško in duhovniško.
Delo se dotika mnogih kočij in spornih vprašanj in ne nudi ^ vsak korak jasnih in nesporno P ^ vovernih odgovorov, vendar men' da je temeljno gledanje celoti*®^ romanja zdravo človeško in krs« ^ sko in upamo, da ga hodo naš'
ročniki bral; z zanimanjem in se obogatili z mnogimi globokimi življenjskimi spoznanji, ki prevevalo roman.
Morris West je Avstralec, rojen ^Melbournu 1. 1916. Vzgajal se je v Zavodu krščanskih bratov. Pri It letih je vstopil kot postulant v red 'n živel kot redovni brat 12 let, med 2. svetovno vojno pa je izstopil iz re-'la, preden bi naredil večne obljube. H>1 je v vojaški službi, dokler ga ni ministrski predsednik William Morris Hughes naprosil, da bi bil nje-Rov osebni tajnik.
Ob koncu vojne je postal član UsI)ešnega trgovskega podjetja, leta pa je prodal svoje delnice in se Posvetil pisateljevanju. Leta 1958 je Sel v Vatikan kot dopisnik london-sbega Daily Maila in tedaj je nabral velik del gradiva za roman. 6 me-secev je preživel tud; v Neaplju in hjegovi bližini, da je dobro spoznal Pristno in značilno kalabreško okolje.
Najbolj znana njegova dela so ^roci sonca, Thi Big Story (v ka-s*eljanščini El caso Orgagna), Dru-zmaga, Hčerka tišine, Poslanik (i* življenja v Vietnamu), Ribičeve S!ai,dale, Hudičev advokat in Krivo-erec (drama v verzih o Giordanu
Brunu).
Morris West živi na svojem po-sestvu blizu Sidneya, je poročen in °ce treh otrok.
Morris West — Jože Škrbec Ilustriral: Stane Snoj
Prvo poglavje
Njegov poklic je bil, pripravljati druge na smrt. Zato je osupnil, ko se je zavedel, da je bil na lastno smrt tako slabo pripravljen.
Bil je pameten človek in pamet mu je dejala, da je smrtni rek zapisan človeku v njegovi duši od dneva, ko je rojen. Bil je hladnokrven mož, ki ga strasti niso dosti vznemirjale in mu disciplina ni bila prav nič nadležna, pa vendar je bil njegov prvi vzgib, okleniti se brezumno iluzije nesmrtnosti.
Zavoljo spodobnosti je morala smrt prihajati brez napovedi, z zastrtim obrazom in skritimi rokami, ob uri, ko jo je kdo najmanj pričakoval. Lahko je prišla počasi in rahlo kot njen brat spanec ali pa naglo in silovito, toda v vsakem primeru dostojno in obzirno.
Spodobno smrt pričakujejo ljudje, zanjo molijo in bridko obžalujejo, če vedo, da jim ne bo naklonjena. Blaise Meredith je to obžaloval sedaj, ko je v slabotnem pomladanskem soncu opazoval počasno drsenje labodov v bazenu, zaljubljene parčke na trati in p-;z-dave kužke, ki so skakljali no stezah ob vihrajočih krilih gospa.
Sredi vsega tega življenja, ob klijoči travi, ob drevesih, ki so nabreknila od novega soka, ob podlesku in narcisah, ob lahnem ljubezenskem igračkanju mladih.
L
ob čvrstosti odraslih sprehajalcev, je bil samo on, kot je bilo podoba, zaznamovan za smrt. Ni bilo dvoma: ukaz je bil nujen in nepreklicen. Zapisan je bil, da bi ga vsi lahko brali, ne na črtah njegove roke, marveč na kvadratni plošči fotografskga negativa, kjer je majhen siv madež črkoval njegovo obsodbo.
„Rak!“ Prst kirurga je obstal za hip v središču sivega madeža in nato navzven očrtoval razširjenost tumorja. „Karcinom počasne rasti, toda čvrsto zakoreninjen. Preveč sem jih že videl, da bi se mogel zmotiti.“
Medtem ko je opazoval malo prosojno ploščo in lopatičast prst, ki se je gibal po njej, je ostrmel nad ironijo položaja. Vse življenje je uporabil, da bi soočil druge z resnico o njih samih, s krivdami, ki so jih mučile, s poželenji, ki so jih poniževala, z norostmi, ki so jih delale majhne. Sedaj jo zrl svojo lastno telesno notranjost, kjer je majhna rakova bula rast-la kot korenina nadliščka proti dnevu, ko ga bo uničila.
Precej mirno je vprašal:
„Ali ga je moč operirati?“
Kirurg je ugasnil luč ob razodevajoči plošči in mala siva smrt se^'e razblinila v senci. Potem je sedel, premaknil svetilko na pisalni mizi tako, da je njegov obraz ostal v senci, pacientov pa osvetljen kot marmorna glava v muzeju.
Blaise Meredith se je zavedel
male zvijače in jo razumel. Oba sta bila profesionalca. Vsak je moral ohraniti klinično zadržanost, da ne bi dal preveč samega sebe in postal tako oslabljen in prestrašen kot njegovi pacienti.
Kirurg se je naslonil na stol, vzel v roke nož za papir in ga rahloma podržal kot kirurški nož. Počakal je za hip, iskal besede, izbral to, zavrgel ono, in jih s tankovestno natančnostjo nizal drugo ob drugo.
„Da, lahko ga operiram. V tem primeru boste umrli po treh mesecih.“
„In v nasprotnem primeru ?“ „Živeli boste malo dlje in umrl' s hujšimi bolečinami.“
„Koliko časa več?“
„Šest mesecev. Največ dvanajst.“
„Trda je ta izbira.“
„Morate se odločiti.“ „Razumem.“
Kirurg se je oddahnil. Najhujše je bilo mimo. Ni se zmotil, 1<0 je presojal tega človeka. Bil je i"1' zumen, asketski, gospodar nad s*i' mim seboj. Prenesel bo vzne^il' jenost in se vdal neogibnemu. Nie' cova Cerkev bo poskrbela zan! in ko bo umrl, ga bo pokopala s častmi. In če ga ne bo nihče objokoval, se to tudi lahko knj’^1 kot končno plačilo za celibat. (li’ uide življenju, ne da bi obžaloVf njegovih užitkov in ne da bi bal zaradi nespolnjenih obveznost1' Mirni in suhi glas Blaisa Mere
ditha je prekinil njegovo tuhtanje.
..Premislil bom, kar ste mi pove-nnli. Če se odločim, da se ne dam operirati, da se vrnem k delu, ali mi lahko napisali poročilo za krajevnega zdravnika, popolno oznako bolezni in morda zdravljenje ?“
..Prav rad, monsignor Mercdith ^■m, da delujete v Rimu. Na ža-'°st pa ne znam italijanščine.“
Blaise Mcredith se je hladno Nasmehnil.
..Jaz sam bom prevedel. Zanimiva vaja bi bila.“
..Občudujem vaš pogum, mon-siknor. Ne pripadam katoliški ve-in tudi nobeni drugi ne, če govorim resnico, vendar predpostavim, da boste našli v njej veliko ilažbe v trenutkih, kot je ta.“
..Bog daj, da bi bilo tako, dok-0r.“ je dejal Blaise Meredith preprosto, „toda bil sem duhovnik Preveč časa, da bi se na to zanašal.“ Bedel je na soncu na klopi v r'arku. Vse ozračje je bilo polno n°mladi, on pa je premišljeval o Sv°ii kratki prihodnosti, ki se io jokala v večnost. Ob neki priliki .e bil še študent, je poslušal Pridigo postaranega misijonarja . Lazarjevem obujenju. Kristus ored zapečatenim vrobom uka-’ naj ga odpro in dahnilo ie no . grajanju v mirni in suhi no-;«i zrak. T.azar je prišel na klic se zanletal v mrtvaških ovo-•n mežikal v soncu.
”^aj je občutil tisti hip?“ s«’
je spraševal starček. „Kakšno ceno je plačal za povratek v svet živih? Ali je ostal zaznamovan za zmeraj in mu je vsaka vrtnica duhtela po trohnobi in je videl v žarnih mladenkah opotekajoče se skelete? Ali je bil še prevzet nad novostjo stvari in se mu je še srce tajalo od usmiljenja in ljubezni do človeške družine?“
To razmišljanje je zanimalo Me-reditha skozi leta. Nekaj časa se je poigraval z mislijo, da bi o tem napisal novelo. Zdaj je končno le imel odgovor. Ničesar ni bilo za človeka slajšega od življenja. Nobena reč ni bila tako dragocena kot čas, nobena bolj pomirjujoča kot stik z zemljo in s travo, šelestenje zraka, vonj brstečih poganjkov, razleganje človeških glasov in ptičjega petja.
To je bilo, kar ga je motilo. Bil je duhovnik dvajset let. Oznanjal je, da je življenje le prehodna nepopolnost, zemlja le bleda podoba Stvarnika, nesmrtna duša ujetnica v minljivem ilu, ki hrepeni po osvoboditvi, da bi poletela v objem Vsemogočnega. Sedaj, ko so mu obljubljali lastno osvoboditev, z določenim datumom, zakaj je ni mogel sprejeti, če že ne z vesoljem, vsaj z zaupanjem?
Česa se je oklepal, čemur se ne bi bil odpovedal že pred časom? Žene? Otroka? Družine? Nikogar m ime), ki bi mu pripadal. Imetja? Bilo je hudo skromno: majavo stanovanje pri Angelskih vratih, nekaj okraskov, polna soba
knjig, nizka plača pri Obredni kongregaciji, dosmrtna renta po njegovi materi. Ničesar, kar bi skušalo človeka, da bi odstopil iz pred praga zadnjega razodetja. Kariere? Nekaj je bilo morda v tem: bil je preiskovalni sodnik pri kongregaciji za sv. obrede, osebni pomočnik prefekta kardinala Evgenija Marotte. Bil je to vpliven in zaupen položaj. Živel je v bližini samega papeža. Opazoval je zapleteno in bistroumno delovanje velike teokracije, živel je v preprostem blagostanju. Imel je čas za študij in svobodo za prosto delovanje v mejah discipline in diskretnosti. Nekaj je bilo v tem, toda ne zadosti, niti ne pol dovolj za človeka, ki bi hrepenel po popolnem združenju z Bogom, katerega je oznanjal.
M.ogoče je bil v tem vzrok. Nikdar ni koprnel po ničemer. Zmerom je imel, kar je potreboval, in nikoli si ni zaželel, česar ni mogel imeti. Sprejel je disciplino Cerkve in Cerkev mu je nudila goto vost, udobnost in področje za njegove talente. V večji meri kot pa večina ljudi je dosegel zadovoljstvo in če nobenkrat ni prosil za srečo, je bilo zato, ker se nikdar ni počutil nesrečnega. Do sedaj.. do tega mrzlega trenutka pod mirnim pomladanskim soncem zadnje pomladi, ki jo bo dočakal Blaise Meredith.
Zadnja pomlad, zadnje poletje. Začutil je grenkobo in okušal trpki okus neuspeha in razočaranja.
Kakšno zaslugo si lahko pripisuje in nese s seboj k sodbi? Kaj jc puščal za sabo, da bi se ga ljudje mogli spominjati?
Nikdar ni spočel sina, ne zasadil drevesa, ne položil kamna na kamen, da bi postavil hišo ah spomenik. Ni občutil jeze, ne vršil del ljubezni do bližnjega. Njegovo delo bo anonimno plesnelo v vatikanskih arhivih. Katerakoli krepost, ki bi bila vzcvetela P1’ njegovi službi, bi bila le zakramentalna, ne pa njegova osebna zasluga. Ni bilo revežev, ki bi ga blagoslavljali zaradi svojega kruha, ne bolnikov zaradi njeg°' ve tolažbe, ne grešnikov zarad’ svojega zveličanja. Napravil j® vse. kar so od njega prosili, Pa vendar bo umrl prazen in po pre' teku meseca bo njegovo ime ko* drobec prahu, ki ga nosi veter v puščavi vekov.
Naenkrat je začutil grozo. Mr' zel pot ga je oblil in roke so ® mu tresle. Gruča otrok, ki se je žogala blizu klopi, se je oddalji}3 od shujšanega duhovnika, ki je upiral oči, ne da bi gledal, v val° vito vodo v bazenu.
Mrzlica je polagoma popustil® Obvladal je grozo in se znova n011, ril. Začel je razmišljati, kako b' si uredil življenje za čas, ki 1111 je še ostajal.
Ko je zbolel v Rimu, ko so ^ italijanski zdravniki povedali di® gnozo, se je nagonsko odločil» se vrne v London. Če so ga rali obsoditi, je rajši videl, da
prebrali obsodbo v njegovem Materinem jeziku. Svoje zadnje dneve je hotel preživeti v milem Podnebju v Angliji.
želel je hoditi po dolinah in P'ecesnovih gozdovih, poslušati 0tožno petje slavcev v senci sta-rih cerkva, kjer je bila smrt bolj domača, prijateljska, saj so jo An-g'eži skozi stoletja učili vljudnosti.
V Italiji je bila smrt trda, dramatična, sejmarska, z zbori ob-iokovalcev in s črnimi baročnimi kočijami izpred štukaturnih pa-'ač do marmornih grobnic poko-Pališča. Tukaj, v Angliji, je ime-'a smrt bolj umirjen videz. Posebne obrede so diskretno šepe-tali v kapelah normandskega slo-Ra> grob izkopali sredi postrižene tt-ave in spili pogrebščino v krčmi hrastovimi tramovi nasproti po-kopaliških vrat.
tn tudi to je bilo sedaj iluzija, Patetična prevara, ki ga ni zašči-^da pred potuhnjenim sivim sovražnikom, ki se je utrdil v nje-t'overn lastnem telesu. Ni mu mo-kal uteči, kot se tudi ni mogel ^Pobiti prepričanja, da je doživel Polom kot duhovnik in kot človek. K Kaj mu je tedaj preostajalo
a se podvrže kirurškemu nožu in ako skrajša umiranje in strah in ^anioto do znosne meje? Ali bi ne • to nov polom, vrsta samomora. j.1 bi pa moralisti lahko opraviči-’ ki pa bi ga njegova vest nikoli 6 odpustila?
■^1* naj se vrne k delu in sede k
stari pisalni mizi pod opažleni strop v palači kongregacije v Rimu? Odpre velike folije, kjer so popisana življenja in dela in spisi kandidatov za kanonizacijo, ki so umrli že pred davnim časom? Jih pregleduje, razčlenjuje, in piše pripombe? Spravlja v dvom njihove kreposti in čudovita dela, ki jim jih prisojajo? Cernu? Da bi bil spet en kandidat za oltarno čast zavrnjen, ker je bil premalo junaški ali premalo moder v svojih čednostih? Da bi v teku pol stoletja ali pa čez dvoje stoletij neki novi papež mogel razglasiti v Sv. Petru, da je nov svetnik dodan koledarju?
Ali je brigalo te umrle, kar so pisali o njih? Ali so se nasmihali svojim sladkobnim življenjepiscem ali namrščeno gledali na svoje uradne tožilce? Umrli so in bili sojeni pred davnim časom, enako kot bo tudi on kmalu umrl in bo sojen. Vse drugo je bilo dodatek, post scriptum in lahko opustljivo. Rlaise Meredith, duhovnik, filozof, kanonist, bi mogel delati dvanajst mesecev ali dvanajst let v svojih registrih, ne da bi dodal le kanček njihovi sreči ali eno samo muko njihovemu trpljenju.
Pa vendar je bilo to njegovo delo in moral ga je opravljati, ker je bilo to njegov posel in ker je bil preveč utrujen pa bolan, da bi se lotil česa drugega. Maševal bi vsak dan, opravil vsakdanje delo v palači kongregacij, včasih pridigal v angleški cerkvi, spovedo-
val namesto kakega tovariša na počitnicah, se vračal vsako popoldne v svoje malo stanovanje, malo bral, molil brevir in se potem boril z nemirno nočjo do naslednjega jutra. Tako dvanajst mesecev. Potem bi umrl. Skozi teden dni bi ga omenjali pri mašah. . . „za našega brata Blaisa Mere-ditha“; potem se bo pridružil brezimnim in pozabljenim pri splošnem spominu „vseh rajnih”...
V parku je postalo mraz. Zaljubljenci so si stepali travo z obleke in dekleta so si uravnavala krila. Otroci so raztreseno zaostajali na stezah za svojimi čemernimi starši. Bila je ura najhujšega trušča londonskega prometa.
Bil je čas, da odide. Čas, da monsignor Blaise Meredith pospravi svoje zbegane misli, da spravi svoje bolne poteze v prijazen nasmeh, ko gre na čaj k westmin-strskemu upravitelju. Angleži so vljuden in strpen narod. Pričakujejo od človeka, da se skuša zveličati z resnobnostjo ali pa se pogubiti z diskretnostjo, da pije kot kavalir in hrani zase svoje skrbi. Čutijo sumnjo do svetnikov in menijo, da ima vsemogočni Bog isto zadržanje. Še ob uri lastnega Getsemanija se je Meredith razveselil te navade, ki obveznic, da pozabi nase in se posveti kramljanju s tovariši.
Togo se je vzdignil s klopi, nastal za hip in se napotil z odločnim korakom v Brompton Road.
(Bo še)
IZ SLOVENSKEGA
ZAMEJSTVA
Slovenci v Gorici so dobili svoje dušnopastirsko središče
13. aprila je bila v Gorici (Ita' lija) ustanovljena posebna župnija za Slovence. Duhovniškemu svetu, k> je sprejel ta sklep, je predsedoval goriški nadškof Peter Cooolin. Tako se je uresničilo dolgotrajno priza' devanje islovenskih duhovnikov, da bi dobili svoje lastno dušnopastirsko središče, ki bi zbralo vse slovensko prebivalce v Gorici. Prav zaradi P°' sebnega značaja se to središče in16' nuje osebna župnija, ker ne tem®' Iji na ozemeljski osnovi, ampak 11:1 osebni. Poslej je vernikom sami*11 prepuščeno, ali se odločijo za do?®' danjo župnijsko središče ali za 1,0 vo ustanovljeno župnijo sv. Ivana-
Proslava 80-letnice goriškega Alojzijevišča
23. aprila je bila v Gorici (^a Ija) slovesnost ob 80-letnici slove11 skega vzgojnega zavoda „Alojz1!1’ višče“. Slavnostni govornk je bil Anton Kacin. Podal je kratko z£° dovino zavoda in naštel pomenil111
može, ki so izšli iz njega ali pa
bH'
v njem za vzgojitelje: škofa MaM1^ in Ujčič, Narte Velikonja, Joža ba\ renčič, Alojz Gradnik, Ivan Preg® 1
Ciril Kosmač, Kemperle.
Janko Kralj,
Letošnji novomašnikj ljubljanske nadškofije
V mašnike bodo posvečeni nti paznik sv. Petra in Pavla, 29. junija. v ljubljanski stolnici naslednji 'jjakonj iz nadškofije:
a) iz ljubljanske nadškofije
Franc Frontar, rojen 26. febr. I947 v Kovorju; Srečko Kolar, rojen jul. 1946 v Domžalah; Janez Mo-(j‘c, rojen 31. jan. 1947 pri Sv. Gre-^rju; Andrej Glavan, rojen 14. okt |943 v Soteski; Franc Kadunc, ro-2. jan. 1949 na Grosupljem; Ja-',0z Kompare, rojen 3. dec. 1947 v 'jer>gšu; Ivan Mihelič, rojen 3. sopi. j®47 v Sodražici; Franc Novak, ro-2. dec. 1947 v Dobrepolju; Aloj» *'i Zaplotnik, rojen 27. oktobra 1947 Kočevju.
iz cistercijanskega reda
. j’ r. Jože Kastelic, rojen 19. 945 v Stični.
mar.

'z frančiškanskega reda Lr. Simeon Mavec, rojen 3.
ma'\
1942 v Borovnici; Fr. Primož Milavec, rojen 13. mar. 1946 v Ljubljani-
č) iz jezuitskega reda
Fr. Friance Baraga, rojen 2. dec. 1942 na Rakeku; Fr. France Cukjati, rojen 15. febr. 1943 v šent Gotardu; Fr. Marijan Kranjc, rojen 8. dec. 1936 v Planini pri Rhkeku; Fr. Janez Mlakar, rojen 11. febr. 1941 v Srednji vasi v Bohinju, posvečen bo junija v Dublinu na Irskem.
Mesta — požiralniki slovenskega naroda
Ker je na deželi (v Sloveniji) manj ljudi, bo tam naravno padla tudi rodnost. Ker gredo skoraj vsi mladi po dvajsetem letu — v mesta in se tam poročijo, bo tam rodnost močno porasla.
Tako bi sklepal vsak nravno zdrav človek. Toda resnica je malo drugačna. Prvi stavek drži — na deželi je vedno manj rojstev. IDrug stavek pa ne drži. Nekaj primerov:
V šolskem letu 1970/71 je bilo šolarjev v osemletkah povprečno v Sloveniji na tisoč prebivalcev — 127 Največ v občini Trebnje — 164. Novo mesto (ne zaradi mesta!) — 151. Črnomelj — 146. Grosuplje — 144. Metlika — 128. V Ljubljani pa: Mo-ste-Polje — 109. šiška — 106. Vič-Rudnik — 104. Ljubljana-Center — 98. Bežigrad — 86 (najnižje v Sloveniji). A prav občina Bežigrad je vsa nanovo pozidana in im'a razmeroma mlado prebivalstvo, polno življenjskih moči. Podatki za Ma.\-
bor, Celje, Koper itd. bi verjetno pokazali enako zaskrbljajočo podobo.
Slovensko ljudstvo se v mesta zgrinja in tam izginja — ker je v mestih premalo naraščaja.
Slovenski škofje Družini za dvajsetletnico
Ob dvajsetletnici „Družine“ so slovenski škofje:	Jože Pogačnik,
Maksimilijan Držečnik, Janez Jenko, Stanislav Lenič in Vekoslav Grmič, čestitali „Družini“.
Ljubljanski nadškof Pogačnik je
med drugim zapisal: „Ob dvajsetletnici želim Družini, da bi še dolgo vrsto let in čim lepše spolnjevala svoje poslanstvo v duhu koncila. Naj druži še dalje vernike vseh treh slo venskih škofij v eno, enako mislečo duhovno družino. Naj utira pot h krščanski luči tudi tistim, ki je ne priznavajo ali celo ne poznajo. Znano je namreč, da Družino tudi mnogi neverni radi berejo. Naj bo še nadalje spričevalo, da tudi katoličani prispevajo svoj delež k narodni kulturi, in naj vedno ustvarja ugodno ozračje za oznanjevanje Kristusovega nauka med nami.“
Naklada „Družine“: od 15.000 do
130.000 izvodov
Prva številka Družine z dne 7. maja 1952, je izšla v nakladi 15.000 izvodov. Z novim letom 1953 se je Družina tiskala v 20.000 izvodih. Leta 1954 je bilo tiskanih povprečno
22.000 izvodov. Povečanje naklade je bilo odvisno ne samo od stanja v tovarnah celuloze, temveč tudi °d stanja odnosov med Cerkvijo in državo. Leta 1958 so se ti začeli zbolj-ševati, zato v letu 1959 povečanje naklade na 36.000 in v letu 1960 n?
48.000.	V letu 1964 je poskočila na 65.000; naslednje leto pa na 83.270 s pripombo, da novih naročnikov ne sprejemajo.
Porast naklade je povezan * spremembo lastništva. 20. maja 1965 je postala Družina glasilo slovenskih škofov in ne več samo apostolskega administratorja Slovenskega Primorja.
Letnik 1966 so začeli tiskati 2 naklado 100.000. Izvodov pa je kljub temu zmanjkalo. Nadaljnje poveča-nje naklade ni bila lahka stvar. Nadškof Pogačnik je osebno posredoval pri pokojnem predsedniku Komisij6 za verska vprašanja Borisu Kocjančiču, da je 5. številka v letu lO^d lahko izšla v nakladi 105.000 izvodov. „Od beograjskega protokol9 med sv. sedežem in jugoslovanska vlado 25. junija 1966 in od brionskega plenuma CK ZKJ prvega julij9 istega leta — poroča I M. (Iva9 Merlak, odgovorni urednik in upra'" nik Družine) s povečanjem naklad6 ni bilo težav. V letu 1967 so izdal' 118-000 izvodov, v letu 1968 P*'
126.000,	v letu 1969 kar 128.000, v letu 1970 in končno 130.000 izvodov' Doslej največja naklada je bila l911 skh božična številka — 147 000 ^ vodov.
po svetu
duhovniško srečanje v Koenigsteinu V Koenigsteinu pri Frankfurtu 3® bil 2. in 3. maja redni pomladanski sestanek slovenskih duhov-aikov, ki delujejo med izseljenci v Zahodni Evropi. Zbralo se jih je 26. Sestanka sta se udeležila tudi škof Lenič in msgr. Ignacij Kunstelj.
Slovenska birma v Oberhausnu
30. aprila je ljubljanski pomož-1,1 škof Lenič v cerkvi sv. Pija v dberhausnu birmal 60 otrok slovenjih delavcev iz Oberhausna in naj-’d'žje okolice. Slovesnost je v celoti Pasnela nemška televizija.
Med slovenskimi otroki je pri-jd°pil k birmi tudi češki zdravnik 'furg, ki že več let dela v mestni bolnišnici. Ko je bil mlad, je bila 'J3 Češkem birma prepovedana, pre-eU so jo oblasti dovolile pa je od-
šel
ke;
na delo v tujino. Zelo vesel je da je mogel prejeti birmo med °venci. Povedal je, da bo v krat-
ski
za nekaj let odšel kot misijon-
zdravnik v Afriko.
Poleg škofa Leniča so bili tam tudi tile naši duhovniki: dr. Zdešar, delegat za pastirstvo Slovence1' v Nemčiji; Mirko Jereb, ki živi v Bremenu; Ludvik Rot iz Koelna in Ivan Ifko iz Essena.
Kulturni večer v Belgiji
Zadnjo nedeljo v aprilu sta Slovenska katoliška misija in poseben pripravljalni odbor organizirala kulturno prireditev za Slovence, ki živijo v Marcinellu v Belgiji. Prireditve se je udeležilo blizu 400 ljudi. Obsegala je koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter komedijo v treh dejanjih „Dva para se ženita.''
Toronto in Montreal
Nedelja, 30. aprilh, je bila za slovensko skupnost v Montrealu v Kanadi lep praznik. Dopoldne je pristopilo k prvemu sv. obhajilu 24 otrok, popoldne pa birmo 57 otrok. V Torontu je bilo 31 prvoobhajancev, v Novem Torontu pa kar 67.
svetovne
novice
Pravice pripornikov
77 katoliških škofov v ZDA ,v skupaj s 450 vidnejšimi verskimi in družbenimj delavci podpisalo izjavo, ki se zavzema za bolj človeško ravnanje z zaporniki. Po zgledu pensyl-vanijske države naj bj povsod uvedli zakon o pravicah zapornikov.
Salezijanski katekizem
Salezijanska založba v Turinu je izdala knjigo z naslovom „Novi stari katekizem“. Pisatelj je hotel ? tem pokazati namen izdaje, da se da stari nauk povedati tudi na nov na" čin.
Francozi v %
Francoski dnevnik „La Croix“ je konec lanskega leta izvedel znanstveno anketo o vernosti Francozov
84% se jih priznava za katoličane. 96% jih je krščenih. 75% jih izjavlja, da verujejo v Boga, 36% jih veruje, da je Jezus Kristus Bog-72% jih moli. 21% jih hodi redno k nedeljski maši. Ob študiju ankete so posebej poudarili važnost družine za versko življenje.
V Jeruzalemu
Vsakoletne procesije^ na cvetno nedeljo se je letos udeležilo 7.000 ljudi.
Zahodni patriarhat
V latinskem jeruzalemskem Pa' triarhatu, ki ga vodi patriarh Gia* como Beltriti, je 50.000 vernikov, k' so porazdeljeni v 55 župnij v Izraelu, Jordaniji in na Cipru.
Japonski duhovniki
"onska katoliška narodna skupnost ima med vsemi narodnim] skupnostmi na zemlji največje števil3 duhovnikov: na 162 katoličanov pr*' de en duhovnik. Število duhovni' ških in redovniških poklicev staln0 narašča.
Pravice Lad inčev
Po daljših pogajanjih iso si v okviru sedanje južnotirolske sinod® priborili na cerkvenem področju di Ladinci svoje pravice. Ladincj star romanski narod, soroden s Ful' lani, z lastnim jezikom. Bivajo v dolinah južnnotirolskih Dolomitov h1 jih je še okoli 20.000. Za njih0'*’
kulturne pravice se bojuje „Uniun di Ladins“. Letos bo začel izhajati tudi samostojnj ladinski župnijski list.
^adec spreobrnjenj
Na Formozi, med Čankajškovimi Kitajci, je bilo v zadnjih desetletjih veliko spreobrnjenj. Povprečno se je vsako leto povečalo število katoliča-t'0v za 17.000. V zadnjih letih pa je število mnogo manjše (le 3.000 *i0 4.000). Menijo, da je to zaradi Naraščajočega materializma, ki spremlja blagostanje. Drugi iščejo ''a z log zh padec števila spreobrnjenj v določeni teologiji, ki poudarja po-•Pen verskih vrednot budizma in t,aoizma) zaradi česar ljudje ne vidijo 'P" potrebe po spreobrnjenju h k’'-
s^anstvu.
Vatikan in Alžir
Sv. sedež in alžirska republika sta uredila medsebojne diplomatske °dnose. Za prvega nuncija v Alži ^ je papež imenoval msgr. Porta N'ja, alžirska vlada pa je imeno ^a za svojega veleposlanika v Va Kanu diplomata Doudjakjija s se-ezem v Ženevi.
^'‘'kal ho papeža
^nani ameriški evangeličanski pri-^'Kar Billy Graham bo nastopil s v°jimi govori tudi v Rimu. Ob tej
težnosti bodo najeli največjo dvo-(.^0 v mestu. Italijanski protestan-
U1 So od njega zahtevali, da med 0 Vvariieri v Rimu ne sme obiskat; p‘a-a> na kar pa Graham ni pristal.
Veljavn; krst
Katoliška Cerkev in evangeličani na Filipinih so se v duhu ekumenizma podobno kot že prej v Belgiji, v Veliki Britaniji in v Švici, sporazumeli glede medsebojnega priznanja veljavnosti krsta.
Po zgledu Frančiška
V Nemčijo prihaja vedno več delavcev mohamedanske veroizpovedi. D'a bi vsaj posredno poskrbeli za duhovnost teh delavcev, so kapucini v Augsburgu — po zgledu sv. Frančiška Asiškega, ki je iskal pogovor z muslimani — dali mohamedanskim vernikom na razpolago del svojega samostana za molilnico. V teh prostorih lahko častijo Boga po svojih navadah.
V Braziliji
Po svojem zasedanju je brazilska škofovska konferenca sporočila, da je v Braziliji 242 katoliških škofov in 13.292 duhovnikov.
Zagrizen rasizem
Južnoafriška vlada je izgnala iz jugozahodnega dela države anglikanskega škofa Winterja in dva anglikanska duhovnika, ker st‘a povabila glavnega tajnika Združenih narodov dr. Kurta Waldheima, naj ob obisku Južne Afrike pride tudi v črnske kraje in naj posluša tudi črnce, ne le južnoafriško vlado. Vlada je iz sovraštva do črncev izgnala škofa in oba duhovnika.
Slovenska cerkev v Buenos Airesu
V Buenos Airesu, v mestu, ki šteje 3 milijone, z okolico pa 7 milijonov ljudi, raste slovenska cerkev, ki bo posvečena Mariji Pomagaj.
Pobudo za gradnjo cerkve so dali slovenski dušni pastirji v Argentini. Na praznik Kristusa Kralja, 21. novembra 1971 so v „Oznanilu“ tedniku slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, napisali sledeče vabilo:
Kot smo se 1. 1954 obrnili slovenski dušni pastirji na rojake, preden smo začeli z gradnjo Slovenske hiše v Buenos Airesu, storimo to sedaj, ko stojimo pred začetkom nove in najlepše stopnje tega načrta, ki je zgraditev slovenske cerkve Marije Pomagaj.
Po veliki večini imate zgrajene svoje hiše, ki so dom vašili družin, imamo zgrajene krajevne domove, ki naj bodo opora krajevnim skupinam, imamo Slovensko hišo v Buenos Airesu kot osrednji simbol naše vere v ohranitev slovenske skupine v Argentini.
Nimamo pa še slovenske cerkve, kjer naj bi Bog imel svoje
bivališče med nami v Buenos Ai' resu.
Naj bo ta cerkev spomenik n#' še hvaležnosti do Boga, ki nas ie v teh letih skrbno varoval v vseh nevarnostih in pa prošnja za bi»' goslov bodočim rodovom zunaj domovine.
Naj bo skupen spomenik n»' Šim žrtvam revolucije in 2. sve' tovne vojne, ki so za nas žrtve* vali vse, kar so imeli na svet»-Večinoma njihovih grobov ^ bomo videli v domovini, mnog1’ jih bo ostalo skritih za vedn«-
Nam pa naj bo ta cerkev ki k k zvestobi in stanovitnosti.
Težke so razmere, v kateri hočemo začeti, a vse, kar je bik’ med Slovenci lepega narejene#3’ je bilo z žrtvami.
Nismo sami, z nami je Bog» pravi v S. Z.: „Jaz sem z vaI?.. In Gospod je obudil duha. Pri3*! so in so se lotili dela pri h,(j Gospoda, svojega Boga“ (Agcj
13, 14).
Stroškovnik za zidavo 1 metra bo znašal okrog 600 n«v
k<-
ih
pesov.
Nikomur ne predpisujemo, ^ liko naj da. Stori naj vsak P svoji uvidevnosti in lepo sprC me nabiralce.
Hočemo graditi Bogu novo svetišče z veseljem, ker ga hočemo '•neti v svoji sredi, skupaj z Ma-r'jo Pomagaj, ki naj bo naša sliupna mati. Kot naša kraljica l"1! bo vez z brati v izseljenstvu 1,1 z brati doma v Sloveniji. Isti Kaslov, isto srce za nas, v vese-j" in trpljenju!
Združimo svoje sile, da iz žete postane dejstvo! SLOVENCA CERKEV MARIJE POMA-»Aj v Buenos Airesu — prestol
feogu
"as!
in Mariji, kraj miru za
Hojaki so vabilo, kljub težkim ®°spodarskim probh^mom, ki vzne-
mirjajo Argentino, z veseljem pozdravili. Številni so že' priskočili na pomoč. Ne manjka visokih vsot, pa tudi darovi „uboge vdove“, dani iz srca, so razveseljivi.
Z gradnjo cerkve Marije pomagaj in drugih še potrebnih prostorov smo že pričeli. Upanje je, da bomo z božjo pomočjo in razumevanjem rojakov kmalu zgradili na prostoru Slovenske hiše v Buenos Airesu novo, slovensko cerkev; cerkev, ki bo posvečena Mariji Pomagaj in ki bo sedanjemu in bodočim slovenskim rodovom v Argentini kazala pot k Bogu.
‘tečn
slovenske cerkve Marije Pomagaj v Bs Airesu (arh. Marjan Eilet:)
Argentini
Romanje v Lujan
Na drug« majsko nedeljo je vsakoletno romanje Slovencev z Velikega Buenos Airesa v božjepotno Marijino svetišče v Lujanu, kjer ima svoje mesto tudi podoba naše brezjanske Marije Pomagaj. Lujansko romanje zbere največ naših rojakov. Tudi letos se jih je na nedeljo, 14. maja, zbralo nad 2.500.
Romarsko sv. mašo je ob 10. uri daroval msgr. Anton Orehar, ki je v pridigi spodbujal k zaupanju v moč krščanstva. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje. Skoraj vsi romarji so prejeli sv. obhajilo.
Ob 2 popoldne je g- Andrej Prebil CM imel pridigo o Marijini materinski ljubezni do nas, nato pa se je okoli velikega trga razvila procesija, med katero je bilo petje Ma ■ rijinih pesmi in molitev rožnega venca. Po vrnitvi v baziliko so bile pete litanije Matere božje, posve titev Marijinemu brezmadežnemu
srcu, blagoslov z Najsvetejšim m zahvalna pesem. Za sklep romanja pa so vsi navzočj zapeli „Marija, skoz’ življenje“.
Mladinski večeri
V	maju in juniju so bili po krajevnih domovih Vel. Buenos A rc ia mladinski večeri, ki jih je organiziralo dušno pastirstvo v zvezi z rala-dinskimi organizacijami. Na teh večerih iso govorili dekletom in f;in' tom pisatelj Karel Mauser o mladi11' skih vprašanjih, dr. Alojzij Kukov1' ca o spovedi in psihoanalizi, g. An' drej Preb‘1 CM o svobodi, g. Franc Urbanija o osvobojenju, ing. Jernej Dobovšek pa o vplivu tehnike na življenje človeka- Po govorih se ic zmeraj razvila debata.
Meddruštveni mladinski svet
V	okviru Zedinjene Slovenije je bil v maju ustanovljen v Bueno-’ Airesu meddruštveni mladinski sve1-Njegov namen je poleg preučevani8 slovenske mladinske problematike tu di sodelovanje pri delovanju mladin skih organizacij z idejami, nasve in konkretnim udejstvovanjem-uspešnejše delovanje so bili ustanov Ijeni tudi pododseki za šport, gla^’0’ družabnost, kulturo in prosveto.
tu predseduje ing. Jernej D)obovs
Občni zbor SKAD-a
1. maja je Slovensko katoli-s'' akademsko društvo priredilo v A^r° gueju študijski dan in občni z^°.j) Zbralo se je 32 akademičark ^ akademikov. Dr. Alojzij KukoV‘c^ je v dopoldanskih urah predava
situacijski etiki. Na občnem zboru je bil izvoljen novi odbor, ki ga sestavljajo: Polde Malalan, predsednik; Helena Momovc, tajnica; Janko Zakrajšek, blagajnik, in odborniki Pavla Andrejak, Jože Oblak in Marjetka Stariha.
Domobranska proslava
Prva nedelja v juniju je vsako leto posvečena spominu naših junakov, ki so med revolucijo in zlasti še p0 njej padali kot žrtve komuniz-kia V Buenos Airesu je društvo Zedinjena Slovenija organiziralo osrednjo žalno slovesnost v Slovenski hiši v nedeljo, 4. junija, ob 4 popoldne.
Prvi del slovesnosti je bil na dvorišču pred spomenikom. Zastopnika mlad. organizacij Pavel Fajdi-ka ml. in Polde Malalan sta polobla cvetje pred spomenik, mladi ^obentač Miha Skubic je zatrobil k n>olku, moški zbor iz San Martina kod vodstvom g. Slavka, Rupnika pa io zapel žalostinke. Molitve za rajne )e opravil msgr. Anton Orehar, san-d'artinski mešani zbor je zapel „Oče knš“; slavnostni govor je mel lic. ^nr»ez Zorec, mladinska godba pod v°dstvom g. Toneta Skubica pa je ^'Krala „Srce je žalostno.“
Nato je bila v veliki dvorani sv. ^aša. Z msgr. Oreharjem je soma-evalo 6 slovenskih dušnih pastirjev, n'oa mašo na je pel zbor Gallus (dr. Julii Savclli).
3. del sporeda je začela mladin-S*k godba. Avdiovizualni prizor „To ^ kilj dnevj zmag“ je na besedilo
Ciriia Markeža režiral g. Lojze
Rezelj. Z njim so sodelovali gg. arh. Jure Vombergar, Stanko Jerebič, Tine Debeljak ml., Jože in France Tomaževič in gdč. Maruška Batagelj ter Marjetka Stariha. Skoro triurni program so izredno številni rojaki zaključili s pesmijo „Oče, mati, bratje in sestre.“
Romanja v notranjosti Argentine V maju so imeli romanja tudi rojaki v Mendozi, San Luisu in Cordobi. Ob tej priliki je delegat dušnih pastirjev v Argentini, msgr. A. Orehar, obiskhl slovenske skupine v teh mes‘ih in vodil romanja. V Mendozi so romali na Challao v nedeljo, 21. maja, Slovenci v San Luisu na državni praznik, 25. maja, v Volčan, v Cordobi pa v nedeljo, 28. maja. Povsod so imeli duhovno obnovo pred romanji, ki se jih je udeležila večina naših ljudi.
Družinska nedelja
Na zadnjo nedeljo v maju je Zveza žena in mater organizirala v Slovenski hiši družinsko srečanje. Ob 4 popoldne je g- Jurij Rode daroval sv. mašo, nato pa so števlni rojaki posedli k pogrnjenim mizam. Prosvetni del programa je obsegal nastop mladinske godbe (g. Tone Skubica), berazalteškega seksteta (g. Jože Omahna), recitacijo ge. Majde Kelčeve, nastop pevskega kvarteta iz San Justa, mladinskega zbora iz Carapachaya (g. Aleksander Pirc) in pristavske folklorne skupine (g. Jure Ahč'n). V prijetnem domačem vzdušju so se rojaki zadržali do poznega večera
KJE
JE
KAJ?
UVODNIK
cl'i«k.oir«to živli
lat vida c
apirV+Sil
■■FliTil'iill
vsemi in z vsemi ....... 3H>
IZ ŽIVLJENJA CERKVE
Cerkev v latinski Ameriki pred silnimi pro-
blemi .................................... 38 S
Bogoslužni koledar ......................... 403
SODOBNI PROBLEMI	Cerkev brani verske skrivnosti učlovečenja in sv. Trojice 	 Dušnopastirski problemi slovenske Cerkve . . Tretji svet 		391 400 .JOd
RAZNO	Življenje na Zemlji po 100 letih 		 Intervju z o. Kokaljem 	 Odgovor na izjavo nekaterih teologov 	 Pri zlatomašniku A. Stanoniku 	 P. Leppich razlaga sv. pismo 	 Film: Zveza v Franciji 	 Spomini na mater 		391 392 393 40Ö 411 414 42»
ZA MLADINO	Da se boš lažje spovedal 		 Pisatelj Mauser mladini 	 Helena je razočarana 	 Mladinska pošta 		4pi 41? 410 422
V DRUŽINI	Avtoriteta staršev 	 Družinska pošta 	 Izpraševanje vesti o grešnih priložnostih . .	424 425 42? <
ROMAN	Hudičev advokat 		432
NOVICE	Novice iz Slovenije 		 Slovenci po svetu 	 Svetovne novice 	 Slovenska cerkev v Buenos Airesu 	 Med nami v Argentini 		430 44I 44? 444 445
liOto XXXIX	Julij 19^
številka 7	Juli« X®
„Duhovno življenje“
je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msgr. Anton Orehar); urejuje uredniški odbor.
Editor responsable: msgr. Antonio Orehar, Ramćn L. Falcon 4158, Buenos Aires.
Registro de la Propiedad Intelectual No. 843.966.
Tiska Vilko s. r. j., Estados Unidos 425, Buenos Aire;;, Argentina.
Poverjeniki:
ARGENTINA: Dušnopastirskg pisarna, Ramön Falcon 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA.
Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio’ 44103, USA.
KANADA: Ivan Marn, 131t Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada.
TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia.
ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorzia, Italia.
AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
Naročnina:
V Argentini in obmejnih državah: 50.— pesov; v ZDA in Kanadi; 7 dolarjev; v Avstriji: 125 šilingov; v Italiji: 2.800 lir; drugje protivrednost dolarja.
Denarna nakazila na naslov:
Antonio Orehar, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina.
NASLOVNA STRAN „Duhovnega življenja“ in „Božjih stezic“ ter stalna zaglavja: arh. Jure Vom-bergar.